Stev. 146.
v Ljubljani, g fefttek, dne 28. juniju 1906.
Leto xxxio.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K 26'— 13-650 220
za pol leta za četrt leta „ za en mesec „
V upravništvu: za celo leto naprej K 20' — za pol leta „ „ 10-—
za četrt leta za en mesec
5 — 170
Za pošilj. na dom 20 H na mesec.
Posamezne Štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petltvrsta(72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
(JredniŠtVO )e v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
--dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. UredniSkega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. (J p ra vn i S k e g a telefona Stev. 188.
Krojni šolski nadzorniki v nevarnosti.
Naše šolske razmere so take, da izzivajo vedno bolj ostro kritiko. Šolski organi postopajo tako, da ne morejo pridobiti šoli zaupanja ljudstva. V vsej upravi našega šolstva tiči neki sovražni duh, ki je kriv, da blodi večina učiteljstva po takih potih, ki ga morajo vedno boli odtujiti ljudstvu in nalogi,, ki jo mora izpolnjevati kot vzgojitelj mladine.
Na Bledu se je zgodil slučaj, ki mora zbuditi veliko nevoljo po vsej deželi, in ki zadeva v prvi vrsti krajne šolske nadzornike, potem pa mora razburiti tudi stariše, ki so dolžni svoje otroke pošiljati v šolo.
Krajni šolski nadzornik na Bledu, g. Ver-derber je prišel namreč kar naenkrat na zatožno klop pred sodišče zaradi poročila, ki ga je podal okrajnemu šolskemu svetu v Radovljici.
G. Verderber ni nikak »klerikalec«, ampak ie bil vedno pristaš narodno-napredne stranke; vendar ga je šolska oblast izročila sodišču, in g. Verderber je bil pred radovljiško sodnijo obsojen na 200 K globe na tožbe učiteljev Novaka, Jenkota in učiteljice gdč. Wurner. G. Verderber je namreč v poročilu krajnega šolskega sveta na Bledu poročal o nravstvenem stanju učiteljstva na Bledu. Namestu da bi bil okrajni šolski svet storil potrebne korake, je pa okrajni šolski nadzornik Kaliger dal prepisati to poročilo trem zgoraj omenjenim učiteljskim osebam, ki so tožile Verderberja radi razžaljenja časti in je bil v Radovljici Verderber res obsojen, češ, da ni ravnal kot uradna, ampak kot privatna oseba. Zoper to razsodbo se je g. Verderber pritožil na dež. sodnijo. Zaslišane priče so izjavile, da je bilo imenovano učiteljsko osobje res v preveč prijaznem razmerju med seboj in do drugih oseb, in da moralno življenje ni bilo vzgledno. Ze šolski otroci so si pripovedovali o tem. Šolski vodja Rus je izjavil, da sta se učitelj in učiteljica zvečer shajala sama in igrala ona klavir, on pa violino ter da je med ljudstvom razširjena govorica, da je med njima intimno razmerje. Videl pa ni nič. Gospa Rusova je izjavila, da so se vršili tudi obiski v Ljubljani in da je razširjena govorica o intimnem razmerju. Verderberju je vzklicno sodišče kazen
znižalo od 200 na 100 K, a obsodilo ga je vendar, ker ni nobena priča na lastne oči videla, kakor je izrecno vprašal predsednik sodišča neko pričo — prešestva. Preludij k tej obravnavi so bili, kakor vedno v podobnih slučajih, napadi v »Narodu«, in sicer na osebo g. nadučitelja Rusa, ki je bil sicer vedno pristaš liberalcev, pa ga dolže, da je hotel odpraviti s šole take razmere.
Seveda se ne vtikamo v postopanje sodišča, pač pa moramo vprašati c. kr. deželni šolski svet, ali je bilo postopanje okrajnega šolskega nadzornika Kaligra pravilno.
Kakor je obravnava pred sodiščem pokazala, stvar vendar ni bila tako neutemeljena, da bi okrajni šolski svet izročil krajnega šolskega nadzornika v sodnijsko preganjanje osebam, ki jih ima nadzorovati. Krajni šolski nadzornik ima dolžnost, nadzirati šolstvo in varovati njegov ugled pred ljudstvom. Ako so pa splošno razširjene med ljudstvom take govorice in ako šolska mladina že zbija kosmate dovtipe o svojih učiteljih, pa vendar ne more nadzornik molčati, ker ga sicer smatra ljudstvo za sokrivega. Ugled šole in moralna vzgoja mladine mora krajnega šolskega nadzornika voditi pri vsem njegovem delu, in krajni šolski svet ima dolžnost, v svojem lastnem področju preiskati in urediti razmere tako, da ustreza šola svojemu namenu.
Postopanje okrajnega šolskega nadzornika Kaligra zasluži torej ostro grajo. Učiteljskim osebam, ki so tožile, je pa tudi bila storjena kaj slaba usluga, kajti namestu da bi se bila stvar na tihem uredila, da bi se bil povod govoricam odpravil, pa se je v javnosti to perilo pralo pred sodiščem — gotovo ne v pomirjenje staršev in v spodbudo šolske mladine!
Sicer stoji naša šolska uprava v znamenju vitezu Kalteneggerja, ki pravi, da je vseeno, ali je učitelj protestant, jud ali moha-medan, vndar mu moramo reči, da naj prej svojo roko odtegne od šolstva, preden zavladajo po šolah'popolnoma turške razmere!
Krajni šolski nadzorniki pa naj z odločnim nastopom varujejo svojo kožo, kajti če se bo tako delalo, ni nobeden varen, da ne pride pred sodišče. In kazni, kakor se vidi iz slučaja Verderber, niso tako majhne, da bi olajšale k rajnim šolskim nadzornikom njihovo
delo in uprav nečloveške preglavice, ki jih imajo često z liberalnimi učitelji.
Obrtno reforma.
(Govor poslanca Žitnika v poslanski zbornici dne 19. junija.)
Visoka zbornica! Govoriti hočem kolikor mogoče kratko, da ustreženi od vseh strani izraženi želji, naj se čimpreje reši obrtna reforma. Vendar pa mi dovolite, da govorim dalje nego 10 minut. Iz našega kluba sva se oglasila za besedo le dva, akoravno nismo zadovoljni z mnogimi določbami predloženega načrta.
V svojem govoru bodem morda ponovil toinono, kar so morda že omenjali nekateri govorniki. Vendar moram to storiti, ker nisem mogel priti na vrsto v glavni razpravi. Storim pa tudi zato, ker je moja dolžnost, da kot Član permanentnega obrtnega odseka pojasnim in opravičim svoje stališče glede predloženega načrta svojim ožjim tovarišem. Ti so mi poverili nalogo, da v odseku zagovarjam koristi obrtnikov sploh, posebe pa z ozirom na razmere v južnih deželah naše države Zato si dovoljujem nekatere splošne opazke o načrtu, kar pa je več ali manj v zvezi tudi s S 14., ki govori o izpričevali! usposobljenosti.
Reforma potrebna.
Nujno je bilo potrebno, da se sedanji obrtni zakoni prenarede in spopolnijo. Ta reforma obrtnega reda je bila že dolgo časa na dnevnem redu vseh obrtniškh krogov. Nekatere določbe glede obrtnega reda so ali zastarele, ker so se bistveno izpremenili gospo-darsko-politični nazori v teku desetletij, ko je nastal sedaj veljavni obrtni red; ali pa slone te določbe na nasprotnih si nestalnih načelih, tako da je bil izključen enotni učinek obrtnega reda.
Od leta 1859 so se v Avstriji že tolikrat izpreminjali obrtni zakoni, da se tudi praktičen jurist izgubi v labirintu raznih zakonov, naredeb in razsodeb. Kako naj pa poznajo te raznovrstne zakone obrtniki, katerim določajo in uravnavajo ti zakoni in naredbe njihove pravice in dolžnosti? Temeljni obrtni zakon — rekel bi — je še iz leta 1859. Dalje imamo zakon iz leta 1883, ki določa izpričevalo usposobljenosti, zakon iz leta 1893 glede dopuščenih stavbinskih obrtov; zakon iz leta 1895 glede nedeljskega počitka; zakon iz leta 1896 glede nekaterih trgovskih obrtov; zakon iz leta 1897 glede vajencev in zadrug in zakon iz leta 1902 glede naročil.
Vlada torej ni mogla še dalje prezirati zahtev, naj se ustanovi enoten in jasen obrten red; vlada ni mogla preslišati opravičenih pritožeb, ki so jih izražali obrtniki na mnogih shodih, kakor tudi poslanci v interpelacijah in predlogih v zbornici. Vlada je bila pri-
siljena, da razmišlja o novih določbah obrtnega reda, ki naj bi odpravile mnoge nedo-statke, kateri škodijo obrtnikom; obrtna reforma naj bi podpirala obrtniški stan v hudem boju za gospodarski obstanek ter tudi povzdignila strokovno izobrazbo.
Vladni načrt.
Kako je vlada izvršila svojo nalogo, koliko se je ozirala na izražene želje in pritožbe?
Dne I. svečana 1905 je vlada predložila zbornici svoj načrt obrtne reforme. Ta načrt se drži načela, »da so nedostatki obrtnega reda ne morejo odpraviti v boju z drugimi produkcijskimi stanovi, marveč s tem, ako se združi in ojači obrtniški stan ter povzdigne njegova strokovna izobrazba«.
S tega stališča je vlada sedaj izločila iz reforme III. poglavje obrtnega reda, ki govori o industrijski politiki, in skoraj celo VI. po-poglavje glede socialne politike. Vladni načrt se torej omejuje le na obrtniški stan. Mnogi govorniki so že grajali vladni načrt, ker se omejuje le na male obrtnike. Vendar pa je permanentni odsek sprejel to načelo, ker je imel na razpolago Ic določen čas. Drugi razlog pa je ta, ker danes niso še zrela razna industrijska in socialno-politična vprašanja, ki so v praksi odvisna od mednarodnih razmer. Zato pa so neutemeljene in neopravičene pritožbe industrijskih krogov, češ, da je odsek oškodoval, preziral ali rušil njihove koristi.
Velika večina odseka ni bila zadovoljna z vladnim načrtom, ker se ni povsem oziral na razne važne zahteve obrtnikov ali pa jih vlado in večino odseka važna stvarna in načelna nesoglasja.
Obrtna svoboda.
S to opazko pa nočem grajati vladnih zastopnikov, ker nesoglasje tudi glede § 14. izvira iz stvari same. Še danes namreč ni rešeno načelno vprašanje, o katerem že stoletja traja boj, ali je namreč toliko hvalisana obrtna svoboda, neomejena konkurenca in »prosta igra sil« v gospodarskem življenju edino pravo sredstvo, ki more povzdigniti razvoj obrtniškega stanu; ali ni morda primeren red v obrtniškem stanu pravo sredstvo, ki more in mora braniti obrtnike in rokodelce proti onim nepoštenim življem, ki v brezozirni konkurenci izrabljajo vsako sredstvo.
In to načelno vprašanje je delilo nazore tudi v odseku. Zato je naravno, da je bilo v mnogih vprašanjih soglasje nemogoče in da nekateri tovariši predlagajo izpremembe. — Vendar pa so mnoge žalostne izkušnje že toliko razbistrile pojme in nazore, da more neomejena obrtna svoboda le škoditi malemu rokodelcu in obrtniku. Jasno je danes vsem, da ne more in ne sme vsakteri nastopiti in izvrševati obrta, ako ni usposobljen in strokovno izučen. Brez primernega reda je sploh nemogoča prava svoboda, marveč le moč
L1HEK.
Procesija.
Spisal Iv. Baloh.
To je bil krasen dan!.Nebo čisto in jasno, niti enega oblaka ni bilo na njem, ceste snažne in lepe, hiše okrašene, mlaji postavljeni, zelene smerečice skoro pred vsako hišo, zastave razobešene, da je človeka radost obšla, ki je v solnčnem jutru korakal k farni cerkvi. Bodisi trgovec ali rokodelec, bogatin ali revež, posestnik ali najemnik, vsakdo je hotel pokazati, kaj ima, nobeden ni hotel za drugimi ostati.
Odbila je ura osem. Mogočno se je oglasil v zvoniku veliki farni zvon ter vernike vabil k procesiji, najlepši celega leta. Bile so pač še druge procesije, ali tistih se je udeleževalo le nižje, neizobraženo ljudstvo, posebno žen-stvo, procesija na dan sv. Rešnjega Telesa ie bila pa najlepša, ker se je je udeležila vsa mestna inteligenca, ki je stala na vrhuncu omike.
Odpirala so se okna in vrata; prihajali so otroci v snežnobelih oblekah, prihajali so gospodje in gospe, in marsikatero oko se je oziralo skrivoma za njimi izza oken. Vse je bilo svečano, vse slovesno. Iz daljave se je za-
čula godba, ki je korakala na čelu domačega veteranskega društva, za njimi so korakali ognjegasci s svojimi svitlimi čeladami, za ognjegasci pa je hitela v neredu domača nadebudna mladina.
Fantje v zvoniku so živahno potrkavali z vsemi petimi zvonovi, in cerkev je bila že precej polna občinstva. Vendar jih je še nekoliko zunaj ostalo. Koj pri cerkvenem obzidju je bila zbrana šolska mladina pod svojim vrlim šolskim voditeljem, ki se je silno bal, da bi nežni deci v cerkci slabo ne postalo, pri pokopališčneni obzidju je stalo v vojaški paradi veteransko društvo in za njimi ognjegasci vsi s čakami na glavah, tam pri bližnji prodajalniei sc je že zagledalo nekaj otrok iz tujih vasij v različne razstavljene reči, na cerkvenem zidovju je sedelo par fantov ter samega dolgega časa vrtelo klobuke v svojih rokah, tam pod lipo je pa bilo zbrano c. kr. uradništvo.
Sv. maša sc je pričela. Svetile so sc v solncu različne uniforme pod lipo, drug drugemu so se gospodje priklanjali. Sprva jc nastala nekaka oficijelna tihota, pa kmalu sc je razvil živahen razgovor. Gospod sodnik je govoril z gospodom notarjem, gospod adjunkt z oficijalom, gospod poštar z davkarjem, gospodje orožniki s finančno stražo itd. Med njimi ni bilo g. župana. Ta je bil bolj priprosta
kmečka glava, kateremu sopara ni škodovala; zato ie šel radoma ta dan z dvema občinskima svetovalcema v cerkev, kjer so bile zanje pripravljene pregrnjene klopi. Navada je pa bila, da so bile te klopi vedno prazne. Kajti v cerkvi je ta dan vladala tako silna vročina, da bi utegnila škodovati gospodom v uniformi, zato so rajše zunaj počakali v svežem zraku, da je služba božja minila.
Še iiekaj moramo dostaviti. V mestu je bil tudi sedež glavarstva. To čast je zavzemal mož, ki ni bil še prileten, pač pa je imel to slabost, da se ga je silno rada polastila bolezen, imenovana: migrena. In čudno jc bilo, da je ta migrena prišla nepričakovano vselej nekaj tednov po veliki noči. Je bil pač pomilovanja vreden, da je moral vselej dopusta vzeti kake tri tedne, predno ga je ta bolezen minila. Šel jc navadno na jug v kako kopel in prišel nazaj ves čil in krepak. Pri procesiji ga je vselej nadomestoval njegov tajnik. Cc pa ni šel za proccsijo gospod glavar, pa ne smemo trditi isto o njegovi plemeniti soprogi. Znano je bilo po celem mestu, da se gospa glavarjeva udeleži redoma vsako leto procesije sv. Rešnjega Telesa. Sicer jo moramo oprostiti, da ni hodila v cerkev, kakor so govorili ljudje, vsako nedeljo. Cerkev je bila preccj nizka in zrak jc bil v njej tako slab, da nikakor plemenita gospa ni mogla izhajati v
cerkvi celo uro, še posebno, ker se je služba božja ob devetih torej tako zgodaj pričela. Ampak na dan sv. Rešnjega Telesa je gospa glavarjeva gotovo prišla vsako leto, če je bilo le lepo vreme in če tudi gospoda soproga ni bilo doma. Znano je bilo, da ima gospa glavarjeva vsako leto pri tej priliki novo toaleto. \
Pevci na koru so že odpeli Čredo, ko se je po glavni cesti proti cerkvi pomikala lepa vrsta najclegantnejših gospa. Na čelu jim je korakala gospa glavarjeva, njej na levici je šla gospa sodnikova, zadej gospa notarjeva in soproga gozdnega svetnika, za njima gospa davkarjeva in poštna gospa. Za njimi so šle gospe nižjega uradništva, ki pa niso nikdar igrale kake posebno važne uloge. Izjemno so ta dan šle dame same skupaj. Stanovale so vse boljše rodbine v tako imenovanem gradu, v starem bivšem samostanu, zato so sc lahko dogovorile, kdaj gredo od doma. Ker jc imela pa gospa glavarjeva vselej navado, da sc je nekoliko zamudila, zato je ni hotela in je ni smela nobena prehiteti, da bi bila prva v cerkveni zakristiji, ki že itak ni bila velika.
