CENA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 87 KRANJ, petek, 15. 11. 1985 GLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO tott?*h?^°Je PobeM sneg, spet se stežka prebijamo po snežni brozgi na pločnikih. Ceste sicer plužijo, a je av-mo°rioffi že potrebna zimska oprema. Ponekod je drevje vklenil žled. Več o letošnjem navembrskem prese- »etenju na zadnji strani. ječanje gorenjskih tekstilcev ttilto 1 Loki bo v soboto potekalo tretje srečanje gorenjskih tekst^V "~ Takšno bo kot lansko, prihodnje leto pa ob 50-letnici toy0 e nar*ieravajo spet pripraviti delavsko srečanje f kot je bilo 8l0Ver~~, ^^avnostni govornik bo Janez Bohorič, podpredsednik nskega izvršnega sveta i^denl? ^°"ca ~~ V športni dvorani ^kalo ? V ^oboto- 16- novembra, po-^kstilcPJetA? srečanje gorenjskih uri se bodo začela ovan j a v kegljanju, Jn sahu, ki se jih bo udele- lo 15^ + i reditev u movalcev- Osrednja Pri ^ bo Se začela ob 11. uri, uvodo-fekt0r pPreS°voril Vinko Puncer, di-fe Lokp °cenjske Predilnice iz Škof-^ez r slavnostni govornik pa bo VeHskP 0rič- Podpredsednik sloviti ^8a lzvršnega sveta. V kultur-f^ski uredu bo ^stoP11 domači ^ ie n LuDnik, čigar pokrovi-0t dosi - enjska predilnica. Tako 3 bodo tudi letos Pripravili ^GaK^0, ki J° Je zasnovala Ve-^ire vrerscek-Ilgo iz radovljiške Al-^elkp t Ijedni reviji bo moč videti tQ lrinaJstih gorenjskih tekstil-harko ^rn" SP°red bo povezoval Sžak_ rtalic- ob koncu pa bo na «5» pa do na em srečanju igral ansambel Po prvem, delavskem srečanju gorenjskih tekstilcev leta 1983 v Kranju, so ga lani priredili na Bledu, letos je na vrsti Skofja Loka. Že lani, tako bodo storili tudi letos, so ga izpeljali v skrčenem obsegu in ga poimenovali delegatsko srečanje. Letos bo poleg 153 tekmovalcev gorenjske tekstilne delavce zastopalo 350 delegatov, povabljeni so tisti, ki so dejavni v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah in jim je to nekakšna nagrada. Prihodnje leto, ob 50-letnici stavke, pa nameravajo spet pripraviti delavsko srečanje, kakršno je bilo prvo. Določili so že datum, 20. septembra naj bi bilo v prostorih Gorenjskega sejma v Kranju. Dokončno pa se še niso odločili, če bodo dali srečanju slovensko obeležje. Stavka pred 50 leti v Kranju se je namreč kasneje razširila na vso Slovenijo. M. V. Lesarji v težavah, gozdarji v denarju Tržiški Zlit in škofjeloška Jelovica imata izgubo. V Alplesu akumulacija drsi proti dnu. Blejski LIP še ustvarja akumulacijo, vendar na račun posojanja kapitala, ki so ga ustvarili v preteklih letih. Takšna je na kratko slika poslovnih rezultatov gorenjskih lesarjev v letošnjih devetih mesecih. Hkrati pa imajo gozdarji, ki gorenjske lesarje oskrbujejo z lesom, nadpovprečne poslovne rezultate. Še več: pri kranjskem GG na primer, so konec septembra že izpolnili letni plan. Les, ki ga sicer še dobavljajo lesnim tovarnam, bodo obračunali šele po novem letu. Oboji, tako lesarji kot gozdarji, so člani gorenjskega lesnega soz-da GLG. L. B. V SREDIŠČU POZORNOSTI Zgled, kako se ne rešuje težav Dolgo zatajevano nezadovoljstvo zaradi nizkega vrednotenja pedagoškega dela in nemoč, da bi po delegatski poti rešili ta problem, sta razloga za petkovo prekinitev dela v kranjski Srednji šoli pedagoške, računalniške in naravoslovno-matematične usmeritve. Nič čudnega, da učitelji zadnja leta nezadovoljni prihajajo pred kateder, saj je njihovo delo podcenjeno (zdaj jim po merilih republiške izobraževalne skupnosti pripada 50 tisoč dinarjev dohodka, čistilki 16 tisoč). Nič čudnega, da se je nezadovoljstvo zadnje čase še stopnjevalo, saj so učitelji kranjske gimnazije skušali na svoj položaj vplivati že z domala vsemi samoupravnimi sredstvi. Tudi v republiški izobraževalni skupnosti, kjer so postavili nekaj delegatskih vprašanj, na katera ni bilo odgovora. Z vsem tem so učitelji kranjske gimnazije upravičeno nezadovoljni, vendar to ne opravičuje načina, ki so se ga poslužili v petek, da bi opozorili na svoj položaj. Čeravno pravijo, da jim ni težko pogledati v oči učencem, pa so s prekinitvijo dela nedvomno povzročili veliko pedagoško škodo. Slednjič so vzgojna ustanova, ki poučuje načela samoupravljanja in strpnega reševanja konfliktov. S petkovim zgledom so ta vzgojna prizadevanja izničili. Bodo učenci čez leta kot samoupravljala v združenem delu ravnali po tem zgledu? Ali pa že jutri, v šoli, kjer so njihovi profesorji prekinili delo, če jim po rednih poteh ne bo uspelo uveljaviti stališč? In kako bodo tedaj ravnali profesorji? Bodo popustili izsiljevanju (kot so sami pričakovali, da bodo njim popustili v izobraževalnih institucijah in političnem vrhu) ali pa jim bodo s kaznijo (ukori, izključitvami) dopovedali, da niso na pravi poti? Najsi so zahteve kranjskih gimnazijskih profesorjev še tako upravičene, najsi je bil njihov glas še tako dolgo glas vpijočega v puščavi, še vedno so imeli na izbiro nekaj samoupravnih možnosti. Lahko bi terjali zbor delavcev in razgovor s političnim vodstvom in republiškimi izobraževalnimi institucijami (kot so to storili šele dva dni po prekinitvi dela), a ne na rovaš pouka. In če niso bili zadovoljni z delom republiške izobraževalne skupnosti, bi lahko sprožili postopek na sodišču združenega dela. Skrajna rešitev, a še vedno manj skrajna kot petkova stavka. D. Z. Žlebir V živo o okolju ŠKOFJA LOKA - Radio Žiri pripravlja v nedeljo med 11.30 in 13. uro oddajo v živo. Govorili bodo o varstvu okolja v občini Škofja Loka. Razen pogovora v studiu, kjer bodo med drugimi sodelovali Ida Filipič-Pečelinova, dr. Hubert Požarnik, Anka Skrušnv, Štefan Žargi in Tone Pintar, bodo pripravili pogovore tudi v Žireh, Gorenji vasi in na Trati in jih vključevali v oddajo. Odprt bo tudi telefon, prek katerega bodo lahko poslušalci že pred oddajo in med njo postavljali vprašanja, dajali pripombe in predloge. L. B. N ^Jprej kravca, potem štalca tHla Sastitljiv pregovor — najprej štalca, potem kravca — so današnji kler j Postavili na glavo. Stanovanjskega problema ne narediš, do- ^irnaš vsaj enega otroka, so pogruntali. o sta družina od 1981. leta, ko smo v Sloveniji sprejeli novi zakon v^ni n°vanjskem gospodarstvu, nima nobenih prednosti več pri reše-lljjSr Svojih stanovanjskih težav. Upošteva se samo njen socialni podaše 3e dohodek na družinskega člana, in pa bivalna kvadratura. Vse m^ade družine običajno prva leta živijo pri starših, kjer imajo točkSam° mal° premalo kvadratnih metrov. Na to dobijo zelo malo HMer> pa na morda stalne prepire s starši. In tako čakajo, čakajo na N Je Pa se sreca že nasmehne, jim veselje zagreni soudeležba, ga. staaZ^na' razpeta od enega do dvajsetih odstotkov vrednosti nove-Polorari0vanJa. Odpade le, če je dohodek na družinskega člana nižji od £lce povprečnega slovenskega zaslužka. i% ^etudi bi mlada družina lahko plačala soudeležbo, je solidarnostnih0^ družbenih stanovanj premalo za vse. Lastnega ne more $tra.n-' SaJ.Ji nihče ne bo dal štirih ali petih milijonov posojila, na drugi y Pa ji inflacija požre vsak težko privarčevani dinar. ^ftjsk*0 Se naJveč naše mladine še vedno odloča za zasebno stano-tegjj f° gradnjo. Tudi ta je draga. Vendar nekako gre, ker gradnjo po-skj skJO na več let, dobijo kredit v delovni organizaciji in pri stanovanj- ippnosti, največ pa prihranijo, ker veliko delajo sami. Tržig Perečih stanovanjskih problemih so se včeraj pogovarjali tudi v S---2a okroglo mizo. H. Jelovčan Železniki — Zaradi dežja, ki je padal v začetku tedna, je na cesti Železniki—Podlonk, nad naseljem Dašnjica, nastal zemeljski usad. V dolžini več kot 10metrov je ostalo le še toliko ceste, da se je po njej mogoče peljati z manjšim osebnim avtomobilom ali traktorjem. Zato avtobus ne more v Podlonk in okoli 60 ljudi s Podlonka in Prtovča mora zato vsak dan več kot uro pešačiti na delo v Železnike. Tudi šolarji morajo v šolo peš. Na seji škofjeloškega izvršnega sveta so dejali, da je treba cesto še ta teden zasilno popraviti, da bo po njej možen vsaj enosmerni avtobusni promet. Foto: F. Perdan Zgledi vlečejo Problemska konferenca v Kranju je dala nekaj jasnih opredelitev Kranj — Zares nesmiselno in prei več bi bilo pričakovati, da bi že takoj po sklenitvi več mesecev trajajočih javnih razprav o odprtih vprašanjih gospodarskega in družbenega razvoja za prihodnjih pet let prišli do povsem realnih zahtev in opredelitev. Tudi zasedba problemske konference občinske organizacije Socialistične zveze v Kranju, ki je zasedala v sredo, takšne, dokončno opredeljene realne ocene najbrž ni mogla dati. Razprave so potrdile, da zgledi vlečejo. Domala v slehernem okolju so namreč povedali tisto, kar si želijo, in tudi že predlagali tisto, kar bi bilo najbolj potrebno. Izražene želje in potrebe pa so tudi odraz življenja in razmer v pravkar iztekajočem se obdobju. Zato kakršnokoli črnogledo zagovarjanje zgolj takšnih razvojnih možnosti, kot smo jim bili priča v tem obdobju, pomeni nazadovanje. S kančkom morda tudi navideznega razočaranja bi lahko ocenili tisti del razprave, v katerem bi pričakovali jasnejše opredelitve o možnostih. Vseeno pa je iz te sredine jasno in nedvoumno izzvenel medklic: družbena rast proizvoda v osnutkih dokumentov je zapisana prenizko, preskromno, premalo optimistično. Če molk ostalih pomeni pritrditev takšni ugotovitvi, potem je konferenca tudi glede tega dala jasno opredelitev. A ZaIar Boljša osbrba na Trati Škof ja Loka — Danes dopoldne bodo v Frankovem naselju na Trati odprli prenovljeno trgovino ABC — Loka Škof j a Loka. Naselje se je v zadnjih letih precej razširilo, saj je zraslo več novih stanovanjskih blokov, zato so večjo trgovino nujno potrebovali. ;1. KRANJSKI ZIMSKO-ŠPORTIMI SEJEM co oc CO L GORENJSKI SE 21.-24. NOVEMBRA 1985 PRODAJA RABLJENE ZIMSKO-ŠPORTNE OPREME 4te J&L jtffr jjttfc. jjfcSfc. Mk ^ KOMPAS KRANJ tel.: H 28-472 I 28-473 § H2 > KOMPAS JUGOSLAVIJA (mmmMsmsGLAS 2. stran NOTRANJA POLITIKA Takoj bi zaposlili 450 strokovnjakov V jeseniški občini imajo precej naložb, kvalificiranega kadra pa ni — Predor bo gradila delovna organizacija Slovenijaceste Jesenice — V jeseniški občini je v razpravi predlog dolgoročnega razvoja občine, zbrali so tudi pripombe, ki so jih imeli v delovnih okoljih in po krajevnih skupnostih. O najpomembnejših vprašanjih dolgoročnega razvoja jeseniške občine smo se pogovarjali s predsednikom skupščine občine Jesenice inženirjem Francem Brelihom. # »Kakšen je bil postopek sprejemanja tega pomembnega dokumenta? »Osnutek dolgoročnega plana smo že obravnavali, zbrali pripombe, razgrnili vse prostorske načrte. Začeli smo tudi z akcijo po vseh delovnih okoljih in po krajevnih skupnostih, ko bomo posamezni člani predsedstva in člani izvršnega sveta sodelovali na javnih razpravah. Delovnim ljudem in občanom bomo poskušali pojasniti najbolj sporne in zanje najaktualnejše probleme gospodarskega razvoja. Sestali so bomo tudi s predstavniki Železarne in s predstavniki ene izmed turističnih delovnih organizacij — najbrž z Gorenjko. • Katere so bile najbolj pogoste pripombe? »Pričakovali smo, da bo največ pripomb o namenski rabi prostora. V jeseniški občini je razmeroma malo prostora, namenjenega za gradnjo stanovanj in turistične infrastrukture, zato bo v dolgoročnem obdobju treba tudi ven iz Jesenic. Bolj kot do zdaj pa bomo va- rovali kmetijske površine, saj jih je v občini malo.« • Po posameznih krajevnih skupnostih se branijo stanovanjskih naselij, tako v Mojstrani, na Blejski Dobravi in v Kranjski gori, čeprav bo treba graditi stanovanja.« »Izdelali bomo plan in ljudem tudi pojasnili, v katerih letih se bo gradilo in kje se predvideva zasebna gradnja. Za Kranjsko goro se načrtuje intenziven turistični razvoj in brez gradnje ne bo šlo. V posameznih krajevnih skupnostih pa je odpor predvsem proti blokovni gradnji, a nekje bo treba zgraditi okoli 800 stanovanj, kolikor jih predvidevamo v naslednjih petih letih.« • Na Jesenicah gradimo jeklar-no, načrtujemo velike turistične naložbe, kvalificiranih delavcev pa ni.« »Danes je največ nekvalificiranih ljudi v gradbeništvu in deloma v jeseniški Železarni. Z novo naložbo v jeklarno se bo kvalifikacijska struktura pomembno spremenila. Po številu visokokvalificiranoga kadra smo pod republiškim povprečjem, že zdaj bi potrebovali vsaj 450 visokokvalificiranih delavcev. Ostaneta nam samo dobra štipendijska politika in delna preusmeritev kvalificiranih ljudi, ki so zdaj v administraciji, v proizvodnjo.« • Kako je s karavanškim predorom?« »Gradnja karavanškega predora bo bistveno spremenila podobo Jesenic in vse Gorenjske. Pomembna bo gradnja avtoceste ob predoru, študija zanjo se že pripravlja, prav tako se načrtuje finančna konstrukcija z izvajalcem del — Slove-nijacestami. Vse poteka po načrtih in ob sodelovanju z republiškim komitejem.« • Zakaj tako intenziven razvoj turizma?« ' »Zato, ker je razvoj turizma zajet tudi v dolgoročnih planih Gorenjske in v republiški resoluciji. Bled in Kranjska gora bosta dobila v naslednjih letih kar četrtino sredstev, ki so v slovenskem merilu namenjena turizmu.« • Maloobmejna menjava je kljub sosedstvu dveh držav, Italije in Avstrije, še borna.« »Turistična Kranjska gora naj bi v prihodnjih letih imela več od obiska sosedov. Nameravamo določiti lokacije tistim, ki se bodo zanimali za gradnjo in večjo trgovsko ponudbo; predvidevamo gradnjo večje trgovine pri prvem odcepu v Kranjsko goro, gradila naj bi jo Po-murka ali Emona. Pred Kranjsko goro naj bi stal večji nakupovalni center, predvidena pa je tudi gradnja manjših trgovskih lokalov, ki naj bi bili v pritličju novih hote- lov'' D. Sedej Zgledna evidenca V Elektro Žirovnica so uspešno opravili vse predvolilne postopke — Za majhne delovne organizacije bi bili lahko postopki enostavnejši Žirovnica — Med temeljnimi organizacijami, ki so izredno dobro opravile vse predvolilne postopke, je po mnenju občinske konference SZDL Jesenice tudi temeljna organizacija Elektrogorenjske, Elektro Žirovnica. »V temeljni organizaciji nas je zaposlenih 121, v tako majhnem delovnem kolektivu pa je manj težav kot v velikih delovnih organizaci-jah,«pravi Andrej Vidic, vodja splošnega oddelka. »Evidentirali smo kandidate za zbor združenega dela in interesne skupnosti, pri tem pa so bile težave zato, ker so zaposleni iz dveh občin, večinoma se vozijo od daleč. Med kandidati je mladih malo, sa je povprečna starost kolektiva 41 let, žensk pa je med evidentiranimi dovolj. Kandidate smo predlagali še za krajevno skupnost Žirovnica, zaposlene, ki prebivajo v tej krajevni skupnosti. . Po mojem mnenju imajo težave predvsem tam, kjer ne vodijo ustrezne evidence in kasnijo, pri nas pa lahko takoj pogledamo, kako je z delegatskimi mandati za vsakega kandidata. Mislim, da bi bili predkandi-dacijski postopki vsaj za manjša delovna okolja lahko tudi enostavnej- ši, verjetno pa je, da so za večje delovne organizacije potrebni. Naše volitve so dovolj demokratične, odprte, težave pa se pojavijo tedaj, ko nekateri nočejo sprejeti posameznih zadolžitev. Kot člani delegacij so še voljni delati, vendar odklanjajo da bi delegacije vodili.« V temeljni organizaciji Elektro Žirovnica zaradi manjšega števila zaposlenih menda ni težko opraviti predvolilnih postopkov, vendar pa v številnih manjših temeljnih organizacijah zelo kasnijo. Dober predvolilni postopek je vsekakor rezultat tesnega in stalnega sodelovanja družbenopolitičnih organizacij v Elektro Žirovnica. D. Sedej Podiju bel j — Vaščani iz Podlju-belja se že nekaj časa pritožujejo nad trgovino Živil, ki je odprta samo dopoldne do 13. ure. Popoldne, Prenos nadomestil nad 30 dni Na Gorenjskem bodo do konca tega leta razpravljali, ali naj nadomestila za bolniško odsotnost z dela nad 30 dni prenesejo na združeno delo, tako kot so to storili že prej v večini slovenskih občin Kranj — Že nekaj časa je znano, da je Gorenjska zamudila vlak, ko ni že pred dvema letoma nadomestil osebnega dohodka za bolniško odsotnost nad 30 dni prenesla iz zdravstvenih skupnosti na združeno delo. Tako pa je valorizacija nadomestil, ki velja od julija letos, bila je zelo potrebna, ujela zdravstvene skupnosti sredi leta in povzročila finančne probleme. To velja za skupnosti, v Sloveniji jih je manj kot tretjina in med njimi tudi vse gorenjske zdravstvene skupnosti, ki za izplačevanje nadomestil še zbirajo denar po prispevni stopnji. Druge skupnosti so valorizacijo med letom, to je prilagajanje nadomestila sprotni rasti osebnih dohodkov, lahko dokaj neprizadeto potrdile, saj nadomestila v večini delovnih organizacij izplačujejo neposredno, brez solidarnega združevanja v skupnosti. Čeprav razprave o prenosu nadomestil nad 30 dni v združeno delo potekajo šele en mesec, končane pa naj bi bile do konca leta, ko naj bi odločitev tako ali drugačno vnesli v sporazume o temeljih planov, še ni možno z gotovostjo reči, kakšna bo odločitev. Za zdaj kaže, da so v jeseniški občini, kjer je imela Železarna pred dvema letoma velike pomisleke, nejasnosti že razčistili predvsem v primerjavi z drugimi slovenskimi železarnami. Zdaj, se zdi, imajo še največ pomislekov v radovljiški občini. V vseh razpravah pa prihaja vedno do enega in istega vprašanja — :>a koliko se l^hko' zritžajć prispevne Zakaj je trgovina v Podljubelju odprta samo dopoldne Prodajalci, kje ste? ko so ljudje doma, v njej ne morejo kupovati. Zakaj tako in kako dolgo še? Za odgovor smo prosili Staneta Udirja iz kranjskih Živil. Povedal je, da imajo že vse leto velike kadrovske težave. Za trgovino v Podljubelju kljub razpisom ne dobijo primernega prodajalca, ki bi hkrati opravljal tudi poslovodsko delo. Razen tega prodajalka, ki zdaj dela dopoldne, želi čimprejšnjo zamenjavo. Torej potrebujejo v Podljubelju dva, ne le enega prodajalca. Trgovino v Živilih želijo odpreti za ves dan, neprekinjeno, saj vaščani v njej precej kupujejo, prihajajo pa tudi turisti. Razen tega nameravajo prihodnje leto trgovino tudi temeljiteje obnoviti. Kdaj bodo dobili prodajalca in bo trgovina v Podljubelju spet odprta tudi popoldne, Stane Udir ni mogel točno odgovoriti. Dejal je, da čimprej, da se trudijo, da pa jih pri tem trudu onemogočajo slabe avtobusne zveze s Podljubeljem in odmaknjenost kraja. Zato ponujajo tudi majhno stanovanje, ki je v isti stavbi kot trgovina. Čeprav zveni kot reklama, je problem resen in neprijeten tako za krajane v Podljubelju kot za Živila. Upajmo, da se jih bo vendarle čimprej »usmilil« kakšen sposoben prodajalec. H. Jelovčan stopnje za zdravstveno varstvo? Za nadomestila se je doslej zbiral denar po prispevni stopnji od 0,68 v radovljiški občini do 0,44 v tržiški. Če pa bi nadomestila nad 30 dni ostala tako kot sedaj v zdravstvenih skupnostih, pa bi zaradi sprotne valorizacije nadomestil prispevna stopnja v prihodnje leto zrasla 0,66 v tržiški na 1,11 v radovljiški občini. Pri tem pa je treba upoštevati, da bo treba del denarja še vedno združevati tudi za nadomestila za nego, izolacijo, spremstvo, nadomestila za obrtnike, pogodbene zavarovance in za solidarnost med delovnimi organizacijami in delovnimi skupnostmi v okviru zdravstvene skupnosti. Gorenjske zdravstvene skupnosti pa so že zdaj z najnižjimi prispevnimi stopnjami za zdravstveno varstvo na repu med slovenskimi,saj imata dve tretjini slovenskih skupnosti višjo prispevno stopnjo kot 10 odstotkov in to že brez nadomestil. To mesto jim »pripada« zato, ker najbolj rationalno trosijo zbrani zdravstveni dinar, kar lepo kaže tudi najnižja poraba na prebivalca. Ta racionalnost pa je verjetno prišla že do skrajne meje, saj jo neposredno občutijo tudi bolniki, ko uveljavljajo, na primer, zdraviliško zdravljenje, pozna se pri participaciji in drugih pravicah. Prenos nadomestil brez bistvenega znižanja prispevne stopnje bi se poznal prav pr; teh pravicah uporabnikov, ki v delegatskih klopeh vedno tudi zatrjujejo, da je združeno delo za zdravstvo pripravljeno dati tudi več. ..... ~ - -L. M. Zbor borcev Kokrškega odreda Kranj — Jutri, 16. novembra ob 14. uri, se bodo v dvorani Doma JLA v Kranju zbrali nekdanji borci Kokrškega odreda. Zbor skupnosti borcev tega odreda je drugi po vrsti, na njem pa bodo govorili o delu v minulem mandatnem obdobju, izvolili bodo nov odbor in se dogovorili o nadaljnjem delu. Ogledali si bodo tudi dokumentarni barvni film o spominskem pohodu, popoldne pa sklenili s tovariškim srečanjem. Stane Oman o evidentiranju: Bilo je nekaj hude krvi TRŽIČ — Postopek evidentiranja možnih kandidatov za funkcije v skupščinskem sistemu in v delegatskih skupščinah pa v republiških telesih, ki sicer še traja, so v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič že sklenili. Dobro so ga opravili. Staneta Omana, predsednika konference osnovnih orgamza »j Zveze sindikatov v BPT, smo zato vprašali, kako so se evidentiranj sploh lotili. bj. »Akcijo smo začeli v konferenci prek osnovnih organizacij, ki so le zadolžene, da evidentirajo možne kandidate po sindikalnih nah. Skupaj smo evidentirali 1120 ljudi, med katerimi smo nato izbi li najprimernejše. Vse, ki smo jih kot evidentirane posredovali n?pIlo smo tudi vprašali, če bi bili funkcijo pripravljeni sprejeti. Torej s hkrati že opravili neke vrste kandidacijski postopek. Evidentirali sm tudi delegate za samoupravne organe v tozdih, delovni skupnosti m ravni delovne organizacije. Volitve nas čakajo v začetku prihodnjeg leta. Samo predlogov za nova sindikalna vodstva še nismo povsem i blikovali.« Kako pa ste evidentirali? ^ »Dosledno smo se držali dogovorjenega kriterija; občinski, med činski ali republiški delegat oziroma funkcionar ne more postati ti • ki ni aktiven na nižji ravni. S tem smo pred leti želeli spodbuditi Vv vsem aktivnost v delovni organizaciji. Zato je bilo zdaj pri evidenh nju precej hude krvi pri tistih, ki želijo višje funkcije, v kolektivu P niso aktivni in jih torej nismo predlagali.« Koga pa ste evidentirali za najodgovornejše funkcije? ^ »Za predsednika skupščine občine Tržič smo predlagali Ivana r» pla, za podpredsednika pa ponovno Josipa Eržena. Edino za Pre. e-nika izvršnega sveta nismo evidentirali nikogar. Menili smo, da je smiselno pisati imena ljudi, za katere naprej vemo, da bodo ^unj^C^ odklonili. Za predsednika občinskega sveta Zveze sindikatov y sem evidentiran jaz, za predsednika medobčinskega sveta spet 1 ^ Torkar in za našega delegata Miklavž Bole, za republiški odbor te/^i ne in usnjarskopredelovalne industrije Karel Bečan, za repubn svet Zveze sindikatov Slovenije pa Janez Šmid.« Ste evidentirali samo ljudi iz vaše tovarne? Q. »Ne. Zlasti za delo v interesnih skupnostih smo se držali dog?^ ra, da glede na sposobnosti in delavnosti iščemo možne nosilce fun» tudi zunaj BPT.« Kaj pričakujete od novih funkcionarjev? 8. »Tokrat smo evidentiranju namenili zelo veliko pozornost prav to, ker želimo, da nas zastopajo najboljši ljudje, ki bodo s svojimi o čitvami pomagali k spreminjanju gospodarskih in družbenih razm g! k razvoju. Prav pri tem pa je nekaj težav. Trdim, da se delegatski stem in samoupravljanje v BPT dokazujeta, da pa se normalne p°t* dogovarjanje vse prevečkrat presekajo, ko gremo čez tovarniške m J. To najbolj moti tudi večino ljudi, ki smo jih evidentirali, pa so odkio li sodelovanje.« H. Jelovčan Jutri gasilski kviz Kranj — Občinska gasilska zveza iz Kranja pripravlja jutri in v nedeljo meddruštveni kviz za mlade gasilce, na katerem bodo izbrani najboljši za občinsko tekmovanje prihodnjo nedeljo. V dvorani gasilsko-reševalne službe v Kranju se bo jutri ob 16. uri in v nedeljo ob 8. uri v znanju o gasilstvu pomerilo 56 ekip iz 16 gasilskih društev kranjskega okoliša, med njimi 12 ekip mladincev, 11 ekip mlajših pionirjev in 32 ekip starejših pionirjev. Vsi, ki bodo tokrat pokazali vsaj 80 odstotkov znanja, gredo v nedeljo, 24. novembra, na občinski gasilski kviz, ki se začne ob 8. uri v Kranju. ■ter Pokrovitelj tekmovanja, Potili15 ga že enajst let, je letos ^®. g^iP1 dus, ki bo prvim trem v vsaki podelil praktične nagrade. 2 dami sodeluje tudi SIS za pjjjjj* varnost. Znanje mladih tekmo A o organizaciji gasilstva, P1"^.^ tehniki in taktiki, bo na meddr^J nem in občinskem kvizu ocen] ^ strokovna komisija (v njej y$ Alojz Rode, Milan Žerovnik in Sušnik). bi \\ Občinska gasilska zveza v* y$ največ ljudi, naj si pridejo °*M tekmovanje in bodrit mlade B . v? ki bodo tudi tokrat pokazali *. do in zmorejo. D- * Solidarnost V gorenjskih zdravstvenih skupnostih se je ob razpravah o uS^A' jevanju planov slovenskih zdravstvenih skupnosti za naslednje s1*!;, njeročno obdobje znova dvignila temperatura. Gre za vprašanje & . darnosti, ki ga že nekaj časa ponavljajo tako gorenjske kot tudi ne*\, tere druge občine. Zal so te druge — to so predvsem občine, ki soli*J*y nostna sredstva za zdravstvene programe dajejo — v manjšin1'.