Ko so torej častite dame dospele do cerkvenega obzidja, tedaj so jih izpod lipe spoštljivo pozdravili gospodje uradniki in na tihem naredili marsikatero opazko.
pesti, s katero močnejši neusmiljeno vrže na tla ter pohodi slabejšega.
Pač pa se ne more odstraniti vsaka obrtna svoboda, kakor so to storili stari cehi. Primerna svoboda je potreba za razvoj industrije in v obrambo naše države na svetovnem trgu. Članom permanentnega odseka so očitali mnogi, da smo okoščeneli, srednjeveški cehovci. In vendar mi sami nočemo popolnoma odstraniti obrtne svobode ter rokodelski vrt obdati s kitajskim zidom. Hočemo pa odstraniti ali pa vsaj omejiti neomejeno svobodo. mi hočemo red in zakonito varstvo za pošteno rokodelstvo. Vsaka stvar ima svoje meje, pa tudi obrtna svoboda.
Dokaz usposobljenosti.
Dasi je permanentni obrtni odsek, kakor sem že omenil, odobril glavna načela in smoter vladnega načrta, vendar so se v odseku pokazala važna nasprotja. Obrtna reforma je bila zopet v nevarnosti. Vlada je namreč izjavila z vso odločnostjo, da bi nekaterih sklepov obrtnega reda ne predložila v Najvišje potrjenje, četudi bi jih odobrili poslanska in gosposka zbornica. Ko bi torej večina odseka in vlada ne sklenili kompromisa v nekaterih vprašanjih, odložena bi bila obrtna reforma. Po daljših pogajanjih je bil sklenjen kompromis, da je bilo mogoče vsaj nekaj doseči.
Predloženi načrt, tudi glede dokaza usposobljenosti, nosi torej pečat kompromisa. In pri vsakem kompromisu morata obe stranki nekoliko žrtvovati svojih zahtev in nazorov. (Poslanec Kulp: Kompromis pa ne drži!) Da, pri § 13. že ne... To pa tudi pojasni, zakaj obrtniki niso povsem zadovoljni s tem načrtom. Vendar pa smem trditi, da je ta reforma velik korak na oni poti, ki sta jo nastopili obrtni noveli z dne 15. sušca in z dne 23. svečana 1897.
Kaj je namen te reforme? Podati hoče obrtnikom in rokodelcem sredstva, ki morejo ojačiti obrtništvo ter povzdigniti strokovno izobrazbo. Ta sredstva so dvojna: Nadaljni razvoj strokovne usposobljenosti in prisilna organizacija obrtnih zadrug.
Prvo sredstvo je torej nadaljni razvoj strokovne usposobljenosti. S tem vprašanjem se je bavilo že sto in sto praktičnih in teoretičnih obrtnih politikov, ki so napisali mnogo knjig za dokaz usposobljenosti in proti dokazu. Nisem se ustrašil truda ter prečital več dotičnih spisov. Pri tem sem se prepričal, da mnogi na razne načine tolmačijo »dokaz usposobljenosti«; drugi tej besedi nalašč ali nevede podtikajo krive, napačne pojme.
Nasprotniki dokazu usposobljenosti trdijo n. pr., da damo tovarnam popolno svobodo, dočim kujemo v verige rokodelski stan; da hočemo uvesti razmere starih cehov in bratovščin ob času propada; da hočemo z dokazom usposobljenosti edino le omejiti pravice posameznih rokodelcev in obrtnikov.
Tako je na VI. shodu nemških obrtnikov v Koloniji v avgustu lanskega leta zastopnik pruskega trgovinskega ministrstva, tajni vladni svetnik Seefeld. navaja proti dokazu usposobljenosti, kakor je trdil, ta-le resnični dogodek :
»V neki zadrugi so vsi člani zahtevali dokaz usposobljenosti. Med njimi je bil tudi neki pletar košev, ki je vprašal: Jaz izdelujem otroške vozičke. Ali jih smem tudi sam pleskati, ker nepleskanih ne morem prodajati.« — In tovariš mu odgovori: Bog ne daj, tega ne smeš, dobiti moraš pleskarskega pomočnika. — In pletar košev pa zavrne: Tega pa ne morem storiti; moja kupčija mi ne nese toliko, da bi plačeval še pleskarja. — In konec te zgodbe je bil, da so sklenili navzoči obrtniki, še dalje razmišljati o potrebi in škodi dokaza usposobljenosti.
S takimi sredstvi delajo zmede v javnosti ter motijo prave po.itne.
Z dokazom usposobljenosti nočemo in tudi ne moremo edino le omejiti obrtne pra-
v stranski zakristiji, ki so bili ta dan nalašč za gospe pripravljeni.
Sv. maša je hitro minula, posebno, ker so si imele gospe še marsikaj med seboj povedati.
Ko je bilo opravilo končano, tedaj je ljudstvo hitro zapustilo cerkev, ker se je imela pričeti procesija.
Gospodje uradniki so bili že itak zbrani pod lipo, in tudi dame so prišle iz cerkve ter pri cerkvenih durih počakale, da bi se uvrstile med procesijo.
Zazvonili so zvonovi, in šolska mladina je šla prva za zastavo ter tako otvorila procesijo. Za njimi razna bandera podružnic z nekaj pari ljudi, potem razne cerkvene bratovščine, gasilci, veteransko društvo z godbo, belo oblečene deklice, duhovščina, potem pa za nebom gospodje in gospe. Za njimi pa nepregledna vrsta domačega in tujega ženstva, ki je od daleč iz hribov prihitelo poslušat godbo in gledat gospodo, ker je še nikoli ni toliko videlo.
Ko je duhovščina stopila iz cerkve, tedaj so se gospodje uradniki zvrstili kakor ponavadi vsako leto. Glavarja je nadomestoval njegov tajnik mlad gospod grofovskega rodu, zato je imel prvo mesto pred vsem drugimi. Za njim so šli drugi uradniki, kakor je bila navada, za njimi pa župan z dvema občinskima svetovalcema — tiho in mirno, kakor se kmetu spodobi. Precej časa je pa bilo, predno so se gospe razvrstile. To je bilo priklanjanja in
vice. Za nas iu za rokodelce ni glavna in prva stvar, ali sme pletar tudi sam pobarvati svoje otroške vozičke, ali sme vaški umetnik tudi sam namazati svoje otroške igrače, ali sme trgovec s klobuki tudi klobuk pomeriti na glavi kupca.
Tudi tovarniških razmer nočemo in ne moremo urejati s tem načrtom; mi ne moremo rokodelstvu nazaj dobiti onih obrtov, katerih so se že polastile tovarne; tudi socialnega vprašanja nočemo pri tej priliki uporabljati kot politično sredstvo proti industriji.
Mi hočemo, da se povzdigne strokovna izobrazba in stanovska zavest obrtniškega stanu. Podati mu moramo zakonito varstvo v boju za vsakdanji kruh, da si obdrži vsaj ono polje, ki mu ga še niso vzele tovarne. To je naša sveta dolžnost. To pa moremo doseči z zadružno organizacijo in strokovno izobrazbo.
Kaj je torej »dokaz jusposobljenosti«, oziroma kako se doseže? V tem oziru pridejo v prvi vrsti v poštev določbe glede rokodelskih vajencev, dalje praktična strokovna izobrazba pomočnikov, pogoji za pouk vajencev in ostrejše določbe glede obrtno - nadaljevalnih šol. Nadaljne določbe imajo namen, da varujejo pravi pomen dokaza usposobljenosti in preprečijo razne zvijače in zlorabe. Odsek pa ni bil zadovoljen z vladnim načrtom, marveč je razširil krog in mero teh sredstev, s katerih naj bi se zavaroval dokaz usposobljenosti. Odsek je segel torej dalje, nego vlada, ter še sklenil, česar ne najdete v vladnem načrtu:
1.	Obvezne (obligatorne) izkušnje vajencev;
2.	fakultativne (proste) izkušnje "mojstrov;
3.	dokaz usposobljenosti za nekatere trgovske obrte;
4.	dokaz usposobljenosti za zastopnike trgovskih in komanditnih družeb;
5.	dokaz usposobljenosti za gostilničarje in trgovce s pivom v steklenicah;
7. nove določbe glede popravil obrtniških izdelkov;
Važne so tudi nove določbe v § 38a v varstvo krojačev in črevljarjev.
Prvi pogoj za dokaz usposobljenosti je po novem načrtu izkušnja vajenca za pomočnika. Ta pogoj, mislim, ima malo nasprotnikov v zbornici. Saj vedno čujemo pritožbe, da se zanemarjajo rokodelski in obrtniški vajenci. Razmere so se jako izboljšale posebno ondi, koder zadruge in drugi faktorji svojo pazljivost obračajo na to vprašanje.
Ne trdim, da je res, a sliši se večkrat, da preveč izrabljajo vajence za druga dela, da vajenci neredno obiskujejo šole in se preslabo izobrazijo v svoji stroki itd.
V tem oziru bode v bodoče gotovo boljše, ker bode moral vsak vajenec narediti izkušnjo za pomočnika, sicer ostane le po-močni delavec. S tem je v zvezi § 98., ki določa, kdo sme imeti vajence, in § 133a, ki določa, kdo ne sme imeti vajencev.
Važna je tudi nova določba, da morajo delati izkušnje tudi vajenci v tovarnah. Ta določba je gotovo opravičena. Mnogi vajenci se v tovarnah izuče za pomočne delavce, ki pa pozneje iščejo dela pri rokodelcih. Izobrazba v tovarnah pa je jako enostranska. Zato je potrebna izkušnja. Pa tudi iz dru-zega razloga. Tovarniški vajenec bi bil na slabem glasu, ko bi ne delal izkušnje in te ne imel v svojem učnem listu.
Izkušnja za mojstre.
Pomenljivo je tudi, kar je sklenil odsek v § 114a. Ta paragraf določa fakultativno (prosto) izkušnjo za mojstre. Trgovinski minister se namreč poblašča, da sme dovoliti zadrugam fakultativno izkušnjo mojstrov. Zadruge, ki z dobrim uspehom skrbe za izobrazbo vajencev in pomočnikov, morejo dobiti od trgovinskega ministra pravico, da v svojih pravilih določijo fakultativno mojstersko izkušnjo, ako temu pritrdi zadružna zveza.
opravičevanja predno je nastal red. Seveda so gospe takoj razpele svoje solnčnike, kerr je solnce močno pripekalo.
Godba je udarila prvo koračnico »Mein Herz, das ist ein Bienenhaus« — in neka električna moč navdušenosti je prešinila vse ljudi. Gospod adjunkt, ki je bil že V živahnem vendar tihem razgovoru z gospodom sodnikom je precej na glas napravil opazko, da se ta koračnica posebno strinja z današnjo slovesnostjo.
Prišli so do prvega znamenja. Pevci so zapeli pesem .otroci so se lepo razvrstili okolu altarja, gospoda pa je zavzela stoječ prostore ob pregrnjenih klopeh, zadaj pa je klečala nešteta množica priprostega ljudstva.
Ko je bil oddan blagoslov, je godba zaigrala cesarsko pesem in neko svečanostno navdušenje je prevzelo vso gospodo, katerih srca so bila polna patriotične ljubezni.
Procesija je šla naprej, zvonovi so zopet pritrkavali, prah se je dvigal s ceste, še posebno. ker so veteranci tako trdo stopali. Zelo je bilo vroče. To so že povedali gospodje drug drugemu, in gospe med seboj, pa tolažili so se med seboj, da bo kmalu minulo, ker obhod ni bil dolg. Razgovor je nanesel na to in ono. gospod sodnik je že vprašal glavarjevega namestnika, če pride zvečer na lawen-tennis, pa mladi grof ni bil nič kaj dobre volje, zato mu je kratko odgovoril, da bo odpotoval že popoldan k svojim starišem ter se šele drugo jutro vrnil. Gospod grof je bil stra-
Ta paragraf tudi določa, kako se vrši mojstrska izkušnja. Izprašan obrtnik se sme imenovati »mojster« svojega obrta. Nadaljna posledica je, da more trgovinski minister po petih letih z naredbo določiti — ako pritrdijo trgovska in obrtniška zbornica, dotična zadruga n zadružna zveza — da smejo sploh ali v določenih krajih le isti obrtniki in rokodelci imeti vajence, ki so z dobrim uspehom naredili mojstrsko izkušnjo. Načrt pa tudi določa, da to velja le za bodočnost, ne pa za obrtnike, ki so že samostojni.
Ta paragraf ima torej namen, da se v do-glednem času določi za obrtnike in rokodelce obvezna (obligatorična) mojstrska izkušnja.
Tudi proti fakultativni (prosti) mojstrski izkušnji so nekateri govorniki in vladni zastopniki odločno ugovarjali v odseku. Posledica more namreč biti, da smejo le isti obrtniki imeti vajence, ki so napravili mojstrsko izkušnjo.
To seveda bi mogel določiti šele trgovinski minister pet let potem, ko zakon stopi v veljavo. Škodo pa bi imeli oni obrtniki, ki niso naredili izkušnje. Ti bi namreč ne smeli imeti vajencev, in njihov obstanek bi bil v nevarnosti. (Op. por.: Paragraf pa določa, da sme to določiti čez pet let trgovinski minister sploh ali le za gotove dežele, okraje in obrte, ako temu pritrdijo trgovinska in obrtna zbornica, dotične zadruge in zadružna zveza. To je velikega pomena za Dalmacijo, Istro in druge okraje na deželi, kjer sploh ni zadružne organizacije.)
Vlada in večina obrtnega odseka pa sta ugovarjala zahtevi, da bi se že sedaj določila za vse rokodelske obrte obligatorna (obvezna) mojstrska izkušnja. Naglašali smo z vso pravico, da so na deželi jako redki posamezni obrti in bi komaj dobili dovolj članov za iz-praševalno komisijo. To velja n. pr. glede puškarjev, zlatarjev, izdelovalcev kirurgičnih instrumentov itd.
Večina odseka se je torej odločila le za fakultativno mojstrsko izkušnjo. Ozirala se je na posebne razmere na deželi sploh in v posameznih deželah, ker bi se sicer izvršila žalostna prekucija v obrtništvu, in sicer na škodo rokodelstvu. Pripomnim še, da ne bode mogoče v vsakem okraju in za vsak obrt dobiti potrebno število članov za izpraševalno komisijo. Zato naj bi se pozneje določilo v izpraševalnem redu zadrug, da se more izkušnja delati tudi v drugem okraju.
Proti fakultativni mojstrski izkušnji so nekateri govorniki izvajali VI. nemški rokodelski shod, ki je lani v Koloniji s 47 glasovi proti 25 odklonil mojstrsko izkušnjo.
Toda, gospodje, prečitajte dotično poročilo! Takozvana sedmorica je po svojem govorniku zahtevala za vse obrte in povsod v Nemčiji obligatorne mojstrske izkušnje. Dalje je predlagala, da sme izvrševati vse obrte tisti mojster, ki je napravil izkušnjo.
Sedmorica se torej ni omejila na sorodne obrte. Po tem predlogu bi smel n. pr. krojač izvrševati tudi zidarski ali ključavničarski obrt. Zato je večina odklonila označeni predlog. Pač pa je sklenila resolucijo, naj vlada že v bodočem zasedanju nemškemu državnemu zboru predloži načrt zakona, da bodo izprašani mojstri imeli več pravic.
In 10. junija sem čital v nekem nemškem listu, da bode nemška vlada izdelala načrt zakona, po katerem bodo smeli imeti vajence le isti obrtniki, ki so napravili mojstrsko izkušnjo.
Kaj torej zahteva dokaz usposobljenosti? Prvič določa § 14., da vajenec redno dokonča svoj učni čas, ki ne sme trajati manj kot dve in ne več kot štiri leta. Občni zbor zadruge pa ima pravico, da določi učno dobo za svoje vajence.
Drugič se zahteva obligatorna izkušnja za pomočnika; način izkušnje določajo §§ 104 do 104d.
sten kadilec in komaj je čakal, da bi opravilo že minulo, da bi si prižgal svojo svalčico. Sicer je že mislil, ko bi med blagoslovom stopil v kako hišo in se nekoliko oddahnil. Pa to vendar ni šlo, posebno če bi ga kdo videl. Zato je bilo boljše potrpeti. Gospod poštar tam zadaj pa je potožil prav na tihem kontrolorju, kako mu je vroče in kako se mu toži po mrzlem pivu, ki je sinoči sveže došlo v domačo restavracijo, kjer so se gospodi redoma vsak dan shajali. Tam zadaj so pa gospe med seboj ugibale, kam bodo šle letos v toplice, kedaj se vrne gospod glavar, kakšni slamniki so letos v modi in tako dalje. Prav od daleč se je pa slišal močan, ženski glas, ki je v enomer ponavljal besede: Ceščena si Marija ...
Prišli so do drugega znamenja. Pot do tu je bila izmed vseh najdaljša. Blagoslov se je izvršil kakor drugodi. Da bi gospoda sodnika preveč glava ne bolela, je pristopila soproga njegova ter mu med blagoslovom držala svoj solnčnik nad glavo, ker je bil soprog njen že v letih in mu je manjkalo las. Pri tem pa ga je opomnila, naj vendar pogleda med belooble-čenimi deklicami svoji hčerki, ki imata med vsemi gosposkimi otroci najkrasnejšo obleko.
Procesija je šla naprej, in godba je zaigrala koračnico. »Mich geht die Sache halt nichts an«, gospod adjunkt se je pa še bolj zakrohotal kakor prvič. Pevci so zapeli in gospod sodnik, ki je imel v svojih dijaških letih lep tenor in bil pevovodja v domači »Cital-
Tretjič zahteva načrt, da je pomočnik najmanj tri leta v delu ali pri obrtniku ali v sorodni tovarni. To triletno delo pomočnika ali pomožnega delavca potrdi zadružni odbor v delavnem listu ali pa dotično županstvo, če delodajalec ni član zadruge. Ako ima torej obrtniški (rokodelski) pomočnik ta izpričevala, more mu obrtna oblast podeliti obrtni list, to je, dovoljenje, da sme samostojno izvrševati obrt. Opozarjani pa na novi paragraf 116a, ki daje zadrugam pravico, da se-morejo dvakrat pritožiti proti podelitvi obrtnega lista^ ako n. pr. nisb v redu dotična prosilčeva izpričevala itd. •
Po sedanjem zakonu dobi vajenec le učni list, da je dovršil učno dobo in bil oproščen; po novem zakonu pa bode moral delati izkušnjo za pomočnika, da dobi pomočniško izpričevalo.
Izjeme.
Proti tem določbam tudi moji častiti tovariši iz Dalmacije in Istre ne morejo imeti stvarnih in resnih pomislekov. Paragraf 14c namreč določa one izjemne slučaje, ko more deželna vlada dovoliti dispenso. To se pravi: Deželna vlada more dati obrtni list po zaslišanju trgovske in obrtniške zbornice in dotične zadruge, ako je prosilec izgubil svoja učna izpričevala in ne more dobiti duplika-tov. Deželna vlada sme izjemoma tudi dati obrtni list, ako prosilec na drug način brez vsacega dvoma dokaže svojo usposobljenost za obrt. N. pr.: Znan mi je slučaj, ko je zidar okoli deset let samostojno izvrševal zidarska dela na deželi. Nekdo ga ovadi, da nima učnih izpričeval, in okrajno glavarstvo mu je prepovedalo samostojno izvrševati zidarska dela. Oče, pri katerem se je izučil, je že davno umrl. Kaj naj stori, ko ne zna druzega dela in ima družino? Domače županstvo in razne stranke so potrdile z izpričevali, da dotičnik že več let samostojno in povojno izvršuje zidarska dela, da v bližnji okolici ni potrebnega zidarja, in deželna vlada mu je dala obrtni list, toda le za določeno okrožje, za določene občine.
In ta določba ostane tudi v novem zakonu. Z ozirom na posebne razmere v Dalmaciji, Istri, pa tudi drugod moramo zahtevati te olajšave. Ako deželna vlada ne dobi te pravice, namreč izjemoma dajati dispenze (obrtne liste), potem marsikje na deželi (za mesta to ne velja) ustvarimo monopol za razne obrte. S tem pa bi jako oškodovali tudi revnejše kmečko prebivalstvo.
Ko bi hoteli sprejeti stroge zahteve obrtnikov v mestih in onih deželah, koder je razvito obrtniško zadružništvo, potem bi morali skleniti okviren zakon, to je zakon, ki določa le splošna načela, dežele pa bi mogle potem v okviru tega zakona sklepati deželne zakone, primerne deželnim razmeram. Tak okviren zakon pa v tej zbornici sedaj ni več mogoč.
Obrtne šole.
Novi § 14a določa, da pouk na kaki obrtni šoli več ne zadošča za samostojnega mojstra. Po razmerah šol mora vsak učenec obrtne šole še eno ali dve leti delati kot pomočnik. Le tisti pomočnik ne potrebuje (delavnega lista) dokaza, da je bil pri mojstru v delu tri leta, ki je preje dovršil kot vajenec določeno učno dobo in potem tri leta kot redni učenec obiskoval obrtno šolo.
Kaznilnice.
Drugi odstavek § 14b določa, da se vajencu ali pomočniku delo v kaznilnicah in prisilnih delavnicah ne všteje v delavno dobo.
Odsekova manjšina pa še zahteva, naj se za dokaz usposobljenosti določi še obligatorna mojstrska izkušnja. Vem, da gospodje tovariši to zahtevajo iz stvarnih razlogov. Ker pa se vlada odločno ustavlja tej zahtevi in bi ostala le mrtva črka, zato glasujemo mi le za fakultativno izkušnjo. Tudi ta bode bodrila
niči« je potožil svojemu kolegu gospodu dav-karju, da je cerkven zbor preslab, tenor ne-simpatičen, alt premočan, sopran sicer lep. pa premalo visok, sploh da cel zbor nima pravega vodstva.
Gospa glavarjeva je pa bila v živahnem razgovoru z gospo notarjevo. Bili sta v svojih mladih letih skupaj v nekem zavodu, a leta so jih ločila. Kadarkoli pa sta prišli skupaj, pa nista govorili v navadnem, domačem jeziku, ampak v angleščini. Znano je bilo po mestu, da govori glavarjeva gospa silno rada angleški, le žal da ni bilo v pokrajinskem mestu razun gospe notarjeve nikogar, ki bi bil vešč angleščine. Še čelo ona je že precej pozabila; a ko je dobil notar službo v.mestu in je soproga njegova slišala, da njena součenka glavarjeva soproga zelo rada govori angleški, je večkrat vzela v roke knjigo ter se učila in ponavljala. Postali sta prijateljici r dobro se je jima zdelo, da jih ni nihče razumel.
In tudi sedaj je potožila, kako da je vroče svoji prijateljici in ji rekla: »It is sultry hot«. Gospa notarjeva pa ji je pritrdila: »I wish. it \vouId get eolder.«
Gospa glavarjeva je želela, da bi bili doma in rekla: »I \vish, that i \vould end soon«, in notarjeva je odgovorila: »I deed, I hardly \vait, that \ve were at home.«
Gospod adjunkt pa. ki je nekoliko zaostal in slišal ta pogovor, se je pa hotel glavarjevi soprogi prikupiti in zato je zbral zadnje ostanke svoje gimnazijske francoščine, misleč.
rokodelce, da se prostovoljno oglašajo k mojstrski izkušnji.
Dokaz usposobljenosti ima torej lep, plemenit, vzgojevalni namen. Vajenec in pomočnik se bodeta potrudila, da se strokovno izobrazita. Končam z besedami: Bog blagoslovi, varuj in vzdrži pošteno rokodelstvo, ki je poleg kmečkega stanu jedro vsacega naroda in posredno tudi države, da nekdaj zlatega dna rokodelcem ne poplavijo kalni valovi propada in revščine. (Živahna pohvala.)
Vlado ln stranke.
Dunaj, 27. junija.
Zbornica je danes nadaljevala politično razpravo. Prvi se je oglasil ministrski predsednik baron Beck. V daljšem govoru je zopet razvijal svoj program. Ta program obsega tri glavne točke. Vlada hoče izvršiti volilno reformo, doseči vsaj premirje med strankami ter tako z združenimi močmi izvršiti pravično revizijo avstro-ogrske nagodbe.
Baron Beck je rekel: Ako zbornica dovoli proračunski provizorij, s tem še ne izreče vladi zaupanja. Vlada danes tega zaupanja tudi ne more zahtevati, ko je šele prevzela posle in dedščino od prejšnje vlade. Vlada pa se hoče potruditi, da si pridobi zaupanje zbornice. V prvi vrsti to velja glede Poljakov. Včeraj je dr. Bobrzynski pač ponujal vladi roko, a takoj dostavljal, da si je ne da vezati. Vendar pa vlada rada seže Poljakom v roke, ker ravno Poljaki so še vedno imeli smisel za državne potrebščine. Vlada pa tudi zagotavlja, da hoče povsod podpirati produkcijo, brez katere je nemogoča socialna politika.
Bolj mrzli nasproti novi vladi so Cehi. Dr. Stransky včeraj ni ponujal vladi roke, ampak jo držal v žepu. Vlada pa upa, da si tudi pri Cehih pridobi zaupanje. Sedanja vlada si tudi nasproti Nemcem ni vezala rok. Ona hoče narodno spravo in pravično pogodbo z Ogri. To je avstrijska misel, ki naj bi pospeševala duševni, kulturni in gospodarski napredek vseh narodov v državi. Da avstrijska msel ni še izumrla, pokazali so zadnji dogodki, ko je cesar popotoval po Češkem. (Glasni ugovori: Vse je bilo narejeno, kupljeno! Humbug!) Narodi so nezadovoljni, ker se njihove moči in sile izrabljajo v narodnih bojih. Narodna misel je zdrava, ako se druži s primerno spravljivostjo in strpnostjo. Potem morajo narodi svoje moči posvetiti gospodarskemu, kulturnemu in socialno-politič-netnu delu. Baron Beck končno zagotavlja, da je prevzel dolžnost in nalogo, izvršiti volilno reformo. To hoče in mora izvršiti, ker z velilno reformo se bodo tudi izboljšale razmere v zbornici in državi. Ako načrt volilne reforme ne ugaja nobeni stranki, je to pač naravno. Vlada pa odobri vsak kompromis, ki ga sklenejo stranke. Vlada pa bode odklonila vsak kompromis, ki bi onemogočil volilno reformo. Tudi v tem vprašanju so potrebne žrtve. Torej hitro na delo, da izvršite volilno reformo!
Nujno potrebna pa je tudi reforma državne uprave, da se razbremene osrednji uradi in razširi delokrog deželnih vlad in deželnih zborov. Tem potom bode mogoče pospešiti in zagotoviti narodno spravo.
Nato sta obširno govorila železniški minister dr. pl. Derschatta in finančni minister dr. vitez K o r y t o w s k i.
Vodja nemške liberalne stranke dr. Gross je dokazoval, zakaj stranka glasuje za proračun. Razlog je ta, ker je njen član dr. Mar-chet postal naučni minister.
Vsenemški poslanec I r o je med divjim krikom svojih tovarišev obsojal volilno re-
da govorita gospe v francoskem jeziku in pohvalil obleko gospe glavarjeve rekoč: »Ma-dame, je vous felicite, vous avez une magni-fique toilette.« Gospa glavarjeva ga je nekoliko nejevoljno pogledala, češ kaj se meša v tuj pogovor, ki ga ne razume.
Vršil se je tretji in četrti blagoslov in gospoda je odkorakala v cerkev k zadnjemu blagoslovu. Hitro je minulo. Pa so odhiteli otroci iz cerkve, veteranci z godbo in gasilci, le množica se je še gnetla okoli cerkve. Zopet so se pod lipo zbrali gospodje, prižgali si smodke ter čakali svojih soprog. Ko so te prišle počasi sem od cerkvenih vrat, so se jim zopet ponižno poklonili, zgovorili ž njimi par besedi ter se pomenili, kam bodo šli sedaj.
Na nebu so se zbirali oblaki, in gospe so se opravičile, da se jim mudi domov. Gospodje so pa šli kakor vsako leto v restavracijo k običajnemu zajtrku.
Silna vročina in sopara — so tožili vsi vprek in kmalu so se penili na mizi vrčki polni finega piva. Gospod poštar je tožil svojemu sosedu, da take vročine še ne pomni in da je v dušku izpil vrček piva ter si za prvo silo potolažil prvo žejo. Kmalu je opojni duh dišečih smodk in jedil napolnil vso sobo. Vsi so bili izvrstne volje.
Farna cerkev je pa bila tedaj že popolno prazna. Opojni duh svežih cvetlic in kadila je napolnjeval cerkvene prostore. Pred velikim oltarjem je še klečala stara ženica, v zakristiji pa je duhovnik opravljal svoje zahvalne molitve.
formo, vladni program in narodno spravo, ki je po njegovi sodbi in želji izključena. Napadal je ostale nemške stranke in socialne demokrate, ki so se udinjali novi vladi.
Nemški minister Prade, ki je vodja radikalnega krila nemške ljudske stranke, se je prelevil, kakor trdi Iro. Zato Vsenemci vladi odklonijo vsako zahtevo.
Med tem govorom so se spopadli Vsenemci s socialnimi demokrati in člani nemške ljudske stranke. Bil je krik, kakor nedavno med Indijanci v cirkusu »Buffalo Bili«. Poslanec Schonerer je s svojim basom pre-kričal močni zbor svojih tovarišev. Po daljšem odmoru se je občinstvo na galeriji prav imenitno zabavalo.
Poljski poslanec dr. K o 1 i s c h e r je kot veščak v tarifnih vprašanjih ostro bičal avstrijsko železniško politiko. Na eni strani meče vlada milijone proč, na drugi strani pa hrani pri malenkostih, da je škandal. Vlada naj posnema Prusijo, kateri železnice donašajo lepe dohodke.
Dr. Tavčar je danes zatajil samega sebe ter ubral strune, da so mu tudi njegovi slovenski politični nasprotniki mogli večinoma pritrjevati. Postavil se je na višje slovensko stališče ter opustil odurne in strupene napade na Slovensko Ljudsko Stranko. Ni sicer zadovoljen z razdelitvijo volinih okrajev na Kranjskem, a kar je govoril glede štajerskih in koroških Slovencev, to moremo podpisati. Moti pa se dr. Tavčar, ako trdi, da volilna reforma ustvari nazadnjaški parlament. Pri nas v Avstriji je bil in ostane parlament, kakršna je in bode vlada. Ako vlada ne dobi volilcev po svoji volji, dobi večino poslancev, ki se ji vdinjajo. To opazujemo ves čas ustavnega življenja. Dokler pri nas ne obvelja načelo parlamentarne večine in parlamentarne vlade, bode se vsaka vlada igrala s parlamentom. Vladni načrt je res karikatura splošne in enake volilne pravice. To dobro stran pa ima, da Slovanom zagotovi četudi neznatno večino. In če Slovani dobe večino, je že to velik napredek, ker potem je izključen oni nemški terorizem, ki smo ga opazovali v odseku za volilno reformo. Združili so se Nemci in Italijani ter štajerskim Slovencem ugrabili celo sedmi mandat.