^ Sloveniji namreč 33 občin dobiva solidarnost, kar bi po takem lahko pomenilo tudi, da je kar polovica ostalih občin nerazvitih. TrS med njimi je nekaj tudi takih, ki po doseženem družbenem V*0^* i sodijo med razvitejše, nikakor pa ne med nerazvite, to je takšne, jjj zbranim zdravstvenim dinarjem ne zmorejo dovolj ziv zagotovlr^ program zdravstvenega varstva. Lani so slovenske občine zbrale republiško in medobčinsko solidarnost nekaj manj kot 900 milU0/1^ dinarjev. Po predlaganem sporazumu pa naj bi že v prihodnjem zbrale za solidarnost 1,4 milijarde (novih seveda) dinarjev, kar je odstotkov več. Tako skokovit porast solidarnostnih sredstev za zdravstveno stvo v občinah, ki si tega ne morejo same zagotoviti, pa po vseh jjjjl čunih kaže, da bi se moralo zdravstvo v občinah, ki bodo ta sred*, prejemale, dobesedno kopati v denarju. Solidarnostna sredstva V* ZJk mreč za nekatere občine pomenila tudi, da lahko trosijo velikoj' jj, celo do 30 odstotkov več kot, na primer, razvite gorenjske občine-ko solidarnostnih sredstev enostavneje povedano pomeni oi*gj0 razbremenjevanje gospodarstva v občinah, ki solidarnost prejen\^ in so predvidene, da jo bodo še naprej. Vprašanje je seveda, ali je bremenjevanje gospodarstva v teh občinah ravno stvar zdravstvi E skupnosti. To ni nepomembno, če vemo, da bi se moralo zaradi naravnane solidarnosti v gorenjskih in tudi drugih občinah, ki * ^ darnost dajejo, obremenitev gospodarstva pač povečati. To pa 1 .jjjt več smisel solidarnosti, ki naj izenačuje življenjske razmere v ra^v a, in manj razvitih občinah, in proti čemur kajpada nima nihče nič P^j' pač pa se vse spreminja v mehanizem, po katerem z zdravstveni'11 narjem razbremenjujejo razviti manj razvita gospodarstva. L. M- SSK. 15. NOVEMBRA 1985 GOSPODARSTVO .3. STRAN d®SySS$JMSIGLAS Ne kilometri, temveč kvalitetna tkanina fjed leti so se v Tekstilindusu lotili modernizacije, ki jo za JjJfJ. UsPešno nadaljujejo — Letos investirajo več kot 760 pr !Kn?v dinarjev — Ze drugo leto bo znova na vrsti Jj eailnica, ki so jo zadnjikrat modernizirali pred dobrimi aesetimi leti oveniji vsekakor zaskrbljenogle-a svoje zaloge gotovega blaga, ki stnSm° letos P°skočile za 200 od" rotkov v primerjavi z lani. Takšne uJ>a*e prav gotovo ni povzročil 02 ali kot smo lepše rekli popol-domače izbire tekstila z 80 iz uni kvadratnih metrov tkanin niV> • n?evr°Pskih dežel. Ta uvoz na P1"*0*3 popestril ponudbe na e«sem trgu, bil je kvečjemu le še dutr'^ pritiskov na tekstilno in- Krani — — Tekstilna industrija gre rjo, da se bolj prožno prilagaja razmeram na trgu. Če zdaj, ko je tričetrt leta že mi-tekstilci ugotavljajo, da jim slabše, ni kranjski Tekstilin-Qus pri tem nobena izjema. Vendar Pa številke, ki so jih v Tekstilindusu razgrnili ob tričetrtletju, še niso ^kšne, da bi bilo treba biti plat ^ona. Prav nasprotno. Utrjujejo le Prepričanje, da poslovna politika, *l so si jo začrtali za naslednjih Petnajst let, sicer ne bo lahka, ven-Qar pa od nje ni treba odstopati. To Pa Je predvsem nenehno posoda-Njanje opreme, s katero bi lahko v jeznih razmerah ponudili kupcem Kvalitetnejšo tkanino. Prav kvaliteta Je postala v zadnjem času nad-Vse pomembna in tudi zaradi te po-membne postavke bi bili lahko trenutni poslovni rezultati boljši. Vendar pa v Tekstilindusu ne krivijo ravno kvalitete za svoje 22 odstotkov večje zaloge gotovega blaga; še posebej, ker seštevek proda-ni« metrov kaže, da so letos proda- li za dobrih pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani, ob tem pa izvozili za 36 odstotkov, od tega na konvertibilni trg za 22 odstotkov več. Tekstilindus se še vedno lahko pohvali, da po nekaterih kazalcih poslovanja — kot je akumulativ-nost — odstopa od slovenskega povprečja pa tudi od povprečja v tekstilni branži. Vendar pa to še ne pomeni posebno velike prednosti. Se posebej ne, če gre za tehnologijo, ki naglo stari in ne omogoča rasti produktivnosti. Pred dvema, tremi leti zastavljen načrt modernizacije sicer uspeva: samo letos namenjajo za investicije 794 milijonov dinarjev. Zdaj se že pripravljajo na nadaljnje posodabljanje pri-dilnice, pa tudi dela tkalnice in be-lilnice, za kar pričakujejo že v prihodnjem letu tudi finančno pomoč z mednarodnim kreditom. Le sodobno opremljena tekstilna industrija se bo namreč lahko kosala z dobrim blagom na trgu. Tega pa ni mogoče dosegati s starimi stroji. Za starega pa zdaj tudi v tekstilni industriji proglasijo stroj že dokaj hitro, vsekakor pa takrat, kadar se proizvodni program na taki opremi ne more kosati z drugimi proizvajalci po pravočasni ponudbi, atraktivnosti in kvaliteti. Tehnologija, ki je lahko proizvajala le skromen izbor, pa tega v desetinah kilometrov, sodi zdaj le še v tekstilno zgodovino. L. M. Množično zavarovanje živine Izdatki za zdravljenje višji od zbranega denarja sp ' lJevni praznik v Podnartu — Ob krajevnem prazniku se vselej 'car so naredM v tekočem letu. Letos so asfaltirali parki pdl^V7^ pokopališču na Ovsišah in dogradili mrliške vežice pri poko-UanV1' za^e^ so P*1 9raditi avgusta lani. V krajevni skupnosti Pod-2gn bodo osrednjo slovesnost ob krajevnem prazniku imeli v,petek, ni^°VemoTa' ko bo v domačem kulturnem domu proslava s kultur-sporedom in podelitvijo priznanj. Foto: F. Perdan Množično zavarovanje živine, kakršno je na Gorenjskem uveljavljeno peto leto, je prineslo ugodne rezultate, saj je bilo konec minulega leta zavarovano že 36 tisoč govedi (84 odstotkov) v zasebni reji in vsa živina na družbenih posestvih. Vsa leta doslej je zbrani denar — poleg kmetov ga prispevajo še občinski intervencijski skladi ter kmetijske in predelovalne organizacije — zadoščal za plačilo odškodnin v primeru poginov in zakolov v sili ter za kritje izdatkov zdravljenja; letos se bo prvič primerilo, da se računi ne bodo izšli. Zmanjkalo bo približno dvajset milijonov dinarjev. Razlogov za to je več. Prvič: načrtovalci so se ušteli, saj so zavarovalne osnove in premije dvignili le za 50 odstotkov, misleč, da letošnja inflacija ne bo presegla te številke. Drugič: Živinorejsko-veterinarski zavod Gorenjske je prav zaradi divjanja cen dvakrat, tako kot drugod v Sloveniji, podražil svoje storitve, razen tega je začel aprila obračunavati vsako intervencijo na domu kot uro in pol dela (prej eno uro). Tretjič: število intervencij je poraslo za desetino. Lani jih je bilo 22 tisoč, letos ocenjujejo, da jih bo dva tisoč več. In četrti razlog: nizke zavarovalne osnove. Za krave in pripuščene telice znašajo 60 tisoč dinarjev in za mlado pitano govedo 120 dinarjev za kilogram. Problem (kako zbrati manjkajoči denar) so v okviru Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko obravnavali predstavniki gorenjskih kmetijskih in predelovalnih organizacij, občinskih intervencijskih skladov, Živinorejsko-veterinarskega zavoda Gorenjske in Zavarovalne skupnosti Triglav. Dogovorili so se, da bo Živinorejsko-veterinarski zavod za čas od aprila dalje obračunal vse intervencije na domu kot eno uro dela. 2,5 do 3 milijone dinarjev naj bi zagotovili občinski intervencijski skladi, približno šest milijonov zavarovalnica — polovico iz sklada za plačilo odškodnin v primeru poginov in zakolov v sili, ostalo s tem, da bi za zdravljenje živali namenila ne le 65, temveč 70 odstotkov tehnične premije. Ob problemih, ki ta čas tarejo množično zavarovanje živine na Gorenjskem, se tudi zastavlja vprašanje, kako naj bi bilo le-to urejeno naslednje leto. Prvi predlogi so že obli- Tanke marmornate ploščice iz Hotavelj kovani. Zavarovalna osnova za krave in pripuščene telice naj bi znašala 150 tisoč dinarjev in premija 5850 dinarjev, za mlado pitano govedo pa osnova 250 dinarjev za kilogram teže in premija 1860 dinarjev vse to ob predpostavki, da bosta število zavarovanih živali in sestav črede enaka kot letos. Tudi deleži, ki naj bi jih prispevali za kritje zavarovalne premije podpisniki dogovora o množičnem zavarovanju živine, naj bi načeloma ostali nespremenjeni — kmet 40 odstotkov, intervencijski sklad 48 do 50 in ostalo kmetijske ter predelovalne organizacije, vendar s to razliko, da bo delež sklada in organizacij odvisen od tega, koliko je kmet oddal tržnih presežkov (mleka in mesa). To pomeni, da bodo nekateri kmetje sami plačali več kot dve petini zavarovalne premije, drugi pa manj. Takšen način je že doslej veljal v radovljiški in škofjeloški občini, naslednje leto pa naj bi ga uvedli tudi drugod na Gorenjskem. Zavarovalnica naj bi tudi naslednje leto, tako kot bo morala tudi letos, namenila za zdravljenje živali 70 odstotkov tehnične premije. C. Zaplotnik V hotavelj skem Marmorju nameravajo postaviti novo proizvodno linijo za izdelavo tankih marmornatih ploščic. Debele bodo od 7 do 10 milimetrov, različnih velikosti (podobne keramičnim ploščicam), površinsko obdelane do visokega sijaja. Primerne bodo za oblaganje tal in sten. Tanke, lahke in sijoče bodo, pravijo v Marmorju. Na leto jih bodo izdelali 120 tisoč površinskih metrov. Taks- Le načrtovalci videli 2500 ovc ... ali kako se uresničuje zajeten, 29 strani obsegajoč Program razvoja ovčereje v občini Kranj, izdelan junija 1981.leta. Kranj — Popis živine je pokazal, da so rejci v kranjski občini imeli 1981. leta 510 ovc ali precej manj kot pred tremi desetletji, ko je bila ovčereja v vsem povojnem obdobju na vrhuncu. (Na Gorenjskem se je stalež zmanjšal od 15.282 ovc leta 1952 do 5.057 leta 1981.) Kmetijski strokovnjaki so se zato v začetku osemdesetih let odločili, da z raznimi ukrepi (premijami, regresi) in z načrtnim strokovnim delom spet oživijo ovčerejo, predvsem na višinskih kmetijah. V kranjski občini so tedaj tudi izdelali program razvoja ovčereje, ki je predvideval, da bi po letu 1985 redili v občini že 2500 plemenskih ovc, od tega v krajevni skupnosti Jezersko 600 do 700, v Kokri 500 (razen tega bi na leto zredili še tisoč 30 kilogramov težkih jagnjet, 650 mladih plemenskih ovc in 300 odraslih ovc za zakol), na Ambrožu, v Stiski vasi, na Povijah, v Babnem vrtu, v Zabukovju, na Možjanci in v vaseh pod Joštom in Krvavcem 500 do 800 plemenskih ovc (in letno spitali za trg 1500 jagnjet, težkih do 35 kilogramov), v vseh ostalih višinskih naseljih pa še 600 do 1000 plemenskih ovc. V načrt so tudi zapisali, da bo »zadruga dolžna vso tržno proizvodnjo, ki bo naročena, to je načrtovana, prevzeti, prodati znanim kupcem ...« Če program soočimo s stvarnostjo (s trenutnim stanjem), ugotovimo, da so se načrtovalci krepko ušteli. V kranjski občini je namreč le petnajst »organiziranih« rejcev, ki imajo vsega 614 ovc, od tega 439 plemenskih. V Kokri ni nobenega ovčerejca, na Jezerskem jih je šest z 236-glavim tropom, dva sta v Bašlju, trije na Ambrožu, po eden na Visokem, v Šenčurju, Stiski vasi in Sidražu. Tudi če »organiziranim« rejcem prištejemo »neorganizirane« in seštejemo vse ovce, število ne preseže tisoč. Franc Šolar, pospeševalec za hribovsko kmetijstvo v kranjski občini, celo ugotavlja, da zanimanje za ovčerejo upada, predvsem zavoljo težav pri prodaji ovc in zaradi ukinitve vzrejnih in prodajnih premij. Za plemenske ovce ni povpraševanja: kmetje jih prodajajo sami mimo zadruge, če že najdejo kupca, ali jih prek zadruge oddajo v klavnico. Nobena skrivnost ni, da pri tem zaidejo pod mesarjev nož tudi breje ovce. C. Zaplotnik nih ploščic na našem trgu ni, zato računajo na dobro prodajo. Povpraševanje po marmornatih ploščicah, ki lahko nadomestijo keramične, je na svetovnem trgu večje od ponudbe, zato seveda računajo tudi na dokaj-šen izvoz, celo v ZDA in Kanado, saj bodo s tanj širni ploščicami lahko zadostili njihovim gradbenim predpisom. Z uvedbo nove proizvodnje nameravajo opustiti izdelavo plošč iz umetnega kamna Breton. Nova proizvodna linija, ki jo bodo kupili v Italiji, bo v celoti avtomatizirana, omogočala bo visoko produktivnost in kvaliteto. V primerjav' z dosedanjimi je natančnejša, prila gojena tanjšim izdelkom. Iz lastnega kamnoloma bodo uporabili polovico surovin, geološke raziskave so pokazale, da je v okolici naravnega kam na še dovolj. Uporabili bodo 15 odstotkov surovin, ki zdaj predstavljajo odpadek. Dobave preostalih 35 odstotkov surovin pa imajo zagotovljene od jugoslovanskih dobaviteljev. Na novi liniji bo delalo 23 delavcev, deset jih bodo zaposlili na novo, ostale bodo prerazporedili. Po naložbi bo v Marmorju zaposlenih 134 delavcev. Predračunska vrednost naložbe znaša 234 milijonov dinarjev. Če bo dobila soglasje slovenske komisije za oceno naložb, bo Ljubljanska banka dala 70 milijonov dinarjev kredita. 105 milijonov dinarjev pa bo predstavljal mednarodni kredit IFC (1,3 milijona nemških mark). Glede na sedaj problematično odtekanje odplak v Soro bodo morali z namestitvijo nove proizvodne linije toliko bolj poskrbeti za njihovo čiščenje. Ker ne gre za kemikalije, temveč za ostanke, ki nastanejo pri obžagovanju, čiščenje res ne bi smelo biti problem. Vendar v tem primeru ne gre za slab odnos tovarne do varstva okolja, temveč se zapleta pri zemljišču, kjer naj bi postavili use-dalnike. Torej morajo v tem primeru svoje narediti občinski upravni organi. M. Volčjak ^r°blernska konferenca o razvoju pujske občine Ne večji prispevki, ttiarveč proizvodja šol ()Sta?e P" 2,5-odstotni načrtovani rasti družbenega proizvoda, bo položaj Por J? *n zaravstva še bolj kritičen in bo terjal še večje prerazporeditve pri gom « "~ ^u<^ >>sel*tev<< kadrov za dosego ciljev — V glavnem podpora predlo-111 strokovne službe SIS o nekaterih odprtih vprašanjih ^>nsk^^J ~~ Problemska konferenca obse je organizacije Socialistične zveze, ki razn V sr.edo v Kranju letos drugič sestala in >n {jra^ala ° opredelitvah gospodarskega ffih j'".nega razvoja kranjske občine v VSa JnJ'h petih letih, sicer ni odgovorila na usni- >rta vPrašanja, dala pa je nekaj fesn**ltev za sestavljale« predloga. Ko bodo bo bjS6 nekatere širše razvojne usmeritve, Hajk H1 °predelitev lažja. Velik pomen pa bo stvt/'iP" tem imelo tudi stališče predsed-*c> Jt'°j*cinske konference Socialistične zve-dr ° ocen''o razprave in stališča na prvi Ugi problemski konferenci. vijaj Snovna, pomembna ugotovitev za sesta-sp6v?e Predloga bodočega razvoja je, da pri-V prju0v' ki naj bi jih občinsko gospodarstvo *ask nJin letih dajalo za razvoj oziroma Pa bi P"0 porabo, ne bi smeli povečevati. Če Jln. to ne bi smelo načenjati načrtova- nih povečanih sredstev za akumulacijo. To bi lahko imelo usodne posledice za nekaj nadaljnjih srednjeročnih obdobij. Čeprav so razprave predstavnikov gospodarstva izzvenele bolj kot medklici, se najbrž resnično velja zamisliti nad sedanjo 2,5-odstotno načrtovano rastjo družbenega proizvoda. Ta je nižja od republiške. Slišati je bilo oceno, da je takšno načrtovanje prenizko, preskromno in premalo optimistično. Morda bi si veljalo zastaviti cilj med 4 in 5 odstotki. Pri takšni rasti pa bi tudi ob sedanjih razmišljanih o možnostih razvoja skupne porabe (če glavni vir ne bodo več bruto osebni dohodki) lažje iz sredstev od čistega dohodka naredili kaj več. To bi še posebej pomenilo tudi spremembo za šolstvo in zdravstvo, kakor tudi za vs& ostala področja družbenega razvoja. Če pa bo v predlogu prevladala takšna opredelitev, bo to tudi za gospodarstvo zahtevna naloga in velika odgovornost za najodgovornejše v gospodarstvu,- kot je nekdo rekel, bi to lahko pomenilo tudi selitev kadrov na teh mestih. Kar zadeva nekatera odprta vprašanja in predloge strokovne službe SIS, so tako v izvršnem svetu kot v posameznih družbenopolitičnih organizacijah in tudi v razpravi na konferenci v glavnem dobili podporo. • To še posebej velja za predlagane rešitve o sistemu solidarnosti do občin, o podaljšanju porodniškega dopusta, financiranju nekaterih skupnih slovenskih programov o zdravstvu in raziskovalni dejavnosti. • Kar zadeva stanovanjsko gradnjo, je bilo ocenjeno, da načrtovanje ni realno, da pa ostane stanovanjska gradnja in reševanje teh problemov prva naloga v občini. Pri opremljanju stavbnih zemljišč predlog o ukinitvi sredstev iz čistega dohodka ni dobil celovite podpore. • Različne so bile tudi opredelitve za investicije v družbene dejavnosti. Za gradnjo šole na Planini ni pomislekov. Več nejasnosti na eni in zahtev za uresničitev na drugi (pri tistih, ki so jih predlagali) pa je bilo v zvezi z gradnjo bazena in zdravstvene postaje. Še posebej pa je bila poudarjena zahteva po nujni gradnji telovadnice. • Sporazumna je bila, kot kaže, tudi osvojitev predloga o ureditvi avtobusne postaje na sedanji, vendar razširjeni in prometno varno urejeni lokaciji. Glede tržnice bodo urejevalci prostora morali resno razmisliti o predlogu strokovne službe, tudi zaradi hitre in cenene rešitve. Za gradnjo mostu čez Kokro pa potrebnih sredstev iz Skupnosti za ceste Slovenije ne bo. Zato je sedanji most treba reševati skupaj z rekonstrukcijo oziroma razširitvijo Oldhamske in Ceste Staneta Žagarja do križišča na Primskovem. • Na predlog o sofinanciranju komunalnih problemov v krajevnih skupnostih in skupni znesek (150 milijonov za pet let) tudi ni bilo pripomb. Uresničitev programov na področju telefonije verjetno ne bo možna, saj tako SIS za PTT kot Podjetje za PTT ne bosta imela denarja. Kar zadeva domove oziroma skupne prostore v krajevnih skupnostih, bo novogradnja možna le s samoprispevki, za vzdrževanje obstoječih pa bo vsako leto na voljo le okrog 2 milijona dinarjev. Veliko, težko in odprto je ostalo tudi vprašanje cest. • Pri ostalih investicijskih posegih pa je bila pripomba na predlog, da se glavni zbiralnik 1 (GZ 1) ne črta iz načrtovanih investicij, glede na utemeljitev , da bi to pomenilo izpad za čistilno napravo, narekovalo pa posebno čistilno napravo v Britofu. Čeprav posamezne opredelitve kažejo na skupen dogovor o razvoju v prihodnjem obdobju, to še ne pomeni tudi uresničitev in tudi ne lahke poti za oblikovalce predloga. Ob tem pa sta vseeno zelo zgovorni tudi pripombi iz razprave, da je pri pametnem tehtanju predlogov treba delati hitro in elastično in da za gospodarstvo nenazadnje tudi ni toliko pomembno, koliko vzameš, marveč, kam vložiš. A. Zalar GLAS 4. STRAN. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 15. WpVEMBRAl985 ČRTOMIR ZOREČ PO PREŠERNOVIH STOPINJAH V KRANJU 44. zapis r akih prepisov tudi drugih pesmi je go ovo še nekaj v privatni lasti. Vsekakor pa bi bilo gotovo bolj prav, če bi bilo vse, kar je napisala Prešernova roka, skrbno in strokovno hranjeno v javni ustanovi, v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani ali pa v Prešernovem spominskem muzeju v Kranju. Tako bi bili pesnikovi rokopisi vedno dostopni za študij prešernoslov-cem. Morda bi se dal s sedanjimi po- sestniki rokopisov doseči zanje ugoden dogovor, s katerim bi še nadalje ohranili pravno lastništvo, pravico oddaje ali prodaje — rokopisi bi bili le deponirani v javni ustanovi. In še nekaj moramo vedeti: Prešernovo delo predstavlja naš narodni zaklad, pripada vsem Slovencem in ne sme biti razdrobljeno po zasebnih zbirkah. Privatni lastniki Prešernovih rokopisov, ki jih zadržujejo v svojih stanovanjih, izpostavljene vsakovrstnim nevarnostim, kraji, vlagi, požaru ali slučajnemu uničenju za- radi nevednosti sostanovalcev, se izpostavljajo tudi veliki odgovornosti za primer, da bi se kaj Prešernovega, kar je sedaj v njihovi lasti, izgubilo ali uničilo. Tu se ljubiteljstvo in entuziazem končujeta, ker se začenja že neodgovorno samoljubje. Ali je zakon o spomeniškem varstvu brez moči v tem izrednem primeru? In vsi številni zavodi za spomeniško varstvo? Če natanko pomislimo, bi bili ustrezni ukrepi v teh primerih bolj na mestu, kot je bila kaka nesmiselna nacionalizacija podeželske gostilnice ... Da je to bridko res in da naša zahteva ni izraz kake črnoglede domišljije, nam dokazuje že dejstvo, da je borna Prešernova literarna zapuščina skoraj pol stoletja romala iz rok v roke in je bila izpostavljena vsakovrstnim škodam in izgubam, preden je prišla v ljubljanski NUK. Kako nerazumljivo brezbrižen odnos so imeli nekateri naši brumni predniki do dragocenega rokopisnega gradiva, je vidno iz primera, ko je neki urednik dal v stavnico kar pesnikov rokopis, namesto da bi Prešernovo pisanje v tiskarno poslal v prepisu. Pa se vrnimo k zadnjemu Levčeve-mu vzkliku, da »blažen tisti, ki bi našel tragedijo Preširnovo!« Tu se Leveč opira na izjavo samega pesnika v Novi pisariji, kjer učenec (Prešeren) pravi: »Romance zdaj pojejo in balade, tragedija se tudi nam obeta, sonete slišim peti pevce mlade.« 10. marca leta 1832 je pisal Prešeren Čopu iz Celovca: »Načrt za kranjsko tragedijo imam gotov. Snov mi še zori. Ljubezen bo glavna tema. Ko bom z izpiti v Celovcu gotov, bom začel tragedijo obdelovati.« V naslednjem pismu Prešeren Čopu zatrjuje, da tragedija napreduje. Tudi glede novele zvemo iz Preser-novih lastnih pisem Čelakovskem"; Celo naslov Minih ali Nuna! Se » Stanko Vraz je pisal 14. marca 1837Jf Gradca prijatelju dr. Kočevarju v P<£ četrtek: »Moj pobratim, pevec Prej ren, Te lepo pozdravlja. On zdaj Pise novelo Minih.« A v skromni Prešernovi literarni za' puščini, ki jo je od dekana Daga«?* prevzel dr. Janez Blehveis in jo * '7. marca leta 1849 imel v rokah, ni bU° ne tragedije ne novele. O tem prevz* mu poroča Bleiweis takole: »Ko je naš Prešeren v Kranju umri je spise njegove spravil tedanji tebant kranjski Dagarin.« ODGOVOR NA ČLANKE »Popravni izpit« iz j telovadbe « Ker ob tretjem članku »Popravni i izpit« iz telovadbe v Gorenjskem glasu 29. oktobra 1985 ni podpisan ] avtor, vse pa je napisano tako, kot da je to zapisnik Sveta za telesno : kulturo pri občinski konferenci SZDL, moram kot predsednik tega ; Sveta obvestiti bralce, da je avtor tudi tega članka novinar H. Jelov-un. Vsebina, ki ju bila obravnavana na omenjenem Svetu, je v članku zelo nepopolna in prikrojena interesu novinarja, da prikrije svojo nestrokovnost in veliko napako, ki jo je napravila s prvim člankom. Z njim ni škodila le telesni vzgoji, ampak celotnemu vzgojnoizobraže-valnemu področju. Da je omenjeni članek prišel v ocenitev Sveta za tel. kult. pri obč. konf. SZDL, je vzrok v tem, da je časopis Gorenjski glas, glasilo SZDL za Gorenjsko, vsebina članka pa je v nasprotju z usmeritvijo SZDL na področju vzgoje in izobraževanja ter TK. Zelo veseli bi bili, če bi se novinarka s tako zagnanostjo borila za boljše pogoje šolanja dobrih učencev, ki so bili in so še ravno v ISKRI SŠ prikrajšani za veliko ži-i vljenjsko pomembnih spoznanj in kvalitet, ki bi jih morali pridobiti v času šolanja. O tem smo največ govorili na omenjenem Svetu, kar pa je novinarka popolnoma zamolčala. Tudi v zapisu obrazložitve dela ISKRE SS na tel.-vzg. (TV) področju je veliko izpustila, zapisano pa hote ali nehote večkrat spremeni-11. Da bi bralci dobili pravo sliko o naših usmeritvah in delu v ISKRA SŠ, je aktiv učiteljev tel. vzg. po objavljenem prvem članku povabil novinarko na razgovor, kjer smo ji predstavili našo usmeritev, smotre in cilje dela glede na učni načrt za TV v usmerjenem izobraževanju, ki ga je izdal Zavod za šolstvo SRS. Prav tako smo na tem razgovoru hoteli izvedeti za motiv, ki ga je imela novinarka pri pisanju tega članka, a ga nam ni hotela ali ni vedela povedati. Izjavila je le, da je naredila napako, ker je upoštevala le enostransko informacijo. Naša usmeritev je učni načrt za TV v usmerjenem izobraževanju z vsemi smotri in cilji, ki naj bi jih izpolnili in s tem usposobili učence za zdrave in uspešne bodoče delavce, zrele samoupravljalce in sposobne branitelje domovine. Raznih rekreativnih dejavnosti, ki se odvijajo v gostilnah, bifejih, bistrojih, diskotekah (v zadnjih desetih letih je bilo v Kranju na novo odprtih najmanj dvajset takih lokalov), imajo danes učenci dovolj, manjka pa jim več telesne vzgoje in športa kot protiuteži današnjega sedečega in udobnega življenja. Da lahko ovrednotimo psihomotorne sposobnosti učencev, ki izhajajo iz potreb današnjega časa, imamo telesno-vzgojni karton, ki je obvezen za šole, učitelja in učence. Zgodovina našega TV kartona sega v leto 1963 in je z raznimi dopolnitvami in izkušnjami z republiškim TV kartonom dobil današnjo vsebino. Današnji TV karton vsebuje podatke o telesnih meritvah (tel. višina, teža, tel. drža, vitalna kapaciteta, obseg in gibljivost prsnega koša in velikost pulza v mirovanju, po obremenitvi in po počitku), odnosu učenca do dela, ki bi moral biti ovrednoten tudi na delovnem mestu in je napisan z opisno oceno: ZU zelo uspešno (pri vsakem delu si prizadeva in disciplinirano vztraja, doseže postavljeni cilj ter rad pomaga součencem), uspešno — U (prizadevnost je odvisna od razpoloženja in vrste dela; prehitro se zadovolji z doseženim rezultatom, za dosego postavljenega cilja pa mu zmanjka volje) in manj uspe- šno — MU (pri delu se zadovolji s fizično prisotnostjo, ne pa z rezultatom dela, stalno išče izgovore za odstopanje od normalnega dela, navidezno prizadevnost — disciplino kaže le ob kontroli nadrejenih, součencem nerad pomaga) ter podatke o njegovih telesnih sposobnostih. Pridobljena znanja, gibalne navade — spretnosti so odvisne od pogojev, ki jih imamo za pouk TV, telesne sposobnosti pa nam po opravljenih testih dajo sliko učenčevih pomanjkljivosti, ki jih skušamo v procesu telesne vzgoje odpraviti. Smo edina srednja šola v Sloveniji, ki ima svoj tiskani TV karton. Celotno vsebino in zahteve TV kartona smo predstavili na kongresu učiteljev TV Jugoslavije v Kranjski gori, kjer so ga navzoči strokovnjaki (učitelji tel. vzgoje, zdravniki, pedagogi, psihologi) sprejeli kot dobrega. Ta karton vsebuje med drugimi testi tudi test vzdržljivosti — Cooperjev test — 12 min. teka, pri katerem pridejo do izraza sposobnosti kardiovaskularnoga sistema, delovne navade, odnos do dela in vložen trud. Učenec ga opravlja tolikokrat, da doseže normo za uspešno, razen tistih, ki imajo zaradi drugih pokazateljev (manjša sposobnost na začetku šolanja, daljša bolezen, poškodba, debelost, zdravniško spričevalo) drugačno normo. Z rezultati meritev TV kartona so seznanjeni učenci, starši, učitelji in po potrebi vsi zainteresirani za učenčevo stanje. Starši s podpisom potrdijo, da so seznanjeni z učenčevim stanjem, pod rubriko opombe pa lahko opišejo svoje mišljenje, vendar v vseh letih še nismo dobili pripombe na prezahtevnost norm. Da je naše delo strokovno pozitivno usmerjeno, nam potrjujejo tudi rezultati sistematskih zdravniških pregledov. V prvem letniku je število učencev z raznimi telesnimi okvarami v slovenskem povprečju, v tretjem letniku pa se stanje bistveno izboljša. Slaba drža se s 15 % izboljša na 8 %, slab telesni razvoj z 1,5 % na nič, deformacija hrbtenice — nakazane z 10 na 6,8 %, izražena pa s 4 na 1,6 %, druge deformacije okostja (x-noge, o-noge, povešena ramena, štrleče lopatice) z 12 na 5,5 %. Za dobre delovne pogoje za pouk telesne vzgoje ne skrbi samo šola, ampak tudi družba. Učenci in učitelji naše šole v vseh štiridesetih letih svojega obstoja nismo bili deležni prave podpore, čeprav se na naši šoli izobražujejo kadri, ki za svoje delo potrebujejo tudi veliko psihomotornih sposobnosti. Prav zaradi slabih pogojev nam je hoja in tek, čeprav se ga mladi še sramujejo, osnovno sredstvo za razvoj kardiovaskularnih sposobnosti. Delamo tako, da bi pouk TV čim bolj približali smotrom športnega treniranja, ker le tako lahko dosežemo (koristnost učenčevega dela) boljše rezultate. Obvezne ločitve tel. vzg. po spolu, kljub vedno večjemu številu deklet, nimamo. Preteči 2400 m v dvanajstih minutah za učence 2. letnika (1. letnik 2350, 3. 2450, 4. 