Rusinski poslanec R o m a n c z u k je grajal volilno reformo, ki prezira opravičene zahteve Rusinov v Galiciji.
Graški poslanec dr. H o f m a n je zagovarjal nemškega ministra Pradeja proti napadom vsenemškega poslanca Irota ter nemške uradnike na Štajerskem in Koroškem. Nemških uradnikov pa ni nihče napadal v tej razpravi, marveč le vladni zistem, ki Slovencem vsiljuje nemške uradnike. In ta zistem ohrani skoraj gotovo tudi nova vlada, v kateri sta voditelja nemške ljudske stranke.
Dr. PI o j izjavi v imenu »Slovanske zveze«: Ne morem zaupati vladi in tudi ne dovolim začasnega proračuna, ker to pomenja eminentni akt zaupanja. Veliko nezaupanje in gotove okolščine, ko se je snovalo novo minstrstvo, se je še povečalo vsled zadnjih dogodkov in pri glasovanju v odseku za volilno preosnovo, kjer so se odklonile slovenske zahteve glede spodnještajerskih mandatov. Neprijetno je zadela Jugoslovane izjava ministrskega predsednika o omiljenju in poravnavi narodnega spora na severu države, kakor da ni na jugu države narodnega spora. Govornik ožigosa razmere v slovenskih okrajih in izjavi, da spodnještaierske politične oblasti z gotovim namenom zapostavljajo slovenščino. (Dr. Pommer: Nemščino.) Poslanec Ploj: Slovenskim občinam pošiljajo namenoma nemške dopise. Osobito velja to za ptujsko okrajno glavarstvo. (Poslanec Wastian: Ljudje razumejo prav dobro nemški in ptujski glavar je strogo nepristransk.) Ploj nadaljuje: Oblasti v ptujskem okraju postopajo tako, da je ogorčenje veliko in da so sklenili slovenski župani, od zdaj nadalje odklanjati nemške dopise. Govornik se peča tudi s koroškimi jezikovnimi razmerami in poživlja vlado, naj ljubi in naj bo pravična vsem narodom v državi, potem bodo stali tudi Jugoslovani na njeni strani.
Pittacco se pritožuje, da prezirajo Italijane glede volilne reforme, kar dokazuje glasovanje v odseku o Dalmaciji. Italijane sovražijo stranke skoraj tako, kakor Mažare. Izjavi, da Italijani ne bodo glasovali za začasni proračun.
Razpravo nato zaključijo.
Poslanec W a g n e r prelaga, naj prej ko mogoče zgrade progo Aspang-Friedberg-Feh-ring čez Gleichenberg v Ljutomer. Za glavna govornika o proračunskem provizoriju izvolijo Staneka kontra in Petelenza pro.
Poslanec S t a n e k utemeljuje, zakaj njegova stranka ne more glasovati za zaupanje vladi. Ministrstvu ne zaupajo agarci. Naglaša, da njegova stranka nasprotuje volilni preosnovi v sedanji obliki.
Ko so govorili še Petelenz, grof Sternberg in Choc in poročevalec Skene, odobri zbornica v drugem in tretjem branju začasni proračun. Proračunskemu odseku nakažejo med razpravo predlagane resolucije.
Zbornica pritrdi nujnemu predlogu poslanca Baernreitherja, da se prične razprava o po vladi predloženem trgovsko-političnem pooblastilnem zakonu v drugem in tretjem branju.
Poslanec V o g 1 c r interpelira trgovinskega ministra zaradi nameravanega zvišanja poštnih, brzojavnih in telefoničnih poročil.
Poslanca Prochazka in Steiner interpelirata v isti zadevi in vprašata, če nameravajo iz pričakovanih višjih dohodkov zvišati plače poštnim pomožnim slugam in poštnim slugam.
dr. Susteršič cesarju o Jugoslovanih.
Z Dunaja se poroča: Včeraj se je vršil drugi dvorni obed za delegate. Cesar je nagovoril med drugimi delegati tudi dr. Š u s t er-š i č a in opomnil, da je govoril dr. Susteršič zelo ostro o balkanski politiki. Ni res, da je avstrijska politika na Balkan/i sovražna Slovanom, marveč zasleduje konsekventno smoter, da se vzdrži samostojnost balkanskih držav. Dr. Susteršič je odgovoril: Jugoslovanom neprijazna notranja politika raznih vlad je povzročila, da mogoče neopravičeno balkanski Slovani ne zaupajo avstrijski balkanski politiki. Govoril je iz globokega svojega patriotičnega prepričanja. Dalje se je razgovarjal cesar z dr. Šusteršičem o no-tranje-političnih vprašanjih, ki se tičejo Jugoslovanov. Cesar je končno obžaloval, da sc še ni posrečilo, da nastane mir v kranjskem deželnem zboru in to tembolj, ker ni bilo daleč od miru, ter je izjavil, da upa na mir na Kranjskem. Predsedniku dunajske trgovske zbornice je rekel cesar, da je zadovoljen s shodom trg. zbornic v Libercah. Veseli ga, da je razstavila avstrijska industrija izborne izdelke na razstavah v Libercah, Milanu, Londonu in Bukarestu. Delegatu Šilenyju je rekel cesar, da gre rad na Moravsko, ki je dalo tako lep zgled narodne sprave.
odstop goluchowskega.
Neki londonski list, ki ima zelo dobre zveze na Dunaju, poroča, da ostopi Golu-chowski približno sredi meseca avgusta. Mi-: nister za zunanje stvari pa postane c. kr. londonski poslanik grof Albert Mensdorff-Ponilly. Potrjena vest sicer uradno še ni, a verjetna, ker zahtevajo vsemogočni mažarski protiav-strijski politiki, da odstopi Goluchovvski.
notranje politični položaj.
V seji klubovih načelnikov so sklenili, da se vršita danes in v ponedeljek seji odseka za volilno preosnovo. Zbornična seja bo prihodnji torek. Načelnikov namestnik proračunskega odseka dr. Sylvester je odposlal včeraj popoldne po zborničnem predsedništvu bivšim ministrom Korberju, Callu in Bohm-Bawerku vabila, naj pridejo v sredo k seji proračunskega odseka. Če odveže sedanji ministrski predsednik dr. Korberja uradne tajnosti, pridejo bivši ministri, da jih zasliši proračunski odsek. Permanentni obrtni odsek je odstranil včeraj po kompromisu težkoče, ker je zbornica odobrila predlog odsckove manjšine, ki ga je utemeljeval poslanec Boheim. Poslanci Chiari, Einspinner in Gratzhofer so vodili nato odposlaništva alpskih rokodelskih in obrtnih zastopstev k trgovskemu ministru Fortu, da mu obrazlože svoje želje glede obrtne reforme. Fort je izjavil, da vztraja vlada na po strankah sklenjenem kompromisu. Vlada hoče kolikor mogoče upoštevati želje obrtnikov. Fevdalno veleposestvo je sklepalo včeraj, kako nastopaj stranka v odseku za volilno preosnovo. Sklepi so tajni. Ministerski predsednik Beck priredi prihodnji teden tri parlamentarne dineje, h katerim povabi poslance vseh strank.
ogrska delegacija.
. V seji ogrske delegacije je zagovarjal na Goluchowskijevo željo skupni finančni minister Burian politiko zunanjega ministra, ki s to politiko stoji ali pa pade. Glede Maroka je posredoval, ko je bil nevaren položaj in je bila v skrbeh vsa Evropa. Glede Makedonije se dela le, da se izboljša položaj. O srbsko-bol-garski zvezi je bilo, dasi ne natančno, poučeno ministerstvo. Nikdar se ni pritiskalo na Srbijo glede Škodovih topov. Proti Grški nima minister namena, da posreduje na poziv Rumunije. Glede trgovinskih pogodb minister ni poklican, da preizkuša iniciativo ogrske vlade. Pravi pomen trozveze je, da prej ko slej zavaruje monarhijo.
kdo vlada na ogrskem?
Uradno mažarsko glasilo simboličnih ogrskih lož »Kelet« naznanja, da je bilo izvoljenih pri zadnjih volitvah v ogrski državni zbor 36 framasonov. Izmed teh jih 12 ne deluje več aktivno, ker so kakor Wekerle postali državni uradniki. Seveda s svojim formalnim izstopom niso nikakor odložili frama-sonskih načel. Pravih ložinih poslancev je pa še 24. in sicer jih j el2 v loži »Demokracija«, 4 v loži »Corvin Matyos«, po dva sta v ložah »Galilei«, »Eotvos« in »Nemzeti« v Budimpešti, po eden jc v loži »Arpad« (Szege-din), »Honszeret« (Boja), »Losonczy« (Arad). »Hungaria« in »Reform« v Budimpešti. Izmed framasonskih poslancev jih pripada 25 neodvisni stranki, 4 ustavni, 2 sta demokrata, 1 je Hrvat in 6 jih ne pripada nobeni stranki.
delegati v arzenalu.
Delegati obeh delegacij, avstrijske in ogrske, so si ogledali arzenal. Vodili so jih generalni artiljerijski nadzornik fcm. Kropatschek, sekčni načelnik Krobatin, arsenalni ravnatelj Schvvab, polkovnik Mandry in veliko štabnih in višjih častnikov. Delegati so si ogledali glavne delavnice, nakar so pripeljali nov top, o katerem je predaval fcm. Kropatschek. Novi top je izmed vseh modernih topov najlažji. Iz topa so izstrelili že 2000 strelov, ne da bi se bil kaj izpremenil. Z novim topom se ustreli na minuto 15 do 20, med tem, ko je mogoče s sedanjimi topovi lc 5 do 6 strelov oddati. Kropatschek je končal: Delegaciji ne smeta armade zopet izpostaviti boljšemu orožju, da se ne ponovi usoda leta 1866. Ko so si ogledali arsenaT, so se udeležili luncha, pri katerem sta obljubila predsednika obeh delegacij, grof Zi-chy in princ Lobkovic, da store delegati svojo dolžnost.
DOGODKI V RUSIJI.
Nedavno se je pojavila nezadovoljnost med moštvom huzarskega polka v Carskem Selu. Izvzemši enega eskadrona so odpovedali vsi huzarji pokorščino častnikom. Car se je podal v spremstvu generala Trepova v Carsko Selo. Car je ukazal častnikom, naj se odstranijo, nato se je podal med huzarje. ki so ga prosili, naj se odstrani tudi Trepov, ki je zapustil Carsko Selo. Car je nato poklical posamezne vojake in jih izpraševal, zakaj niso zadovoljni. Eden izmed njih je izjavil, da so nevoljni, ker jih rabijo za policijsko službo in jih silijo, da se bore proti množici, v kateri se nahajajo tudi njihovi sorodniki in prijatelji. Car je nato govoril dalje časa s častniki.
V	Besarabiji preganjajo kmetje jude. Plenijo njihova stanovanja, jih pobijajo in ravnajo grdo ž njimi. Število žrtev je zelo veliko.
Curiški listi poročajo, da je došel v Rusijo pravi voditelj ruske revolucije, ki je načelje-val švicarskemu revolucijonarnemu odboru. To je znamenje, da gotovo izbruhne splošna vstaja.
V	Peterburgu se govori, da je ponudilo inozemstvo moskovski mestni upravi posojilo 20,000,000 rubljev.
Sibirska kuga se je pojavila v moršan-skem okraju.
PONESREČENI ATENTAT NA PREDSEDNIKA DUME.
Atentat, ki so ga mislili napraviti zastopniki skrajno radikalne stranke v Moskvi na predsednika ruske dume Muromzeva, se je ponesrečil. Načrt je bil v zadnjem hipu odkrit. Muromzeva stražijo detektivi.
TURČIJA DOBI NOVE LADJE.
V	Carigradu se je vršilo pod predsedstvom turškega sultana posvetovanje o naročilu novih ladij. Zgraditi mislijo 4 oklopnice prve vrste, 4 križarke, 4 torpedovke in 8 tor-pednih rušilcev. Stare ladje bodo moderno uravnali, kjer bo to pač mogoče. Stroške v znesku 4 milijone turških funtov bodo pokrili s posojilom.
NAMERAVAN ATENTAT NA LAŠKEGA KRALJA.
Nove bombe so našli v Jakinu pri prijetem anarhistu Laudi. Pod strešno opeko so našli poleg tega dve veliki v popir zaviti petardi, ki pa nista bili napolnjeni.
ČRNOGORCI PROTI TURKOM.
Ob črnogorski meji pri Gusinji in Plavi se vrše neprestani mali boji med Turki in Črnogorci. Pri zadnjem večjem boju so vjeli Turki 13 Črnogorcev, 42 jih je pa utonilo, ko so se umikali čez reko Dunava. Črnogorci so požgali tudi nekaj mohatnedanskih vasij. Turške čete v Verani so ojačili za tri bataljone, odelek 150 mož so pa odposlali v Plavo. Albanci so tudi vznemirjeni in se pripravljajo na obrambo proti Črnogorcem.
RUSKE FINANCE.
Redni državni dohodki so znašali v prvih štirih mesecih letošnjega leta za 61,200.000 rubljev več, kakor lani v tem času. Zunanja trgovina od 14. januarja do 10. junija izkazuje 131,287.000 rubljev več, kakor iznaša uvoz. Carina se je vplačala v višini 90,90,3.000 rubljev, lani je znašala 76,909.000 rubljev. V hranilnice so vložili 114,900.000 rubljev, lani le 24,800.000 rubljev.
SRBIJA.
Srbski finančni minister Paču se peča s pripravami, da najame novo posojilo, ker so izpadle volitve v skupščino ugodno za vlado. Pogajati se prično o posojilu na Dunaju, ko sklenejo trgovinsko pogodbo z Avstro-Ogrsko. Kdo postane berolinski poslanik, še ni znano.
VELIKE RUMUNSKE VOJAŠKE VAJE OB OGRSKI MEJI.
Rumunski vojni minister je ukazal, da se vrše velike vojaške vaje ob ogrski meji. Udeležita se jih tudi krali in prestolonaslednik Ferdinand. Vadilo bo 22.000 mož. Budimpeštan-ski politični krogi sodijo, da pomenjajo vaje zakrito združitev vojaštva ob ogrski meji.
VISOKA IMENOVANJA.
Za drugega predsednika upravnega sodišča so imenovali markija Bacquehema namesto rajnega Lemayerja. Nemškemu ministru rojaku Pradejti je prideljen deželnosodni svetnik dr. Gustav Hain.
NEMŠKI CESAR BOLAN.
V	skrbeh so ožji krogi vsled zdravstvenega stanja nemškega cesarja Viljema. Cesar je zelo nervozen in se zjezi za vsako malenkost. Zdravniki so mu svetovali večtedenski popolni mir, a cesar noče ubogati.
PODRAŽENJE POŠTNEGA IN TELEFONSKEGA PROMETA.
Pri trgovinskem ministru Fortu so bili poslanci trgovskih in obrtnih zbornic, ki so kazali na ogorčenje med prebivalstvom zaradi napovedanega zvišanja pristojbin v poštnem in tolefonskem prometu. Fort je izjavil, da izvzemši Nemčije in Avstrije ne poznajo razločka med loko porto in splošnim porto. Njegovo stališče je težavno, ker je pasivna poštna in brzojavna uprava. Na Dunaju je bilo veliko shodov proti nameravanemu zvišanju pristojbin. Češke trgovske zbornice nameravajo skupno nastopiti proti nameravanemu zvišanju pristojbin.
Štajerske novice.
š Mariborsko okrajno glavarstvo
jc pred nekaj dnevi razposlalo samonemške plačilne naloge za osebno dohodnino. Rodoljubi, ki ste bili deležni te dobrote, vrnite takoj vsi te nemške plačilne naloge in tirjajte slovenske. Res škandal, da si naša oblastva upajo kaj takega! Žalibog smo krivi veliko mi, ki smo premalo odločni, pa ponižno sprejemamo samonemške naloge, odloke itd. Napravimo enkrat povsod na prav radikalen način konec tej suženjski pokorščeni in oblastveni nemški brezobzirnosti!
š Slov. katol. akad. društvo „Zarja" v Gradcu si je mesto odstopivšega predsednika fil. Fran Kotnika izvolilo predsednikom jur. Martina M a I n e r i č a.
š Kandidatura Roševa. Štajerski »Naro-dovci« hočejo na vsak način doseči kandidaturo znanega Roša za celjsko-brežiški okraj. Z zahrbtnimi spletkami hočejo vplivati na može, ki bodo glasovali na zaupnem shodu. Roš sam se že vede kot oficijelni kandidat. Mi svarimo vodilne kroge pravočasno pred odločitvijo: Roša ne, Roša ne maramo! Proti Rošu nastopimo z vsemi silami, kajti Roš je igral pri volitvi v splošni kuriji zelo čudno vlogo: na eni strani je bil duševni oče Rebe-kove kandidature, na drugi strani pa je podpisal oklic poslancev za dra. Korošca! — Kazal se je od nekdaj zagrizenega pristaša »Slov. Naroda« in že sedaj obeta, da bo klerikalcem pokazal, ko postane državni poslanec. Skrb naša bo, da Roš ne pojde v dunajsko zbornico kot poslanec!
š Dobrim kristjanom pri »Domovini«, ki je trdila, da štajerski duhovni ne odobravajo našega nastopa pri zadnji državnozborski volitvi, priobčujemo sledeči dopis, ki nam je došel od enega najodličnejših štajerskih duhovnikov: »Slovenec«, sedaj pa veš, kako krivo pričaš. Celjska »Domovina« ti to v uvodniku štev. 66 jasno dokaže. Dober kristjan je, če gre o božiču, o novem letu in o velik noči malce v cerkev in se tam dolgočasi. On pač meni, da trikrat v letu v cerkev iti, zadostuje. Kdor več zahteva, je prenapetnež. Verske resnice so mu sveta, nedotakljiva reč. Ve tudi, da je kristjanu naročeno, »ljubi svoje sovražnike«, vendar tako, da ti vedno ljubiš, on pa ostane sovražnik. Ali ne tako? »Štajerc« je prav istega prepričanja. Ramo ob rami so stali somišljeniki »Domovine« za kandidata dr. Korošca v zadnjem boju. Kdor tega ne verjame, ali celo trdi, da so delovali za Rebeka, krivo priča. Grdo obrekovanje! Kako je grajala »Domovina« one učitelje, kojim je z debelimi črkami tiskala ti-koma pod navadno tiskano izjavo poslancev za kandidata postavljenega na zaupnem shodu, naročilo za volitev Rebeka? Plakat na celi zadnji strani je seveda tudi spet le pomotoma dobil ves prostor. Čast okrajnega načelništva so naklonili tudi že kje kateremu duhovniku volici brez izjeme barv. A v Celju se taka nesreča še do sedaj ni zgodila.
š Izzivanje in surovost nemškutarskega redarja na Vranskem. Iz Vranskega se nam piše: Po vsej pravici se moramo čuditi naši občinski upravi, da trpi tacega redarja, ki ne dela očitne sramote samo isti, ampak vsemu prebivalstvu Vranskega trga. Poslovni jezik naše občine je vendar slovenski, ta občinski uslužbenec pa nemškutari vedno in povsod. Njegova surovost sega tako daleč, da pred njim skoraj nikdo varen ni, da bi ga ne aretiral. Nad tistim pa, ki ga aretira, prav tevton-sko tuli ter ga suva in trese po cesti. Vse to pa dela iz maščevanja nad nekaterimi ljudmi in vsled nemšlaitarske zagrizenosti, tako je zopet pred kratkim povzročil s svojo surovostjo, da se bo moralo več nedolžnih oseb zagovarjati pred sodnijo. Redar Jurjevec, ki je v svoji službi večkrat pijan kot trezen, je radi svojega obnašanja tožen od več strani, med drugim tudi radi tega, ker je naTelovo pri procesiji suval ženske ter baje sabljo potegnil, s katero .ie po njih udrihal. Tako pokoro nam toraj naloži naša narodna občinska uprava. Taki dogodki niso za tujce, ki se našemu trgu itak odtegujejo — nikaka privlačna sila. V imenu tržanov in v imenu narodne stvari odločno zahtevamo, da se redarja Jurjevca takoj odstavi ter namesti druzega narodnega, a ne domačina. Ljudstvo je tako razburjeno, da se lahko nekaj zgodi, kar bi gotovo ne bilo v čast našemu trgu. Ako se naše zahteve ne uvažuje, hočemo govoriti odločno.
š Imenovanje. Načelnik južnoželezniške postaje v Celju, Henrik vitez Franken, je imenovan nadzornikom. Mož se je vedno odlikoval po svojem nemštvu.
š Šmarski okrajni zastop ostane torej s 1 o-venski. Zadnje volitve so prinesle kljub zahrbtnemu ruvanju naših polu-Nemcev Slovencem lepo zmago, našim nasprotnikom pa sramoten poraz. Živeli zavedni volilci!
š Smrt vsled povoženja. Antonija Cing-laK, o kateri smo poročali, da jo je med Što-rami in Celjem pograbil vlak ter okolu 100 korakov za seboj vlekel, je v celjski bolnišnici umrla. Odtrgalo ji je obe nogi, poleg tega pa še izteklo eno oko.
š Slovensko trgovsko društvo v Celju bo imelo ustanovni občni zbor dne 1. julija 1906 ob pol 4. uri v mali dvorani Narodnega Doma. Spored ustanovnega občnega zbora je: Pozdrav navzočih. Naše društvo, njega osnova, važnost in potreba. (Govori član pripravljalnega odbora g. M. Zeleznik.) Čitanje pravil. Sprejem članov. Volitev odbora in dveh preglednikov računov. Slučajnosti.
š Odveč dela si napravlja celjski mestni urad. Jutri pride namreč v Celje pevsko društvo iz Bruka ob Muri. Pri tej priliki hočejo Celjani pokazati na eni strani svojo nemško nadutost, na drugi strani pa neomejeno su-
rovost proti Slovencem. Zato je Izdal mestni urad s podpisom znanega Gregorja Jesenko oklic na hišnt posestnike, naj okrase hiše z nemškimi trobojnicami. To je nepotrebno, kajti lakaji mestnega urada prineso osebno potrebne frankfurtarice iz uradnega magacina in nadlegujejo hišne posestnike toliko časa, da jih izobesijo. Pa kaj potem še oklic?! Najbrže bi radi pokazali lepo disciplino umetno nemško polakiranih Celjanov.
KoroSke novice.
k Koroški Slovenci za svoje pravice. Na shodu v Kazazah je bila sprejeta naslednja resolucija: „Na javnem shodu „Ka-toliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" v Kazazah dnč 24. junija 1906 zbrani najodločneje zahtevajo, da se izvede preosnova državno-zborske volilne pravice za Koroško tako, da bo odgovarjala dejanskim razmeram v deželi. Koroškim Slovencem se morata priznati najmanj dva gotova mandata. Nemška mesta, trgi in industrijski kraji se naj izločijo iz slovenskih kmečkih občin, da ne bo narodnostnih bojev, kar je tudi v smislu vladnega predloga. Izražamo zahvalo gosp. dvornemu svetniku, državnemu poslancu dr. Miroslavu Ploju, za njegovo požrtvovalno delovanje v korist koroških Slovencev in z veseljem pozdravljamo dejstvo, da se »Slovanska Zveza*' v zadevi volilne reforme odločno poteguje za pravice koroških Slovencev. Vsi slovanski poslanci se poživljajo, da tudi zanaprej kar najodločneje zastopajo naše pravične zahteve; ako bi pa vlada ne hotela ugoditi našim upravičenim željam, poživljamo »Slovansko Zvezo", da složno nastopi proti vladni predlogi volilne reforme in jo z vsemi v državnem zboru običajnimi sredstvi prepreči. Mi hočemo imeti pravično volilno reformo. Krivic smo že siti. V Kazazah dne 24. junija 1906. Predsednik shoda : Jožef Lipuž. Zapisnikar: dr. J. Arnejc."
k Celovški župan Julij Neuner, kateri je bil pred časom zopet županom izvoljen, bode, ker je cesar njegovo izvolitev potrdil, v soboto 30. t. m. slovesno prisegel.'
k Splošna stavka radi podraženja mesa? Celovški mesarji so sklenili od dne 1. julija naprej ceno mesu na 1 K 60 v. pri kili povišati. Proti temu povišanju se bodo delavci uprli, kakor se iz delavskih krogov naznanja, in če se cena mesu ne bode znižala pretijo vsi delavci, da bodo napovedali generalno stavko.
Dnevne novice.
+ Zveza nemških ognjegasnih društev na Kranjskem. V Kočevju so se zbrali zastopnik nemških ognjegas. društev s Kočevskega ter so sklenili, da zstopijo z zveze kranjskih ognjegasnih društev ter ustanove »Zvezo nemških ognjegasnih društev« na Kranjskem. Vlada je nova pravila že potrdila in meseca julija se bo vršil ustanovni občni zbor. Kočevarji pravijo, da se ne morejo strinjati s sklepom lanskega občnega zbora zveze kranjskih gasilnih društev, ki je sklenil, da zveza kranjskih gasilnih društev izstopi iz avstrijske zveze gasilnih društev ter se pridruži slovanski zvezi gasilnih društev v Pragi. Maloštevilna »nemška« gasilna društva na Kranjskem naj le ustanove svojo zvezo, bomo vsaj natančno poznali, katera društva nemškutarijo in kdo so nositelji nemškutarije med gasilnimi društvi, na drugi strani pa mora v tem trenutku izginiti iz vseh društev, ki ostanejo v kranjski zvezi ognjegasnih društev, nemško poveljevanje in sklep lanskega občnega zbora se tem ložje izvrši. Zahtevamo, da ima odbor zveze kranjskih gasilnih društev takoj sejo in da sklepe lanskega občnega zbora takoj izvrši, kajti če pride brez izvršenih sklepov na letošnji občni zbor dne 29. julija v Škofjo Loko, tedaj zasluž nezaupnico. Mislimo, da smo govorili dovolj jasno!
+ Doma in na Dunaju. Prvič v svojem življenju je včeraj dr. Tavčar na Dunaju govoril, da se ni besno zaletaval v poslance Slovenske Ljudske Stranke. Najbrže ga je ozdravil hladni »tuš«, ki ga je dobil pri drugih Slovanih. Mladočehi so mu naravnost v brk povedali, da liberalnih napadov na dr. Šusteršiča ne more noben pameten človek smatrati za resne. Na Dunaju torej sc ne da več šariti s »klerikalnimi izdajstvi«, s »prodajo Korošcev« in drugimi neslanostmi. Zato pa v Ljubljani laže Tavčerjev list, da jc groza. Dan na dan samo Šusteršič in Šusteršič, izdajstvo in izdajstvo, prodaja in prodaja in narodno prekletstvo iu tako dalje brez konca in kraja, da se že človeku studi. Če bi bilo vse to res, kar »Narod« piše, zakaj pa se ne upa dr. Tavčar tega pred zbornico povedati? Zato, ker bi sc mu vsi v zobe smejali, če bi »Narodove« fantazije in izmišljotine na Dunaju razkladal. Kdaj se bodo vendar liberalci izpametovali iu opustili grdo gonjo, ki jih le osmeši, ter se lotili pravega narodnega dela!
+ »Narodovi« telečji patriotje. Ker liberalci sami nimajo nobene politične misli, morajo vedno samo to zanikati, kar pravi »Slovenec«. Ker je torej »Slovenec« ožigosal postopanje gotovih faktorjev proti junakom iz bitke pri Kustoci, je moral drugi dan »Narod« seveda takoj to postopanje braniti. »Narod« trdi, da jc bilo čisto prav, da niso dobili vojaške godbe k slavnosti bitke pri Kustoci. Pa še nekaj nam je razodel pri tej priliki. Glasilo liberalnega c. kr. uradništva in ljubljanskega magistrata piše:- »No, nam se zdi, da je le dobro in prav, da se je to zgodilo. Slovenci smo že tako veliko preveč patrijotični in zadnji čas je že, da se ta naša patrijotična navdušenost malo ohladi. Tak patrijotizem, kakor vlada pri nas, imenujejo na Ruskem »telečjo zamaknjenost«. Nas vse veseli, kar niore nekoliko pogasiti plamen našega avstrijskega patrijotizma in zato smo še hvaležni vojaškim krogom, da so kustoško slavnost ignorirali in odrekli celo godbo. Seveda je s tem še malo pomagano, zakaj mi storimo sami, kar je le mogoče, da gojimo telečjo zamaknjenost med Slovenci. Pišemo in izdajamo knjige in knjižice, ki imajo namen razpihovati avstrijski patrijotizem med nami, celo knjige, v katerih se proslavljajo avstrijske zmage. Telečja naša zamaknjenost se kaže tudi v tem, kako vedno in vedno bodrimo slovenske fante, naj bodo pogumni in požrtvovalni vojaki, naj potrpežljivo prenašajo težave vojaškega stanu in gredo z veseljem v boj in smrt za dom in za cesarja. Ali bi ne bilo pametneje in rodoljub-neje, če bi učili slovenske vojake: storite vse to, kar morate storiti, a prav nič več, in čisto nič ni treba, da se potegujete za brezpomembno priznanje, da ste izredno hrabri in neustrašeni, vztrajni in potrpežljivi vojaki.« Tako poučujejo slovenski narod ti telečji patriotje. Pa jih poglejte, kakšni so v praksi! Liberalni učitelji se kar cedijo samega patriotizma. Dimnik je proglasil cesarico Elizabeto za najsvetejšo vseh mučenic, Gangl in kompa-nija se pri vsaki priliki cedi samega patriotizma — koder jih slišijo c. kr. ljudje . . . Hribar povdarja vedno zvestobo bele Ljubljane do vladarja in do habsburške dinastije; vse liberalke hočejo biti pri »Rdečem križu« in liberalni magnati so v času, ko so deževali križci, sklenili celo postaviti cesarju spomenik v Ljubljani, da bi tudi oni dobili kaj na svoje prsi. Po vseh pisarnah antišambrirajo, da bi dobili kak križec, iii prepričani smo, da bodo vsi ti, ki nosijo odgovornost za »Narodovo« pisanje, ob odkritju cesarjevega spomenika v naislovesnejših besedah prisegali, da so najzvestejši patriotje, kar jih obseva solnce na slavnih tleh ljubljene Avstrije. Tako telečje bodo zamaknjeni, da bodo zopet »klerikalce« denuncirali, da so premalo patriotični. Poznamo to telečjo zamaknjenost. Stari vojak, ki nosi sledove ran na svojem telesu, pljune, ko io vidi. Liberalnim c. kr. uradnikom pa gratuliramo k takemu glasilu!
+ »Sokolova« kresna veselica je dala »Narodu« povod, da je zopet napadel »klerikalce«, češ da ni bilo na veselici nobenega ljubljanskega duhovna razen Brceta. Sledi nato seveda pridiga na Korošce proti »klerikalcem«. No, liberalci se naj le nikar ne ponašajo s svojim rodoljubjem ki ga kažejo pri potokih vina in piva! Če bi Korošci na ta način pojmovali svoje rodoljubie, kakor ga liberalci. ko popivajo do jutra, bi kmalu izginili s površja. Da ljubljanskih duhovnikov ni na veselicah, kjer se celo noč popiva in so zjutraj «rodoljubi«, namestil da bi šli na narodno delo, zreli samo za narodni počitek, kaže le, da pojmujejo narodno delo vse drugače, nego oni, ki jim je treba s takimi sredstvi šele zbujati požrtvovalnost. Vsi govori niso imeli prav nič izobraževalnega; in »Narod« je sam označil v svojem poročilu takole: »Razvilo se je najrazkošneje življenje in veselje, ki je trajalo brez presledka, brez zmanjševanja, ko je svit na vzhodu kazal vzhajajoče solnce ... Vpoštevali smo geslo: veselimo se in radu-jemo, dokler je čas, kajti lahko bi se kesali kedaj, da se nismo veselili«. Kaj ima tužni Ko-rotan od tega, če v Ljubljani jedo, pijejo in pojejo, kakor da ni resnega narodnega dela dovolj. Izkušnja nas uči, da so oni, ki največ vina popijejo za domovino, za veliko narodno or-ganizatorično delo najmanj sposobni. Človek, ki se mora z alkoholom zastrupiti, da da svoj obolus za domovino, ne bo rešil Korotana. Mi smo prijatelji veselic in se jih radi udeležujemo, a pri veselicah, ki jih prireja liberalna stranka, opazujemo ponavadi, da je škoda večja, nego dobiček. Duševna in telesna sila. ki se zapravi, ni v nobeni primeri s čistim dobičkom, ki ie tako drago kupljen. En kaplan na Koroškem itori več za narod, kakor tisoč takih veseličarjev, ki celo noč do popolne onemoglosti pijejo za rešitev tužnega Korotana. Z resnim delom za probujo in organiza-
cijo ljudstva smo pripravljeni vsikdar pomagati Korošcem. A da bi svoje duševne in telesne sile ruinirali brez haska s tem, da bi pijanci omahovali in rjoveli zjutraj okoli Tivoli — ne, zato nas je pa res škoda Ponudimo Korošcem roko k skupnemu ljudskemu delu in jih svarimo, naj se ne dajo pokvariti od liberalnih zgledov!