2500 m) ni noben vrhunski rezultat. Z enako hitrostjo tečejo slovenske maratonke od 20 — 40 let, in maratonci nad 50 let na tekmovanju Maraton treh src — 42 km. Pri nas so ta test uspešno opravili tudi starejši učitelji, ki nikdar niso bili tekmovalci. Milan Adlešič, star 58 let, je pretekel 2510 m, Gabrijel Perko, star 58 let 2750 m, Brane Bertoncelj, 57 let, 2770 m in še drugi. Učencev pa ne pošljemo na preizkušnjo nepripravljenih. S predhodno celoletno aktivno vadbo to nalogo maja ali junija z lahkoto opravijo. Problem so samo učenci, ki niso prisostvovali pouku TV (»špricarji«, namišljeni bolniki) in so imeli nezadostne ocene tudi pri drugih predmetih. Omenjeno problematiko je obravnaval tudi celotni učiteljski zbor SŠ ISKRE in je v celoti podprl našo usmeritev. Zaradi dopolnilnega izpita iz TV še noben učenec ni ponavljal razreda. Akademik Sovjetske zveze N. M. Amosov, srčni kirurg, pravi: »Tek ni moda, tek je potreba našega časa. Od nedela se organizem stara, srce peša. Današnji človek potrebuje nadomestilo za neporabljeno energijo. To nadomestilo je telovadba, predvsem tek, enakomerna obremenitev, ki jo je preprosto uravnavati in jo človek sprejme kot nekaj naravnega. Teku manjka le modnost.« Po učnem načrtu moramo usposobiti neplavalce in plavalce, da bodo v vodi vami, in da bodo sposob-jii nuditi prvo pomoč ogroženim. Odločili smo se, da bomo v šolo v naravi vključili poleg učenja plavanja za neplavalce in polplavalce še reševanje iz vode. Smo verjetno edina srednja šola take usmeritve v Jugoslaviji, ki ima šestdnevno poletno šolo v naravi s programom in izpitom za amaterskega reševalca. Letos od 35 neplavalcev in slabih plavalcev nista splavala samo dva, medtem ko je kar 211 učencev opravilo izpit za amaterskega reševalca. Učenci so program zavzeto in zavestno izpolnjevali. Če bodo s tem znanjem, ki so si ga učenci pridobili, rešili samo eno človeško življenje ali sebe obvarovali pred nesrečo, bo ves naš trud bogato poplačan. Poletna šola je bila večini kljub natrpanemu programu (naravoslovni dan, kulturni dan z večernim nastopom, obrambni dan z nočno stražo, športni dan s tekmovanji, 6 ur rednega pouka in 25 ur plavanja z reševanjem) v celoti všeč, razen tistim, katerim smo preprečili negativne želje (pitje alkohola, kajenje vedno in povsod, ponočevanje, nedelavnost, netočnost pri vstajanju, razgrajanje, nočno druženje z nasprotnim spolom, obvezno preoblačenje). Za strokovno delo v vodi so skrbeli učitelji tel. vzg. in pet učencev demonstratorjev, ki so pomagali ostalim učiteljem. Zimsko šolo v naravi smo pred leti opustili. Učni načrt jo le priporoča, ker znanje smučanja ni obvezno. Pri pouku izhajamo iz usmeritve, ki jih daje učni načrt za TV. Učitelji smo dali na osnutek učnega načrta nekatere pripombe. Obravnavali so ga strokovnjaki in je gotovo dobro izdelan, dober. Ne smemo si ga po svoje razlagati, še manj pa, da bi ga razlagali slabi učenci, ki še nočejo vedeti, kaj bodo v življenju rabili in česa ne. Pedagoški svetovalci, univerzitetni profesorji, pedagogi in zdravniki, s katerimi smo sodelovali pri nastajanju našega programa in zahtev, niso imeli pripomb na naše delo. Zato je nedopustno, da novinar daje javno oceno s takimi članki. Sposodili si bomo Prešerna in njegovo: Le čevlje sodi naj kopitar. Seveda pa si želimo kritike in ugotovitve strokovnjakov, ne pa poznanih laikov, ki se spoznajo na vse ali nič. Prepričani smo, da vsak laik lahko ugotovi, da imamo in smo imeli ravno v SŠ ISKRA najslabše pogoje za pouk TV. Zato upravičeno pričakujemo, da bomo ob sprejemanju srednjeročnega programa 86—90, v katerem, je predvidena tudi gradnja telovadnice, dobili vso podporo za rešitev štiridesetletnega problema. — PREDSEDNIK SVETA ZA TK PRI OBČ. KONF. SZDL — AKTIV UČITELJEV TV ISKRA SŠ - OSNOVNA ORGANIZACIJA ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE ISKRA SŠ - ŠOLSKA SKUPNOST UČENCEV ISKRA SŠ ODMEV NA »POPRAVNI IZPIT« IZ TELOVADBE Ne gre samo za »popravni izpit« iz telovadbe Kar neverjetno se zdi človeku, da je ravnanje učitelja telesne vzgoje v šolskem centru Iskra spodbudilo avtorico k pisanju članka »Popravni izpit« iz telovadbe. Vendar pa pošteno rezimiranje razmer, ki vladajo v kranjski telesni vzgoji na sploh in o vrednotenju in pojmovanju le-te v celotnem družbenem življenju kaže, da je novinarka pravzaprav sevala mnenje o telesni vzgoji, ki se je na splošno ukoreninilo v našem življenjskem prostoru. Na žalost se pedagogi telesne vzgoje pri vsakdanjem delu še vedno srečujemo z nepremagljivimi tradicionalističnimi sponami pri vrednotenju in pojmovanju telesne vzgoje. Predmet, ki pravzaprav ni več predmet, ampak vzgojno področje, nam kar naprej nekateri konzervativno pojmujejo kot »telovadbo«. O telovadbi so govorili v sokolskih časih. Pravi zanesenjaki telesne kulture pa so že takrat vedeli, da je termin »telovadba« v mnogočem sporen. Vendar pa se neprimerno pojmovanje »telovadbe« ohranja tudi pri današnjem človeku, pa čeprav že nekaj časa govorimo o telesni vzgoji. Tudi ta termin ohranjamo v šolstvu samo zato, ker bolj primernega še nismo našli. Termin »telesna vzgoja« je sporen zaradi tega, ker nihče ne more vzgojiti telesa, ampak lahko s telesno aktivnostjo in športom vzgojimo osebnost v najširšem smislu. Pri tem pa telesna vzgoja predstavlja samo en vidik celovite človekove vzgoje. Proces telesne vzgoje ne poteka v odsotnosti duha, ampak simultano vključuje in razvija tudi intelektualne, vedenjske, socialne, motivacijske, karakterne in druge komponente človekove osebnosti. Pri tem pa se telesna vzgoja povezuje tudi z drugimi vzgojnimi področji (moralno, estetsko idr.). Nikjer drugje pri šolskem pouku se ne pojavlja toliko hkratnih dejavnikov učenčeve biti kot prav pri oblikovalnem področju telesne vzgoje. Za dobro strokovno delo na tem področju je potrebno neprimerno več priprav in znanja o celotnem razvoju učenčeve osebnosti kot pa pri pouku drugih predmetov. Prav spoznanje, da učenčevih sposobnosti in osebnostnih lastnosti, kreativnosti in ustvarjalnosti ne moremo omejiti in vrednotiti tako kot pri drugih predmetih, jc privedlo do ukinitve številčnega ocenjevanja. Področje telesne vzgoje postavlja v ospredje učenca kot subjekt pri programiranju telesne aktivnosti in mu dopušča, da po svojih sposobnostih, interesih in željah vpliva na izbor in realizacijo telesnih aktivnosti. Telesna vzgoja s svojimi učinki pomeni investicijo za zdravo življenje in zato naj bi se vsak učenec vsaj delno v šoli usposobil za samostojno načrtovanje in vodenje svoje športne aktivnosti. Samo lastno kreativno delo je lahko učitelju telesne vzgoje zagotovilo, da bo učenec tudi po končanem šolanju aktiven na športnem področju. Da v kranjskem srednjem šolstvu vladajo skoraj brezupne razmere za pouk telesne vzgoje, se da razbrati iz poročila zastopnice društva pedagogov telesne vzgoje v kranjski občini Slave Pelko. Učitelje telesne vzgoje se postavlja v manjvrednostni položaj v primerjavi z učitelji drugih predmetov. Vse kaže, da v srednjem šolstvu prevladuje mnenje, da je za učenca dovolj že to, da ga naučijo poklicnih spretnosti in tistih znanj, ki mu bodo omogočala uspešno opravljanje tistega dela, ki je odraz »carstva nujnosti« (delo zaradi eksistence). Vendar pa socialistično usmerjena družba ne bi smela učenca vzgajati in izobraževati tako enostransko. Izobražuje in vzgaja ga za prihodnost, ko naj bi delo postalo odraz »carstva svobode« (delo zaradi človekove notranje izraznosti). Seveda bo tako načelo težko uresničevati v usmerjenem izobraževanju, če se bodo gradile nove šole brez primernih prostorov za celovito vzgojo srednješolca, predpisanih celo z zakonom o šolstvu. Prav bi bilo, da se tudi praktični problemi na telesnovzgojnem področju rešujejo večplastno in ne enostransko. Cas je, da se dejansko oceni stvarno stanje v kranjski srednješolski telesni vzgoji. Mogoče bo prišel čas, ko bo v teh gmotnih razmerah popustila kvaliteta dela tudi pri učiteljih telesne vzgoje. Prav Iskrin srednješolski center se neprestano ubada s prostorskimi problemi pri telesni vzgoji. Kot nekdanji učenec te šole se spominjam, da smo največkrat prisostvovali pouku telesne vzgoje kar na prostem. Le pozimi smo imeli rezervirano telovadnico v Stražišču. Že takrat pa smo imeli izredno natrpan in vsebinsko raznolik program telesne vzgoje. Učitelj (Franc Zupan) nas je s svojim pedagoškim pristopom znal motivirati za različne dejavnosti, pa čeprav n»s je velikokrat tudi zeblo. Znal nas je navdušiti tudi za Cooperjev test, pa nam pri tem ni nikdar grozil z oceno. Večini učencev je bilo pač jasno, da je test namenjen predvsem merjenju naših telesnih sposobnosti in rezultatov dela pri telesni vzgoji. Danes pa nekateri učenci vedo, da zaradi telesne vzgoje ni ogrožen njihov napredek v višji letnik. To jih tudi spodbuja k telesnovzgojni neaktivnosti. Tako se dogaja, da prav na področju, kjer bi lahko najbolj uveljavljali svojo kreativnost in ustvarjalnost, vidijo le dodatne nesmiselne obremenitve. K pouku nosijo vsemogoča opravičila, neopravičeno izostajajo od ur telesne vzgoje in nikakor nočejo razumeti vloge, v katero jih poskušajo postaviti učitelji telesne vzgoje. Po navadi pa se problemi nakopičijo tam, kjer je učitelj dosleden pri uresničevanju celovitega koncepta telesne vzgoje. Včasih nekateri učenci postrežejo s prav neverjetnimi opravičili. Dober je seveda tisti učitelj, ki tem učencem ne »naseda« in tudi od nji zahteva, da izpolnijo minimalni progra^ določen z učnim načrtom. Učenec je po r»~ konu dolžan in ima pravico prisostvova pouku telesne vzgoje ter pri tem abs^vT rati minimalni program, določen s pre*j" metnikom in učnim načrtom. Vsak 'zoS~T nek pa morajo opravičiti starši ali zdra ' nik s primernim potrdilom. Če takšneg opravičila ni, pomeni, da učenec niroa za držkov in da telesnovzgojne dejavnos« lahko realizira. Najbolj želostno pa seY?r0 je, če povrhu vsega učenci nočejo pravu" razumeti namembnosti »dopolnilneg pouka telesne vzgoje. Ta oblika P8 . ^ mnogokrat namenja prav tistim, ki bi lahkoto svoje obveznosti realizirali v o novnem programu. Učitelj je dolžan P1^ veriti učenčeve psihomotorične sposoj^jL sti in morfološke karakteristike, kajti ore tega ni mogoče načrtovati in programira telesnih aktivnosti. Zato je skrajno steno; učiteljevo prizadevanje, da pride bazičnih informacij o sposobnostih uče ca, označevati kot lov na oceno. j8 Vsak pedagog telesne vzgoje tudi ve, na tem občutljivem področju popravneg izpita ni. Mladostnik se v svojem razV?a. spreminja in tisto, kar je pomembno nes, se ne more odlagati na jutri, kJerri. razvoj prehiti. Vse, kar mladostniku PVv vzgojimo pri telesni vzgoji, nosi s se°°^vi vsa obdobja svojega življenja. Mogoče m bo prav kasneje postala želja in P0*1^. po telesni vzgoji močnejša in bo od v*8^ ga posameznika zahteval popravni i«P. Pri tem pa se mora družba zavedati, kot ne moremo sejati plevela in nato P 5 čakovati, da bomo želi pšenico, ^otjj ne moremo pričakovati, da bomo v se\; njih skoraj nemogočih razmerah v kra^_ skem srednjem šolstvu na področju te' sne vzgoje lahko uspešno uresničevali ■! loviti koncept telesne vzgoje. Bojan Jošt, »Za pet znam samo jaz« Oglašam se na polemiko »Popr* vni izpit« iz telovadbe, objavljeno I vašem časopisu. Osebno mislim. J*, profesorji telesne vzgoje v IskrnJ1 šoli v Kranju nimajo povsem Prft ' ko se tako kategorično držijo rep bliškega programa telesne vZ^sj saj je očitno, da se potem v PT0z^. izkažejo številne »čudne« PoS ce. »Čudne« v tem smislu, da P0*^. pouk telesne vzgoje izpade kot Pf* silni trening mladine, ki jo ne g1 j de na njeno predhodno vzgojo j vsemi sredstvi želijo telesno iz"11 po vseh normativih in pravilih- V osnovni šoli je moja tovariš telovadbe zahtevala od nas »ma*.. mum«. Nenehno je poudarjala, le ona zna za »pet«. Na prste e , roke bi prešteli odličnjake telov* be, brez števila pa je tistih, ^ , m je dvojka iz telovadbe kazila šols spričevalo. V gimnaziji nam je znala P1"^ sorica priljubiti v osnovni šoli t*9 osovraženo telovadnico. Po L zdravi pameti je presodila, kak* ^ so posameznikove fizične spos0^ nosti, znala jih je spodbujati — d^ tako, da je posamezne nadarje** znala vključiti v razne sekc« športnega društva Jesenice. Verjemite mi, da je znala ^2 drugim, ki smo že tedaj dali ve jj' da bomo zgolj rekreativci, tako P ljubiti smučarijo, da smo ji Se $ nes hvaležni. Nikoli nismo najbrž nikoli ne bomo pr<*B 2400 metrov v dvanajstih minu*^, nikoli napravili premeta, a sm° « ko navdušeni rekreativci, da. ^ vedno gibamo svoje stare kos**^ našimi otroki, ki nam na sm^1 ^ že nekaj let vztrajno kažejo, d* že zdavnaj prerasli svoje sta* učitelje. M i^ato navijam za strpnost, veSofr in dobro voljo v telovadnici v^ff pričanju, da je treba »ta narod*^ kreativno navdušiti, ne pa s V strogo vzgojo marsikoga odv*1*^ Nadarjenci se takoj opazijo, tijo naj se v športna društev manj nadarjenih pa naj bi Vs}\$ ško, razumevajoče priljubili »p šport, ki naj bi jim kasneje relativno še kako koristil in jim f vljenju dajal novih moči, živ»J skega smisla in radosti. ^ Z. Bregant, Jesen«**/ !?EK, 15. NOVEMBRA 1985 KULTURA .5. STRAN ©DIESSSS^ISn' ^oški umetniški utrip v šesti sezoni v iolinist Tomaž Lorenz in Pianistka Alenka Šček-Lorenz ste ta m četrtega koncerta še-Uiw -?,ne ^adicionalnih Loških Sta£E Utripov v kapeli Pu" stanri j Sradu sta nastopila s %hli , lm violinskim recitalom HEnt1 ski iolinist TOMAŽ LO-w in pianistka ALENKA •UJRENZ. Umetnika sta (Mo Noti, nških utripov v kapeli pu-4 *ga gradu "S m igralf ^nENZ- Umetnika 3*\iVe vioUnski sonati a^l/i'dur. KV 454, in Schumann, op. 105), Dvoržakove Roti^ ne skladbe, op. 75, violinist sko V l^2 pa še slovensko violin ^streme Čn° del° ~~ Ramovševe dveh Vsega 34 violinskih sonat in saizbva"aci3 (za violino in klavir) na sodelo-Posan? •tudi drugi strokovnjaki s Pravuaezilin Področij. Seminar pri-KraJ ^veza kulturnih organizacij ^Cii.S sodelovanjem drugih zvez ^enjskem. ^ačei0 se je s^čanje mladih filmarjev janimi deli, pa sta Tomaž Lorenz in Alenka Sček-Lorenz prav s pričujočo Schumannovo Violinsko Sonato odigrala čredo svojega tokratnega umetniškega večera. Tako po danih možnostih razpoložljivih instrumentov (violina in klavir), kakor in predvsem po njunem umetniškem ter poustvarjal-no-stilnem pristopu, sta se oba Lo-renza kar najbolj subtilno združila v pričujoči Schumannovi glasbi. Lorenz sam je po premoru igral še njemu posvečeno solistično violinsko delo — Ekstreme za violino solo slovitega slovenskega sklada-. teija ter inovatorja v glasbi 20. stoletja, Primoža Ramovša. Za konec pa smo prisluhnili še štirim razpoloženjskim skladbam Antonina Dvoržaka — Romantičnim skladbam, op. 75, za violino in klavir. Skladateljevo godčevstvo v pozitivnem smislu te obče zapisane besede o Dvoržakovi glasbi se je v Lorenčevih rokah izkazalo za dobro nakazane poustvar jalne izzive, kjer sta umetnika prav gotovo utrdila svojo nadaljnjo in skupno pot na večje in pomembnejše koncertne odre. FRANC KRIŽNAR Večer pantomime Andresa Valdesa Jesenice — V soboto, 16. novembra, ob 19,30 bodo v gledališču Tone Čufar priredili večer pantomime Andresa Valdesa in Jane Kovač z naslovom Črno-belo. Umetnika sta ga pripravila za lanski poletni festival v Ljubljani. Pantomimik Andres Val-des je pri nas dobro znan, prišel je s Kube, že več kot dvajset let pa živi v Ljubljani. Predstava bo trajala uro in pol. »Ni ga med nami, ki ga ne bi znamenita osebnost nemega filma, Charles Chaplin, kije imel edinstven smisel za grotesko in pantomimo, s katero se je uveljavil v filmu, že spravil v smeh in dobro voljo. Večer pantomime Črno-belo bo umetniško doživetje, ki nam bo s svojo govorico ustvarilo nenavaden, čaroben in tako zelo človeško humorno, pa tudi pretresljivo srečanje s čistim gledališčem,« piše Vesna Arhar. Torej, ne ostanite v soboto doma! Predstava je za izven, vstopnice bodo prodajali uro pred predstavo pri blagajni gledališča, rezervirate pa jih lahko vsako dopoldne od 8. do 14. ure. ^0vn2J ~~ ^anes se je v prostorih galerije Nova začelo XX ^Svli?? incev filmarjev, ki ga pri-cij RlJata D! *>lo' Zveza kulturnih organiza-anyenije in Skupina kranjskih °r§ahiTterjev- Kot so nam Povedali Melei .torJi. se letosnjega festivala ^skih^i6 šest slovenskih kinoama-%0v klubov, ki bodo prikazali 25 skiu'Pohajajo pa tudi mladi film-warjalci iz zamejstva. Sr^aivS ob 9- un Je "r-dni zadetek !Hia ob 10-uri dopoid«nska pre- !ki PrikSrojekciJa, ob 15. popoldan-Nti *az nilade filmske ustvarjal- S^«nS«?u °,b. 20- pa P^kcija na-m k," 3Šlh filmov Skupine kranj-Klnoamaterjev. Sobota bo v celoti namenjena videu. Dopoldne se bodo mladi v video-delavnici seznanili z vse bolj popularnim medijem, ob 16. bo videopro-jekcija, ob 20.30 pa v Klubu samou-pravljalcev projekcija najboljših filmov tokratnega srečanja in podelitev priznanj. Srečanje bo spremljala strokovna žirija, v kateri sodelujejo režiser Boštjan Vrhovec, snemalec Radovan Čok, kritičarka in pedagoginja Stanka Bergač in režiser Marko Saj ko. r..J. ~-<*Af> 13. novembra, pa vse do VAJ ai>-~-, , \ ... . prihodnjega p«2£ V va, kjer bo pretežni del tradicionalnega filmskega srečanja, na ogled razstava fotografij foto kluba Janez D. ž. KULTURNI KOLEDAR DUPLJE - V teh dneh je družina Mauser zaključila predzadnjo fazo obnove dupljanske graščine. V najstarejšem obokanem delu stavbe so odprli muzej, v katerem-je postavljena stalna razstava o zgodovini graščine. Ob tej priliki je bila v samozabžbi izdana zgodovina dupljanske graščine. V ostalih obnovljenih in opremljenih prostorih pa je na ogled razstava slik in akvarelov akademskega slikarja Franceta Slane. KRANJ — V Prešernovem gledališču v Kranju bo gostovalo v petek, 15. novembra. in soboto, 16. novembra, MGL Ljubljana z delom A. Goljevščka Pod Prešernovo glavo. Predstava bo ob 19.30 za red petek II in red sobota II. SKOFJA LOKA - V knjižnici Ivana Tavčarja v Škof j i Loki bo v torek, 19. novembra, ob 17. uri Ura pravljic. V sredo, 20. novembra, ob 18. uri pa bo Večer z diapozitivi. DOMŽALE — V kinodvorani v Domžalah bo drevi ob 20. uri, gostovalo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z delom V. Havel AU-DIENCA. V kulturnem domu v Ihanu bo jutri, 16. novembra, ob 20. uri nastopil Branko Miklavc — avtorski večer: »Pomarančnikovo prvo gostovanje« in »Jubilej«. BESNICA — Lutkovna in gledališka skupina KUD Jože Papler Besnica bosta v soboto, 16. novembra, ob 19,30 pripravili kulturni večer z uprizoritvijo lutkovne igre Grdi raček in gledališke predstave Kje je meja. Kulturni večer bodo v Podblici ponovili v nedeljo, 17. novembra, ob 15. uri. PODNART - V Domu kulture v Podnartu bo v soboto, 16. novembra, ob 19. uri gostoval moški pevski zbor France Bevk iz Š mar i j pri Kopru, vodi ga Rozana Kosti-al. Zbor s Primorske ima z moškim komornim zborom DPD Svoboda iz Podnarta že dolgoletne prijateljske stike in vsako leto si izmenjata gostovanje. Letos bosta zbora koncert priredila v Podnartu. KRANJ — Drevi ob 19. uri bo v avli kranjske gimnazije večer poezije in glasbe. Slišali boste lahko pesmi treh mladih avtorjev: Dušana Grobovška, Matevža Koširja in Marka Studna. Poskrbeli bodo za glasbeno spremljavo. Pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj so natisnili zbirko njihovih pesmi. TRŽIČ — V prostoru Kurniko-ve hiše v Tržiču bo drevi ob 18. uri otvoritev fotografske razstave Boštjana Gunčarja. Razstava bo odprta do 4. decembra. LJUBLJANA — V kulturnem domu ŠPANSKI BORCI v Ljubljani bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo slik akademskega slikarja Fethija Zbidija iz prijateljskega mesta Soussa, Tunizija. Razstava bo odprta do 25. novembra. Sredi Cerkelj stoji spomenik skladatelju Davorinu Jenku, doprsni kip je delo akademskega kiparja Lojzeta Dolinarja. Načrt postavitve je naredil arhitekt Jože Plečnik, spomenik so odkrili 17. oktobra 1954. leta. Foto: J. Kuhar Koncert v spomin Davorina Jenka Cerklje — Jutri, v soboto, 16. novembra bo ob 19.30 v osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah osrednja slovesnost ob 150-letnici rojstva slovenskega skladatelja Davorina Jenka. Ob tej slovesnosti bo imel moški pevski zbor Kulturno-umetniškega društva Davorin Jenko pod vodstvom Jožeta Močnika slavnostni koncert. Zbor je lani praznoval 25-letnico uspešnega delovanja. Slovenski skladatelj Davorin Jenko se je rodil 10. novembra 1835. leta v Dvorjah pri Cerkljah. Takrat, ko je zagledal na Podjedovi kmetiji, kakor se je reklo po domače, luč sveta, so bile razmere našega malega naroda vse več kot rožnate. Slovenski jezik ni bil v rabi ne v šoli ne v uradih. Ko je končal šolanje, je šel 1859. leta študirat na Dunaj pra-voznanstvo, kjer pa se je ukvarjal tudi z glasbo. V času njegovega bivanja na Dunaju so slovenski študentje ustanovili pevsko društvo in izbrali Jenka za pevovodjo. 1860 leta je Jenko uglasbil pesem Naprej, zastava slave. Leta 1863 se je preselil v Pančevo in prevzel vodstvo zbora, kmalu se je vživel v srbsko življenje in se prilagodil njihovim običajem. Jenkov sloves se je hitro razširil. 1871. leta je postal kapelnik in skladatelj srbskega narodnega gledališča, kjer je ostal polnih 32 let. Predelal in uredil je 54 gledaliških del, napisal pa je tudi več koncertnih uvertur in solističnih pesmi. Zložil je tudi več kot 200 pesmi, med njimi: Naprej, zastava slave, Lipa zelenela je, Tiha luna, Strunam, Kje so moje rožice, Zdravica, itd. Davorin Jenko je umrl 25. novembra 1914. leta v Ljubljani. Za svoja umetniška dela je Jenko prejel najrazličnejša priznanja. Na sobotnem koncertu v Cerkljah bomo poslušali le Jenkove pesmi. J. Kuhar Sodobna slovenska operna ustvarjalnost Kačji pastir Maribor — V sredo, 27. novembra, ob 19,45 bo Slovensko narodno gledališče v Mariboru pripravilo slovensko praizvedbo opere Kačji pastir skladatelja Pavla Merkuja in libre-tistke Svetlane Makarovič. Izvedli jo bodo v počastitev 65-letnice delovanja slovenske opere v Mariboru, pred predstavo bo ob jubileju spregovoril dr. Matjaž Kmecl; predsednik republiškega komiteja za kulturo. V torek, 26., in v sredo, 27. novembra, pa bo v Mariboru potekal simpozij na temo Sodobna slovenska operna ustvarjalnost. S pozdravnimi besedami ga bosta v torek ob 10. uri v dvorani KUD Pošta nasproti gledališča odprla Jure Kislinger, upravnik SNG Maribor, in dr% Vladimir Bra-čič, predsednik kulturne skupnosti Maribor. Najprej bo o operi na Slovenskem spregovoril Borut Lopar-nik, sledili bodo pogledi Bojana Šti- Bojan Rakovec se uveljavlja Kranj — Obetavni kranjski kant-avtor Bojan Rakovec, poleg Romane Kristanec zmagovalec letošnje Iskri-ne Zlate slušalke, se vse bolj uveljavlja. L°tCs ie na številnih koncertih izpilil svoj gm^Or.! !*r«Z, t±0 spet obeta snemanje. Radijski poslušalci ga že dobro poznajo, zlasti mlajša publika. Med novostmi, ki jih pripravlja zanje, je pesem Dobro jutro, dober dan, razen nje pa bodo na posnetku njegove najbolj uspele: Slep si, Jutro in Purbica. Poslej bo ta kranjski glasbenik razen samostojnih nastopov igral tudi v skupini, va-K"^> ea k «nS^ITl!?m Lepra. Televizijsko občinstvo pa £2 ]ahko pričakuje v eni prihodnjih Pop delavnic. ha na repertoar obeh slovenskih opernih hiš po letu 1945, Katarina Bedina zastavlja vprašanje o zavestnem upiranju novejši estetiki, Samo Hubad bo osvetlil naš operni trenutek, Vlado Golob pa bo podal nekaj misli o operni kritiki. Delo simpozija bo vodil dr. Henrik Neubauer. Cb 15. uri bodo v odmoru uprizorili Partizanko Ano Rada Simonitija. Simpozij pa se bo nadaljeval ob 17. uri, ko bo o slovenskih novitetah v sporedu mariborske operne hiše po osvoboditvi govorila dr. Manica Spendal, o slovenskih novitetah ljubljanske operne hiše pa dr. Henrik Neubauer, o slovenskih operah na radiu in televiziji Peter Bedjanič, o povojnem sodelovanju slovenskih in hrvaških opernih ansamblov pa Branko Pouč. Popoldansko delo simpozija bo vodil Vlado Golob. V sredo, 27. novembra, ob 10. uri bo seja častnega in organizacijskega odbora ob jubileju, ob 11. uri pa se bo nadaljeval simpozij. Na temo Zakaj (ne) pisen i opere? bodo spregovorili Darijan uožič, Jakob Jež, Aleksander Lajovic, Lojze Lebič, Marjan Lipovšek, Pavle Merku, Tomaž Sve te in Pavle Šivic, delo bo vodil Borut Loparnik. Zvečer ob 19,45 pa, kot smo že dejali, bC^n ,,nrizorili opero v treh de-janjihKačji pastir Pavm l^rkuja. anjskem kinu Center 15. in Novembra ^rugi pregled Amaterskega Alpinističnega filma psteU^m alpinističnih filmov, po štirje bodo na sporedu v v Ki SODOto OD 20- uri v kinu Center v Kranju, so posneli Keravne.m alpinisti-vrhunski športniki, amaterski filmarji. 1? '^me »zbrala strokovna žirija, so verjetno najboljši o člo Yelik° posnetih v zadnjih letih. Takrat, ko se odloča Site Veškem življenju, ko veter in mraz poskušata stresti iz poste.v?JUivca, ali takrat, ko te preveva lepota in čutiš, da h.OrVJaŠ z goro eno— takrat je težko misliti na film. Ker vžaJ°. alpinisti tudi zase ohraniti del lepote in trpljenja, $taJ/.ejo v roke kamero in snemajo. Na robu možnega na-HionJ? likovni zapisi, doma nastane nov film, alpinistu ^rfcm*n na Prema£ano *n izziv za naslednjič, gledalcu v m,slek in estetski užitek. SPORED PETEK, 15. novembra, ob 20. uri Samostani pripeti v nebo (Oton Naglost) Avtor najboljših filmov z lanskega festivala se predstavlja s filmom o plezanju po stolpih grške Meteore. Uspelo mu je združiti alpinistiko in motiviko na atraktiven način. V stolpih podoživlja plezanje, naravno in kulturno dediščino. Skriti vrh (Borut Bergant) Alpinistična odprava AO Tržič na Hidden Peak v Karakorumu leta 1977 je sicer časovno zapoznel spomin, a razgiban filmski zapis danes, žal, že pokojnega alpinista. Drugi osemtisočak sta osvojila Kranjčana Andrej Štrem-felj in Nejc Zaplotnik. Dogajanje na odpravi komentira njen vodja Janez Lončar. Proti deveti stopnji (Joco Balant) Film je dobitnik srebrne plakete festivala na Češkem. Trije dnevi na velikanovem grebenu (Matjaž Dolenc) S sprehodom po grebenu Grandess Jorasses nam avtor dokaže, da Centralne Alpe s svojim višinskim okrasom ne zaostajajo za ledenimi grebeni ostalih gorstev sveta. To je plezanje v svobodi, luči, med globino ledenih prepadov in neskončnih obzorij- SOBOTA, ob 20. uri 16. novembra. Makalu (Tomaž Jamnik) Udeleženec naše odprave iz leta 1975, ki je pod vodstvom Aleša Kunaver-ja utrla novo smer himala-izma — plezanje težkih sten — v svojem filmskem zapisu živo komentira spomine na enega največjih uspehov naših odprav. Kdor je pogumen (Brane Bitenc) Z iznajdljivostjo in preprosto filmsko govorico razbija šablono običajnega filmskega pripovedovanja. Z izvirnostjo nam odkriva alpski svet iz sicer znanih, a filmsko neodkritih delov zakladnice nara- Lotse (Peter Markič) Naša, v Himalaji najbolj dramatična stena se letos drugič predstavlja s filmskim zapisom udeleženca odprave. Vse je tako, kot smo o steni že vajeni: izredno težko, komaj verjetno, a premagano. Avtorjev komentar vtis še poglobi. Yalung Kang (Tomaž Jamnik) Deset let potem, ko smo z Makalujem stopili v svet najboljših odpravarskih narodov, smo z osvojitvijo stranskega vrha Kangčen-zenge prek deviške severne stene ponovo dokazali, da smo še vedno v vrhu. V zmagovalni navezi sta bila Gorenjca Tomo Česen in Borut-Bergant. mMmmsmGUKS 6. stran ZA DOM IN DRUŽINO PETEK, 15. NOVEMBRA 1 Iz slovenske narodne kuhinje Prekmurska gibanica Prekmursko gibanico so prvotno pripravljali iz dveh vrst testa, iz krhkega, ki so mu rekli podplat-no testo, in iz vlečenega testa. S podplatastim testom pokrijemo dno pekača, ker je to težka gibanica, pripravljena včasih celo iz štirih različnih nadevov in mora biti spodnje testo močnejše. Sestavine: krhko (podplatasto) testo za spodnjo ploskev: 25 dag mehke pšenične moke, 8 dag masla, 1 jajce, 2—3 žlice belega vina, 1 žlička sladkorja, ščep soli; vlečeno testo: 75 dag mehke moke, 1 rumenjak, 3/81 mlačne vode, sol Nadevi: 1. 