+ Važno za delavska izobraževalna društva. Železniško ministrstvo namerava pospeševati izobraževalne izlete delavskih izobraževalnih društev na ta način, da bo dovoljevalo posebne vlake pod izredno ugodnimi, pogoji: Računalo se bode pavšalno, ne glede na število udeležencev po 18 vin. za vsako os, vagona tretjega razreda na en kilometer. Vožnja v daljavo 30 km. bi torej stala z 20 vagoni (pri vagonu po 2 osi) = 30 X 20 X 2 X 18 vinarjev t. j. 216 K. — Najnižje pristojbine bi bile 3 K 60 vin. za en vlakov kilometer, moralo bi torej biti pri vlaku vsaj 20 osi (navadno 10 vagonov) in za en vlak vsaj 200 K. — Delavci bi se morali kot taki izkazati z legitimacijo društva, ki izlet priredi. Razven delavcev bi se z vlakom peljalo lahko k večjemu 100 članov delavskih rodbin (žene, sinovi, hčere) toda proti plačilu polovične karte za brzovlak za nameravano progo. Seveda bt se morali vsi vdeleženci skupno tja in nazaj peljati. Izostati bi smet vlak od časa odhoda računjeno k večjemu 24 ur. — Prošnje je vložiti vsaj 8 dni pred nameravanim izletom pri železniškem ravnateljstvu, v čigar okrožju se vlak odpelja.
+ Z južne železnice. Kakor smo že poročali, odide iz Ljubljane prometni kontrolor g. Andrej Vrečko v Trst k inšpektoratu; na njegovo mesto je pa imenovan dosedanji načelnik v Zidanem mostu gosp. Karol S a -j o v i c, ki bo nadzoroval progo Vrhnika-Ljub-ljana - Zidan most - Brežice. Dosedanji prometni kontrolor v Trstu g. Karol K a m p t n e r je poklican na Dunaj kot višji revident. Na njegovo mesto pride kot prometni kontrolor dosedanji postajenačelnik v Logatcu g. Karol G r a č n e r, ki mu bo podrejena proga Trst-Borovnica.
+ Shod slovenskih soc. demokratov v Trstu v prilog volilni reformi, se je dobro obnesel. Shoda, ki se je vršil v »Narodnem domu«, se je oficijelno udeležilo tudi zastopstvo političnega društva »Edinost«. Sodrug Kristan je v svojem govoru izjavil, da je boljše vzprejeti nekoliko nepopolno in pomanjkljivo volilno reformo, kakor preprečiti jo s terorizmom in splošno stavko. Nato je dr. Riba? povsem odobraval mnenje Kristanovo. Volil ia reforma bo vkljub njeni nedostatnosti znatno oslabšala laško premoč v Istri in morda tudi v Trstu, zato ni pametno, posnemati ruske revolucionarje in ekstremneže, ki nasprotujejo dumi, mesto da bi jo podpirali. Oportunizem je v sedaj vladajočih razmerah boljši nego slepo in nevarno prizadevanje, prisiliti vlado do še večjih koncesij s pomočjo nevarne splošne stavke.
-f- Imenovan je gozdni praktikant v Novem mestu g. Rudolf Lampe za gozdnega inšpekcijskega komisarja.
-	Še en slovenski novomašnik v Ameriki. Iz Blok se nam piše: Poročali ste že o štirih novih mašah naših domačinov v Ameriki. Dne 24. junija t. 1. pel je novo mašo Rev. Jernej Ponikvar, rojen v bloški župniji pri Fari št. 3, v Clevelandu, Ohio, v cerkvi sv. Lavrencija, kjer pastiruje Rev. F. Krže. Bogoslovske študije je dokončal v St. Paulu skupno s sošolcem Vinkom Božja, ki je imel 13. junija novo mašo v cerkvi svetega Antona v Kraintovvn. Rojen je bil č. g. novomašnik iz ugledne rodovine, ki je štela 6 sinov in 6 hčera. Jeden njegovih bratov je že mašnik misijonske družbe sv. Vincencija o. Jakob Ponikvar, sedaj delujoč v Eggen-bergu pri Gradcu na Štajerskem. Dve njegovi sestri sta usmiljenki; ena, sestra Geno-vefa, je v deželni bolnici v Ljubljani, druga, sestra Olga, posvetila se je misijonskemu delovanju v Macedoniji.
—	Društvo „ Abstinent". Zanimivo. Društvenemu vodstvu je bil doposlan sledeči zapisnik: Navzoči: gg. Valentin elemente, Ivan Š t u p i c a , Fran M i -k o 1 i č , Ivan Eržen in Anton Lesar. Janez Š t u p i c a obljubi, da ne bode pil eno leto od danes naprej nobene alkoholne pijače. Ako se on zoper to obljubo pregreši, zapade 400 K, katere je v ta namen shranil pri Mikoliču. Od teh 400 K pripade v slučaju prestopka: 100 kron društvu »Abstinent" in 300 K pa sodraškemu ubožnemu zakladu. S o d r a ž i c a , dne 15. junija 1906. Slede podpisi. — Naše gibanje. V nedeljo, dne 24. t. m. je predaval v izobraževalnem društvu v Starem trgu pri Rakeku društveni član Ivan Lavrič. Pridobil je šest novih članov, samih vrlih mladeničev, ki so se popolnoma odpovedali pitju alkoholnih pijač. V Starotrški občini, ki šteje 4000 prebivalcev, se je spilo v teku 10 mesecev 36 360 litrov žganja in 32.140 litrov piva. Lepe številke!
Lep kapital! — Za društveni zbor, ki se vrši dne 15. julija v Ljubljani vlada fepo zanimanje. Prihodnji teden se prično razpošiljati vabila.
—	Aljažev dom v Vratih se letos otvori dne 29. t. m., v praznik sv. Petra in Pavla.
—	Izlet na Črno prst priredi »Slov. plan. društvo« dne 22. julija. S tem izletom hoče društvo proslaviti otvoritev nove železnice ter zbrati v ta namen vse podružnice in prijatelje svoje, da si skupno ogledamo novo, toliko zaželjeno občilo na slovenski zemlji in si zagotovimo s premišljenim, enotnim delom korist, ki nam jo lahko obiloma donese nova železnica. Ker ni še mogoče naznaniti natančnega sporeda za ta izlet, ga prijavimo pozneje v drugih slovenskih listih. Prosimo pa že zdaj, da bi se udeležniki primerno imenitnemu izletu za časa pripravili za dostojen in uspešen sestanek v Bohinju. Na veselo svidenje!
—	V dobi hrvaško-mažarskega po-bratlmstva. Na izpitu je padel na Reki železniški uslužbenec zato, ker je rekel, da je Primorje hrvaško!
—	Železniški predor Bukovo na Primorskem bo vsled raznih nezgod stal mnogo več, nego bilo preračunjeno. Včeraj je v drž. zboru železniški minister naznanil, da bo predor veljal 3,800.000 K.
—	Smrt v dvoboju. V dvoboju je padel v Gradcu medicinec Ludovik Levvohl.
—	Koncert v Metliki priredi c. in kr. vojaška godba iz Karlovca dne 8. junija. — Čisti dohodek je namenjen fondu za vzdrževanje grško-kat cerkve v Metliki.
—	Umrl je v Zagrebu c. in kr. polkovnik v pokoju Andrija S e r d i č.
—	Meso v Gradcu bodo meseca julija prodajali: goveje meso po 147 v., 144 v., 120 v. kilogram, kravje in volovsko meso pa po 139, 130 in 110 vin.
—	Zastrupiti se je hotela v Zagrebu 19 let stara Cecelija M a 1 e c.
—	Kegljanje za istrsko družbo sv. Cirila In Metoda. Na kegljišču v Belovaru so uvedli običaj, da vsaki kegljač, ki zgreši svoj cilj, plača po dva vinarja za družbo sv. Cirila in Metoda. Ta vpeljava bo prinesla precejšnje prispevke istrski družbi sv. Cirila in Metoda. In pri nas?!
—	Dva brata samoumorilca. V Tržiču na Primorskem se je obesil 491etni F. Nova-kič, sobni slikar, brat onega zidarskega mojstra Novakiča, ki se je usmrtil 22. aprila t. 1. Novakič je bil baje nekoliko zmešan.
—	Nevarno ranil lekarnarja. V Flumičelu je skočil v lekarno Suzzijevo neki 301etni človek. ki je bolan na pelagri, vprašal po zdravniku dr. Lukasu ter udaril z nožem po glavi 761etnega lekarnarja Suzzija; ranil ga je tudi po rokah. Prišel je k sreči neki človek, ki je odgnal blaznika. Suzzija so takoj odpeljali v Oglej k zdravniku. Bolnik živi v mislih, da je zdravnik dr. Lukas preslabo zdravil njegovega očeta, ki je umrl, ter da zdravila iz Suz-zijeve lekarne niso nič pomagala. Raditega je izvršil napad; če bi bil dobil zdravnika, ta bil skočil nanj. Bolnik se piše D. Messot iz Šlo-renca.
—	G. Hugon Roblek, zaslužni slovenski turist, biva letošnje poletje v Vrbi na Vrbskem jezeru. Pozdravljen na domačih tleh!
—Koliko se pokadi tobaka. V letošnjem prvem semestru so znašali državni dohodki pri tobačni režiji 109, 883, 852. Največ se je prodalo kratkih cigar, namreč 229,449.137, nadalje portorik 92,110.908. kub 81,181.163 finih viržink 78,742.376, trabuk 5,281.900; od cigaret se je prodalo 854,504.683 šport, celotno se je prodalo 1.813,056.549 cigaret.
Občinski svet ljubljanski
Ljubljana, 28. junija 1906.
Zupan pravi, da nima predsedstvenih naznanil. Naznani, da prosi g. zapisnikar občinski svet oprostitve, ker ni mogel še sestaviti zapisnika zadnje seje. Imel je veliko dela z zapisniki mestnega šolskega sveta in druge zadeve.
Plinarna.
Poročevalec dr. Triller. Ko se je vpeljala v Ljublani elektrika, je nastala nevarnost pravde 1. 1898 med »Akcijsko plinarno družbo« in občino. A nevarnost se je odpravila navidezno po začasnem dogovoru z »Akcijsko plinarno družbo«, odobrenem po obč. svetu 1. 1904. Občinski svet je sklenil, da se podaljša »Akcijski plinarni družbi« pogodba iz 31. marca 1860 skozi 20 let pod pogojem, da plača družba letne zakupnine 6000 kron za porabo občinskega zemljišča, za vsak nadaljnji m pa 25 h na leto. Leta 1905 pa preide v last mestne občine plinarna. Ako pa odstopi družba plinarno mestni občini za primerno ceno, jo ta odkupi. »Akcijska plinarna družba« je odgovorila na ponudbo mestne občine v nemškem dopisu z dne 23. majnika t. 1. Naznanja, da družba ni voljna izpolniti stavljenih pogojev mestne občine, ker je pogodba z občino o brezplačni uporabi občinskega še v veljavi. Pripravljena pa je družba prodati občini plinarno z vsem živim in mrtvim inventarjem za ceno 700.000 kron. Podpisana sta Bamberg in Samassa. Zupan je odstopil dopis finančnemu in pravnemu odseku s priporočilom, naj ponudbo »Plinarniške akcijske družbe« odklonijo. Tudi odseka sta se pridružila mnenju g. župana in zato predlaga: Ponudba »Delniške plinarne družbe« z dne 23. majnika t. 1. se odkloni, občinski svet prekliče svojo ponudbo družbi in se bo postopalo z vsemi zakonitimi sredstvi proti njej. Predlog obvelja.
Ljubljanske novice.
lj Pretnil g. knezoškof dr. Jeglič se je odpeljal danes na birmovanje v Dobrepolje.
lj V stolnici je bila danes ob 10. uri slovesna maša zadušnica za umrlim cesarjem Ferdinandom. Udeležil so se sv. maše g. deželni predsednik T. S c h w a r z, deželni glavar Oton pl. D e t e 1 a, vojaštvo in zastopniki raznih c. kr. uradov in šol. Sv. mašo je daroval premil. g. knezoškof dr. Anton Bonaven-tura J e g 1 i č, ki se je sinoči povrnil iz Sara-jevega.
lj Uzorno mestno gospodarstvo lahko vsak opazuje v parku pri javnem kopališču v Kolodvorskih ulicah. Ondotni park je popolnoma zanemarjen in letos sploh nič ni bil popravljen. Klopi, katere so odnesli jeseni proč, se sedaj ni nazaj. Olepševalni odsek spi in čaka, da ga časopisje opozarja na njegovo dolžnost. Vedno lepše razmere!
lj Pobegli gosp. Perdan je pisal v Ljubljano nekemu svojemu znancu, da ni poneveril 7000 K, ampak 600 K, toliko, da je imel za vožnjo. Perdan pravi, da je zapravljal denar za tovarno, ker je imel plače samo 50 gld. Zapravljal je zato, da je tovarni dobil mnogo novih odjemalcev. Domov je dajal po 45 gld. na mesec. Škribulja da ni šla ž njim, ampak, da je na Hrvaškem. Perdan pravi, da bo Koslerju denar vrnil, ko pride do svoje sestre v New Jork ter pravi, da bo prišel tudi nazaj v Ljubljano, ker se ne boji nikogar, ker da bo natanko dokazal, kam je denar dejal. Na koncu pisma pravi Perdan: »Če jaz pridem v Ljubljano, bodo ljudje strmeli, kaj bodo zvedeli. Da jaz nisem denarja zapravil, se bo do krajcarja izkazalo in dokazalo, kje je denar. Jaz ne bom za druzega trpel. Bodete že videli, kaj in kako da je.«
Ij Udeleženci »Slavčevega« izleta se opozarjajo, da so gotovo ob pol 4. uri na kolodvoru, ker vlak odhaja točno ob 4. uri 20 min. Vožnji listki se bodo dobivali tudi pred odhodom vlaka na kolodvoru. Postrežba pri ljudski veselici bo imela ljubljanske cene.
lj Bolniško in podporno društvo pomožnih in zasebnih uradnikov je imenovalo za svojega zdravnika gospoda dr. Ivana G e i -g e r j a.
lj Od stopinje do stopinje. France Wurner, pekovski pomočnik iz Ljubljane, se je nekaj let šolal na tukajšnji gimnaziji. Po smrti svojega očeta je podedoval lepo premoženje, obstoječe iz hiše št. 11 na sv. Petra cesti s pekarijo in precej gotovine. Mesto da bi se bil poprijel resno svojega obrta, zapravil je Wurner lahkomišljeno v kratkem času vse premoženje, nato pa šel po svetu. Za resno delo mu ni bilo več mar, marveč je beračil po svetu. Vsako leto je prepotoval Švico, kar se mu je baje dobro obneslo. 33krat bil je samo zaradi vlačugar-stva in beračenja, enkrat zaradi goljufije in enkrat zaradi zaničevanja cerkvenih obredov kaznovan. Dne 9. junija t. 1. je po Tržiču beračil. TamoSnji redar Majcen ga je areto-val in odvedel v zapor. Ko mu je pa jel preiskavah žepe, sunil ga je Wurner s tako močjo od sebe, da je nazaj odletel, ter še pripomnil, da si ne pusti po žepih stikati. Sodišče mu je naložilo za kazen 7 mesecev težke ječe.
lj Brzojavno je bila obveščena včeraj mestna policija po orožništvu z Drenovega griča, naj aretuje nekega mladega fanta, ki je v zeleni obleki in govori idrijski dialekt. Ko je fant prišel v Ljubljano, se je takoj pre oblekel. Ko je pa prišel na južni kolodvor, ga je tam ustavil policijski nadstražnik Keržon, kateremu je fant rekel, da je Franc Poljanšek iz Brezovice in da gre prostovoljno k vojakom v Trst. Po daljšem zasliševanju pri uradu je fant prišel v taka protislovja, da je končno moral priznati, da je 21 letni delavec Franc Koler iz Idrije. Kaj da je zakrivil, še ni znano.
Ij Nesreča. Včeraj se je ponesrečil pri zgradbi vodovoda v Zgornjih Ležečah 19letni delavec Franc Ropotec. Zvrnil se je nanj voz gramoza in si je zlomil levo nogo. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico.
lj Inspicirat je prišel danes tukajšnje poštne urade višji poštni nadzornik g. Konrad Honeisel z Dunaja.
lj Na oklicih je železniški izprevodnik g. Janez Roschmann z gdč. Kristino Brandstatter, blagajničarko.
lj Dva vojaška vlaka sta peljala danes zjutraj vojake v Št. Peter. Eden je peljal tukajšnji domobranski polk, drugi pa mariborskega.
Ij V izložbenem oknu g. Kollmanna
je razstavljena slika sv. družine, ki jo je zbar-val g. Franc Globočnik, sin pokojnega profesorja in risarja na ljubljanski realki. Slika je barvana na eni strani v luninem, na drugi strani pa v ognjenem svitu.
Ij Hlodi so se podrli danes dopoldne na državnem kolodvoru na prisiljenca Franca Mischija, kateri je zadobil take notranje poškodbe, da je v smrtni nevarnosti. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico.
Ij Povila je danes zjutraj na južnem kolodvoru v čakalnici III. razreda žena go-stača Janeza Grkmana iz Spodnjega Brnka v kranjskem okraju, krepkega dečka. Namenjena je bila v deželno bolnišnico. Novorojenčka in mater, ki je zdrava, so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
lj Občni zbor „Glasbene Matice" se vrši v soboto, 14. julija t. 1. ob 8. uri zvečer v šolski dvorani „Glasbene Matice" z nastop-
nim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajni-kovo in računskih pregledovalcev. 4. Eventu-valni nasveti. 5. Volitev. — Opomba: Predloge, ki jih namerava staviti kak društvenik, je v smislu § 7, 5. odst. društvenih pravil prijaviti tri dni pred občnim zborom društvenemu odboru.	Odbor.
Razne stvari.
Bojkot teleionu. Proti splošni stavki. Shod delodajalcev je sklenil, bojkotirati telefon, ako ga vlada res podraži. Obenem je shod sklenil, do bodo gospodarji za več dni odslovili od dela tiste delavce, ki se bodo na Dunaju pridružili splošni stavki.
Japonci postanejo mohamedanci. Pan-izlamitsko gibanje po Egiptu od akabske afere dalje zelo napreduje. Zdaj bodo v kratkem odposlali mohamedanske misijonarje v osrednjo Azijo. Več vesti javlja, da so Japonci pri volji sprejeti in potrditi kot državno vero izlam. Zato bodo baje odpotovali v kratkem na Japonsko turški misijonarji. To vest je treba sprejeti z veliko rezervo.
Stražnik morilec Iz Subotice poročajo, da je zabodel stražnik Milankovič 281etnega Pavla Torok, ki ga je vjezil v šali, s tem da mu je izpil pivo. Milankoviča so zaprli
Splošno agrarno stavko za vzhodno Galicijo so proglasili rusinski soc. demokratje za dan 17. julija.
Predor Simplon v nevarnosti. V notranjosti simplonskega predora so se podrle velike skladi skalovja. Kanal, ki odvaja vročo vodo je razrušen, tako da voda teče skozi predor.
Potres na Angleškem. Na jugu Walesa je bil včeraj ob tri četrt na 10 uro dopoldne močan potres. Najhujši je bil potres v kraju Svvansea. majale, več dimnikov se je podrlo.
Sultan proti gramofonom. Sultan je uva-ževanje gramofonov v Turčijo na kratko prepovedal iz tega vzroka, ker bi lahko gramofon ponavljal kakšne vrste iz korana in bi se tako zlorabljala vera.
CESAR NA VAJAH VOJNE MORNARICE.
Časniki poročajo, da se nekoliko dni po cesarskih manevrih v Šleziji, katerim bo prisostvoval tudi načelnik ruskega generalnega štaba, poda cesar k vajam vojne mornarice. Z Dunaja odpotuje dne 10. septembra ter se poda najbrže na Reko, kjer se ukrca na jahto »Miramar«, ki odpluje v Dubrovnik. Tukaj bo bival v mestni hiši.
Telefonska In brzojavna poročila.
NAŠ CESAR.
Moravska O s t r o v a, 28. junija. Danes zjutraj se je cesar pripeljal sem ter je bil sijajno sprejet. Obiskal je slavnost strelcev ter tovarne železa v VVitkovici, potem se je pa odpeljal na Dunaj.
Dunaj, 28. junija. V nedeljo odpotuje cesar v Išel, kjer ostane poleti. Meseca avgusta odpotuje na velike vojaške vaje. V Prago pride koncem oktobra ali začetkom novembra.
CESAR IN DELEGATI.
Dunaj, 28. julija. Zelo se je opazilo, da je cesar pri obedu dalj časa govoril z dr. Šu-steršičem o balkanski politiki proti Jugoslovanom, predsednika ogrske delegacije grofa Teodora Zichyja je pa čisto prezrl. Govori se, da Zichy vsled tega odloži svoje mesto.
DELEGACIJE.
Dunaj, 28. junija. Avstrijska delegacija razpravlja danes vojni proračun.
Dunaj, 28. junija. V današnji seji avstrijske delegacije je groi Deym zahteval boljše gojenje polkovnega jezika v armadi in spoštovanje narodnih čustev. Izrekel se je za enotno poveljevanje in protestiral proti Stei-nu rekoč, da je zadnje cesarjevo potovanje! po Češkem pokazalo, da vsenemško gibanje izgublja tla. Seidl, ki ie zahteval, naj se ozira na zahteve kmetov, Ehrenfels in Hruby, ki je govoril proti germanizaciji v armadi.
D u n a j, 28. junija. Ogrska delegacija je dovršila posvetovanje o mornariškem proračunu. Čuje se, da bode v četrtek meritorično delo delegacij končano.
BOJ MED POSLANCEMA.
Dunaj, 28. junija. V včerajšnji seji sta se srdito sprla radi patriotizma in narodnosti češka poslanca radikalec Sobotka in Mladočeh Bfeznovsky. Sobotka je planil na Bfeznov-skyga, ki je potegnil žepni nož. Končno sta se poslanca zopet sprijaznila.
DOPOLNILNE VOLITVE V HRVAŠKI SABOR.
Zagreb, 28. junija. V Glini je izvoljen S u p i 1 o, v Valpovu Lorkovič, v Varaž-dinu V r b a n i č.
Z a g r e b, 28. junija. Od nadaljnih volitev prihaja poročilo, da so izvoljeni v Belovaru dr. M. R o j c, v Koprivnici dr. Ivan B a n j a v-č i č, v Novem Marofu Starčevičanec dr. Aleksander Horvat, v .Sv. Ivanu Zabno Starčevičanec dr. Karol B o š n ja k. Tu je dobil dr. Leo Mazzura samo 20 glasov.
PROTI NOVIM RAZMERAM NA HRVAŠKEM.
B u d i m p e š t a, 28. junija. Nove oddelne predstojnike na Hrvaškem vladar še ni potrdil. Khuen intrigira. Govori se, da vlada jeseni dobi kraljevskega komisarja, da se razbije hrvaško srbska koalicija.
ANARHISTI BE2E.
Jak in, 28. junija. Anarhisti v Castei-ferrettiju, ki se boje nevolje ljudstva, zapuščajo deželo.
CARJA SO GOLJUFALI.
P et e r b u r g , 28. junija. Knez Urzov je odkril carju tajno tiskarno, katera je bila vzdrževana od upravnih in policijskih faktorjev v Rusiji in v kateri so se tiskale pro-klamacije za revolucijo in nered. Tako so hoteli pripraviti carja do ostrejših naredb proti revolucionarjem in proti dumi. Tej agitaciji je pripisovati tudi zadnje izgrede v Bjelastoku Car je ogorčen ter se je baje odločil poveriti sestavo novega ministrstva Muromcevu. Ur-sov bi bil poljedelski minister.
UPORNI VOJAKI PRED VOJNIM SODIŠČEM.
Peterburg, 28. junija. Upor prvega bataljona gardnega polka je imel žalostne posledice. Šest častnikov in 200 vojakov je bilo v spremstvu infanteristov odpeljanlh v zapor. Postavljeni bodo pred vojno sodišče.
60LETNICA POBJEDONOSCEVA.
Peterburg, 28. junija. Generalni pro-kurator Pobjedonoscev slavi 601etni jubilej službovanja. Dobil je mnogo adres.
PRIJETI ANARHIST.
M a d r i d, 28. junija. Avlno, napadalec na španskega kralja v Parizu, je aretiran.
NESREČA NA ŽELEZNICI.
G d a n s k o, 28. junija. Memelski brzo-vlak je ponoči v bližini mesta skočil iz tira. Lokomotiva in več voz je razbitih. Dve osebi sta ubiti, 5 je smrtnonevarono, 8 oseb je pa težko ranjenih.
TRDOVRATNA SAMOMORILKA.
Berolin. 28. junija. Bivša igralka na dunajskem Rajmundovem gledališču Georgina Sobieska je trikrat skočila v vodo, da bi se utopila, a je bila vsakokrat rešena. Igralka je bila brez denarnih sredstev, ker ni mogla dobiti nikjer angažma in je iz obupa skočila v vodo.
Mefteopologi6no poročilo*
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736*0 mm
27
28
C.. »p»-
>.«.n|»
9. sveč.
7. ijutr. 2. pop.
Stenj, bv.-metr.
T.mp.-ratur.
C.liljn
V.trorl
lis u*
739-9
740-8 738-2
21-7
18-0 30 8
sl. jug
sl. svzh. sr. jzah.
jasno
00
Srednja včerajšnja temp. 23-0°, n«im. 18 9*.
i S 6 © — nastop, plača pO dOgOVOrU— 14513-1
dr. V. Schweitzer
v Ljubljani.	^
z gostilno in mesnico
Hiša
z vso opravo, se da takoj v najem na jako lepem prostoru poleg državne ceste na Gorenjskem v sredi med Savo in Javornikom, kjer se nahajati dve tovarni, ena na Savi, druga na Javorniku.
Več se izve pri lastnikih	1430 2—1
Jožetu in Mariji Bargant,
Javornik it. 77, Gorenjsko.



samo, ampak tudi skusiti se mora
Steckenpferd lilijno mlečnato milo "ga
Bergmann & Co., Draždane in Dečin ob Labi
prej Bergmannovo lilijno mlečnato milo (znamka 2 hribovca) za dosego nežne polti
in odstranitev peg. Prodaja komad a 80 vin. v Ljubljani: Lekarna: los. Mayer. $gI452 30—1 Droguerili: A. Kane in Victor Schiffrer. Parfum.: 0. Fettih-Frankheim.

Martin Klemenčič
Ljubljana, J, Vrhnika,
Tržaška cesta št. 47, T Stara cesta štev. 101,
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega
pohištva?
v vseh slogih iz trdega in mehkem lesa, iimnic, modroccv, stolov itd,, obenem sc priporoča za stavbena mizarska dela po načrtih ter najnižjih cenah.
P. n.
Nižje podpisani si usojajo vljudno naznaniti slavnemu p. n. občinstvu in cenjenim odjemalcem:
Brzojavka s
i,Grand Pri*" se je priznala na milanski svetovni razstavi 1906 tvrdki Laurin & Klement v Mladi Boleslavi kot sotrudnici za ondi razstavljena motor-kolesa in motor-vozove.
Motor-vozovi tvrdke Laurin & Klement so si priborili na vsem svetu najvišje priznanje.
Velespoštovanjem
Josip Eolar <5e čLinag
Ljubljana, Mestni trg 9
zastopnik tovarne za motorne vozove Laurin & Klement, Mlada Boleslava, Čeiko.
P. n.
Za kopalno in potovalno sezono priporočamo naše razne predmete, najboljše amerikanske kopalne čepice, plavalke iz gumija, ki se zlože, potovalne toaletne predmete, plavalne mehurje itd. — Prima kolesa že od 60 gld. dalje, motor-kolesa in avtomobili svetovnoznanih tovaren.	i449 4_1
Velespoštovanjem
Josip Kolar & drug, Ljubljana, Mestni trs 9.
Trgovina z gumijevim blagom ; mehanična delavnica, zavod za po-liranje in poniklanje, garage in strokovno shranjevanje ter snaženje avtomobilov In motorskih koles. Popravljanje ter zaloga posamnih delov itd. po najnižjih cenah in z jamstvom najsolidnejše —i■ m ..................................izvedbe. mKmmmmmm^mmmmmBmeasm^mm^m
			
lil	^OSREDNJA BANKA ceskih hranilnic,		^ Del. kap. 7,000.000'- ~ 1 5 Telegrami: „Sporobanka". £ H 2 Deponiranje kavcij in f I - vadij raznih vrst. v K B Eskont menjic samo Z H ~ denarnih zavodov. g ■ » Bankovne informacije ~ H in svete brezplačno. ' p
	Vloge na knjižice in ra&un 4 % in 4', %. 1 Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in čuvalna zaloga brezplačno. |	Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4„/° in V,"/„ upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4"/„ ban. kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.	
ff
Znana
Pezdirčeva" gostilna
\) JY[ctlil<i
s pripadajočimi gospodarskimi poslopji se proda ali pa da takoj v najem. Pojasnila daje: Hranilnica in posojilnica v Semiču. 1433 3-2
Lepa, dobro ohranjena dvovprežna 1446 3-1
kočija,
posebno pripravna za kakega gospoda na deželi, .sc po nizki ceni proda. Več pove gosp Anton della Schiava v hotelu Graizar, Ljubljana.
tiittttiiiii:t::::ttItit:t::>:itttt:tt:tt?itHtT
Popolno dobro ohranjena, skoro nova
prižnica
je (radi pomanjkanja prostora) prav zelo po ceni na prodaj. — Prižnica je zelo pripravna za večjo podružnico. 1447 2—1
Župni urad Sv. Duha pri Krškem.
Na Gorenjskem se prodd iz
proste roke nekoliko	1443 1
zemljišča, i.Pe9. gozda m iep. poslopje,
pripravno za vsako obrt, tik glavne ceste. Več povč upravništvo »Slovenca".
m
^m^mrn^mmm
ms
' »v. r.v> .\v» '.v.
mm
rastlinska srenčica
JELEN1
sta sestavljena iz najzdravilnejših planinskih rastlin, podpirata
spešujeta prebavo, krepita ter sta vsled teh svojih
mmm
VVV. v-"/. <'.\"
'•V> ,'/-?> .\v>
želodec in ž njim celo človeško telo odličnih lastnosti najboljša izdelka te vrste.
Edini izdelovatelj:
v Idriji,
destilacije
33
JELEN".
Anton Jelene
imetelj rastlin-
Zidarje ii dninarje
sprejme takoj zidarski mojster Mihael Regovc na Savi pri Jesenicah. Plača za zidarje po 4 krone, za dninarje po 3 krone in višje po zmožnosti. Delo je osigurjeno do trde zime. 1441 4—i
Prostovoljna prodaja.
V sredi prijaznega trga na Kranjskem ležeči mlin se proda iz proste roke. Mlin je pripraven za mlinarski, strojarski, mizarski, ključavničarski ali kovaški obrt. Pri mlinu je nekaj sveta.