30 dag domače skute, 1 jajce, 2 žlici sladkorja, 1 del kisle smetane, ščepec soli 2. 2o dag zmletega maka, 1/2 del smetane ali mleka, 1 jajce, 1 žlica sladkorja 3.20 dag zmletih orehov, malo sladkorja, cimet 4. 1/2 kg jabolk, 10 dag rozin (po želji), malo sladkorja, malo cimeta. KUHARSKI RECEPT Vse sestavine, ki jih potrebujemo za krhko (podplatasto) testo, pomešamo v primerni skledi in za-mesimo testo. Mesimo ga toliko časa, da postane lepo gladko, in obdelanega damo počivat. Če nimamo pri roki masla, lahko umesimo testo s smetano. Medtem ko krhko testo počiva, umesimo vlečeno testo. Iz vseh naštetih sestavin zamesimo gladko mehko testo in ga prav tako postavimo počivat. Ko obe vrsti testa počivata, pripravimo vse štiri nadeve. Pri prvi in drugi vrsti nadeva vse sestavine, ki jih potrebujemo, damo v skledo in dobro premešamo. Pri tretji vrsti nadeva zmlete orehe osladkamo in odišavimo s cimetom. Orehe pustimo suhe (ponekod jih poparijo z mlekom). Pri četrti vrsti nadeva jabolka očistimo, olupimo in nastrgamo, jim primešamo malo sladkorja in cimeta ter po želji dodamo še očiščene rozine. Ko smo pripravili vse štiri vrste nadevov, se spet lotimo testa. Spočito krhko testo razvaljamo za pol prsta na debelo in ga položimo na dno nameščenega lončenega pekača. Testo naj sega na rob pekača. Nato spočito vlečeno testo rahlo raztegnemo po z moko potresenem prtiču in ga pustimo, da se nekoliko osuši. Zdaj začnemo sestavljati gibanico. Po spodnjem testu namažemo najprej makov nadev, ga pokrijemo z okroglim listom vlečenega testa in poškropimo s smetano ali z raztopljenim maslom. Ta list vlečenega testa premažemo s skutnim nadevom in ga pokrijemo z naslednjim listom vlečenega testa. Tudi tega poškropimo s smetano in ga potresemo z orehi. Nanj položimo nov list vlečenega testa in ga poškropimo z maslom. Nato po testu potresemo jabolčni nadev. Še tega pokrijemo z vlečenim testom in testo poškropimo z maslom. Na vrh položimo še en do dva lista testa. Pazimo, da vsak list testa vedno poškropimo z maslom. Tako je gibanica pripravljena za pečenje. Pečemo jo na zmerni temperaturi pol ure, nato zli jemo po njej 2 del domače kisle smetane in jo pečemo še pol ure. Gibanica je seveda najbolj okusna, če je pečena v krušni peči. PRAV )E. DA VEMO" Kako preskušamo lepotila Kadar le malo sumite, da vam lepotilo draži oči, lasiš-če, kožo obraza ali udov, napravite naslednji preprost preskus. Vzemite kanec pripravka, ki.se vam zdi kvaren, in ga stisnite na košček gaze. Narahlo ga pritisnite na kožo nadlahti, kjer je koža najbolj občutljiva, in obvežite. Krpi- ca s pripravkom naj ostane oseminštirideset ur na koži, potem jo vzemite proč. Če na koži pod krpico ni nobene rdečine je pripravek neškodljiv, v nasprotnem primeru pa lepotilo ni za vas. Če ste preobčutljivi na mnoga lepotila, je najbolje, da uporabljate samo najčistejše lepo-tilne vodice in olja. Zdaj že prodajajo lepotila, ki ne izzivajo kožne alergije. OB GROBU Spomnim se nje, moje prijateljice Olge. Bila je leto starejša od mene in že več kot osem operacij je imela za seboj, a je na žalost mesec po tem, ko sva se razšli, po trinajsti operaciji umrla. Se se spominjam njenih nasmejanih lic in njenih dolgih, bujnih pšeničnih las, ki so morali biti na eni strani glave čisto pobriti, na drugi strani pa so svobodno vihrali. Pobriti so bili zaradi njene bolezni, ki ji ni dala uživati lepe mladosti. Zgodaj, prezgodaj je umrla. Takrat, ko sem to izvedela, me je zabolelo v prsih. Neznana roka je odprla ventil in iz mene so se vlile solze. Še sedaj, ko se v kakšnih lepih večerih spomnim nje, mi privrejo solze na oči in ne morem si kaj, da ne bi zajokala. Stisne me pri srcu in obide me žalost. Kdaj pa kdaj še vzamem v roke zvezek •* 'Katerega sva pisali različne naloge in si jih ocenjevali. A kaj moreš, življenje teče naprej in ob svoji poti pušča sveže gomile, kakor reka življenja pušča za seboj naplavine. Včasih se vprašam, zakaj jo je smrt vzela k sebi. Ali ni vedela, koliko volje do življenju je imela? Irena Pristavec, 7. r. OŠ Jeseniško-bohinjskega odreda Kr. gora KNJIGE Rada berem knjige. Do sedaj sem jih prebrala že veliko. Naj rajši, berem knjige, v katerih se osebe pogovarjajo. Včasih naletim na kakšno knjigo, ki se mi ne zdi zanimiva. Poskušam jo razumeti. Pri kakšni knjigi mi to potem uspe, pri kakšni pa tudi ne. Zato tiste knjige ne berem naprej. Velikokrat grem v knjižnico. Tam poiščem knjigo, ki je zame najbolj primerna. Imamo tudi slabe knjige. Iz teh se ne naučimo nič dobrega. Nekatere knjige opisujejo naravo, gore, živali, rastline. Tudi te so zelo zanimive. Knjiga je najboljša prijateljica, ki te nikoli he zapusti. Zato tudi ti knjige ne zapusti! Beri jo ob vsaki priložnosti! Kajti iz dobre prijateljice se naučiš dobrih stvari. Andreja Bergel j, 5.cr. OŠ J. in S. Mlakarja Šenčur NE PREZRITE! Da bi bila naša rubrika še bolj pestra, pošljite dobre fotografije, risbe, uganke, šale, križanke, sestavite svojo pop lestvico, sporočite naslov, če bi se radi dopisovali z vrstniki, s stavkom ali dvema opišite, kaj vam pri starejših ni všeč, kdo je po vašem mnenju dober učitelj, kdo slab, povejte, kdo je vaš najljubši pevec, športnik, skratka: sestavite kratke izseke iz vašega šolskega in »zasebnega« življenja in jih pošljite v uredništvo. PO NAGRADE V petek me je tovarišica razveselila z novico, da je moj spis na temo S kolesom varno v šolo med desetimi nagrajenimi. Povedala mi je še, da bomo šli v soboto v Ljubljano n« pcdslitev j£. grad Ob osmi uri smo se odpeljali z avtobusom. Nisem bila edina med nagrajenci naše šole. Nagrado za spis sta pričakovali še dve učenki, dva učenca pa za likovni izdelek. Do prireditve je manjkalo še dobro uro, zato srni si ogledali nekaj mestnih znamenitosti. Malo pred deseto smo prišli pred veleblagovnico Metalko, kjer so se zbirali nagrajenci. Bil je hud mraz in komaj sem čakala, da se začne program. Končno! Napovedovalec je pozdravil vse navzoče. Nekaj je povedal o nagradah, potem je k mikrofonu povabil miličnika in direktorja Metalke. Zdelo se mi je, da ves ta govor traja v nedogled. Niti malo me ni zanimalo, kaj govorijo, saj sem vse preveč nestrpno čakala na razglasitev in razdelitev nagrad. Te so bile zelo mamljive. Na odru je na mizici ležalo polno majhnih zavitkov z barvicami romi, denarnili bonov, priznanj, ob mizi pa so se vabljivo razkazovali zeleno dirkalno kolo, zraven rdeč poni in smuči. Vendarle! Zdaj bo, kar bo! Najprej so podelili nagrade za likovne izdelke. Prejela sta ju tudi dva naša učenca. Približal se je zame naiDo-memhnep- ^fjtek. »Sedaj bomo podelili nagrade za najbolje spise,« se je oglasilo po zvočniku. »Učenci, ki bodo prejeli enakovredne nagrade, so . . .« Pomislila sem: niso me poklicali, torej sem med prvimi tremi. Kljub mrazu mi je postalo vroče. Spet se je oglasil napovedovalec. Razglasil je zmagovalce. Tretjo nagrado, smuči, je prejel neki učenec, drugo nagrado, poni kolo, je dobila naša osmošolka Sonja Toporš in jaz — prvo nagrado. Čakalo me je zeleno športno kolo ter priznanje, zlati trak Dnevnika. Bila sem presrečna. Skupaj z najinima kolesoma smo potem odšli na postajo. Zložili smo ju v prtljažnik in se odpeljali proti Kranju. Vso pot domov sem šla peš ob kolesu, čeprav me je hudo mikalo, da bi se usedla nanj. A kaj, ko je bilo zame le malo preveliko! Doma so mi vsi čestitali. Starši, ki pač nikoli ne morejo brez napotkov, so še dodali: »Pa glej, da se zdaj ne prevzameš! Nina Klakočar, 6. a r. OŠ Matije Valjavca Preddvor UMRL JE ZARADI STRTEGA SRCA Dobro je znano, da marsikateri človek umre kmalu po smrti ljubega človeka, zakonskega tovariša, otroka ali bližnjega prijatelja. Pojav nemara poznamo vsi in zdravniki ga opisujejo že iz najstarejših časov. V preteklosti so tako smrt pripisovali naključju ali pa, kar je bilo še pogosteje, romantičnim povezavam, kajti srce je ljudem vedno pomenilo ljubezen. Pred nekaj leti pa so medicinski raziskovalci spoznali, da je smrt zaradi »strtega srca«, primer, kako stres ali huda obremenitev vpliva na človekovo telo. Ko so iskali vzroke, ki bistveno prispevajo k obolenjem srca in ožilja, se je pokazalo, da je smrt v družini med najhujšimi stresi, med najpomembnejšimi dejavniki, ki človekovo zdravje prizadenejo. Udarec ni le duševen; človeku, ki hudo žaluje, se zmanjša telesna odpornost in postane občutljivejši za bolezni, spremeni se mu hormonsko ravnovesje. Raziskovalci ugotavljajo, da stres ali žalost včasih človeka tako hudo prizadeneta, da postane dovzetnejši za smrt, ne zato, ker bi mu žalovanje strlo srce, temveč zaradi hudih posledic, ker mu telo pomanjkljivo deluje in nazadnje odpove. V prejšnjih rubrikah sem vas seznanila z osnovnimi novostmi letošnje zimske mode. Danes pa bom začela opisovati posamezne modele. Lahko pošljete razna vprašanja, na katera vam bom z veseljem odgovorila. Za danes sem izbrala model srajce, ki jo lahko nosi ženska ali pa moški. Sešita je iz tople flanele, ki jo pri nas dobite skoraj'v vseh trgovinah z blagom. Model je krojen široko, ramena ima podaljšana, ruski ovratnik se na eni strani podaljša v okrasni trak, ki ga zapnemo na rami z gumbom ali netom. Zapenjanje je po vsej dolžini. Trak se ponovi še enkrat, prišit je na desni rami in se z.aP^ nja na levi sprednji strani pri žepu. Zadaj se ponovi, saj ^s zadnji in prednji trak prišita skupaj, na isti rami. Blago laf1* izberete v karo vzorcu, dodatke pa v eni izmed barv, ki je • karu. Kroj ni zahteven, zato upam, da boste dobile lepe iza ke, če se boste lotile šivanja. Bidovec ZELIŠČHA KOPEL Zeliščna kopel je posebno primerna za starejše ljudi. V prijetno toplo vodo vsujemo prgišče priljubljene zeli ali žličko smrekovega, evkalip-tusovega ali metinega olja. Voda ne sme biti prevroča. Prepričali se boste, da vam bo ta kopel, ki naj traja približno petnajst minut, nenavadno pomirila živce in sprostila telo. TA MESEC NA VRTU Pripravimo kompost Preden kompostnica zmrzne, parimo prst za pomladansko setev v zaboj čke in v grede. Zmrzla prst zahteva priparjenju preveč pare; ta se kondenzira v vodo in spreminja prst v blato. Takšna zemlja ni primerna za setev, ker je izgubila strukturo in se ne obnovi tudi po osušitvi. S parjenjem uničimo v prsti vse bolezenske kali, živalske škodljivce in seme plevela. Poleg tega še mobiliziramo hranilne snovi, ki so morda v prsti. Najbolj preprost parilnik je kotel, kakršnega poznamo iz starejših pralnic. Potrebujemo samo še gosto mrežo v obliki sita, ki se prilagaja notranjosti kotla. Razdalja med dnom kotla in mrežo naj bo okorg 15 cm. To dese- žemo tako, da damo na dno kotla nekaj debelin kamnov in nanje položi* mo mrežo. V kotel nalije mo vode 12 do 15 cm visoko, nato mrežo s prstjo poležemo na kamne. K° pod kotlom zakurimo, ga pokrijemo s pokrovom,da ne bi para uhajala. Navadno pokrov ne tesni zadosti, zato ga moramo P0' kriti še z nepropustno plahto ali s plastično folijo (priročnejši od opisane--ga kotla je brzoparilni* za kuhanje svinjske piče); Zemljo moramo pari*1 približno eno uro, da uničimo v prsti vse bolezenske kali in škodljivce-Preparjeno zemljo spravimo na prostem, prostor naj bo čist, da se zemlji ponovno ne okuži. NaJ' boljše naredimo, če zemljo naložimo na plastično folijo. __^ Spoštovani! Tale deček Kristefor Isoski je pred desetimi meseci prišel iz Makedonije v Gorenjo vas. Zelo je prizadeven in nadarjen, zelo dobro že govori slovensko. Prosim, če bi mu v spodbudo objavili ta spis (seveda popravljen), ki ga je napisal čisto sam. M. Mrak Objavljamo — brez popravkov. MOJ DOM Moj sedanji dom je v bloku. V njem stanuje več ljudi. Moj dom je v drugem nadstropju. V bloku je lepo. Okrog bloka je lep travnik in dosti prostora za igro, kjer se igram. Okrog bloka je dosti gozda, kamor v prostem času grem z atijem in mamico na sprehod. V gozdu je zelo lepo. Ko hn**~ -- Ttxzxr. —v—pu Ku/.uu, se spomnim svojega rojstnega doma v daljni Makedoniji. Spomnim se naše hiše, bakice, ki mi včasih piše. Spomnim se svoje muce in psa, ki sem ju imel zelo rad, gozda, kateri je podoben vsakemu gozdu, lep na svoj način. Zdaj je moj dom tu in ga imam rad. Rad imam zime, pašnike, reko, z eno besedo vse. S preprostimi besedami: dom moj, rad te imam. Kristefor Isoski, 3. b OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas ODGOVOR NA ČLANEK VOJNAVKlN" Na željo uredništva in piscev članka v Gorenjskem g}aSf dne 25. oktobra v rubriki Iz šolskih klopi dajemo naslednji o govor: .j. O našem obnašanju ob ogledu ekoloških in etnološki" 1 mov smo v razrednih skupnostih spregovorili takoj po ogle filmov in ponovno po izidu članka. - Odgovornost za ravnanje smo sprejeli nase in obene ostro obsodili obnašanje nekaterih naših učencev. Svoje» ravnanja ne moremo opravičevati, želimo le opozoriti na 11 katere stvari, ki so tudi vplivale, da je prišlo do takega ob*1 sanja. -e Dvorana kina Center je bila prepolno zasedena, čeprav L bila rezervirana le za našo šolo. Za mnoge učence naše šole bilo sedežev. Še preden so se ti učenci z učitelji znašli, se' predvajanje že začelo. v Izbor filmov ni bil najboljši in predvsem mlajših učene* ni zanimal. . ^ Slaba je bila tudi sinhronizacija oziroma ozvočenje, k1 bilo primerno za tako množico. V takem vzdušju je resnično prišlo do metanja koštani S vendar moramo odločno povedati, da je kostanj letel vsevp1* in ni bil namenjen učencem šole Helene Puhar. jjj Mislimo pa, da navedeni razlogi, ki so tudi morda Prr^g-do takega ravnanja, ne morejo opravičiti naših dejanj, zgovorih v razrednih skupnostih smo jih zato ostro °bs0xiti obenem pa ugotovili, da smo se doslej znali dostojno obnas in upamo, da bo tako tudi v prihodnje. nn.^eda Pa Je ™?™Z prGuleir.G težko predvideti. Če se* rCjUVljG, jih je najbolje reševati s tovariškim dogovarjanji' Učenci in učitelji OŠ Staneta Žagarja Kranj VTISI Z EKSKURZIJE Učenci osmih razredov naše šole smo bili na ekskurziji po Štajerski in Hrvaškem Zagorju. Ogledali smo si veliko lepih krajev in vsi imamo o tej ekskurziji lepe vtise. Marjeta: Največ zanimivosti sem videla v mestu Ptuj. Videli smo ptujski muzej, v katerem so slike in pohištvo iz starih časov. V njem je tudi glasbena soba s starimi ni" glasbili. Povzpeli smo se * y na Ptujsko goro, kjer j? ur lepa cerkev z znameniti11' pom Marije in vernikoy- Jp. Klemen: Najbolj mi je všeč v zdravilišču R°^^ Slatina. Tam so vrelci ^ vilne mineralne vode, k'^jjr jo tudi poizkusili. Tudi ^ kajšnjo steklarno smo ^ji, Počitek v travi Likovno opremo je tokrat novne šole Komenda-Moste. prispeval Dušan Vinkovič iz os- Zelo zanimivo je bilo g^jji kako so izdelovali steK izdelke. Sabina: Najbolj z9?1^ se mi je zdelo v vasi ry sjp* vec, rojstnem kraju -1°^ Broza-Tita. Všeč mi Je^f zato, ker je cela vas preU ^ na v muzej. Ker je osta» ^ ko, kot je bilo v Titovi*1 / ških časih, si lažje Pre°yitf ljamo njegovo mladost- jj i* vtise pa sem odnesla ^.^i Rogaške Slatine, zdra^ fj znanega po vsem sV?^J'rfJ veda smo vse to tudi P° Uh, nič kaj priJeW sili. okusu niso bili! Marjana Slovnik; OŠ Cvetka Golarj* Škofja Loka !2§M5. NOVEMBRA 1985 RADIO, TELEVIZIJA, KINO, NOVO V KINU .7. STRAN (^m®KfcB©IESGLAS TV SPORED _ ■ 15. novembra IvvšoTiT-- ■Jj Poročila «• Vučo: Prigode skupine »pet petelinčkov« -55 "^aljevanka TV Bgd l,°ko1'' 3- del angleške 1825 nk ne "adaljevanke 0b20rnik ljubljanskega - opmočja Odpadek - Surovina, i,le 2x8dni' del 20.06 Kaieva|n« serije Sf818"^ človeške vrste: začetku, 1. del 21.00 »J^'aŠke dok. serije 21.15 ?\prezrite ^cCulIough: Pesem P"c trnovk, 6. del 22.15 £stralslno oko - tema: Aids, Kassandrin most, angl. f. ČETRTEK . 21. novembra 8.45 Test 9.00 TV v šoli 16.25 Šolska TV 17.35 Že oglaša se klopotec 17.50 Mlada Breda 18.05 Svetovljana iz Poljan -brata Janez in Jurij Šubic 18.25 Notranjski obzornik 18.40 Mozaik kratkega filma: Treniranje atletike pri mladih, angleški film 20.10 Tednik 21.10 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 21.20 C. P. Snow: Tujci in bratje, 4. del angleške nadaljevanke Oddajniki H. TV mreže 16.45 Test 17.00 številke in črke, kviz 17.45 Lutkomendija. otroška serija 18.15 Prostorski načrti SRH, poljudnoznanstvena serija 18.45 Shovv Express, nemška zabavnoglasbena oddaja 20.00 Tass lahko objavi, 5. del sovjetske nadaljevanke 21.05 Gibljive slike - Orson Vvelles in 21.50 Nesmrtna zgodba, francoski film TV Zagreb -1. program 8.25 TV koledar 8.35 Lutkomendija, otroška serija 9.00 TVvšoli 15.50 Videostrani 16.00 TVvšoli 17.00 Številke in črke, kviz 17.45 Lutkomendija, otroška serija 18.15 Prostorski načrt SRH 18.45 Shovv Express, zabavna oddaja 20.00 Spekter, politični magazin 21.05 Pot v središče znanja, kviz Ta teden na TV SOBOTA 16.50 Krotki lev Glavni junak je pravzaprav lev Fluffv, ki ga hoče neki raziskovalec odpeljati v hotel za živali. Toda ta je poln in tako spremljevalec Fluffyja mirno odpelje v na- vaden hotel, kjer pa so navajeni kvečjemu na kakšnega krotkega psa. Tudi Fluffv je čisto krotek, ampak kako bi to dopovedali prestrašenim gostom v hote- NEDELJA 16.15 Toto in ženske Toto se tokrat predstavlja kot gospod Scaparzo, prodajalec v trgovini. Poročen je s klepetuljo, ki pa ga kljub zgovornosti le dolgočasi. Pogrezne se vase in postane pravi sovražnik žensk. Vendar ga ločitev ne potolaži. Počasi tudi pri sebi odkrije slabosti, pri ženi pa najde kup dobrih lastnosti, ki jih v dolgih letih zakona ni nikoli opazil. PONEDELJEK 21.05 Spoznano — neznano: Eureka in mi Eureka je skupni naziv za sporazum o združitvi evropskih držav, ki so se odločile, da bodo z lastnim ustvarjalnim potencialom poskušale konkurirati ZDA in Japonski. Gre pravzaprav za sporazum o mednarodnem tehnološkem sodelovanju (do zdaj ga je podpisalo osemnajst članic), ki naj bi v prizadevanju za dosego višje tehnološke ravni vključilo v akcije najuspešnejše inštitute in organizacije. Trenutno še ni jasno, kakšno stališče bo zavzelo vodstvo Eureke do našega časa, zato je zelo pomembno, kako bi slovenske in jugoslovanske organizacije združenega dela in inštituti nastopali v programu (seveda, če se bo Jugoslavija vključila). V TV oddaji se bodo zbrali nekateri predstavniki inštitutov, tovarn in izvršnih svetov ter poskušali odgovoriti, na kakšni točki smo danes in kaj bi bilo treba storiti, da bi postali enakopravni član Eureke. SREDA 21.00 Tujca na vlaku Hitchcockov film kljub patini ni izgubil leska. Pripoveduje o Guvu in Brunu, tujcih, ki se srečata na vlaku in se zapleteta v zaupni pogovor. Guv bi se rad ločil, a žena ne privoli. Bruno bi se rad znebil očeta. Bruno predlaga, da si zamenjata umora, vendar Guv ne pristane. A umor se vendarle zgodi... PETEK Zgodba Adele H. Adela H. je resnična oseba. Truffaut v svojem filmu opisuje nesrečno usodo Adele Hugo, hčerke francoskega pisatelja Victorja Hugoja. Občutljiva Adela se zaljubi v poročnika Pinso-na, ki pa zadeve ne jemlje tako resno kot ona. Na koncu vse bolj drsi v revščino in blaznost. Nekaj časa se bolna in zmedena klati po svetu, nato pa jo njena družina spravi v sanatorij, kjer preživi ostanek življenja. program 1^4^-11.06 Svetovna re S'ci čest ♦ °"14 00 Naši poslu-SSSSS in Popravljajo V"ia in 8 Panorama - 16.00 «°0-ih » " 1700 Studio ob S? - l8i^lani«politićnimaga- %23'2?cškat,ica 2 Sodbo -w Slovencem po svetu « o.U5 Pionirski tednik -10.05 S58 matineja - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Od tod do polnoči NEDELJA, 17. novembra prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja -11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.30 Humoreska tega tedna - 15.30 Nedeljska reportaža - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - 20.00-22.00 V ne- deljo zvečer - 22.00-24.00 Glasba za prijeten konec tedna PONEDELJEK, 18. novembra prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 9.05 Glasbena matineja 10.05 Rezervirano za... -14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Na ljudsko temo - 20.10 Zaplešite z nami - 21.05 Berlinska filharmonija, violinistka Anne-Sophie Mutter in dirigent Herbert von Karajan - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Zimzelene melodije TOREK, 19. novembra SREDA, 20. novembra prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 1105 Ali poznate - 13.45 Mehurčki - 14.05 Odrasli tako, kako pa mi? - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Sotočja - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 21.05 Od premiere do premiere - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Operetna glasba prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje -8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvatsko - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate ... (prenos iz studia radia Maribor) - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - 20.00 Posnetki prvega koncertnega večera simfonikov RTV Ljubljana v novi sezo- ni - 22.30 Zimzelene melodije 23.05 Jazz za vse ČETRTEK, 21. novembra prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce -10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate... - 12.10 Znane melodije - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev PETEK, 22. novembra prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate :.. Variacije za klavir W. A. Mozarta -14.05 »Glasba na vodi« 14.40-15.25 Popoldanski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. program) - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 20.00 To imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih + glasba - 23.05 Nordring ren-dez vous - Norveška ta i um ura j Vf29'h a!f°'i« Pripoveduje o \> so *er,ških astronavtov. V8-tako/davljene vse P" I t5-V*8odK nične kot psiholo-%i>eTh:0.?8 so vpletene tu C 1 Uz'.n- ki utegnejo iz-«ok W^nLalbližje. F'lm je lani V^MosiT16'leto pfe'z,ati hO b«oQrv ?° 3a Podvajali S Sni Hra'sken> Festu. V' frv,* ' PurP'e Rain, je ŽV9n J5s sliko predstavlja V* ina2e/f« POP scene, 'Qra «'asbenika Princea "•»srečnega fanta, ki 1 v kleti ustvarja glasbo in skuša tako obvladati svojo jezo in občutljivost. Pri svojem umetni škem dozorevanju se mora spopasti tudi s konkurenco, Morri-som Davem, ki mu skuša speljati slavo in dekle, lepo Apollonio. Ugibate lahko, če mu bo uspelo. Italijanski film Oči zla je groz Ijivka. Dogaja se med arheološkimi iskanji v Egiptu. Profesor Hacker v piramidi doživi nesre čo Njegova hči Suzv dobi pose ben medaljon in z njim nadna ravno moč ... KRANJ CENTER 15. novembra: amer. erot. film ŠAMPANJEC ZA ZAJTRK ob 16. in 18. uri, predvajanje amaterskih alpinističnih filmov ob 20. uri, 16. novembra: amer. erot. film ŠAMPANJEC ZA ZAJTRK ob 16. in 18. uri, predvajanje amaterskih alpinističnih "filmov ob 20. uri, premiera ital. srhljivke OČI ZLA ob 22. uri, 17. novembra: jap. risani film PALČIČA ob 10. uri, hongk. karate film V ZMAJEVEM GNEZDU ob 15. uri, amer. erot. film ŠAMPANJEC ZA ZAJTRK ob 17. in 19. uri, premiera amer akcij, filma PAST ZA EDDIEJA MACONA ob 21. uri, 18. novembra: amer. akcij, film PAST ZA EDDIEJA MACONA ob 16., 18. in 20. uri, 19. in 20. novembra: amer. astron. film POT V VESOUE ob 16. in 19. uri, 21. novembra: amer. glasb, film ŠKRLATNI DCŽ ob 15.15, amer. krim drama BRA ZGOTINEC ob 17 in 20. uri KRANJ STORŽIČ 15. novembra: amer pust. film POSLEDNJA POZEJDONOVA AVANTURA ob 16., 18. in 20. uri, 16. novembra: franc. komedija GADJE MATURIRAJO ob 16., 18. in 20. uri, 17. novembra: franc. komedija OBRAČUN PRI BLAGOVNICI ob 14. in 18. uri, franc. erot. film EMANUELA il. - ANTIDEVICA ob 16. uri, premiera franc. krim. drame ČAO, MALI ob 20. uri, 18. in 19. novembra: ital. barv. srhljivka OČI ZLA ob 16., 18. in 20. uri, 20. in 21. novembra: franc. krim. drama ČAO, MALI ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ 15. novembra: franc. komedija GADJE MATURIRAJO ob 17. in 19. uri, premiera amer. glasb, filma ŠKRLATNI DEŽ ob 21. uri, 16. novembra: amer. glasb, film •ŠKRLATNI DEŽ ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. akcij, filma PAST ZA EDDIEJA MACONA ob 22. uri, 17. novembra: amer. glasb, film ŠKRLATNI DEŽ ob 15., 17. in 19. uri, premiera franc. pust. filma VELIČASTNI ob 21. uri. 18. novembra: amer. srhljivka OBSEDENOST ob 17. in 19. uri, 19. novembra: amer. krim. drama BRAZGOTINEC ob 17. in 20 uri, 21 novembra: franc. erot. film EMANUELA II. - ANTIDEVICA ob 17. in 19. uri KAMNIK DOM 15. novembra: amer. akcij, drama ROCKY III ob 18 in 20. uri, 16. novembra: amer. akcij film ROCKY III ob 16., 18. in 20. uri, 17. novembra: ital. vvest. film SAMO BOG ODPUŠČA ob 15. uri, amer. akcij, drama ROC-KY III. ob 17. in 19. uri, primiera ital. srhljivke OČI ZLA ob 21. uri, 18. novembra: amer. krim. drama BRAZGOTINEC ob 17. in 20. uri, 19. novembra: amer srhljivka OBSEDENOST ob 18. in 20. uri, 21. novembra: amer. erot. film ŠAMPANJEC ZA ZAJTRK ob 18. in 20. uri DUPLICA 16. novembra: franc. erot. film EMANUELA II. - ANTIDEVICA ob 20. uri, 17. novembra: amer. pust. film POSLEDNJA POZEJDONOVA AVANTURA ob 15. uri, ital. srhljivka OČI ZLA ob 17. in 19. uri, 20. novembra: amer. erot. film ŠAMPANJEC ZA ZAJTRK ob 20. uri, 21. novembra: franc. komedija OBRAČUN PRI BLAGOVNICI ob 20. uri JESENICE RADIO 15. novembra: franc. erot. film ŽENSKI KONVOJ ob 17. in 19. uri, 16. novembra: nem. komedija NALOGA Z DVOJNIKOM ob 17. in 19. uri, 17. novembra: amer. glasb, film MOJE PESMI, MOJE SANJE ob 17. in 19. uri, 18. novembra: amer. pust. film SUPER VOHUAČ ob 17. in 19. uri, 19. novembra: jug. srhljivka DAVITEU PROTI DAVITEUU ob 17. in 19. uri, 20. novembra: amer krim. drama BRAZGOTINEC ob 16.30 in 19 30 uri JESENICE PLAVŽ 15. novembra: amer. glasb, film MOJE PESMI, MOJE SANJE ob 17. in 20. uri, 16. novembra, franc. erot. film ŽENSKI KONVOJ ob 18. in 20. uri, 17. novembra: amer. pust. film SUPER VOHUAČ ob 16. uri, nem. komedija NADLOGA Z DVOJNIKOM ob 18. in 20. uri, 18. novembra: hongk. karate film V ZMAJEVEM GNEZDU ob 18. in 20. uri, 19. novembra: franc. erot. film EMANUELA II. - ANTIDEVICA ob 18. in 20. uri, 21. novembra: ital. film SAMO BOG ODPUŠČA ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA 15. novembra: ital. vvest. film SAMO BOG ODPUŠČA ob 18. uri, 16. novembra: amer srhljivka OBSEDENOST ob 20. uri, 19. novembra: amer. erot. film ŠAMPANJEC ZA ZAJTRK ob 19. uri DOVJE 17. novembra: amer. vojni film POBEG V ZMAGO ob 19. uri SVOBODA ŽIRI 16. novembra: amer. drama GOLI V SEDLU ob 20. uri, 17. novembra: amer. drama GOLI V SEDLU ob 17.10, 19. novembra: franc. komedija MAŠČEVANJE INŠP. CLUSOEA ob 20. uri SKOFJA LOKA SORA 15. novembra: jugosl. drama V ČEUUSTIH ŽIVLJENJA ob 18. in 20. uri, 16. in 17. novembra: amer. drama MODEL ob 18. in 20. uri, 19. in 20. novembra: nem. erot. film ŠAMPIONI POSTELJE ob 18. in 20 uri, 21. novembra: jugosl. drama OČE NA SLUŽBENEM POTOVANJU ob 18. in 20. uri POUANE 15. novembra: amer. krim. film ZLO POD SONCEM ob 19. uri, 17. novembra: ital. akcij, film GANGSTERJI Z NEŽNIM SRCEM ob 17. uri, 19. novembra: jugosl. drama OČE NA SLUŽBENEM POTOVANJU ob 17. in 19. ŽELEZNIKI OBZORJE bra: jugosl. komedija V ČELJUSTIH ŽIVLJENJA ob 20. uri, 17. novembra: angl. krim. film ZLO POD SONCEM ob 18. in 20. uri, 20. novembra: ital. akcij, film GANGSTERJI Z NEŽNIM SRCEM ob 20. uri RADOVUICA 15. in 19. novembra: franc. film OPERACIJA BANZAI ob 20. uri, 16. novembra: amer. film HO-KUS POKUS ob 18. uri, amer. film PSYHO II ob 20. uri, 17. novembra: amer. film PSYHO II ob 18. uri, franc. film OPERACIJA BANZAI ob 20. uri, 18. novembra: amer. film HOKUS POKUS ob 20. uri, 20. novembra: amer. film PSYHO II ob 20. uri, 21. novembra: franc. film RAZKROPITE SE, KAJ ZIJATE ob 20. uri BLED 15. novembra: amer. drama MODEL ob 20. uri, 16. novem 15. novembra: amer. film POŠAST IZ MOČVIRJA ob 20. uri, 16. novembra: ital. film TATOVI ZLATE KOBRE ob 18. uri, amer. krim. film UMAZANI . INŠPEKTOR HARI ob 20. uri, 17. novembra: amer. film HOT DOG ob 18. uri, amer. film POŠAST IZ MOČVIRJA ob 20. uri, 18. in 21. novembra: amer. film PSYHO II ob 20. uri, 19. novembra: amer. film HOKUS POKUS ob 20. uri, 20. novembra: franc. film OPARA-CIJA BANZAI ob 20. uri _BOHINJ__ 16. novembra: amer. film HOT DOG ob 20. uri, 17. novembra: ital. film TATOVI ZLATE KOBRE ob 18. uri amer. krim. film ZANI INŠPEKTOR HARI ob 20. uri, 21. novembra: amer. ..'.m HOKUS POKUS cb 20 uri GLAS 8. STRAN. REPORTAŽA PETEK, 15. NOVEMB^J Ali je zemljiški maksimum »obramba samoupravljanja in socializma« ali družbeno nepotreben ostanek preteklosti? Bojazen, da bi se kmet na traktorju spremenil v kulaka, je odveč V Sloveniji in Jugoslaviji se je vnela prava pravcata »besedna vojna« med tistimi, ki vztrajno zagovarjajo ohranitev zemljiškega maksimuma, češ da le-ta pomeni »obrambo samoupravljanja in socializma« na podeželju, in onimi, ki zatrjujejo, da je maksimum gospodarsko škodljiv, družbeno nepotreben ostanek preteklosti in odraz zastarele kmetijske zakonodaje. »Kmetijski strokovnjaki smo že zdavnaj spoznali, da na 3,5 hektara zemlje, kolikor jo ima povprečna slovenska kmetija, ni mogoče donosno in umno kmetovati, niti ne na desetih hektarih, kolikor dopušča zemljiški maksimum,« poudarja Pavle Razinger, pospeševalec v KŽK-jevi temeljni organizaciji kooperantov Radovljica. »Če hočemo doseči, da se bo hrana pri nas pocenila in da bodo naši kmetijski pridelki konkurenčni tudi zunaj meja, potem moramo sle- diti tujim zgledom. V kmetijsko razvitejših državah poudarjajo, da je kmetovanje rentabilno šele na 30 hektarih zemlje. Pri nas pa se zemljišča še naprej drobijo, kar omogoča tudi zakonodaja, in namesto s kmetovanjem se bolj ali manj ukvarjamo le z vrtičkar-stvom. Dokazano je, da so stroji na naših kmetijah slabo izkoriščeni in da bi z njimi lahko obdelali še najmanj enkrat toliko zemlje, kot jo zdaj. Naši kmetje imajo tudi premalo njiv, da bi lahko primerno kolobarili, pa se dogaja, da istovrstne poljščine sadijo na eni in isti njivi kar več let zapored. To se seveda pozna pri pridelku,« pravi Pavle Razinger. »Strinjam se, da nekateri niti 3,5 hektara ne znajo ali nočejo dobro obdelati. To so predvsem ostareli kmetje in tisti, ki se ne preživljajo le s kmetijstvom. Mnogim, ki dobro zaslužijo v tovarni, je namreč pomembnejše, da držijo roko nad zemljo, kot to, koliko bodo pridelali. Res je, da imajo kmetje možnost z zakupom Zakaj plačujem mraz? Nedelja, 10. novembra, je bila deževna in meglena — dan, ko si se lahko samo presedal po oblazinjenih delih pohištva. Rekla sem presedal, ker, kamorkoli si se pritisnil, je bilo v stanovanju hladno. Navlekla sem nase puloverje in otipavala radiatorje. Ves dan so bili »mrtvo hladni«. Čez dan se je v stanovanju zvrstilo tudi nekaj obiskov. Dopoldanski so se že pri vhodu v stanovanje stresli in niso hoteli odložiti plaščev. Popoldanski so bili bolj korajžni. Udobno so se razporedili po kavču. Kljub toplemu napitku so se čez čas začeli nemirno presedati, dokler niso ugotovili, da bi bilo v plaščih, ki so jih odložili, bolj prijetno ... Ne samo ta meglena in deževna nedelja, tudi dnevi pred njo niso bili v letošnji kurilni sezoni v stanovanju bolj topli. Zato sem v ponedeljek, 11. novembra, zjutraj zavrtela telefonsko številko Domplana. Prijazna to-varišica mi je svetovala, naj se obrnem na tovariša Knifica — vodjo kotlarne. Takoj sem ga dobila. Nič se mu ni zdelo čudno, da moram radiator trikrat otipati, da bi zaznala, če je sploh zakurjeno, kajti avtomatični' regulator, je rekel, ob taki zunanji temperaturi ne spusti v stanovanje več kot 36 stopinj Celzija ogrete vode; ker pa je moja telesna temperatura tudi 36 stopinj Celzija, je torej logično, da te toplote ne zaznavam. »Kaj torej plačam s starim milijonom in pol na mesec?« sem hotela še naprej pojasnilo od tovariša Knifica. »Ja, toploto vendar!« Toploto? Je po novem toplota nekaj, česar ne občutiš več in ne otipaš? Povabila sem omenjenega tovariša, naj si pride ogledat in naj »bbčuti« to toploto. Rekel je, da mordu pride. Ker ga do danes ni bilo, bo morda prišel po objavi tega član- ka. Vprašujem se, do koga naj grem jaz, da bi za denar, ki ga vsak mesec dam za kurjavo, občutila toploto, ki bi bila vredna tega denarja in se ne bi izničila ob moji telesni temperaturi? Po končanem razgovoru s tovarišem Knificem zaznavam radiatorje že ob prvem dotiku in to kot ledeno mrzle, saj se je moja telesna temperatura dvignila nad normalno — nad 36 stopinj Celzija. Morda se bo v naslednjih dneh katera od strank enako ogrela ob taki ali podobni razlagi; vsem pa ne bo le toplo, ampak vroče, ko bo prispela položnica z zneskom za (ne)kurjavo. Stanovalka iz H-8 Nekatere zebe, drugim je vroče Takšno pismo smo minuli torek dobili v redakcijo. Nič mu ni treba dodati, le pohvalo, da je stanovalka dogodek doživeto opisala in tako morda prispevala k rešitvi problema. Ogrevanje stanovanj v Kranju je problematično, o tem ni več dvoma. Ne zgolj zato, ker je med najdražjimi v Sloveniji, temveč tudi zato, ker nekatere zebe, drugim pa je vroče. Ne govorim na pamet, imam nekaj prijateljev in sorodnikov na Planini, ki jih pozimi nič kaj rada ne obiščem. Njihova stanovanja so namreč tako ogreta, da ne pomaga, če slečem plašč in zimski pulover. Že po petih, desetin minutah mi postane tako vroče, da me obliva znoj. Doma pač kurimo normalno, nismo vajeni takšne vročine. Otroka, ki seveda ni pri miru, ob odhodu oblečem kar na hodniku, saj mu je tako vroče, da zdrvi ven kar v majici, ne zdrži toliko, da bi mu lahko plašč in kapo nataknila v stanovanju. Stanovalci so se vročini seveda prilagodili. Sredi zime so oblečeni poletno, v kratke hlače in majice. Je to zdravo ali ne, naj povedo zdravniki, jaz mislim, da ni. Pregreta so seveda središčna stanovanja, tistim v pritličju in pod streho, tudi na severni strani(pa je hladno. Kurjači pač kurjenje prilagajajo nekaj mrzlim stanovanjem, vsem drugim je zato vroče. Pregretost stanovanja ali mraz pa lahko povzroča tudi ventil, ki ni pravilno nastavljen. Toplotna tipala na stanovanjskih stolpnici h se rada kvarijo, to vedo povedati tudi drugod, ne le v Kranju. Vendar pa pri kranjskem Domplanu nimajo strokovnjakov, ki bibedelinad nemotenim delovanjem in vzdrževanjem teh naprav. En človek je res premalo, ne more postoriti vsega. Vendar pa seveda to ne more biti opravičilo za odgovor, kakršnega je dobila stanovalka v H-8. Plača polno ceno in vso pravico ima, da je ne zebe. Bolj ali manj za lase privlečene so tudi razlage, da stanovalci v Kranju prav nič ne varčujejo: da v kopalne kadi točijo vrelo vodo in si tako ogrejejo kopalnico ne da bi prižgali infra peč, da pomivajo posodo pod tekočo toplo vodo, da se hodijo k njim tuširat prijatelji in znanci, saj je kopanje na Planini zastonj... S takšnimi razlagami kranjski kurjači lovijo problem za rep, stvari bi morali urediti pri glavi. Zgled so jim lahko ljubljanski komunalni energetiki, kjer so že pred leti, ko se je začela stiska z vse dražjim mazutom, zaposlili ustrezne strokovnjake. Prišli so celo tako daleč, da poskusno nameščajo že števce na radiatorje. V Kranju seveda po starem v nedogled ne bo šlo. Ogrevanje je postalo tako drago, ' da ga ljudje že težko plačujejo. Kolikor dlje bodo odlašali z resničnimi ukrepi za varčevanje, toliko bolj se bo problem zaostril. Navsezadnje je njihovo odlašanje tudi družbeno sporno. Mazut je naftno gorivo, ki ga najbolj manjka, varčevanje z njim je zato toliko bolj pomembno. Razmetavanje z njim v končni posledici povzroča težave državi, ki z zelenimi dolarji težko krpa uvoz surove nafte. M. Volčjak Sindikat papirju V Pekowi temeljni organih pričajo tući štirje srebM $ delo poleg svoje zemlje obdelovati še »sosedovo«, vendar imajo s tem slabe izkušnje. Tisti, ki oddajajo zemljo v najem, je ne želijo vezati za daljše obdobje; najemnikom pa se je ne splača vzeti le za par let, ker je treba vanjo neprestano vlagati. »Nesmiselno je tudi to,« poudarja Pavle Rezinger, »da smo hribovskim kmetom dali tudi več kot deset hektarjev zemlje, čeprav jo z grabi jami in kosami, ročno torej, težko obdelajo. Na ravnem, kjer pa bi lahko en kmet obdelal precej več zemlje kot jo zdaj, smo postavili zakonsko omejitev.« Nedvomno je, da se zagovorniki zemljiškega maksimuma, med njimi prevladujejo politiki, bojijo predvsem tega, da bi se kmet spremenil v kulaka, da bi postal kapitalist, izkoriščevalec. Takšna bojazen je povsem odveč, saj za pretirano bohoten je kmetov dobro skrbi zvezna administracija s tem, da neprestano bedi nad cenami kmetijskih pridelkov in tudi sicer nad gmotnim položajem zasebnega kmetijstva. Zagovorniki maksimuma tudi pozabljajo, da lastništvo nad zemljo še ne zagotavlja bogastva. Zemlja sama ne daje ničesar, vse je treba iztisniti iz nje z delom. In nenazadnje: okrog nas je kar precej »kula-kov«, ki izkoriščajo tudi družbo, pa se o njih bolj malo govori. »Nekateri pri nas vidijo le premožnejše kmete — tiste, ki imajo sodobno opremljene kmetije, nove in lepo urejene hiše, luksuzne avtomobile, kmete, ki si tudi kaj privoščijo. Poznam razmere in vem, da se ti ne ukvarjajo le s kmetovanjem, temveč z raznimi špekulacijami, na primer, s prodajo krompirja mimo zadruge spretno izkoriščajo nered v zadružništvu in v kmetijstvu nasploh,« pravi Franc Po-renta, tajnik kmetijske zemljiške skupnosti Kranj. »Le zakaj ne bi kmetom tudi z zakonodajo dopustili, da bi obdelovali več kot deset hektarov zemljišč? Se mar bojimo močnih kmetov?« se sprašuje. »Mislim, da bi bil strah pred bogatenjem dela kmečkega prebivalstva odveč, če bi bilo v zadrugah več reda, če bi poštenemu zadružniku zagotovili prednost pred špekulantom in če bi v davčnih upravah poskrbeli, da bi imela od večjega dohodka kmetov koristi tudi družba. Najprej bi morali ukiniti status kmeta in preprečiti, da bi plodna kmetijska zemlja še naprej prehajala v roke nekmetov in vseh tistih, ki jo slabo obdelujejo. Glad po kmetijski zemlji je resda velik, toda med kupci je tudi precej takšnih, ki bi z njo le špekulirali,« pravi Franc Porenta. Neumestno bi bilo pričakovati, da bi opustitev zemljiškega maksimuma čez noč spremenila odnose v kmetijstvu in prispevala k večji pridelavi hrane. Pa vendarle: nesmiselno je tudi zakonsko postavljati omejitve, saj je najpomembnejše, da je zemlja dobro obdelana. Za konec prepustimo besedo še znanstveniku. Docent beograjske fakultete za politične vede Dragan Veselinov je na študijskih Gorjupovih dnevnih slovenskih novinarjev v Portorožu v burni razpravi o jugoslovanskem kmetijstvu in o zemljiškem maksimumu odločno pribil: »Res je, da kmečka gospodarstva, ki imajo interes, lahko obdelujejo več zemljišč, kot znaša maksimum, vendar pa to ne pomeni, da maksimuma ne bi bilo treba odpraviti, ker je le ta konec koncev ostanek preživele zgodovine, simbol reakcionarne in dogmatske drže nasproti kmetu, oblika politične kontrole kmeta in podeželja in zato v današnjih razmerah povsem nepotreben.« » Jugoslavija je edina država v Evropi, kjer se posest še drobi,« je dejal, »in bi si prislužila še enega neslavnih rekordov, če bi bilo res, da si njeni kmetje ne želijo povečanja lastniškega maksimuma, ker bi bili glede tega edini v svetu.« C. Zaplotnik Tržič — Priznanja, k> veliko, običajno nimajo? cene. Tega pa ne bi nw za štiri srebrne znake sit ta, ki jih je v zadnjih p* tih dobila osnovna organ j a Zveze sindikatov v ' vem tozdu Mreža ozit°m ni najbolj delavni člani ^ Hvala gre sindikatu v, še posebej zato, ker de^ razmerah; fffl ^ sebnih je, razen posejanih v centrali 144 P*^ po vsej Jugoslaviji- i Te dni predaja »»»»J predsedniške posle /~ Puharju. Miha K°zlCAi leta stal na čelu sin*. Mreži in prav ta di med najplodnejši^ »Delali smo res, mislim, da kaj pose?" skromno brani M"1 Q »Verjetno je osnovna zacija delavna že teo j polni vse naloge in V^ jih naklada občinski jt ga je veliko, čeprav da je vse vedno tu membnejše. Sindika > sme prepustiti papifl 'A mora biti živ, stalne) ^I med delavci, znati % sluhniti njihovim r jpj predlogom, stališče^ , uveljaviti. Sindikat *1 prisoten tudi na vsen ^ jih, od gospodarjenj«- $ nopolitičnega dela, fl ( pravljanja in deM^ sporazumevanja, v* piše v statutu sindikf zmore še tako za^vJ kalni predsednik urah popoldanskega ^ ral bi biti profesion^L zato sindikat po moj nju ne odigrava p°v* a vloge. In zato, ker s v tudi s stvarmi, ki nis" delo. Nakup ozimni^] mer, ni delo sindika ^ ponudbe, trgovinski ^ zacij. Trgovina v teflj ^ izkorišča sindikat z ^ svojega blaga. Dcl0£j ni upravljanje s prikolicami, pa ve/Ljl$ dela, ker pred Pe^ jiA še rešitve pač nisn1 ^l; rečem, da bi sindika k budnik za vse te a^.'Vii tudi bedel nad nji^A oziroma voditi pa DlL\ za to pristojne sl^Kj^ kat naj bi bil predah nik sprememb °^rfCT lagatelj primernin delegatskem sisteij 'dO rega ugotavljamo,J,M nesel, pobudnik izD j^i graje vanj u po delu" Vznemirja nas čaj brez ruma, alkoholizem pa ne J Še vedno nismo glasni, kadar je treba napotiti (še pravočasno) na zdravljenje delavca alkohojj tišji, kadar ima enak problem vodilni delavec. Tudi zdravnikov, ki bi se hoteli ukvarjati z alK veliko, meni psihiater dr. Edvard Repolusk. V začetku oktobra so se v Tržiču zaprla vrata ambulante za alkoholike, kjer je ravno eno leto delal dr. Edvard Repolusk, psihiater iz kranjskega dispanzerja za mentalno zdravje. Razlog, da so se v Tržiču odločili za takšno obliko ambulantnega zdravljenja alkoholikov, je pač enak kot povsod drugod. Toda na žalost je ambulanta, ki je delovala poskusno, zdaj zaprla vrata. Razlog — premalo kandidatov. V enem letu je imel psihiater v tržiškem zdravstvenem domu 33-krat ambulanto, obravnaval pa je le 23 pacientov, če tako rečemo ljudem, ki so zaradi alkohola zašli v težave doma in na delovnem mestu. »Zdravnik pač ne bo po cesti iskal pacientov,« pravi dr. Repolusk, ki je v skladu s poprejšnjim, pred letom sklenjenim dogovorom opustil prizadevanja, da bi iz ljudi, ki so v tej ambulanti iskali pomoč, se- stavil vsaj eno skupino pacientov. „ Ali to pomeni, da obisk v ambulanti še ne pomeni zdravljenja? »Sploh ne. Če se kdo želi zdraviti, potem to ob obisku v ambulanti tudi pove. Drugače ne gre. Zdravnik ga ne prepričuje, ne sili v nekaj, česar noče. Vsak mora imeti dovolj močne razloge, lahko pa tudi manj močne, da se začne zdraviti.« Se pravi, da gre vendarle za velik osip že na začetku? »Tako je. Čeprav imamo, recimo, z dispanzerjem medicine dela lepo vpeljano, da nam v naš dispanzer pošiljajo na pregled paciente, pri katerih se kažejo znaki in tudi posledice prekomernega uživanja alkohola, to še ne pomeni, da se bo ta človek že začel zdraviti. Tudi kadar koga pošljejo iz delovne organizacije, ni vedno nujno, da se bo že zdravil proti alkoholizmu - raz? prisili to ne ukrep.« V Kranju zdravi le ena likov, v Škofji dve skupini, v 1W3 — ali to pomeni* j dveh občinah manJ z alkoholizmom? , A »Sploh ne. Pov^j: jo, da so problemiv Jjj^ ki imajo težave la, pa vse mlajši. 0° I pa je ravno nasp njih pet, šest let A poprej dokaj do0 $0<}% nje med centri za yn lo, delovnimi °r,CA in ambulantami- Utp% med odraslimi ^ , W okoli 20 odstotkoJA1 stopijo na pot alk^Pj ?V žijo. Toda, žal, ambulanto že ob**!) žavah. Vse pogos^j iz delovnih organ'* / jo ljudi, ki so za d*1 ^SSdLNOVfMBRA 1985 REPORTAŽA 9. stran (mmmmmciLAS ne sme prepustiti lim organizacijskim težavam sindikat zelo dobro dela — 0 tem W Pogovor s predsednikom Miho Rožičem, ki te dni predaja Tako pa smo mu naprtili *ala vse. Zato bi se morali l(J sami delavci bolj zavedala je vsak član sindikata in l^ora vsak prispevati k nje-r} aktivnosti, da za to ni za-P«en samo predsednik ali iz-^ odbor. i^ako delamo? Težko. Naj-ft1 problem je organizira-osnovne organizacije, ^a prodajalna je sindikalnima. Praviloma bi mo-Tj izvršni odbor sestavljati ^eSati iz vsake skupine. To fje Praktično nemogoče, saj (Potemtakem imeli 145 dele-kjJv: Zato imamo delegate po r^n, na primer, po enega "almacijo, srednjo Srbijo, raško. Vse večje akcije vo-10 Prek sindikalnega obveza, razna krajša obvesti-^ Priključimo kar okrožni-.-' ki jih po prodajalnah po-'Jtozd Mreža. Vsako akcijo V.n nas nekoliko težje izve-V* dlje traja kot v sindikal-°rganizacijah, ki imajo r*e na enem mestu.« V**08 je naš sindikat naj-f sodeloval pri spremembah runika o nagrajevanju.-L.ni dohodek delavcev iz Jje Je sestavljen iz tretjine ijf in dveh tretjin prome-L^]učni faktor je obračanje T Glede na to, da ima ena prodajalna ugodnejše danosti glede na kupno moč prebivalstva in lokacijo od druge in zato lahko doseže večji promet, bi bile razlike med zaslužki prodajalcev zgolj s povečanjem prometa še očitnejše. Zato smo predlagali povečanje osnov vsem za enak odstotek. Naše stališče je bilo sprejeto tudi na delavskem svetu in je delno že uveljavljeno pri izpla- Srebrne znake sindikata so prejeli: 1980. leta osnovna organizacija tozda Mreža, 1982. leta Karel Zaje, 1984. leta Marta Srna in 1985. leta Miha Rožič. čilih osebnih dohodkov. Povečali smo tudi stimulacijo za prodajo nemodne obutve. Probleme prehrane in minimalnega osebnega dohodka smo obravnavali vse leto. Minimalni zaslužek je bil oktobra dobrih 31.000 dinarjev, za prehrano pa je težko napraviti kaj več od tega, da prodajalci dobijo bone v organizacijah, v katerih jedo.« Kljub organizacijskim težavam je sindikat v Mreži živ, prisoten med delavci. To kaže tudi njihov odziv, predvsem prošnje za varstvo pravic, ki jih naslavljajo nanj. Najbolj pa se je dober glas o sindikatu razširil, ko so 1980. leta kupili prvo počitniško prikolico. Peko tedaj ni imel še nobene lastne počitniške postelje. Zdaj ima osemnajst prikolic, od tega osem najetih. Deset prikolic ima že tudi sindikat tozda Mreža. Z njimi pokriva 70 do 80 odstotkov potreb delavcev. Letos so imeli 3100 prenočitev, najjužnejše so bile zasedene več kot tri polne mesece. Vse stroške krije osnovna organizacija, delavec, ki letuje, plača le najemnino v kampu. Dve prikolici nameravajo še kupiti, nekatere pa premakniti v črnogorsko primorje, da bodo še-bliže delavcem iz Srbije, Makedonije in Črne gore ter s tem še bolje izkoriščene. Vseh deset prikolic so v Mreži kupili s sindikalno članarino, s prispevki delavcev in z denarjem od odpadnega papirja, ki ga zbirajo po prodajalnah. Razmišljajo pa, da bi upravljanja s prikolicami vendarle prenesli v delovno organizacijo, četudi je v njih vloženega veliko sindikalnega denarja. H. Jelovčan Slstem 0RAS »Zdravilo« za asfaltne rane Orlic iz Cestnega podjetja Kranj je pred dnevi 5k^JJse zadnjega izmed strojev za popravilo asfaltnih površin ^anj__»-j bil še gradbeni tehnik, pri k\ J? *"~ Jred tremi leti je 'i^jev Tu veze društev ; P"] leto h ehničnih izbolj Qni kasneje društev šav, c pa je bil ^al- za inovatorja leta. Ne asJfaitanireč str0J za var" °Pkor -n stikov z vročim Cclim-.To pa je bil le za- i^Ul 7Je nal08e' ki si J° edel i ^ Je zadovoljen, E &a S .0nčano. Pred dne-fišča plQscadi brniškega le- Cestnem podjetju v Kranju je bil zadolžen za vgrajevanje asfalta. Z izobraževanjem ob delu si je pridobil naslov gradbenega inženirja. Pri delu pa ga je, kot pravi, ves čas motila tehnološka napaka strojev za nanašanje asfaltov. Na robovih ali pa na stikih se namreč pri asfaltiranju kopičijo debelejši materiali in tu kasneje k riRp astavil še zadnjega tudi najprej nastanejo poškod 'jj^ih !^°Jev za popravilo stlkov. To je vse-L^adr, POrabna škropilnica m\ 0 krpanje asfaltnih S Ori-ih Poškodbah je »W (k/1*? začel razmišljati žetimi leti. Takrat - be. Danes so v svetu že poznani najrazličnejši postopki za krpanje takšnih poškodb. Poznani so tudi načini hladnega krpanja in vročega varjenja razpok. Vsi ti postopki, predvsem pa stroji,pa imajo slabost: tak- šne razpoke je treba najprej razširiti na najmanj pol metra, da jih je potem moč strojno zakrpati. Stroj, ki ga je Milan Orlic najprej razvil in zaradi katerega je bil proglašen za inovatorja leta, je širino pol metra zmanjšal na 30 milimetrov. Po tem uspehu pa si je takoj zadal naslednjo nalog6: strojno popravilo tudi za las tankih razpok in razpok do debeline treh centimetrov. Dve leti je delal in razvil še nekaj strojev, ki so potrebni za takšen postopek. Pred dnevi pa se je strojem priključil še zadnji: to je univerzalna škropilnica, s katero je moč slediti še tako tanki razpoki na asfaltni površini. Predstavitev na ploščadi brniškega letališča je pred dnevi zbudila veliko zanimanje. Kako tudi ne, saj so letališke ploščadi, pristajalne steze ali pa avtoceste najbolj izpostavljene vplivom, zaradi katerih prihaja do asfaltnih poškodb. Zaradi varnega prometa pa je tudi velika skrb za redno vzdrževanje in odpravljanje po- PETKOV PORTRET V devetih letih 180 tisoč prevoženih kilometrov KRANJ — Kranjski vrhun-| ski šport je pred kratkim izgubi bil še enega vrhunskega špor-\ tnika zveznega razreda. Od tekmovalnega kolesarstva, se l je poslovil državni reprezen-tant in član kolesarskega kluba Sava iz Kranja, petindvaj-I setletni delavec iz Save, doma ' iz Šenčurja, Marko Cuderman. Kolesarsko tekmovalno pot je Marko Cuderman začel pri kolesarskemu klubu Sava kot mlajši mladinec leta 1976. V - teh devetih letih od kolesarja -mladinca do člana je na domačih in tujih cestah, na treningih in tekmah, prevozil 180 tisoč kilometrov. Ti prevoženi kilometri so plod devetih let trdega dela, odrekanj in včasih tudi nečloveških naporov. Že kot mladinec je Marko veliko obetal in bil kmalu v vrhu jugoslovanskega kolesarskega športa. Še večje tekmovalne uspehe je dosegel, ko je stopil v članske vrste, pet let je bil v jugoslovanski kolesarski reprezentanci. Odveč bi bilo naštevati njegove domače in mednarodne uspehe. Povejmo samo to, da je bil Marko Cuderman petkrat v ekipni vožnji Savčanov državni prvak. Kot posameznik je v vožnji na kronometer, 1000 metrov in v ciklokrosu osvojil štiri drža- škodb. Prve ocene strokovnjakov Zavoda za raziskavo materiala in strokovne službe Skupnosti za ceste Slovenije o Orličevih strojih in postopkih za popravilo asfaltnih poškodb Pri popravilu je treba asfaltne razpoke najprej razširiti, nato pa zaliti. S stroji in škropilnico pa takšen postopek odpade. Janez ja zakričal: »Gori!« V soboto je zagorelo na podsrešju pri Megličevih v Sebenjah Sebenje — To je prava igra man. Še dobro, da v gostem di- vne naslove. Če pa pogledamo v mednarodno konkurenco, potem mu je najljubše šesto mesto na dirki po Avstriji in dve etapni zmagi na mednarodni dirki po Jugoslaviji. Kot član jugoslovanske reprezentance je bil na mediteranskih igrah v Splitu in Casa-blanci, kjer je bila naša reprezentanca druga in tretja. V ekipni vožnji je bil balkanski prvak in enkrat je bilo naše moštvo tretje. Še v svežem spominu so mu lanske olimpijske igre v Los Angelesu, kjer je naša ekipa zasedla deveto mesto, kar je doslej tudi največji moštveni jugoslovanski kolesarski uspeh. V posamezni vožnji v Los Angelesu je Marko zasedel šestinštiridese-to mesto. V lepem spominu sta mu ostali tudi dve svetovni prvenstvi: v Pragi so bili Jugoslovani deseti, v Švici pa še boljši, saj so zasedli najboljše, mesto doslej, šesto. Torej mu uspehov ne manjka, saj se je na vseh domačih in mednarodnih cestnih dirkah vedno pokazal kot dober vrhunski športnik. Vsi njegovi reprezentančni kolegi in klubski prijatelji ga poznajo kot odličnega in nesebičnega tovariša, ki je bil discipliniran človek in brezkompromisni borec. Včasih je zaradi nepreračunljivo-sti komu pokazal zobe, a je vse popravil že na prvi tekmi z nesebično pomočjo, ki jo Je bil deležen vsak Cudermanov so-tekmovalec, ko se je med tekmo znašel v škripcih. Ob slovesu od vrhunskega dirkalnega kolesarskega športnika pravi, da je dosegel tisto, kar si je zadal. Njegov cilj so bile olimpijske igre v Los Angelesu in to je z borbenostjo in uspehom v Ameriki tudi dokazal. Izgubili smo odličnega vrhunskega športnika, pridobili pa zvestega pomočnika, kadar ga bo kranjsko kolesarstvo rabilo. D. Humer so laskave. Končna ocena pa bo znana spomladi, ko se bo izkazalo, kako so 25 metrov dolge zakrpane razpoke na letališču prestale zimo. Za preskušanje postopkov in strojev je Milan Orlic še posebej hvaležen odgovornim na brniškem letališču. Tu so že na samem začetku pokazali za njegove inovacije veliko razumevanje in zanimanje. Vodja vzdrževalno-tehničnega sektorja na letališču, inž. Stane Bobnar, je povedal: »Popravilo poškodovanih pristajalnih stez in letaliških ploščadi je danes v svetu slabo obdelano. Zaradi strojev, ki so poznani, pa je takšno popravilo tudi zelo drago. Največkrat je hitreje, lažje in le nekaj dražje obnoviti z asfaltom celotno ploščad kot pa zakrpati razpoke. Prav zato smo se še toliko bolj zanimali za Orličev postopek. Če bodo pomladanski rezultati uspešni, sem prepričan, da nismo le na našem, marveč tudi na drugih jugoslovanskih letališčih rešili problem popravila razpok.