Natančna pojasnila se zvedo pri lastnici gosp. Jeri Simon, posestnici na Vrhniki št. 178, na katero njtf se tudi naslovljajo ponudbe. — Posredovalci so izključeni.	1426 3—1
SLOVENEC
= se prodaja =
a
99
odslej v naslednjih tobakarnah, oziroma trgovinah:
V	Ljubljani:
Bizjak Ivan, Bohoričeve ulice 10; Blaznik Lovro, Stari trg 12; Blaž N., Dunajska cesta 12; Cešnovar Lovro, Kolodvorske ulice 33; Kristina \Veinert, Južni kolodvor; Elsner Marija, Kopitarjeve ulice 1; Fuchs H., Marije Terezije cesta 14; Kališ Alojzij, Jurčičev trg 2; Kane Albin, sv. Petra cesta 14; Kristan Ivan, Resljeva cesta 24; Kuštrin Agn., na Bregu 6; Mrzlikar Avg., Sodnijske ulice 4; Omejc Terezija, Karlovska cesta 32; Pih-ler Ivana, Kongresni trg 3; Podboj Ivan, Sv. Petra cesta 101; Saje Anton, Dunajska cesta 19; Sever Marija, Gosposke ulice 11; Sušnik Josipitia, Rimska cesta 24; Svvatek Jos., Mestni trg 25; Soukal Fran, Pred škofijo 12; Tenente Rud., Gradaška ulica 10; Tonich Ivana, Florijanske ulice 1; Velkavrh Antonija, Sv. Jakoba trg; Vesel Andrej, Prešernove ulice 20; Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52, Grajžar Ivan, Sv. Martina cesta; Hotel »Union«. Na Bledu: J. Oblak, trgovec.
V	Celju: Marija Miklavc, »Nar. dom«.
V	Celovcu: Josip So\va, prodaja časnikov. Črni vrh: Dominik Rudolf.
V	Cerknici: Ivan Lavrič, trgovec.
V	Gorici: Jos. Sch\varz, Sol. ulice 2 in Marija Raunik na kolodvoru. Pet. Krebelj.
V	Hrenovicah: Štefan Dužnik, trgovec. Na Hrušici pri Jesenicah: Katarina Krive.
V	Idriji: Valent. Treven, trgovec, 102.
V	Ilirski Bistrici: Roza Tomšič.
Na Javorniku: Leopold Zore, trgovec.
V	Št. Jerneju: Fran Novoselc, trgovec. Na Jesenicah: Adela Baloh. Dav. Tancar.
V	Kamniku: Fran Šubelj, trgovec, 39.
V	Kranju: Karol Florian, knjigotržec.
V	Kropi: Ignacij Ažman, trgovec.
V	Leskov^u pri Krškem: Franc Starec, trg.
V	Litiji: Oroslav Bric, pekovski mojster.
V	Mariboru: Henrik Krapek.
V	Novemmestu: J. Krajec nasl., knjigotržnica.
V	Opatiji: A. Tomašič.
V	Postojni: Helena Orešek, trg., 76.
V	Radovljici: Oton Homan, trgovec.
V	Ribnici: I. J. Vendelin Stare, trgovec.
V	Selcih: Jakob Uranič, trgovec.
V	Sodražici: Marija Krnc v Kmet. društvu.
V	Spodnji Šiški: Meden I.
V	Starem trgu pri Rakeku: Ivan Turk, (kon-sumno društvo)..
V	Škofji Loki: Janez Potočnik.
VŠt. Petru na Krasu: A. Schmelzer, knjigarna.
V	Trnovem, Notr.: Franc Valenčič, (kmetijsko društvo).
V	Trstu: Mih. Lavrenčič, Piazza Caserma 1, Štefan Staniči trgovec.
V	Tržiču: I. B. Mally.
V	Vipavi: Fran Silvester, trgovec.
Na Vrhniki: Frančiška Opeka, trgovina. Na Zidanem mostu: Mary Peterman, kolodvor.
Logatec Gornji: Mravlja I., trgovec. Divača: A. Schmelzer, knjigarna. Nabrežina: A. Schmelzer, knjigarna.
Proda se pod ugodnimi pogoji
fl*v	A • J V v* •
hisav Ajdovščini
v sredini trga, z 8 sobami, kuhinjo, kletjo, hlevom, drvarnico in zaprtim dvoriščem. V hiši je sedaj gostilna. Oddi se z licenco in gostilniško opravo. 1420 2-2
Ponudbe je nasloviti na: Hi n k o Stibil, Vrtovin , p. Črniče, Goriško.
Radi preselitve se takoj proda:
pohištvo, podobe, sve= tilke, preproge, zavese
itd. Ogledati se more od 10. do 3 ure. Bleiweisova cesta št. 18, I. nadstropje desno. 1444 3 -1
„Andropogon"
(Iznajditelj P. Herrmann, zg. Poljskaia.)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki za-
branl izpadanje las In odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljate? t Ljubljani pri gosp. VAŠO PETRIČIČ-u.
V zalogi Imajo tudi gg. U. pl. Trnkoczy in Anton Kane v Ljubljani, M. Rant v Kranju, in lekarna ,.Prl
angelju" v Novem mestu.	873 52_'
regfstrovana zadruga z neomejeno zavezo
"ftsOF? V Ljubljani
Ustanovlj. 1.1882.
podrejena škontraciji ,ZadruSne svete" v Celju
41.
lo
Telefon št. 185
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuj« hranilne vlog« po
Poštno-hranll-ničnega urada št. 828.406.
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama sa vložnik«
plačuje.
PT Uradne ure od 8.—12. In od B.—4. ure popoldne. Hranilne vlog« sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
273 13	Upravno premoženje kmetske F O AO/C no/vTo
posojilnico znaša	& 0,yZU.jZU /j.
^og^' K 8,702.874-88. 5H K 44,396-886-60.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Posojujs na zemljišča po 5 °/0 z 1 °/0 na amortizacijo ali pa po 51/«°/0 brez amortizacije; na menico po 6 °/0. Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizo-
vanja dolga.

Naznanilo
V konkurno maso Senica & Zupan spadajoča zaloga modnega in galanterijskega blaga z opravo vred sodno cenjena na 2760 K 66 h proda se ofertnim potom, kakor stoji in leži, brez jamstva konkurzne mase za kakovost in količino.
Pismene ponudbe, opremljene z 10% vadijem, vložiti je pri podpisanem oskrbniku konkurzne mase najkasneje
dne 5. julija t. I.,
in ostanejo ponudniki vezani na nje do vštetega dn£ 12. julija t. I.
Kupnino plačati ima ponudnik takoj, ko se mu naznani vsprejetje ponudbe; ko bo odkupnina plačana, se prodana zaloga izroči, in je izprazniti prodajalniške prostore v Šelenburgovih ulicah h. št. 3, kjer se ista sedaj nahaja, do dne 20. julija t. I.
Inventurni zapisnik je na vpogled na tukajšnjem c. kr. deželnem sodišču soba št. 108; kdor hoče zalogo ogledati, zglasi naj se pri podpisanem.
V Ljubljani, dnč 25. junija 1906. 1427 3-2	Odvetnik dr. Božidar llodusek.
gr Otvoritev gostilne.
Podpisani vljudno naznanja slavnemu občinstvu, da otvori dne 30. junija 1.1, v nekdanji
Wenzel-jevi hiši v Domžalah
v neposredni bližini železniške postaje, tik državne ceste gostilno s krasnim vrtom, modernim kegljiščem itd., ter se bode potrudil slavnemu občinstvu vedno z dobro pijačo, kakor tudi z gorkimi in mrzlimi jedili postreči.
Za mnogobrojni obisk se najtopleje priporoča
z odličnim spoštovanjem 1432 3—2	■■ t«» ■■ M K^ «» .
170S hoj
je v gozdu Raskovec, Slemen in Požganina pri Vrhniki na prodaj.
Kupci si lahko gozd ogledajo.
V nedeljo, dne I. julija , ob 3. uri popoldne se bodo v čital-niški restavraciji na Vrhniki sprejemale kupne ponudbe.
Pismene ponudbe se lahko pošiljajo v Ljubljano, Breg št. 8, U. nadstropje.	J385 3-3
H i ga na prodni.
Pod ugodnimi pogoji proda se hifia z velikim vrtom. Pripravna je za vsako obrt.
Natančneje se izve: Vodovodna oesta 203, Sp. Siika.	1391 4—3
Mladenič
izučen krošnjarstva in dobro izurjen v cerkveništvu, išče primerne službe, najraje v kakem zavodu. 1404 2 Naslov pove upravništvo „Slovenca".
Panorama Kosmorama
v Ljubljani Dvorili trg štev. 3,
pod „Narodno kmrno".
1442
Od 24. do VMI30. junija 1906:
Alzacija
in
Lotrinško.
949 18 se dobč le pri
SINGER Ko.
akc. dražba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom .izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov.
V gostilni pri »Šmerou« v Mojstrani je 12 sob z 1 oziroma 2 posteljama na razpolago.	1440 2—1
Imam črez 70 komadov suhih 1437 1-1
govejih in telečjih kož.
Kupec si jih lahko ogleda pri meni. FRANC AUBEL, mesar, Žužemberk.
Odvetniški s s m s: koncipijent
z legalno substitucijsko pravico, sprojme me« •to odvotniikega koncipijenta. 1«13 6-1
Naslov povč upravništvo tega lista.
Kavarna in restavracija.
Nova zgradba, 70 elegantnih sob, lift, električna razsvetljava, mm
Hotel BALKAN, TU
f Kavarna in restavracija.
Kopelji. 4M9 Cene zmerne. "VI
PočkaJ & Kogl.
Vinfgar
restauraclja Jos. žumer
se priporoča častitim gostom, letovičarjem, ob šolskih izletih, in sploh izletnikom.
Z naravnim vinom, svežim pivom, okusnimi toplimi in mrzlimi jedili. Za zabavo je pijanino. Na razpolago lastni vozovi in konji. Večji obedi naj se izvolijo pravočasno ^ ^
U
V
naznaniti.
mm 9
Proda se iz proste roke enonadsiropna
hiša (vila)
v Kamniku
300 korakov od farne cerkve, 5 minut od kolodvora, z zelo lepim velikim sadnim vrtom, z lepim senčnatim sprehodom tik potoka, kateri teče mimo hiše in vrta.
Pripravna je najbolj za kakega penzi-jonista, ker je v zelo mirnem kraju, oddaljena 200 korakov od glavne ceste. Proda se pod zelo ugodnimi pogoji.
Vsa nadaljna pojasnila daje g. Franjo Vidic, tajnik 1. okrajne hranilnice in posojilnice v Kamniku.	1339 6-5
Raba tega v zamašek vžganega znamenja in ru-
deče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam
fiiiulltliki kisla tiIl
Iivirek: Giesshubl Sauerbrunn,
Mu. postaja, zdravila* kepailiie pri Karlovih varil
Prospekti zastonj in franko.
dobiva v vseh lekarnah, večji! in trgovinah 1 jertvinami ii
V LJubljani se dobiv »eeerijtkiii prodajalnicah is naom.
Zaloga pri Mihael Kaataer-Ji in Pete La**nlk-a
Uabljaal.	lit 62-22
hiši
enonad-stropni
se prodasta pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove lastnik na Trnovskem pristanu St. 14 v Ljubljani.	1026 8
Prva zaloga r>SJ y
vedno svežega	»
(lovskega in trboveljskega £
iimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimriiiiMiiiiiniii S
portland in roman v
cementa
je v trgovini
i r FRAN STUPICA v Ljub- 4
ljani, Marije Terezije cesta * poleg „Figabirta".
886 15—9

prva ljubljanska vele žgal ni ca za kavo z elektriškim obratom ter Specialna trgovina za kavo in čaj v Ljubljani
samo na Dunajski cesti, nasproti kavarne ,,Evropa" =====1=: (postajališče cestne železnice)
priporoča vsak dan na stroj sveže žgano kavo; najfinejše vrste in preizkušene zmesi po najnižjih cenah. Po pošti razpošiljam vsak dan.

V I v v
Znižane cene!!!!
I
0 a
N 3
Anton frhuster
Ljubljana,
Špitalske ulice štev. 7,
priporoča	mo 3-2
po zelo znižanih cenah:
konfekcijo za dame, bluze, modno blago za dame in gospode, batist, cefir, levantin, garniture in preproge.
Najboljši
sifon, platno in p e t*ilo.
Vzorci na zahtevanje poštnine prosto.
ene
Šolske sestre v Trstu,
via P. Besenghi 6.
Učilišče m uzso jevallšč e za deklice. mi 2
Temeljit pouk po učnem načrtu za osem-razredne ljudske šole na Primorskem.
Letna plača 450 K. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopalnica.
Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan.
Pouk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem in angleškem jeziku; v godbi: glasovir, gosli, citre, petje; v ženskih ročnih delih, v risanju in slikanju.
Kdor želi kupiti domačega sta* i 950 23 rega in novega
vina
naj se obrne na VINKA VANIČ-a, vinogradnika v Krapini.
Vzorce pošljem na zahtevo.

>o
os
CU
——-V}
urar in trgovec švicarskih tovarn „Unlon".
Lepa birmanska dsinlsi.. r^L^IJS
Priporočam p. n. občinstvu svojo že obče znano, čez 20 let obstoječo trgovino in največjo in najbogatejšo zalogo. Velika izbira finih brlljantov, zlatih, srebrnih in niklastih ur in verižic. Srebrna in kina namizna oprava in najnovejši okraski itd. — Posebno lepa in velika izbera za gg. ženine in neveste po jako nizkih cenah.
C
C
eu "=
N S
n»E
_: o _ z o
g.
v. "O
O)
O)
3 -
E El
x> w
iv — i— co
ŠI. 415. Zlati doubll-uhanf fl. 1—. Zlati 14 kar.
fl. 2-50.
Št. 264. Sreb. cil.-rem. z 10 kamni in dvojnim pokrovom II. 12 —.
St. 298.
Srebrna cll.-rem., s 6 kamni II. 4-20.
S-
St. 287.
Srebrna cll.-rem., s 6 kamni II 5-50.
Št. 271.
Srebrna cil.-rem., z 10. kamni II. 850.
Na zahtevo lepi novi veliki ceniki tudi po pošti brezplačno.
Št. 416. Zlati doubtt-uhani II. —-00, večji fl. 1-20. Zlati 14 kar. II. 2*50, večji 2*80.

SS91 168
,,Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podruinioa v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prioritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanja.
Akcijski kapital K 2,000.000 - Rezervni zaklad K 200.000*-.
Zamenjava ln ekskomptnje	Daje predujme na Trednoitne papirje,
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje are&ke proti kurial zapale kupone.	izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltninske kavcije.
■T Eakompt In Inkaaao mani*. W	JUT Bonna uuoSIlm. IBS
Podruinioa v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložno knjižice proti ugodnim obrestim. Vloieni denar obrestne od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki In nakaznicami.
r
I
Podružnice:
Pran i menjalnicami: Oraben 25, Mila stran, Most. ulica 17, Žiikov, Husova ulic. 37. Brno. Veliki tre 10. Badei, Olavni trg 4. Ceika Lipa, Ceik» Kamilica, ■omiki Zumberjc, Schillerjeva cesta 3. HodLlig, Fran Josipa trg 9. Nori JI?la, Črna cesla 8. Pli.n in StIUt».
Menjalnice na Dunaju:
I. WollzclIe 10, II. Taborstrassc 4. III. Ungargasse 6« (vogal Rennvega), IV. Wie-dntr Hauptstrasse 12, V. SchBnbrunnerstrasse 88 a, Vil. Mariahllerstrasse 76, VIII. Lcrcbcnfelderstrasse 132, IX. Alsrrslraste 32, X. Favoritenstrasse 59, XVIII. Wlhrlngerstrasst 82, XXI. Hauptstrasse 22.
Menjalnlčna delniška družba m 150 64
MER C UR"
Dunaj, I., Wollzeiie 10.
Ako. kapital K 16,000.000. Beaer zaklad K 7,000.000

Najkulantnejši
IT nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
Zamenjava iu eskomptiranjc
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.