« Inž. Milan Orlic pa je prepričan, da je s predstavitvijo še zadnjega stroja, to je vsestransko uporabne škropilnice za hladno nanašanje oziroma krpanje, dokončno rešil popravilo asfaltnih razpok. » Verigi« strojev in naprav za vroče in hladno krpanje je dal ime ORAS, kar pomeni Orličev sistem regeneriranja asfaltnih stikov. »Škropilnica, s katero je moč mimogrede tudi pleskati vodoravne in navpične površine, pomeni piko na i v celotnem postopku popravila razpok in stikov, ki so rakasta rana pri asfaltiranju. Za nekatere stroje še iščem izvajalca, za serijsko proizvodnjo škropilnice pa so se že odločili v delovni organizaciji DES Subotica. Na tržišču jo bo moč dobiti kmalu po novem letu. Praktično uresničitev postopka za popravilo asfaltnih razpok in stikov pa bo s pripravo potrebnih snovi 'emulzV' omogočila organizacija Asfal-tex, ki jo zastopa Miro Žnidar-šič iz Ljubljane in je še v ustanavljanju.« »Se nameravate v svoji raziskovalni zavzetosti lotiti kakšne druge naloge?« »Lotiti se nameravam površinskih poškodb asfalta. Z leti se namreč zgornji asfaltni stroj obrabi in prej ali slej je potrebna nova prevleka. Prepričan sem, da bi s posebnim strojem takšno asfaltno površino lahko oplemenitili z majhnimi stroški.« A. Žalar V torek so pri Megličevih postavljali oder, da bi odstranili nepoškodovan pobjon in se nato lotili obnove strehe. — Foto: H. J. k n.koteči, da drugega iz-*f je 'žf'al je za tako zdra-T ^clr! pozno, tudi prepo-foNrS,nik za take8a ne V8fan\- .ničesar veČK L*goja • • k' i>h imamo, na-ffU sT !n znanje o alkoho-iij^ti, jVse to bi moralo po-'Vh kn'* zanimanje za 1 v °brC alkoholikov raslo, ' atno. tak0.» Sr J hotP)?a tudi zdravnikov, >^>ko °Pravljati to delo, KS drži. V Kranju bi 1 V*kn -Se eno skupino, a V°nerim tudi slab0 plača" r°bimo zdravnika.« 'ISil stavljate, da se H^r**' Kai predlagate? * ^tri p0vzroča prepoved °m in piva ob malici izkušnje z alkoholizma v delovni organizaciji neznansko vznemirjenje med delavci, kot se je to zgodilo pred časom v eni od kranjskih delovnih organizacij, potem je jasno, kje smo pri naši pivski vzgoji. Sicer pa menim, da nima smisla, če delovne organizacije preganjajo delavce — alkoholike: pomembneje je izboljšati delovne razmere (vzpostaviti delovno disciplino, pa bodo problematični delavci dobesedno izločeni, rešitev zanje bo le zdravljenje. To pa ne velja le za delavce,morda bo pogosteje med takimi tudi kakšen vodilni delavec; namreč nihče ne napoti na zdravljenje. To, da se ljudi prepusti propadu zaradi alkohola, je zelo star problem, toda to, da se danes dokaj malo stori, da bi ta propad preprečili, pa je neodpustlji-vo.« L. M. usode. Peter Meglic iz Sebenj, ki v družinski hiši stanuje zgoraj, je kupil impregnit, sredstvo, ki ščiti les pred ognjem in mrčesom. Z njim je nameraval premazati leseno ostrešje. Dela se je v soboto dopoldne lotil brat Janez, ki z materjo in sestro živi v spodnjem delu hiše. Okno na podstrešju je zaradi hlapov imel odprto, svetil pa si je z žarnico. Mazanje je prekinil za kakšnih petnajst minut, da je spil kavo, ki jo je skuhala mati. Potem je šel spet gor. Mati se še živo spominja Janezovega krika: »Gori!« Janez je stekel v klet po plinsko masko, da bi zaprl okno in s tem omejil požar, mati je hitela z vedrom vode, Petrova hči Urška pa v Križe na telefon klicat gasilce. Cele Sebenje namreč nimajo telefona. Vedro vode je bilo kot kaplja, Janezov trud pa tudi za- mu ni zgrešil vrat, sicer vprašanje, če bi uspel uiti požrešnim zubljem. Ogenj je objel streho. Pa komaj lani so jo povsem obnovili. Najprej so prišli kriški gasilci, za njimi gasilci iz Peka, požar pa so nazadnje zadušili poklicni gasilci iz Kranja. Kaj je zanetilo ogenj, je težko reči. Najbrž žarnica ob vratih; ali je počila sama od sebe ali pa so bili plini impregnita vendarle premočni. No, to zdaj niti ni več pomembno. Matičkove iz Sebenj, kot se pri hiši pravi po domače, najbolj skrbi, kako bodo streho in podstrešje obnovili. Škode je veliko, delo pa moti še mraz. Zato nameravajo letos postaviti novo ostrešje, ga obiti z deskami in strešno lepenko, drugo leto pa bodo streho na novo prekrili z eternitom. Hvaležni so sosedom, prijateljem, sodelavcem. Na pomoč so prišli tudi ljudje, ki jih sploh ne poznajo. Solidarnost — Hitra pomoč pač nima meja. V nedeljo so zlagali s podstrešja, kar je ostalo. Uničenega je 125 metrov parketa, šest kubikov ter-vola in štiri kubike desk, nekaj orodja bo morda še uporabnega. Streho so zaščitili pred dežjem. Petru Megliču so s stotimi tisočaki takoj pomagali v Peku, kjer delata z ženo, upa pa tudi, da bo dobil nekaj denarja iz sklada za pomoč v elementarnih nesrečah, morda celo razliko med dejansko škodo in odškodnino, ki mu jo bo plačala Zavarovalna skupnost Triglav. K sreči je maja povišal zavarovanje hiše na deset milijonov dinarjev, čeprav je hitra inflacija tej vsoti že vzela pravo vrednost. V Zavarovalni skupnosti Triglav v Kranju so pohvale vredno hitro reagirali. V sredo zjutraj je Peter Meglic že dobil ček za 1,5 milijona dinarjev kot predujem odškodnine za objekt ter 160.000 dinarjev za škodo v stanovanju S tem de- narjem bo lahko nakupil večji del materiala za novo streho. Denar seveda ne bo vsega povrnil. Predvsem ne dela in strahu, ki so ga prestajali domači, nemočni, da bi zaustavili požrešne zublje. Še dobro, da je zgornja plošča zaščitila stanovanje in da se nikomur ni nič zgodilo. H. Jelovčan Pred novo smučarsko sezono SSK Iskra Delta Triglav v skokih Največji napredek v tehniki skoka KRANJ — Smučarski skakalni šport ima v Kranju že dolgoletno tradicijo. Že pred drugo svetovno vojno je bila na Gorenji Savi zgrajena 30-metrska skakalnica, ki je dopuščala za takrat dobre skoke. Pravi razmah so smučarski skoki doživeli v Kranju v prvih letih po vojni, ko so se začeli pojavljati v državni reprezentanci prvi Kranjčani. Glavno obdobje se je začelo po letu 1960. Takrat se je namreč začela organizirana vadba skakalcev. Iz generacije mladih skakalcev sedemdesetih let so prišli odlični reprezentantje: Peter Stefančič, Marjan Mesec, Vinko Bogataj, Janez Gorjanc in drugi, ki so bili neprekinjeno več kot deset let v državni reprezentanci. Ni bilo olimpiade in svetovnega prvenstva, da ne bi bilo v reprezentanci polovice članov Triglava. Iz poznejše generacije je vidno izstopil Bogdan Norčič, ki ima največ državnih naslovov. Za Triglav so državne naslove osvajali še Mesec, Stefančič in Brane Benedik. Od sedanje mlade generacije pa se z drugim mestom na mladinskem svetovnem prvenstvu ponaša Janez Štirn. V zadnjih letih so Triglavani kot moštvo kar osemnajstkrat osvojili ekipni državni naslov. To doslej še ni uspelo nobenemu klubu v Sloveniji. Delo s skakalci pri Iskri Delti Triglavu pa teče naprej po načrtu, saj za devetdeset tekmovalcev skrbi poklicni trener Sandi Čimžar, razen njega pa še trenerji Janez Grilc, Miro Bizjak, Brane Benedik, brata Peternelj in Stane Martinjak ter seveda Bogdan Norčič. To je hkrati tudi porok, da bodo v sezoni 1985-86 dostojno proslavili štirideseti jubilej. V načrtu nova osemdesetmetrska plastična skakalnica Pomemben korak za nadaljnji razvoj kranjskega skakalnega športa so pri Triglavu naredili v letih 1971 do 1975, ko so na Gorenji Savi zgradili tri plastične skakalnice in manjšo v Stražišču. Letos so obnovili iztek že narejenih skakalnic in na Gorenji Savi zgradili tudi 10-metrsko plastično skakalnico za mlajšo generacijo za priprave v poletni sezoni. Pri Iskri Delti Triglav že kandidirajo, da bi na Gorenji Savi kmalu zgradili tudi 80-metrsko plastično skakalnico. Upajo na finančno pomoč tudi iz republiških virov, ki doslej najboljšemu klubu v Jugoslaviji ni dala za gradnjo skakalnice še niti dinarja. Pri novi obnovi skakalnic na Gorenji Savi so veliko prostovoljnih ur spet naredili starši skakalcev in Janez Kešar starejši ter Jože Simčič. Vse to dokazuje, da pri ID Triglav ne delajo samo s skakalci, temveč gradijo tudi nove smučarske skakalnice. Za reprezentanco nastopajo: A — članska reprezentanca Tomaž Dolar, Janez Štirn, člani B: Bojan GloboČnik, Borut Dolenc, Janez Kešar, Iztok Melin, Bojan Česen in Krištof Gašpirc. Vse te trenira in v klubu pomaga 3ogdan Norčič. V mladinski A reprezentanci sta Matjaž Zupan in Zoran Kešar, v mladinski perspektivni selekciji pa Li-par, J. GloboČnik, Šmid, Mubi, Gori-čan, Kropar, Komovec, Semrl in Kna-felj._ Načrtno delo za novo sezono O novi sezoni, ki je pred vrati, smo se pogovarjali s poklicnim trenerjem Sandijem Čimžarjem, amaterskim trenerjem Janezom Grilcem in Jože-tom Javornikom, ki je že petindvajset let član kluba. nez Štirn. Največ pričakujemo od Tomaža Dolarja, saj je njegov cilj osvojitev točk v svetovnem pokalu in dobra uvrstitev na svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih v Kulmu. Tudi od mladinca Matjaža Zupana se veliko pričakuje, saj je svoje sposobnosti že pokazal na plastiki. Sam treniram najboljše starejše pionirje in mladince. Vsi so člani perspektivne republiške selekcije,pri SZ Slovenije.« Janez Grilc — amaterski trener: »Tako kot so začeli pri Čimžarju, so naši tekmovalci začeli tudi pod mojim vodstvom. Sam imam na skrbi treninge nekaterih starejših pionirjev in mlajše pionirje kategorije A in B. Tehniko skokov so naši najbolj izboljšali na treningu v ČSSR, saj so prvič skakali na 75- in 90-metrski skakalnici. Vsi so prvič trenirali tudi na ledeni smučini v Sarajevu, pokazali so odlično pripravljenost za novo snežno sezono. Kako pa bodo zares skakali, pa bomo videli na snegu. Upamo na najboljše.« Sandi Čimžar — poklicni trener Iskre Delte Triglav: »Za novo sezono smo s pripravami začeli maja. Junija in julija smo imeli kondicijske priprave in tehnične vrline skokov na plastičnih skakalnicah. Skupne kondicijske priprave so bile v Premanturi, nato pa na plastiki v Banjski Bistrici v CSSR; potem smo šli spet na domačo plastiko. Nekaj nas je zavrlo, da nismo imeli še skupnih priprav na ledeni smučini v Sarajevu. Te priprave so se pri naših tekmovalcih poznale pri tehniki skoka. Zadnje testiranje pa je pokazalo tudi dobro telesno pripravljenost vseh. V novo sezono sicer startamo oslabljeni, saj je še vedno poškodovan Ja- Jože Javornik: »Glede na število tekmovalcev in na samo kvaliteto bi kot vrhunski športni klub v občini morali dobiti v čimkrajšem času še enega poklicnega trenerja. Smo osemnajstkratni državni prvaki in krepko prednjačimo pred slovenskimi skakalnimi smučarskimi klubi. Cilj nove sezone je, osvojitev moštvenega državnega naslova in čimveč dobrih mednarodnih uvrstitev. Na ta način se bomo oddolžili našemu pokrovitelju Iskri Delti. Od te delovne organizacije imamo tudi ime:« D. Humer Foto: F. Perdan Na Krvavcu: Snežinka ali ZVUTS? Kdo bo v letošnji zimi, ki nam že kaže prve zobe, vodil športne dneve in šolo smučanja na Krvavcu — člani kranjskega zbora vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja ali izurjeni smučarji ljubljanske Snežinke? Tehtnica se bolj nagiba na stran Snežinke. »Ne brez razloga,« poudarja Franjo Kreačič, direktor rekreacijsko-turističnega centra Krvavec. »Učitelji iz osnovnih in srednjih šol so lani imeli več pripomb na vodenje športnih dne-vov. Nekateri člani ZVUTS Kranj — ne vsi, da se razumemo — se namreč niso držali dogovora. Primerilo se je celo, da koga od vaditeljev oziroma učiteljev smučanja ni bilo na Krvavec, čeprav bi moral ta in ta dan voditi eno od skupin. Mislim, da imamo pravico izbirati in poskušati najti boljšega. Naš cilj je kakovost. To zahtevajo tudi šole, saj njihovi učenci dodatno plačajo vodenje športnega dneva. Letos bomo verjetno poskusili s Snežinko, kar pa še ne pomeni, da člani kranjskega ZVUTS-a ne bodo mogli sodelovati. Pridni bodo tudi letos dobili priložnost; to pa ne velja za vse tiste, ki so doslej poceni pridobljeno letno smučarsko karto le špekulantsko izkoriščali.« Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Kranj ima 237 članov, od tega 63 učiteljev, 131 vaditeljev in sedem trenerjev alpskega smučanja, 29 vaditeljev in tri trenerje smučarskih tekov, tri trenerje smučarskih skokov in enega častnega člana. Članarino (lani je znašala 1300 dinarjev) je plačalo le 169 članov. Pri vodenju športnih dni in smučarskih tečav na Krvavcu je sodelovalo vsega 65 članov — 17 trenerjev in 48 vaditeljev. Pri izvedbi desetega zimsko-športnega sejma v Kranju je pomagalo 157 članov. Predsezonskega seminarja na Krvavcu sta se udeležili dve petini članstva, tridnevnega izleta na visokogorsko smučišče Stubeital v Avstriji približno petina. Zbor je v minuli zimi pridobil 17 novih članov, mladih vaditeljev alpskega smučanja. Članom kranjskega zbora vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja se je ob tem, ko so zvedeli, da se rekreacijsko-turistični cener Krvavec za letošnjo zimo dogovarja s Snežinko, preprosto povedano, obesil nos. Sedem let so že stalni gostje na Krvavcu, uvedli so — kot zatrjujejo — šolo smučanja, smučarski otroški vrtec, ki je »živel« vsega eno leto, speljali rekreativno progo, dve leti vodili tudi športne dneve. Priznajo, da so njihovo delo spremljale tudi napake, vendar menijo, da le-te niso bile takšne narave, da bi moralo vodstvo RTC Krvavec iskati ljudi za vodenje športnih dni in smučarske šole zunaj Kranja. »Organizirani športni dnevi« so lani resda nekajkrat slabše izpadli, kot so pričakovale šole, vendar za to niso bili krivi le člani ZVUTS-a, temveč tudi samovoljni šolarji. »Ne glede na to, ali nas bo že letos zamenjala Snežinka, bomo fhi še vedno radi zahajali na Krvavec, tam bomo prirejali tudi smučarske tečaje za nove člane, tudi letos bomo kupili sezonske karte, le da bomo morali zanje verjetno odšteti večji delež kot prejšnja leta,« pravijo kranjski vaditelji, učitelji in trenerji smučanja, vsekakor ne najbolj zadovoljni s (še ne dokončno) odločitvijo krvavških žičničarjev. N C. Zaplotnik V nedeljo Naklo : Usnjar KRANJ — V preteklem kolu so člani nogometnega kluba Naklo osvojili pomembni točki na gostovanju v Ljubljani. V zadnjem jesenskem kolu nogometaši Nakla igrajo doma in gostijo moštvo z dna lestvice, Usnjarja iz Vrhnike. Srečanje bo v nedeljo ob 10.30 na igrišču v Naklem. Šport ob koncu tedna ROKOMET — Rokometašice Alple-sa iz Železnikov se bodo v zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva v republiški ligi pomerile jutri ob 16.15 v dvorani Tivoli v Ljubljani z ekipo Olimpije. V II. slovenski moški ligi so naslov jesenskega prvaka že osvojili igralci trži-škega Peka, ki bodo v zadnjem kolu gostili v nedeljo ob 10.15 moštvo Gro-"suplja. Srečanji Termopol: Itas Kočevje in Kamnik : Mokerc KIG bosta jutri ob 19. uri, tekma Preddvor : Dinos Slovan pa je bila že med tednom. V mladinski moški republiški ligi bo jutri ob 16. uri gorenjski derbi Žabni-ca : Preddvor, v nedeljo ob 9. uri Peko : Prule, mladinci Alplesa se bodo danes v Ljubljani pomerili z Olimpijo, že včeraj pa je bilo na sporedu srečanje Križe : Termopol. V enakem ženskem tekmovanju bo jutri ob 17. uri tekma Kamnik: Termopol. V enakem ženskem tekmovanju bo jutri ob 17. uri tekma Kamnik : Krim, ob 18. uri Peko : Preddvor, ekipa Dupelj je prosta, ostala gorenjska moštva pa gostujejo: Alples pri Olimpiji, Ratitovec v Polju in Kranj v Kočevju. — J. Kuhar KOŠARKA - Igralke Save Com-merce se bodo v tekmi 5. kola II. zvezne lige zahod pomerile jutri ob 17. uri v športni dvorani na Planini z ekipo Mengša, košarkarji Triglava pa bodo ob 19. uri igrali tekmo slovenske lige z ljubljanskim Slovanom. Smučarska sejma v Kranju in Tržiču Tržiški sejem rabljene in nove smučarske ter ostale rimsko športne opreme bo to soboto in nedeljo v osnovni šoli^ heroj* Bračiča, kranjski pa se bo odprl v četrtek, 21. novembra, in sK* nil v nedeljo, 24. novembra. Tržiški sejem rabljene in nove smučarske in ostale zimsko-športne opreme bo to soboto in nedeljo v osnovni šoli heroja Bračiča, kranjski pa se bo odprl v četrtek, 21. novembra, in sklenil v nedeljo, 24. V Tržiču bodo rabljeno zimsko-šport-no opremo sprejemali že danes od 16. do 18. ure v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici, medtem ko bodo sejem odprli jutri, v soboto, ob devetih dopoldne in ga zaprli v nedeljo ob treh popoldne. Poleg rabljene opreme bodo prodajali tudi novo, za kar bodo poskrbeli Mer-cator-tozd Preskrba Tržič in obrtnice: Nada Zalokar (pletenine), Marija Križaj (usnjene rokavice) in Nada Aljan-čič (izdelki iz plastike). Prireditelji — člani področnega zbora vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja — bodo kupcem z nasveti pomagali pri izbiri opreme, nameščali bodo okovje in oba dneva med 10. in 12. uro tudi prikazovali smučarske filme. Kompas bo ljubiteljem Zelenice ponudil smučarske karte s popustom do 15 odstotkov. Kranjski zimsko-športni sejem, že enajsti po vrsti, bo od četrtka do nedelje, od 21. do 24. novembra, v prostorih Gorenjskega sejma v Savskem logu. V četrtek in petek bo odprt le popoldne, od 14. do 19. ure, v soboto in nedeljo pa ves dan, od 9. do 19. ure. Kranjski sejem sodi med večje tovrstne prireditve Hokej na ledu Jeseničani že vodijo KRANJ — Hokejisti Jesenic enain-dvajsetkratni prvaki, so po šestnajstem kolu državnega prvenstva že prevzeli vodstvo na lestvici, saj so v dveh srečanjih v Novem Sadu premagali Vojvodino. Kranjska gora je na Jesenicah gostila Medveščak iz Zagreba in to srečanje je brez težav dobila v svojo korist. Celjani so gostili Crveno zvezdo iz Beograda in bili so poraženi. Kompas Olimpija je premagala mariborski Avtoprevoz, medtem ko so Par-tizanovci dobili srečanje z Bosno iz Sarajeva. Pari sobotnega kola — Jesenice : Kranjska gora, Cinkarna : Kompas Olimpija, Crvena zvezda : Vojvodina, Medveščak : Partizan, Bosna : Avtoprevoz. V drugi zvezni ligi je kranjski Triglav na Gorenjskem sejmu gostil ljubljanski Tivoli. V preloženem srečanju prvega kola so bili boljši Kranjčani in so zasluženo dobili tekmo s Tivolijem. Izid - Triglav : Tivoli 5:2 (1:1, 1:0, S*)- _dh v Sloveniji, saj so, na primer, samo J* ni na njem prodali 1300 parov rabiJ«' nih smuči, 1650 smučarskih čevljev. 1600 kosov oblačil in 660 parov drsaiK-Pri prodaji rabljene opreme so se leto* odločili, da bo za predmete, vredne K zovali športne filme, med katerimi j£ še posebej zanimiv film o jubilejnih o godkih v Planici. . v Vstopnina bo za odrasle 100 dinarje in za otroke 50. J. Kikel-C. Zaplotnik Kegljanje za krajevne skupnosti KRANJ - Komisija za rekreacij0 pri ZTKO Kranj bo tudi letos org*^ zirala kegljanje za ekipe krajevn skupnosti. Pogoji za to tekmovanj so znani že vsem nastopajočim m štvom v ženski in moški konkuren ■ Rok za prijavo je 20. nove«"*'^ Prijavite se lahko pismeno ali po ( lefonu 21-176 (ZTKO Kranj) -dh Namiznoteniška Hga Križe - TVD Partizan Križe pripjj vlja namiznoteniško rekreacijsko ''^ v kateri bodo nastopale ekipe i2*^ jevnih skupnosti Križe, Pristava, Se nje in Senično. Tekmovanje za n^0^ se bo pričelo danes in za ženske vembra. Vse tekme bodo v telovadb j, osnovne šole Kokrškega odreda v ^ žah. Prijave sprejema Zdenka Mag1 (telefon 50-776). Prijavnine ni. J. Kikel OBRAČUN OBRESTI NA DEVIZNA SREDSTVA ZA LETO 1985 S sprejetjem odloka Zveznega izvršnega sveta o izplačilu obresti od deviznih prihrankov občanov, ki ne bodo uveljavljali statusa de^ lavca na začasnem delu v tujini, v dinarski protivrednosti so se za-deve s pripisom obresti v marsičem spremenile. S tem obvestilom vas želimo seznaniti z načinom pripisa obresti za leto 1985, hkrati pa vas zaprositi za sodelovanje, da bi bil postopek hiter in kar najmanj zapleten. Vsem našim občanom, ki ne bodo uveljavljalistatusadelavca na z3' časnem delu v tujini, bomo obresti v skladu z zakonom morali izp'a; čati v dinarjih Pri tem velja pravilo: obresti vam bomo obračuna'1 po obrestnih merah, ki veljajo za devizne hranilne vloge. Te pa, kot veste, znašajo. 7,5 % za nevezane devizne vloge 9 % za devizne vloge, vezane nad eno leto 11 % za devizne vloge, vezane nad dve leti in 12.5 % za devizne vloge, vezane nad tri leta. Tako izračunane obresti vam bomo za vsako vrsto deviz posebal preračunali v dinarje, in sicer po srednjem tečaju, ki bo zaposam^' zno valuto veljal na dan obračuna, 31. decembra 1985. Svetujemo vam, da zato čimprej, po možnosti pa kar ob prve«1 obisku v banki, stopite še do okenca kjer vodijo vašo devizno vlO' go ter našim delavcem posredujete številko svoje dinarske hranilni knjižice ali tekočega računa, kamor vam bomo nakazali obresti pre' računane v dinarje. Če ste to storili že ob lanskem vpisu obresti, vam to letos ni potrebno. Skratka — stvar je lahko sila preprosta, če se je lotimo pravočasno, z nekaj dobre volje in z malo razumevanja. Hvala za sodelovanje in nasvidenje. MMg ljubljanska banka ~ Temeljna banka Gorenjsk' !2!*JB. NOVEMBRA 1985 OBVESTILA — OGLASI 11. STRAN @®IMg3MIEIIGLAS kokra kranj kokra kranj kokra kranj VELEBLAGOVNICA KRANJ r*fr\ Kiic lobus i \S m w globus malo drugače NOVO V IZBIRI — večja izbira modne moške in ženske konfekcije — večja izbira ženskih pletenin, perila in bluz — večja izbira metrskega blaga in talnih oblog — večja izbira mode za mlade novo v opremi opreme za žensko, moško in konfekcijo za mlade oprema za bluze in pletenine oprema za posebno prodajno mesto pri glavnem vhodu desno oprema za metrsko blago in talne obloge novo v ponudbi — posebno prodajno mesto za blago! v ugodni ponudbi novo novo novo novo novo novo novo GLAS 12. STRAN OBVESTILA, OGLASI PETEK, 15. NOVEMBjtojM5 ALPETOUR BRIONI, za zaključene skupine tudi novembra MEĐUGORJE - TROJA (Gabela), 3 dni, odhod 29.11. ANTENINA KAR A VAN A, Tu h el j ske toplice, 4 dni, odhod 28.11. BUDIMPEŠTA, 4 dni, odhod 28.11. DUNAJ - BRATISLAVA. 3 dni, odhod 28. 11. SALZBURG, 1 dan, avtobus, odhod 29.11. in 14.12. BENETKE, 1 dan, avtobus, odbod 29.11. ANDREJEV SEJEM V GORICI, odhod 30. 11. SMUČANJE V SCHLADMINGU, odhod 11., 18. in 25. 1. 1986 Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. Lfch LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV n. sol. o. Kidričeva 66, Škofja Loka objavljajo javno licitacijo za odprodajo naslednjega osnovnega sredstva: 1. viličar INDOS tip VD 2502-0104, leto izdelave 1971, izklicna cena 250.000.— din. Viličar si lahko ogledate v torek, 19. novembra 1985, od 10. do 12. ure v obratu Vincarje. Licitacija bo istega dne ob 12. uri na istem mestu. Vsi interesenti morajo v času ogleda do 12. ure plačati 10-odstotni polog od izklicne cene. Kupec mora plačati na izlicitirano ceno še 28,90 odstotka prometnega davka. Licitacija bo javna. MAM ■ ■ it KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ, p. o. Delavski svet DO razpisuje prosta dela in naloge VODENJE TEHNIČNEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih, z družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini določenih pogojev za pridobitev lastnosti delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi izpolnjevati še naslednje pogoje: višja ali srednja izobrazba gradbene smeri, strokovni izpit o graditvi objektov, tri leta delovnih izkušenj ter sposobnost vodenja in organiziranja dela v sektorju. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Komunalno podjetje Tržič, Pristava 80, z oznako »za razpis«. Komisija za delovna razmerja DO objavlja prosta dela in naloge: VODENJE INVESTICIJ Pogoji: — visoka ali višja izobrazba gradbene ali komunalne smeri, strokovni izpit o graditvi objektov, eno leto delovnih izkušenj OPRAVLJANJE AVTOMEHANIČNIH DEL - 2 delavca Pogoji: — vzdrževalec vozil in strojev (avtomehanik), 6 mesecev delovnih izkušenj, vozniški izpit C kategorije Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Komunalno podjetje Tržič, Pristava 80. HOTEL CREINA VABJl vsak dan, razen nedelje, od 10. do 24. ure glasba od 17. do 24. ure petek in sobota PLES od 19. do 1. ure petek in sobota od 21. do 2. ure nedelja od 17. do 2. ure vsak delavnik od tj do 20. ure sobota od 7. do 14. ure ZA ZDRAVO BARVO MESA IN KLOBAS Tisti, ki nekaj da na kakovost mesnih izdelkov ve. da morajo biti zdrave rožnato rdeče barve. Včasih smo uporabljali čilski soliter. Danes imamo na voljo SALAMURIN, že pripravljeno mešanico za hitro razsoljevanje mesa. Z dodatkom SALAMURINA in začimb izdelava domačih klobas, salam ter prekajenega mesa ni več nobena umetnost. THI £) HRASTNIK 125 let DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ tečaji računalniškega opismenjevanja Imate hišni računalnik, pa ne veste, kako bi ga kar najkorist-neje uporabili? Želite poglobiti znanje programiranja v jezikih BASIC ali PASCAL? Želite, da bi se tudi vaši otroci naučili računalnik čimbolj koristno uporabljati? Nameravate računalnik šele kupiti, pa se ne morete odločiti, katerega? Pri odločitvah in pri uresničevanju teh želja vam bo v veliko pomoč znanje, ki si ga lahko pridobite v trideseturnih tečajih računalništva, ki jih za vas organiziramo na Delavski univerzi Tomo Brejc Kranj. Učenje v njih temelji na PRAKTIČNEM DELU Z RAČUNALNIKI TIPA ZX SPECTRUM. Če ste v zvezi z uporabo računalnikov še brez izkušenj, vđs vabimo v OSNOVNI TEČAJ UPORABE HIŠNIH RAČUNALNIKOV. Tistim, ki osnove že poznajo, sta namenjena tečaja RAČUNALNIŠKEGA JEZIKA BASIC in PASCAL. Otroci do petnajstega leta se lahko vključijo v začetni ali nadaljevalni tečaj s posebnim, zanje prilagojenim programom. V vse tečaje se lahko vpišete do 22. novembra 1985 pismeno na naslov Delavska univerza Tomo Brejc Kranj, Cesta Staneta Žagarja 1, po telefonu pa na številko 064-27-481. Tam dobite tudi vse druge informacije. ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj, n. sol. o. Komisija za kadrovske zadeve TOZD TERMINALI objavU* prosta dela in naloge v tehnični službi 1. VODJA APLIKATIVNE TEHNOLOGIJE Pogoji: — VS strojna izobrazba — tehnološka smer, ^ M — 5 let delovnih izkušenj na področju tehnološke P prave proizvodnje, — aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika- Komisija za kadrovske zadeve TOZD DSSS objavlja prost* dela in naloge 1. SODELAVCA ZA SISTEMSKE NALOGc i iil NAGRAJEVANJU Pogoji: — VS izobrazba ustrezne smeri, — delovne izkušnje s področja nagrajevanja. 2. STROKOVNEGA SODELAVCA ZA PREDHODNI POSTOPEK S PODROČJA VARSTVA PRI DELU Pogoji: — VS strojna izobrazba ali VS elektro — jaki (lahko tudi začetnik), — zaželen strokovni izpit iz varstva pri delu 3. VRATARJA - VARNOSTNIKA Pogoji: — odslužen vojaški rok (delo je triizmensko) Komisija za kadrovske zadeve TOZD MKD objavlja pr°sta dela in" naloge 1. KEMIJSKEGA TEHNIKA za delo v skladišču kemikalij Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju P°&°^$ in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo ~ dneh po objavi na naslov Iskra Telematika Kranj, LjubU ska 24 a, Kranj, Kadrovska služba. tok gorenje NOVO V KRANJU OTVORITEV PRODAJNO-RAZSTAVNEGA SALONA V PETEK, 22. NOVEMBRA, ob 11. uri V VELEBLAGOVNiCi GLOBUS II. NADSTROPJE SODELOVANJE gorenje-merkur DEŽURNI VETERINARJI od 15. do 22.11.1985 I Od 6. do 22. ure Ž^jJ) rejsko veterinarski ^ j Gorenjske, tel.: 25-77» . j 22-781, od 22. do 6T ur« [ ncIf;.. 12-175 za občino Škofja ^^f.J, JANKO HABJAN *H vet., Žiri, Polje 1, tel.: o»'Jj, MIRO KRIŽNAR, Zv vet., Godešič 62-130 134, za občini Radovlji«* Jesenice d, ANTON PLESTEN^ dipl. vet.: Bled, PrešerJ" 34, tel 77-828 ali 77-8&> inex adria aviopromet ZIMSKI RED LETENJA \Z LJUBLJANE V: beograd dubrovnik sarajevo skopje split titograd ljubljana—larnaca ljubljana—munchen vsak četrtek - vsak ponedeljek, sredo, petek ljubljana, Kuzmičeva 7 tel.: 313-366 Na voljo so vam družinski, skupinski in ostali popusti. Podrobnejši red letenja dobite v vaši turistični agenciji __inex adria avtopront SSLjS- NOVEMBRA 1985 OBVESTILA, OGLASI 13. STRAN @®S!^fftSSm nnotehna fc>Jpr0yr,/c/ FUŽINAR na Jesenicah smo opazili FRI-go ' kjjo v sodelovanju z Rovvento izdeluje Elma. Ta kto!!0d'nJsk' Pn'Pomoček je skoraj nepogrešljiv v vsa-mQ.9o?podinjstvu, saj z njim lahko zelo hitro pripravi-na 12?i'n kar je najvažnejše, brez veliko maščobe. Ce-n*26.747.- din. VAS *a mrzle dni *°P/a volnena tekna v vseh *lrnirinih tr9ovinah. nSS?^ zadruga prevoznik gorenjske p- o. CveUična 10 sklepu zadružnega sveta objavlja prosta dela in naloge Imetnika poslovne enote škofja loka *- h moraJ° izpolnjevati naslednje pogoje: al" i|maJ0 srednješolsko izobrazbo prometne, ekonomske «% g i +?mercialne smeri, le« delovnih izkušenj. ^ni pogoji: — komunikativnost — pretežno delo z ljud- mi, — znanje strojepisja ^eK razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusno dobo «1 mesecev. Pog0;1(*a^ naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju oik *ev v 8 dneh po objavi na naslov: Obrtna zadruga Prevoz-0 i,^°renJske. Naklo, CveUična 10. wl bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri. *u GOSTINSTVO GOZD MARTULJEK u^e Prosta dela in naloge ^NJSKE BLAGAJNICARKE °8°ji: — srednja šola, ~~ eno leto delovnih izkušenj na podobnem delovnem rnestu, — delovno razmerje bomo sklenili za določen čas — za zimsko sezono. Iskra '^.TELEMATIKA H>Sollr»ja M telekomunikacije in računalništvo, Kranj, dpiH^t Delovne skupnosti skupnih služb razpisuje pro-Vrjn m naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo ^Ma v?LU2BE ZA VARSTVO PRI DELU IN Nl2ACIJO DELA ti naii ^ morajo poleg z zakonom določenih izpolnjevati tu- v visT^6 P°gOJe: > 5 j^^solska izobrazba strojne smeri, % strnvUstreznm delovnih izkušenj, osn Vni izPit; iz varstva Pri delu P° 17 • ČIenu Pravilnika ° strrarVan za organiziranje službe za varstvo pri delu ter o p0(?kovnem usposabljanju delavcev, ki opravljajo naloge s *• Pog? ^a varstva pri delu, kad doloceni z družbenim dogovorom o uresničevanju «rovske politike v občini Kranj fena.. doba za imenovanje je 4 leta. iS^Snad na^ P"Jave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in Hu {1 posedanjih delovnih izkušenj pošljejo priporočeno v r\ yska po obJavi na naslov Iskra Telematika, Kranj, Ka-§Ss« služba Ljubljanska 24 a, Kranj, z oznako »za razpis gorenjski tisk tiskarna in kartonaža - n. soi. o. moše pijadeja 1, Kranj Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK n. sol. o. Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj TOZD REPROTEHNIKA b. o. Kranj Moše Pijadeja 1, objavlja prosta dela in naloge 1. TISKANJE BARVNIH SKAL (tiskar za ofset tisk) Pogoj: 3-letna srednja grafična šola za poklic of sef tiskar in 4 leta izkustev. Delo je dvoizmensko in se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za opravljanje del in nalog je določeno 2 mesečno poskusno delo. 2. POMOČ PRI PRIPRAVI BARVNIH SKAL Pogoj: Končana osnovna šola. Delo je dvoizmensko in se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za opravljanje del in nalog je določeno enomesečno poskusno delo. TOZD TISK b. o. Kranj Moše Pijadeja 1, objavlja prosta dela in naloge 1. NOČNO VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE STROJEV Pogoj: 3-letna poklicna šola za mehanike ali druge ustrezne smeri in 4 leta izkustev. Delo je samo v nočnem času in se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za opravljanje del in nalog je določeno enomesečno poskusno delo. 2. NOČNO VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE II. Pogoj: Končana osnovna šola in eno leto izkustev. Delo je samo v nočnem času in se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za opravljanje del in nalog je določeno enomesečno poskusno delo. 3. POREZAVA TISKOVIN Pogoj: Končana osnovna šola in eno leto izkustev. Delo je dvoizmensko in se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Zla opravljanje del in nalog je določeno enomesečno poskusno delo. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema kadrovska služba delovne organizacije v roku 8 dni po objavi. KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, n. sol. o. TOZD OPEKARNE b. o. Kranj, Mirka Vadnova 1 Objavlja po 147. členu Statuta TOZD Opekarne naslednji razpis za imenovanje delavca s posebnimi pooblastili TEHNIČNEGA VODJO za mandatno dobo štirih let. Za opravljanje teh del in nalog zahtevamo, da kandidat poleg splošnih pogojev, ki so določeni v zakonu in družbenem dogovoru, izpolnjuje še naslednje: — da ima višjo šolsko izobrazbo gradbene, strojne ali var-nostnotehnične smeri ali srednjo šolsko izobrazbo gradbene ali strojne smeri, — da ima tri leta oziroma pet let delovnih izkušenj v stroki, — da ima organizacijske sposobnosti Kandidati naj pošljejo pisne prijave z življenjepisom in dokazili o strokovni usposobljenosti in izpolnjevanju drugih zahtevanih pogojev v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov KOGP Kranj, Ulica Mirka Vadnova 1, s pripisom »za razpisno komisijo za imenovanje tehničnega vodja tozd opekarne.« Kandidate bomo o izbiri obvestili 30 dni po izteku roka za prijavo na objavljeni razpis. SUKNO ZAPUŽE Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb in komisija za delovna razmerja objavljata razpis oziroma oglas naslednjih prostih del in nalog za 1. VODJO PRODAJNEGA SEKTORJA 2. KOMERCIALISTA PRODAJNEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o delovnih razmerjih, izpolnjevati posebne pogoje: pod 1. — višješolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih, — aktivno obvladanje tujega jezika, — organizacijske sposobnosti in komunikativnost. Dela razpisujemo za 4 leta. Kandidati 'morajo izpolnjevati tudi pogoje iz Družbenega dogovora o oblikovanju kadrovske politike v občini Radovljica. pod 2. — višješolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, — 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih. Dela bo kandidat združeval za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Prijave naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici v 8 dneh po objavi na naslov Sukno Zapuže, Zapuže 10 a, Begunje, s pripisom »za razpisno komisijo«, pod 1. in »komisija za delovna razmerja« pod 2. Kandidate bomo o rezultatih objave obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA p. o. objavlja prosta dela in naloge 1. POSLOVODJE REPRODUKCIJSKE TRGOVINE TRATA 2. FAKTURISTA Pogoji: pod 1.: — trgovski poslovodja, srednja šola kmetijske ali ekonomske usmeritve, pod 2.: — srednja šola ekonomske ali administrativne usmeritve Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema sekretariat zadruge 8 dni po objavi oglasa. ŠPORT IN REKREACIJA Podlubnik 1 c, ŠKOFJA LOKA Obljavlja za zimsko sezono 1985/86 naslednja dela in naloge v smučarskem centru Stari vrh 1. BLAGAJNIKA na spodnji postaji sedežnice 2. VEČ STREŽNIKOV za delo na sedežnici in vlečnicah Delo je po pogodbi in izključno v času obratovanja žičnic. Možnost zaposlitve imajo tudi študentje in upokojenci. Prijavite se po telefonu 064-62-461, pismeno ali osebno do 30. novembra 1985 na naslov Šport in rekreacija Škofja Loka, Podlubnik 1 c. SŽ TOVARNA VIJAKOV PLAMEN KROPA p. o. Kadrovska komisija objavlja na podlagi 29. člena pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih in v zvezi s 35. členom pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih prosta dela in naloge 1. VODJE TEHNIČNE PRIPRAVE DELA za vodenje oddelka (konstrukcija, tehnologija, operativna priprava proizvodnje) Pogoji — visokošolska izobrazba strojne smeri, — 5-letne delovne izkušnje v kovinsko predelovalni industriji, — zaželeno znanje tujega jezika. Kandidati naj prijave z dokazili pošljejo v 20 dneh po objavi. Natančnejše informacije lahko dobite osebno ali po telefonu 79-461 — kadrovska služba. GOZDARSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KRANJ, o. sub. o. KRANJ, Cesta Staneta Žagarja 27 a RAZPISUJE KREDITE ZA RAZVOJ ZASEBNEGA KMETIJSTVA V LETU 1986 Kredite bomo odobravali za naslednje namene: — preureditev hlevov s pripadajočimi napravami za krave in mlado živino, — nakup plemenske živine, — nakup kmetijskih strojev, — kmečki turizem. Kreditni pogoji bodo glede na namene kreditiranja različni. Določil jih bo izvršilni odbor na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana razvoja kmetijstva, ribištva in živilske industrije za obdobje 1986—1990 ter sklepov Konzorcija za zagotovitev sredstev za proizvodnjo in preskrbo s hrano za potrebe SR Slovenije in sklepov LB — TBG Kranj. Pogoji za pridobitev kredita so: — da je prosilec lastnik gozda — kmet in da je vsaj 1 leto vlagatelj pri GHKS Kranj, — da trajno gospodarsko sodeluje z Gozdnim gospodarstvom Kranj, — da ima s področno TZO sklenjeno pogodbo o proizvodnem sodelovanju v skladu z zakonom o združevanju kmetov, - — da je preusmeritev oziroma pospeševanje kmečkega gospodarstva v skladu z načrtom razvoja kmetijstva in gozdarstva, — da ima v primeru koriščenja kreditov za gradnjo veljavno gradbeno dokumentacijo, — da je kreditno sposoben. Ob enakih pogojih imajo vsi združeni kmetje enake pravice za najemanje kreditov; v primeru pomanjkanja sredstev pa imajo člani ustanoviteljice GHKS prednost pred ostalimi vlagatelji. Prošnje za kredite bodo do 31. januarja 1986 sprejemali blagajniki GHKS v poslovnih enotah v Škofji Loki, Tržiču in Preddvoru. Obveščamo, da vse vloge in dvige denarja in tudi vse kreditne zadeve lahko opravite v naših poslovnih enotah v Škofji Loki, Tržiču, Preddvoru in Kranju vsak delavnik od 7. do 12. ure. Osnovna šola BRATSTVO IN ENOTNOST Kranj Svet šole razpisuje dela in naloge RAVNATELJA ŠOLE Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje, določene z Zakonom o osnovni šoli ter 511. členom Zakona o združenem delu. Kandidat mora imeti ustrezno pedagoško izobrazbo ter najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraže-valnem delu. Poleg tega mora imeti tudi ustrezne organizacijske sposobnosti ter strokovne in moralno-etične lastnosti. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh razpisni komisiji za imenovanje ravnatelja osnovne šole Bratstvo in enotnost Kranj, Tončka Dežmana 1. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku razpisa. Komisija za delovna razmerja šole pa objavlja dela in naloge UČITELJA TELESNE VZGOJE za določen čas od 16. decembra 85 do konca pouka v šolskem letu 1985/86 s pripadajočim dopustom. Pogoj: P ali PRU. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po preteku razpisa. GLAS 14. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA PETEK, 15. NOVEMBRA 198S MALI OGLASI tel:27 960 cesta J LA16 aparalltitioll Prodam nov stereo RADIOKASETO FON in 40 kanalni VVALKI TALKI Mar-jan Čeč, Zg. Bitnje 47_ 14572 Prodam hidravlični NAKLADAČ leon T 400 SI, jermenico za traktor univer-zal ali štore, dve zimski gumi 165 x 13. Stiska vas 1, Cerklje_14671 Prodam črno-beli TELEVIZOR El Niš, star 15 let, še v odličnem stanju, za 5.000 din Dominik Zaletelj, Sr. Bit-nje 62, Žabnica_14672 Prodam MIKSER za mletje repe. pese. Sršen, Depala vas 20, Domžale _14673 Takoj prodam ATARI 800 XL. FLOP-PY DISK in programe. Štefan Vreček, Rožna ul. 11, Šenčur _14674 Prodam PLUG Obračalnik in ČESEN. Voklo 73_14675 Prodam nov TRAKTOR deutz 60 KM, ali menjam za novega 48 KM. Telefon 45 368_14676 RADIOKASETOFON z ločljivimi zvočnik^ benvtone, prodam. Bavdkova 7, Kranj, Stražišče_14677 Prodam KULTIVATOR z ježem. Su-ha 4, Kranj_14678 Prodam nakladalno PRIKOLICO SIP 19-kubično, dobro ohranjeno in suha smrekova DRVA Franc Roblek, Bašelj 20, Preddvor_ 14679 Prodam TRAKTOR FERGUSON, 42 KM, PLUG regen, tribrazdni OBRAČALNIK, vrtavkasto FREZO LEU s klini, širine 2 m, sipov heublitz 220 ZGRABLJALNIK, rotacijsko KOSILNI-CO velger. Voglje 86, Šenčur 14680 Prodam črno-beli TELEVIZOR atlan-tik (245), ŠIVALNI STROJ bagat Jadranka, GRAMOFON skanderborg 2000 stereo. Telefon 42-351 popoldan _14681 HITACHI, večji, prenosni RADIOKASETOFON, kot mini komponenta, 2x30W, prodam. Telefon 28-861 — int. 21-99 ali 23-597_14682 Prodam TELEVIZOR akvamarin gorenje, ekran 67 cm, star 7 let. Telefon 70-082__14683 Prodam hišni RAČUNALNIK com-modore 116 in JOYSTICKT 1341 Tele-fon 75-802_14684 Ugodno prodam PLETILNI STROJ. Telefon 82-871 popoldan_14685 Prodam GLASBENI CENTER beny-tone. Telefon 34-177 po 17. uri 14686 Prodam STISKALNICO, električno ogrevanje, velikost plošče 2500 x 1300. Maks Prevodnik, tel. 064/62-195 14687 Prodam brezhibno univerzalno STRUŽNICO. Suška26, Škofja Loka, tel 60-928__14866 Prodam TRAKTOR štore 504 s kabino, avtomatsko kljuko in utežmi, cena 128 SM Matevž Demšar, Log 3, Škof ja Loka_14867 Prodam črno-beli TELEVIZOR euro-pa 2000. Telefon 61-316_14868 Prodam GRAMOFON pioneer PL 2, direktni pogon Telefon 25-822 14869 Ugodno prodam star črno-beli TELEVIZOR El Niš z dobro ohranjenim ekranom Telefon 62-602 od 11. do 12. ure_14870 Prodam črno-beli TELEVIZOR čajo-vec za 3SM. Dragan Mićić, Janeza Puharja 3, Planina, Kranj. Ogled dopoldan_14871 Prodam TELEVIZOR mini grand. Kranj, Stara cesta 14_14872 Prodam PLUG za pluženje snega. Repnik, Praprotna polica 19, Cerklje __14873 Prodam ZVOČNIKE vvharfedale, KA--SETOFON RT 100 m KAMERO LOMO 216. Telefon 44 570_14874 Prodam star ŠIVALNI STROJ sin-ger Telefon 38 421 od 16 do 18. ure _14875 Prodam STROJ za rezanje cevnih navojev REMS Pot v Bitnje 53, Kranj, Stražišče_14876 Prodam prenosni črno beli TELEVIZOR jasna. Nabernik, Kurirska pot 23, Primskovo, Kranj_14877 Prodam enoosno PRIKOLICO, primerno za traktor 30 KM Telefon 064/66 636 popoldan_14878 Poceni prodam RADIO, črno beli TELEVIZOR, MOTOKULTIVATOR hon-da, PRIKOLICO, KOSILNICO in PLUG Telefon 50 183, popoldan_14879 Ugodno prodam MOTORNO ŽAGO husgvarna Telefon 69 154_14880 Prodam 2500 kosov rabljene STREŠNE OPEKE folc. Škrab, Huje 10, Kranj _14707 Ugodno prodam 800 kosov porolit OPEKE, debeline 12 cm. Leopold Pan-gerc, Črnivec 19, Brezje, tel. 79-919 _14708 IVERNE PLOŠČE, 18 mm, prodam. Finžgar, Begunje 128/A, tel. 74-681 dopoldan_14709 Prodam suhe smrekove in borove OBLOGE, širina 7 in 9 cm, za notranje ali zunanje oblaganje. Vse informacije po tel. 62-618 popoldan _14896 Prodam 150 kv. m KOMBI PLOŠČ, DEBELINE 3,5 cm. Telefon 25-159 ____ 14897 Prodam 600 kosov novomeške STREŠNE OPEKE. Rada Lončar, Rete-če 27, škofja Loka_14898 Poceni prodam malo rabljena OKNA Jelovica z dvojno zasteklitvijo in mini roletami, 120x 14Q ih 80x 120. Te-lefon 47-676_14899 Prodam. VRATA in PODBOJ. Telefon_____dJ20_do_^ Prodam nov GORILEC na olje za centralno kurjavo znamke thisen in nov MOTOR za AUDI 100, letnik 1981. Telefon 45-017_14901 Ugodno prodam 800 kosov rabljene OPEKE bobrovec, 150 kosov brušenih temnejših teraco PLOŠČ, 3 kub. m TRAMOV za ostrešje, 100 I KATRANA, 20 kg bodeče ŽICE. Ogled v soboto, 16. in nedeljo, 17. t. m., od 10. do 18. ure. Regovec, Jesenice, Viktorja Kej-žarja 17, Kranj 14902 razno prodam ČOLN elan GT 402 z motorjem EVINRUDE 40, z daljinskimi komandami, prikolico in cerado, ugodno prodam. Telefon 22-418 14625 Prodam električn i ŠTEDILNIK (2 + 2), dve zimski GUMI za fička, desna vrata za 850 in stekla. Alojz Lonča- riček, Retnje 1/A, Križe_14626 Ugodno prodam ŠTEDILNIK kiip-persbusch, malo rabljen, 3 FOTELJE, dobro ohranjeno črno-belo TELEVIZIJO in POROČNO OBLEKO št. 40. Pri- stava 2/A, Tržič_14627 Prodam bizam PLAŠČ 1 (svetlo krzno). Ručigajeva c. 20, Kranj 14628 TELEVIZOR »Mojca« in kamei spoj-ler za golfa, prodam. Dragomir, Cer- klje, Krvavška 18_14629 Prodam SADJE za namakanje. Tele- fon 45-538_14630 Prodam drobni KROMPIR. Luže 46 _14631 Prodam LIGUSTER za živo mejo. Partizanska 28, Šenčur_14632 Ženski zimski PLAŠČ, rjav, št. 40, z < všitim krznenim ovratnikom, malo nošen, poceni prodam. Telefon 22-581 _14633 Ugodno prodam novo žensko (velik ponv) in starejše moško KOLO. Tele- fon 061/627-061_14634 Prodam stoječo železno CISTERNO za olje ali nafto, 1000-litrsko in PEČ na olje husquarna. Tanko, C. Gorenjskega odreda 7, Mlino, Bled_14635 Prodam 150 m pocinkane ŽIČNE MREŽE za ograjo, visoke 0,50 m — 50/25, novo 4,5 kW termoakumulacij-sko PEČ, 4 OBROČE (feltne) za opel kadett in vlečno kljuko, dve ZIMSKI GUMI 5,90 x 13, z obroči in vlečno kljuko ter novo prednjo vzmet za Z-750 Humar, Bled, Prešernova 40, tel. 77-250_14636 Poceni prodam 300 betonskih KVADROV, dve toni CEMENTA in ŠIVALNI STROJ danica. Telefon 35-392 14637 Ceneje prodam nov moški ZIMSKI PLAŠČ in globok otroški VOZIČEK ter leseno STAJICO. Kranj, Primskovo, Jezerska c 23_14638 Prodam jedilni semenski in drobni KROMPIR igor Zg, Brnik 44 14639 Poceni prodam 115pm dolgo, pločevinasto KOPALNO KAD Kranj, Ul. 1 avgusta 5, pritličje_ 14640 Prodam ZLATO za zobe Telefon 24 432_14641 Prodam dva otroška AVTOSEDEŽA Telefon 064/33 308_14642 Prodam 8 novih ruskih GUM (165 x 13). Tel. (064) 80-051_ Prodam temno rjavo JAKNO, št 38 (semiš, podloženo z ovčjo kožo) in temno-rjav ZIMSKI PLAŠČ št. 38 (se miš). Škofic, Ručigajeva 9, tel. 26 367 po 15. uri 14643 gradbeni mal Prodam OSTREŠJE (nekaj leg irr Spirovcev) Slap 13, Tržič_14697 Prodam TRAME 10x10, 4 m dolge in za opaženje PUNTE, bankine m de ske Ul Pavle Medetove 39, Naklo _14698 Prodam 1000 kosov STREŠNE OPE KE folc, stare Zg Bitnje 142, Žabnica __14699 BETONSKO ŽELEZO in SALONIT NO KRITINO, ugodno prodam Infor macije vsak dan po tel. 47-104 14700 Rabljeno cementno STREŠNO OPE KO, prodam GloboČnik. Lahovče 11 _14701 Prodam 10 kv m balkonske ŽELE ZNE OGRAJE Slavka Zupančič, Hrast je 179, Kranj _14702 Ugodno prodam rabljeno STREŠNO OPEKO kikinda. 40 x 22 cm, v Kranjski gori Telefon 88 735_14703 Ugodno prodam dvižna GARAŽNA VRATA LIP ter električni RADIATOR ' Valant, Bodešče 17, Bled 14704 Prodam 5 m' smrekovih PLOHOV, debelme 5 cm Cvenkel. Otoče 24, Podnart, tet 70 246__14705 ELEKTRIČARJI« Prodam nekaj LU KNJAČFV doz. premera 16 Ančimer, Predosij, 13, Kranj_14/Ob Prodam otroško POSTELJO, STAJ CO in športni VOZIČEK Bizjak. Jezer ska c 47, tel 23-565_14644 Prodam semenski KROMPIR igor in desire Visoko 31, Šenčur_14645 Prodam drobni KROMPIR in PRAL NI STROJ candv, po delih Predoslje 3, Kranj__14646 Prodam SMUČI elan RC 06, z VEZ Ml tyroha 390 RD Telefon 83 109 _*_14647 Prodam KORUZO v zrnu Telefon 74 178 - Leon Metaln, Radovljica, Cankarjeva 6_14648 Barvni TELEVIZOR gorenje, starejši in SMUČI, 130 cm, z VEZMI, prodam Telefon 24-127 14649 SPAR MARKET RAKUŠEK iz Sel, 4 km proti Železni Kapli, tel.: 9943 4227 7170 Odprto tudi ob sobotah popoldne ter za skupine ob prejšnji najavi tudi ob nedeljah. i FOTOGRAF Janez Žumer Izdelava fotografij za vse vrste osebnih dokumentov V DVEH URAH KRANJ. Partizanska 4. 23-893 (pri Prešernovem gaju) Ugodno prodam drobni KROMPIR. Sr. Bitnje 28, Žabnica_14825 Prodam semenski KROMPIR igor. Gradišar, Sp. Duplje 67_14826 SENO, OTAVO in travno silažo prodam. Janez Demšar, Vincarje15, Škofja Loka_14827 Prodam KRAVO s prvim teličkom in suhe bukove PLOHE, 50 mm. Zalog 43, Cerklje_14828 Prodam MOTOR 3 kW, 1400 obratov, POBJON7 do 10 cm in etažni ŠTEDILNIK. Informacije po tel. 45-467 _14829 Poceni prodam dva MOŠKA PLAS-ČA št. 52, dva ženska PLAŠČA št. 44, za manjše postave in SESALEC za prah. Telefon 22-101 _14830 Ženski čiri PLAŠČ perzianer umetno krzno za srednjo postavo, moško drap krombi SUKNJO, št. 48, pro-dam. Telefon 23-703_14831 Prodam nove smučarske TEKAŠKE ČEVLJE, št. 39, za polovično ceno, dve letni GUMI s platišči, semperit 13/185, ' starejše moške DRSALKE št. 40 za 3.000 din ter POLOSOVINO za wart-burg in še druge dele. Muzga, Prešer-nova 23, Bled_14832 Poceni prodam GOBELINE. Informacije po tel. 38-105 v soboto in nedeljo^_14833 Prodam semenski KROMPIR igor in jedilni KROMPIR desire. Pilar, Bele-harjeva 15, Šenčur_14834 Prodam jedilni KROMPIR igor, 40 din za kg, in semenski, 50 din za kg, prva množitev. Voklo 6, Šenčur 14835 , Prodam semenski KROMPIR aurora. Voklo 49, tel. 064/49-141_14836 Prodam globok in športni VOZIČEK tribuna in PAJACA za otroka do enega leta starosti. Božo Dojič, Golnik 46 _14837 Prodam skoraj novo KRZNENO JAKNO (zajec), št. 46-48, cena 4 SM. Te-lefon 45-114_14838 Prodam ZLATO za zobe. Šifra: Gram 3.200 din_14839 Prodam debel semenski KROMPIR aurora, prva množitev. Marjan Cof, Praše 15, Mavčiče_14840 Krzneno zajčjo dolgo JAKNO, št. 40-42, prodam za 18000 din. Telefon 28-704_14841 Prodam RADIOKASETOFON SCHARP. Ropret, R. Papeža 32, Kranj ' vozila Prodam VW GOLF GLJ. letnik 1982. Golniška c. 105 — Kokrica Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, vozno, neregistrirano, za 7 SM. Naslov v oglasnem oddelku_ 14713 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, registrirano do aprila 1986 Ogled vsak dan popoldan Kranj, Me-detova 1, soba 60_._ 14714 Prodam R-4, letnik 1981. Špenko, Hotemaže 15, Preddvor_14716 Prodam CITROEN GS, letnik 1974, lažje karamboliran. Ogled vsak dan. Klopčič, Britof 138, Kranj_14716 ZASTAVO 750, starejši letnik, dobro ohranjeno, prodam Telefon 21-147 _14717 DIANO, letnik 1976, prodam celo ali po delih, odličen motor. Stojan Čes-nik, Rudija Papeža 34, Kranj, tel. 25-279 dopoldan_14718 Prodam ali zamenjam KOMBI, letnik 1976. za MZ ETZ 250; prodam APN 6. Žiganja vas 9 _14719 Prodam KATRCO, letnik februar 1984. Telefon 70 209 zvečer 14720 Ugodno prodam ZAPOROŽCA. le tnik 1978 Mohorič, Gubčeva 7, stano vanje 1, Kranj__14721 Prodam 2 malo rabljeni ZIMSKI GUMI 135 x 13 Gašperlin, C JLA 35, Tržič __14722 ZASTAVO 101, letnik 1981, prodam. Jelka, Radovljica, Staneta Žagarja 34 _14723 Ugodno prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1974 Tatinec 1, Preddvor_14724 Prodam nov neregistriran GOLF D. Osredkar, Smledniška 89, Kranj 14725 SIMCO 1100 LE, letnik 1977, ugodno prodam Anželj, Kranj, Staneta Žagar ja 18 _14726 Prodam ŠKODO 110 po delih fic, Planina 16, Kranj, tel 21 732 14727 BMW 2500, letnik 1969, in R 4, letnik 1976, neregistriran, ugodno prodam Telefon 26 331_14728 Prodam ZASTAVO 101 L, letnik 1977, registrirano do 16 11 1986 Zlat narjeva pot 8. Stražišče, Kranj 14729 Prodam ZIMSKE GUME za ZASTA VO 101 Brane Šenk. Ui Staneta Roz mana 2. Kranj_14730 Prodam AUDI 100 LS, letnik 1976, karamboliran, cena 25 SM Tone Be hek, Gradmkova 4, Kranj, tel 22 607 _14731 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto Joža Košir, Krajevna pot 9. Stražišče, Kranj _14732 Poceni prodam I IČKA. stare|ši le tnik, dobro ohranjenega, registrirane ga Ogled v petek popoldan in soboto dopoldan Tomislav Pantovič, Tr'.)0|e 3 __14733 Prodam ZAMALO 101, letnik 1980. cena približno 45 SM Ogled po 15. uri. Resnik. Dražgošk. 4, K^anj_14/34 Prodam ZASTAVO 101 GTL (3 vrata), letnik 1985, in namizni VRTALNI STROJ do premera 8 mm. Jagodic, Vidmarjeva 8, tel. 27-561_14735 ZASTAVO 101, letnik 1981, prodam. LahovčeJJ__14736 Prodam zaprt KOMBI VW. Telefon 38-657_14737 Prodam karambolirano DIANO, letnik 1978, nevozno. Ogled popoldan od 16. do 19. ure. Kern, Visoko 84, Šenčur_14738 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1977. Sv. Duh 45, Škofja Loka_14739 Prodam MZ 250, letnik 1980, 10 SM, R-16 po delih in GRAMOFON tehniks, 4,5 SM. Srečo Cof. Sv. Duh 72, Škofja Loka, tel. 60-411 dopoldan 14740 Prodam FIAT 850. Vrhovnik, Sv. Duh 86, Škofja Loka_14741 Prodam TAM 4500, cena po dogovoru. Peter Habjan, Sopotnica 5, Škofja Loka _14742 Ugodno prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, registrirano do marca 1986, in 180 m' pocinkane merkur MREŽE. Posavec 56, tel. 70-372 14743 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978. Ogled popoldan. Miro Heberle, Lesce, Finžgarjeva 4/A_14744 ZASTAVO 750, letnik 1972, prodam. Zupan, Šutna 96, Žabnica, tel. 44-572 __14745 MERCEDES 200 D, letnik 1973, prodam. Suhadolnik, Šempetrska 36, Kranj _14746 Prodam dobro ohranjenega SPAČKA, letnik 1975. Štefka Artelj, Dobro polje 13, Brezje_14747 Zamenjam ŠKODO 110 L za 10 špi-rovcev, 50 m2 pobjona in 30 »rimlnov«. Mlakarjeva 23, Šenčur_14748 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Češnjica 4, Podnart. Telefon 70-075 ___14749 Prodam dobro ohranjen, vozen, ne-registrian NSU 1200 C. Mam, Sv. Duh 92, Škofja Loka, tel. 60-353 14750 Prodam dobro ohranjen osebni avto VVARTBURG, letnik 1974, registriran do julija 1986. Telefon 40-016 14751 GUME 650x16 sava radial, nove, ugodno prodam. Telefon 061/555-114 _14752 Prodam SIMCO 1000 GLS, letnik 1967, z vsemi rezervnimi deli, cena po dogovoru. Jože Bajt, C. 1. maja 37, Jesenice_14753 Prodam nove BLATNIKE in PRAGO-VE za Z-750. Telefon 40-633 14754 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1979. Voklo 12, Šenčur_14755 AMI 6, vozen, celega ali po delih poceni prodam. Leon Krfogec, Tuga Vid- marja 4, Kranj_14756 Poceni prodam vozen avto LADA karavan. Telefon 40-585_14757 Prodam KOMBI ZASTAVA (7+1), letnik 1978, brezhiben, ali menjam za avto in prodam novo PEČ stadler, 50 000 kcal. Biček, Mošnje 26, Radovljica_14758 Prodam zadnja nova desna VRATA za ZASTAVO 101. Ivan Habjanič, Fin- žgarjeva 16, Lesce_14759 ZASTAVO 101 prodam po delih. Slavko Musič, C. Revolucije 2/A, Jesenice____14760 Ugodno prodam MOTOR za ZASTAVO 101/74 in druge dele ter dve GUMI 155-13. Informacije popoldan po tel 47-661 _14761 Prodam DIANO po delih, letnik 1980 Struževo 33, Kranj_14762 ZASTAVO 750, letnik 1963, registrirano, in nov TELEFON na tipke pro- dam. Telefon 22-553__14763 Prodam ZASTAVO 101, letnik de cember 1977. Srednja vas 8, Golnik __14764 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, .registrirano do januarja 1986. Franc Papler, Hudo 15, Tržič_14765 KUPIM MOTOR za fiat 132 GLS 1800 v voznem stanju Telefon 064/75-919 od 15. do 20. ure 14766 Prodam karamboliran VVARTBURG karavan, star dve leti, prevoženih 8 000 km. Pervan, Radovljica, tel. 74 928 _14767 Prodam suha bukova DRVA, ZA STAVO 750 za 5 SM in OPEL, letnik 1982, registriran do 11 7 1986, za 37 SM. Telefon 70 237_14768 Prodam ZASTAVO 101, registrirano do julija 1986. Žirovnica 3/B, tel 80 046__14769 Prodam osebni avto R-17 TL, letnik 1975 Tavčar, Stara Loka 22, Škofja Lo ka_ 14770 . Prodam 126 P, letnik 1979, prevoze nih 40 000 km Žabnica 53, tel 44 563 _14771 Prodam VVARTBURG karavan, letnik 1974 na novo registriran, za 14 SM, ter CROSS PUCH KOBRA 50 cem, letnik 1979, brez zadnjega plašča, cena 7 SM. Muzga, Prešernova 23, Bled _ _14772 Ugodno prodam GOLF diesel, letnik 1978 Telefon 79 646_14773 Prodam ZASTAVO 750 letnik 1972 Vili Pozvek Sv Duh 180, škofja Loka _14812 Prodam dve malo rabljeni ZIMSKI GUMI s platiščema, cerado in dinamo za Z 750. Ale Krupič, Novi svet 15, Škofja Loka _14813 Prodam ZASTAVO 101 confort, le tnik 1982. Telefon 38 296_14814 FIČKA prodam po delih Ogled v so boto Voklo 70, Šenčur_14815 Prodam registriran FIAT 126. (motor v okvari) ali kupim motor Hrastje 90 ______14816 Prodam dve komplet ZIMSKI G U MI za ZASTAVO 750 Telefon 47 511 ____14817 Prodam 126 P. Telefon 50 249 po poldan__14818 Prodam generalno ol>novl|t;n Mf NJALNIK za TAM 5000 Telefon 79 439 _14819 Prodam FIAT 127, letnik 1977 Tele fon 24 493__14820 Prodam FIAT 124. letnik 1969. nere gistriran, vozen Telefon 26 050 148? 1 Prodam ŠKODO S 100, letnik 1972. Jožo Šenk, Prodoslj- 94_14822 -^ ______! škof ja loka L_ZJ v prihodnjem tednu: Ponedeljek, 18. november, si velja zapomniti. Saj je to dan proizvajalcev v Nami. Predlagamo vam nakup raznih delikates, slaščic, posode, odej, rjuh«, li-kalnikov, nogavic, trenirk, spodnjega perila in celo gramofona Iskra tip 1040 po ugodnih cenah. Akcija poteka ves dan v Nami — in to ne le v Škofji Loki, ampak povsod v Nami. V prihodnjem tednu pa vam bomo v Nami Škofja Loka na oddelku posebnih prodaj v I. nadstropju ponudili igrače. Bliža se namreč čas novoletnih nakupov, izbira igrač v Nami je pestra, zato smo prostor namenjen igračam razširili, da boste starši lažje izbrali. Naj vas na tem mestu opozorimo, da smo v Nami pripravljeni na željo delovnih organizacij pripraviti tudi novoletne pakete za obdaritev otrok. HIŠA DOBREGA NAKUPA Prodam ZAPOROŽCA, letnik 1978. Gradišar, Zalog 99, Cerklje_14823 Ugodno prodam RENAULT4, letnik 1981. Božo Dojič, Golnik 46 14824 itan.oprema Ugodno prodam KLUBSKO MIZO in 3 STOLE. Strahinj 24, Naklo, tel. 47-605_14688 Prodam OMARO, nizko OMARICO za v dnevno sobo in TROSED. Telefon 21 922__14689 Prodam jedilno MIZO s štirimi STOLI. Tomaževič, Zg Besnica, tel 40-631 _14690 Poceni prodam ZAMRZOVALNO OMARO. Telefon 38-492_14691 PRALNI STROJ, 3 kg, uporaben, prodam. Telefon 22 797_14692 SPALNICO, rabljeno 3 leta, ugodno prodam Telefon 69-050_14693 Ugodno prodam kompletno SPALNICO (orehov furnir). Jože Goljev-šček. Selca 124 nad Škof jo Loko 14694 Prodam dobro ohranjeno KUHINJSKO POHIŠTVO z jedilnim kotom in kombiniranim štedilnikom (elektrika plin) ter termoakumulacijsko PEČ, 3 kvV. Marija Grintov, Jesenice, Titova 74, tel. 82-738_ 14695 Prodam rabljen električni ŠTEDIL-NIK (4 plošče in pečica), dvojno POMIVALNO KORITO v beli omarici in zložljivo LEŽIŠČE (postelja v omari). Telefon 23 023 popoldan_14696 Prodam nov kiippersbusch za 5 000 din ceneje kot v trgovini Jereb, Parti zanska 45, Škofja Loka__14881 Zaradi selitve prodam 3 kW termoa kumulacijsko PEČ, za 2 SM. in 8 litrski pretočni BOJLER tiki z mešalnimi ventili za 1,2 S M. Jože Gričar, Blaževa 10, Škofja Loka_14882 Prodam raztegljiv TROSED in 3 kVV-termoakumulacijsko PEČ. Telefon 60 726 dopoldan in zvečer_14883 Prodam 1 leto staro trajnožarečo PEČ magma Telefon 44 540 popoldan _14884 Prodam predsobno OMARO. Telefon 33 740 14885 Prodam dve OTROŠKI POSTELJICI z jogijem. Smledniška 48, Kranj 14886 Ugodno prodam »KREDENCO«, tro-delno OMARO. »KOMODO« in PRE PROGO Zaletel, Šempetrska 50, Stra žišče_14887 Odlično ohranjeno teak OMARO za dnevno sobo (3,60 m) in klubsko MIZI CO prodam Jalovec, Valjavčeva 4, Kranj, tel 25 900_14888 Ugodno prodam 300 litrsko rabljeno ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH Gli-nje 3, Cerklje__14889 Prodam rabljeno TURO Informacije vsak dan od 15 do 18. ure, po telefonu 33-340._ Ugodno prodam KUHINJSKO MIZO s kotom, POLKAVČ in PEČ kiippers buseh Telefon 33 305_14890 Prodam SEDEŽNO "GARNITURO in MIZO s stekleno ploščo. Telefon 50-034_14891 4 kW TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, ugodno prodam Zupan, Langu-sova 2, Radovljica_14892 Prodam dobro ohranjen 135 litrski HLADILNIK gorenje Telefon 37 308 -Kranj_14893 Ugodno prodam SPALNICO. Tele fon 38 869__i4894 Prodam MIZO 80x80 in 3 STOLE stol Kamnik Olga Kokot, Kidričeva 37, Kranj Ogled v soboto_14895 ifanowawja Takoj prodam dve lepi SOBI, 40 kv m, s pritiklinami in možnostjo preureditve v stanovanje. Na uporabo garaža Ogled v soboto, 16., in nede Ijo, 17 t m., od 10 do 18 ure Rego vec, Jesenice, Viktorja Kejžarja 17 14811 Uslužbenka išče ogrevano sopv GARSONJERO v Kranju. Sitra: a dentka ob delu ____n a.aaft 17. t. m., od 10. do 18. ure. h%# Jesenice, Viktorja KejžarjaJj^jjCli Takoj prodam dve SKL^^i 25 kv. m, eno uporabno tudi za ti^js Ogled v soboto, 16., m 17. t. m., od 10. do 18 ure. Jesenice, Viktorja KejžarjaJ/ živali Prodam od 25 do 150 kg težnji ^ ŠIČE. Posavec 123, Podnart Prodam 130 in 180 kg^^žka ^rri ČA. Zalog 130, Cerklje na Gorem ]t& m Prodam PTICE: velike pP"P nimfe in male PAPIGE — Stane Eržen, Zg. Bitnje 21, Zabn \& -tiLfr Prodam visoko brejo . ^ KRAVO. Valančič. Pševo 10, ^ m J ______---rrf*5 ^ Prodam več TELET, starih oo & v dni. Korenčan, Podbrezjel7^37 _y°,Stl '2 okolice Jesenic. Tele- f>~5_pd_1 9- do 20. ure 14610 JjtoliSUfP081'"' KV ali PKV ELEK-„7ATERJA s Prakso. Franc lc^~J_JaJ__62/A, Kranj 14610 "Sii!, "J?*ko,i HONORARNO DELO v teH.J„ 'sčeta dve dekleti takoj Ponudbe 14787 Nžek cATERJI! lzredna prilika za !°loor_*-- Svet°vno znana družba za O at'jo iz New Yorka v ZDA želi Jiig0sj n?nJe sodelavce fotografije v Hok- Pisne informacije daje: *°s. poštno ležeče, 64000 Kranj 14788 ^nanii^^i'f" KLJUČAVNIČARJA JiBrn,.e|ektro-varjenja in DELAV-T Lqo ,em do dela v kovinski stro-%23 ' ZuPanova 1, Šenčur, tel. -_______14789 CfJ^em HONORARNO DELO na >^IrJL_jsten prevoz 14790 %Pna6m 0EL0 na dom ,mam JJSvvrTi 28 manJšo delavnico. Na-S^Sajsnem oddelku_14791 ^5me^?^~S0FERJA *a razvoz aa» Vili Klanšek, Brezje 76/A ?^-jp-_-_________14792 S Si/ 'Šče kakršnokoli DELO na |^^|___lajma__14793 NaTi S,Vll~0 za popoldansko DE ^ov^voglasnem oddelku 14794 na ivanja. }ttrt)P|?PlP,danskem času sprejmem ^«n°ko,i DELO, razen šivai v^~__30 od 15. ure dalje 14795 jJSMin j^">-____ ^fi01,. 2000-litrsko CISTERNO za " __Telefon 25-437 14710 800 rjavih STREŠNIKOV rcNtftL*0*' s posipom, lahko tudi Sfc ,cko|icino. Telefon 61-465 - int. |^l_re______14711 iSLoroJJ1 Jesene rabljene PALETE. Te-^-^4___ _14712 _3uJ^novo ali rabljeno TEHTNICO, x5elki. 500 kg Naslov v oglasnem Ki^--~~__ 14903 iega VOLA, težkega od Lovro Markun, Sr. Be- 14904 ij_J_tWltti večnamenske Si*?* PPC Goreniski Šivilji iščeta PROSTOR za obrt. Ra-dovljica—Bled. Šifra: Želiva delati __14803 OBRTNIKI in DO v prometnem delu Jesenic prodam lep TRGOVSKI LOKAL s poslovnim prostorom, 100 kv. m, primeren za predstavništvo, trgovsko ali obrtno dejavnost, tiskarno in podobno. Na razpolago dve veliki kleti in garaža. Ogled v soboto, 16., in nedeljo, 17. t. m., od 10. do 18. ure. Re-govec, Jesenice, Viktorja Kejžarja 17 _14804 Na Jesenicah ugodno prodam lepo DELAVNICO, 30 kv. m s pritiklinami in garažo. Primerno za razne dejavnosti (plastiko, drobna mehanska dejavnost). Ogled v soboto, 16. in nedeljo 17. t. m., od 10. do 18. ure. Regovec, Jesenice, Viktorja Kejžarja 17 14805 V najem oddam zidan PROSTOR, 130 m', z elektriko in vodo, 4 km iz Kranja. Ponudbe pod: Proti Gorenjski __ 14785 V bližini Škofje Loke ali Kranja iš-čem PROSTOR za prikolico za zimova-nje. Telefon 60-595_14786 Sporočamo žalostno vest, da je v 80. letu starosti umrl . ALOJZ ŠTAJER krojač v pokoju Od pokojnika se bomo poslovili v petek, 15. novembra 1985, ob 15. uri na pokopališču v Lipici ŽALUJOČI VSI NJEGOVI OBVESTILO Zaradi pomanjkanja prostora bomo nekaj službe-nihoglascvobjavilJv prihodnji številki. Prosimo za razumevanje. ČP GLAS PMMPfffVE MLADINSKI PLESI V DELAVSKEM DOMU v Kranju ob PETKIH: ROČK -PUNK - REGGAE - HEAVY METAL - DISCO, ob SOBOTAH: DISCO -POP-PLESNA GLASBA. Pričetki ob 20. uri. VABI VAS PLESNI KLUB! 14471 Ansambel SIBILA vabi vsako SOBOTO na PLES v hotel TRANSTURIST ter vsako NEDELJO na PRIMSKOVO _14798 V domu KS STRAŽIŠČE bo v PE-TEK, 15. novembra, od 19. do 24. ure MLADINSKO DISCO PLES. VABLJENJ]__■ _14799 GAS ILSKO DRUŠTVO Virmaše or-ganizira tradicionalno MARTINOVA-NJE v prostorih KUD Ivan Cankar Sv. Duh, 16.11., s pričetkom ob 20 uri. Za dobro razpoloženje igra ansambel IVANA RUPARJA 14800 ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega, dobrega in skrbnega moža in očeta VALENTINA STUDNA iz Sebenj se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem za podarjeno prelepo cvetje in sveče. Hvala vsem za tako številno slovo na domu in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni delovnim organizacijam: Integral tozd Gorenjska Tržič, Oblačila Novost Tržič, Servisnemu podjetju Kranj, Cevarni »ROG« Križe in Planiki Kranj. Iskrena hvala Gasilskemu društvu Križe, Društvu upokojencev,Tržič, govorniku Franciju, ki se je od pokojnika poslovil v imenu Krajevne skupnosti, pevcem bratom Zupan, gospodu župniku in ministrantom za cerkveni obred ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Posebno zahvalo pa smo dolžni sosedi Olgi za vso pomoč. ŠE ENKRAT VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Marjeta, sinovi in hčerka z družinami OBVElIliA VODOVODNE INSTALACIJE -manjša in večja dela vam izgotovi obr-tnik. Telefon 28-427_14470 Izdelujem in popravljam avto-cera-de, POPRAVILO baldahinov in šotorov. AVTOTAPETNIŠTVO RAUTAR, Rožna Dolina 12, Lesce, tel. 74 972 ____14796 Telefonske aparate in naprave POPRAVLJAM in MONTIRAM. Telefon 25 867 14797 OtfA-LO Sprejmem dekle, ki bi rada nadaljevala šolanje, tečaj, se kaj učila ali za postila, ali siroto za posvojitev. Ka-plan, Galjevica 14, Ljubljana 14801 Iščem VARSTVO za 8-mesečnega fantka in manjšo pomoč v gospodinjstvu, od 7. do 16. ure pet dni v tednu. Bled, tel. 77-191 14802 Vsem sorodnikom, prijateljem, soborcem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je v 70. letu življenja po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, očka, dedek, brat in stric ANTON POTOČNIK- VOJTEH nosilec partizanske spomenice in povojni družbenopolitični delavec Pogreb pokojnika bo v nedeljo, 17. novembra 1985, ob 14. uri izpred domače hiše v Slatni na pokopališče v Begunjah. Žara s posmrtnimi ostanki bo v petek, od 12. ure do pogreba na domu. ŽALUJOČI: žena Štefka, sin Bojan, hčerke Tatjana, Jelka in Erna z družinami ter drugo sorodstvo Slatna, Tržič, Ljubljana, 12. novembra 1985 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice, prababice, tašče in tete MARIJANE ANŽIČ Golobove mame s Pšate se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izraze sožalja in podarjeno cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Beleharju za nesebičen trud v dolgotrajni bolezni. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJENI Pšala, 6. novembra 1985 DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA, Mestni trg 26 de/^sija za medsebojna razmerja delavcev objavlja prosta '* »n naloge v?°.DAJALCA £ nJ»garni na Bledu °8oji: _ sre(jnja sola družboslovne smeri (IV. ali V. stopil nja) W- ln naloge razpisujemo za nedoločen čas. Poskusno delo ^a en mesec. jevndidati naJ Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogodio PošlJeJ° v 6 dneh po objavi na naslov: Državna založba twVen»Je, Kadrovski oddelek, Ljubljana, Mestni trg 26, ali pa ^Posredno v knjigarno na Bledu, Cesta svobode 3. ja^]?vlJene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po ob-lJeni izbiri. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, sina, brata, strica in nečaka JANEZA BENEDIČIČA iz Dorfarjev 41 se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, dobrim sosedom za pomoč, dr. Selanovi iz Škofje Loke in sodelavcem Lesnine Kranj. Hvala tudi tov. Bajžlju za poslovilne besede, gospodu župniku za cerkveni obred, pevcem s Sv. Duha in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. VSEM SKUPAJ SE ENKRAT ISKRENA HVAIA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Dorfarje, 11. novembra 1985 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame MARIJE RANČIGAJ roj. HVALA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spoštovali, imeli radi, ji pomagali v času njene bolezni in ji v slovo darovali cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani smrti dragega sina, bratranca, nečaka in vnuka DAMJANA PAULINA se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in pomoč vsem prijateljem, sošolcem in kolektivu ŠC Iskra Kranj, kakor tudi tov. Košnikti za poslovilne besede. Hvala vsem znancem, sosedom,-sorodnikom, DO SDK Kranj, vsemu osebju Nevrološkega oddelka UKC, pevcem bratov Zupan in župniku za pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT NAJLEPŠA HVALA! ŽALUJOČI: mami in ostali Kranj, Orehek, 9. novembra 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete ANTONIJE JAKOPIČ Janeževe mame iz Žiganje vasi se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam osebno ali pisno izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo Lojzki Mohorič in Nandeto-vim za vsestransko pomoč v najtežjih trenutkih, kvintetu bratov Zupan za zapete žalostinke, govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, g. župniku za opravljen pogrebni obred ter pogrebnikom Komunalnega podjetja Tržič. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Žiganja vas, Novake, Ljubljana, Tržič, Duplje, Zadruga, Kokrica, Medvode, Žlebe, 10. novembra 1985 ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta, dedka, pradedka, brata in strica ANDREJA HLADNIKA iz Kladja se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se CP Kranj, Iskra Stegne tozd AVN, ZB Trebija, vsem praporščakom, govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem iz Žirov za petje žalostink, lovski bratovščini in g. župniku za lep pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi dr. Bojanu Gregorčiču za dolgoletno zdravljenje. VSEM ŠE ENKRAT LEPA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kladje, 8. novembra 1985 ZAHVALA Ob smrti drage mame, babice, prababice in tete IVANE GRAŠIČ roj. POLAJNAR iz Tenetiš se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom za pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se sodelavcem DO Servisnega podjetja Kranj, Iskre Telematike tozd ATC, Gorenjskih oblačil Kranj, organizaciji ZB Tenetiše za podarjeno cvetje, KS Tenetiše za poslovilni govor, pevcem Društva upokojencev Za petje. Hvala g. župniku za ganljiv govor in opravljen obred. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI: sinovi in hčerke z družinarii Tenetiše, 11. novembra 1985 V soboto, 16. novembra, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA Od 7. do 18. ure: pri Petrčku, Kranj, pri Nebotičniku, Kranj, SP Oskrba, Kranj, PC Planina, Kranj, PC Planina-center, Kranj, PC Britof, PC Labore, PC Preddvor, PC Kokrica, od 7. do 13. ure: Diskont Kranj, od 8. do 12. ure: Diskont Naklo, od 7. do 17. ure: PC Šenčur, od 7. do 19. ure: Hrib Preddvor, Kočna Jezersko, od 7. do 16. ure: Kle-menček Duplje. ŠKOFJA LOKA Market Novi svet JESENICE Delikatesa, Kasta 2, Jesenice, Delikatesa, poslov. 2, Jesenice TRŽIČ Mercator Deteljica, Živila Jelka, Tržič, Mercator, Trg svobode 21, Tržič V nedeljo, 17. novembra, bodo dežurne naslednje prodajalne: Gorenjka Cerklje od 8. do 11. ure, Naklo v Naklem in Delikatesa Kranj od 7. do 11. ure. Dogodki v kranjski gimnaziji še odmevajo Stavka: niti vzgojno niti politično sprejemljiva Ptičja razstava Kranj — Člani društva Lišček prirejajo danes, jutri in v nedeljo v Delavskem domu v Kranju tradicionalno, šesto razstavo ptic pevk in papig. Razstavljene ptice bodo ocenjene, obiskovalci pa bodo nekatere lahko tudi kupili. — H. J. Gorenjsko je pobelil sneg V ponedeljek je na Gorenjskem začelo snežiti, menda prav na isti datum kot lani. Sneg je prijetno presenetil otroke, malo manj pa odrasle, ki gazimo po plundri in strahoma vozimo po spolzkih cestah. Avtomobilom je zdaj potrebna zimska »obutev«, na nekaterih mejhnih prehodih pa poleg zimskih gum tudi snežne verige. Cestno in komunalna podjetja le stežka zmagujejo sneg na cestah. Splužili so ga na prometnejših cestah, medtem ko nekaterih še niso uspeli. Na Korenskem sedlu je te dni padlo že pol metra snega, na drugih mejnih prehodih ga je nekaj manj. Na Ljubelju so predvčerajšnjim zaprli promet tovornjakom in avtobusom, za avtobuse so ga zdaj odprli. Gozdove po vsej Gorenjski je nad 600 metrov nadmorske višine vklenil žled. Gozdna gospodarstva zdaj pregledujejo gozdove in ocenjujejo, koliko škode je v gozdovih, ki so klonili temu ledenemu zlu. Kranj — V torek popoldne se je o prekinitvi dela v kranjski srednji šoli pedagoške, računalniške in naravoslovno matematične usmeritve izrekalo predsedstvo občinskega komiteja ZKS v Kranju. Predsedstvo je soglašalo, da je družbenoekonomski položaj v srednjem šolstvu težak in da učiteljevo delo ni ustrezno vrednoteno, vendar s prekinitvijo dela ni niti vzgojno niti politično upravičeno opozarjati nanj. Vodstvu šole očitajo, da v času prekinitve dela tudi ni poskrbelo za pedagoško varstvo učencev, se pravi, za organizirano delo v oddelkih. Ugotavljajo, da komunisti v tej šoli že dlje časa niso opravljali svojih nalog, zlasti to velja za minule dogodke. Tudi osnovna organizacija ZK se ni poslužila postopkov, ki so predvideni za reševanje konfliktnih stanj, do problema pa se je opredeljevala šele po prekinitvi dela na pobudo občinskega komiteja ZKS. Ni res, da je kolektiv kranjske gimnazije skušal rešiti probleme že na vse samoupravne načine. Prav tako vodstvo šole in vodstva družbenopolitičnih organizacij v šoli »niso hotela biti sposobna«, da bi namesto prekinitve dela po pouku sklicali zbor delavcev na isto temo. Zaradi tega so se učenci, ki jim je odpadla ura pouka, začeli zbirati na Trgu revolucije. Ker ima šola poseben družbeni pomen, je prekinitev dela povzročila precejšnjo politično in vzgojno pedagoško škodo, ki je ne bo mogoče popraviti z nadomestitvijo izgubljene ure pouka, saj je dogodek široko odmeval. Predsedstvo občinskega komiteja ZKS je ugotavljalo tudi odgovornost sekretarke osnovne organizacije v gimnaziji, ki je prevzela vodenje zbora delavcev ob prekinitvi dela, čeprav bi bila dolžna organizirati ostale komuniste v šoli. da bi bil zbor delavcev po pouku. Pred spornim dogodkom pa bi morala občinski komite ZKS obvestiti o razpoloženju in namerah kolektiva. Komunisti v šoli so odgovorni, da se niso takoj sestali in se opredelili za rešitev nastale situacije, temveč so pasivno sodelovali v prekinitvi dela. Na ponedeljkovem razširjenem zboru delavcev so predstavniki ekonomske in tekstilne šole, po telefonu pa tudi predstavnik gradbene šole, izrazili solidarnost s kolektivom gimnazije, kar je- predsedstvo komiteja ZK ocenilo kot neprimerno. Zato od tamkajšnjih osnovnih organizacij ZK zahteva, naj ugotovijo, čigava so bila ob tej priložnosti izrečena stališča. MIHA RAVTER, predsednik kranjskega sindikalnega sveta: »Razumljivo je, da v kranjski srednji šoli pedagoške, računalniške in naravoslovno matematične usmeritve niso zadovoljni s počasnim reševanjem svojega materialnega položaja in z delom Izobraževalne skupnosti Slovenije, ki se ni odzivala na njihove delegatske pobude. Ob sojamo pa način, kako je kole ktiv te šole opozoril na proble me. V tej ustanovi se kalijo mladi kadri, ki so jim pedagogi s prekinitvijo dela pokazali, kako se ne smejo reševati družbeni konflikti. Problemi v šolstvu so nedvomno pereči, vendar jih ne gre reševati na tak način. Kole ktivu šole smo na petkovo zahtevo po sestanku z občinskim političnim vodstvom priporočili, naj ga skličejo po pouku, vendar je vztrajal pri prekinitvi dela. Mislim, da so imeli na voljo še nekaj samoupravnih možnosti, da bi bili odpravili probleme, in jim ta skrajna zaostritev ni bila potrebna.« Dogodki, ki jih je sprožila prekinitev dela minuli petek, še niso sklenjeni. Predsedstvo komiteja ZK je predlagalo, naj se sestane svet šole in celovito obravnava dosedanje aktivnosti, gmotni položaj šole in vse, kar so do zdaj storili za rešitev razmer, hkrati pa oceni posledice prekinitve dela in ustrezno ukrepa. Čeprav so največ časa in energije namenili spornim dogodkov v kranjski srednji šoli, pa v torek niso pustili vnemar problematike družbenoekonomskega položaja srednjih šol Skupaj s sindikatom, mladino in socialistično zvezo pa vodstvi srednjih šol in njihovimi družbenopolitičnimi organizacijami naj bi komunisti skli cali sestanek, ki bo republiško izobraževalno in posebne izobraževalne skupnosti znova opozoril na nezavidljive razmere v srednjih šolah. V ta namen so oblikovali tudi delovno skupino. D. Ž. Elektrikarji hite Kranj — Sneg z dežjem in žled je napravil veliko okvar na električnih daljnovodih in žicah. V okvari so bili daljnovodi Visoko—Jezersko, Cerklje—Krvavec—Šenturška gora, Besnica—Podblica, v Škofji Loki Frankovo naselje—Sveti Duh—Žabnica—Bitnje—Stražišče—Jamnik— Čepulje (slednji dve naselji sta bili v četrtek še brez elektrike), veliko okvar je bilo na daljnovodih v Poljanski dolini, deloma tudi v Selški, kjer so brez elektrike ostala naselja okoli Železnikov, v Tržiču pa je okvara nastala na daljnovodu do Ljubelja. Delavci Elektro Gorenjske hite s popravili, ker jih je veliko, so jih najprej odpravili na visokonape-tQstnem omrežju, nato na nizkonapetostnem. Računajo, da bodo tudi slednje okvare odpravili do konca tedna. MV NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke z dne S. novembra: Palestina, elektrikar Tass, svab, Polana, Oronim, Rh, ara, Oton. Vr, ŽK, VVodan, prut, arena rapa, Onan dno, K, Sinan, Akra. peč, AM, rum, eritrociti, ričet, etan Prejeli smo 117 rešitev Izžrebani so bili: 1. nagrado (500 din) prejme Do> ,sei»'' FreHh.Gradnikova BMtrio^tea,2.n^^^^^jme^L^^i jme Ivica Bavdek.Kranj, Cesta 1. maja 63- C. JLA 6, 3. nagrado (200 din) prej grade bomo poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke pošljite do 20. novembra, do 9. ure na našlo* t»las Kranj, Moše Pijadeja - 2 oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 500 d. nagrada 300 din in 3. nagrada 200 din Na podstrešju je zagorelo Radovljica — V hiši Marije Jelo-čnik na Mlaki v Radovljici, kjer sta si na podstrešju uredila dvosobno stanovanje zakonca Roš, je v sredo, 13. novembra, nastal požar. V dnevni sobi na podstrešju je bila vklopljena električna peč, vendar je bilo ff* izključeno. Sodijo, da je P°^L stal, ker se je bil na peči p0^ termostat. Stanovalcev ta čas PT doma. Ogenj je uničil vso ^ opremo, tako da gmotno škodo, jo na milijon in pol dinarjev. ' so pogasili ob pomoči bližnjih dov. Sneg je presenetil tudi voznike su za menjavo gum. o čemer priča vrsta na kranjskem servi- Žled je ogrozil tudi gozdove do Mohorja, Pševa, vrha Jošta in nad Bes-nico. Vse kaže, da bo škoda ogromna. Domačini vestno odstranjujejo polomljeno drevje s cest in gozdnih poti. Foto: F. Perdan Pravijo, da gradbeniki zavlačujejo gradnje in ostajajo na gradbiščih, saj novih nimajo, gradbena kriza je velika. »Počas, počas, ne matri se! A celo zimo mo tle. Kmal mo tak ji, manj nardijo, rajš jih majo!« S flomastrom nad radensko Vsi natakarji vedo, da gre med tujimi turisti najbolj v promet radenska. Vedo, da jo številni puščajo na mizi in liter radenske pijejo zjutraj, opoldne in zvečer. Ta tri turistična srca v treh obrokih so tako dragocena, da turisti nočejo dopustiti, da bi jo kdo drug srknil in zato nosijo s seboj flomastre. Ko zapuste mizo, občrtajo mineralni vodostaj in mrko ošvrknejo natakarja, češ, samo poskusi ukrasti nekaj kapljic. Natakarjem kajpak na konec pameti ne pride, da bi turistom srkali pijačo. Še posebej ne radensko ... * i Bolj gledaš, manj vidiš ... LIP ova prodajalna fl$ Rečici. Pride plašna stranka ,rl nerodno menca pred senim opažem. Ko jo kori' čno ugleda prodajalec, s* začne kupčija. »Zdi se mi,« stok« stranka, »da imajo tel* dilce (po 2.600 dinarje* meter) nekam kar prevec grč ...« »Dajte no,« useka Pr , dajalec, »kje pa ste že V' deli smreko brez vej!« Stranka odide, s kup^1 jo ni nič. Taista prodajalna, tais*1 prodajalec, le stranka I druga, bolj korajžna. »Ti,« reče stranka pJJ dajalcu, »ali se ti ne i»* tele lajštice (po 1.000 M ena) nekam preveč krl' ve.« »Ne.« I »Ampak poglej, s$' imaš oči, le poglej . . .« , »Daj no, bolj gleda*' manj vidiš ...« Stranka odide, z »'^ štami« pod pazduh' Končno se z aviona T' ne vidi...