255. številka. Ljubljana, soboto 7. novembra. VII. leto, 1874. SLOVENSKINAROD. liLaja vBak <1mh, i».vzeuj«i ••""e<*-r'.Jl'e iy, .1va-w po uro i :kili, vf \e'.y.i po pošti pr-\jen\v. i* avstrn-onerske dežele ra c.elo 1«mo 16 gultl., 7.3 po! !e*". 8 tfold. *a čein ieca 4 Kola. — Za LJubljano brer i>osiiljanja n» dom •£& cpio irto 13 goiti., ia čem ima 3 £<>U1. 30 hr., i* en iim>kir, za četrt i« ta. — Za tuje deiele za ceU \viv 20 gilu., za \>vl !fsa 10 t< Iri. — Za #i>sjMMie učitelje na ljuti«kih fiolah ta ia dljake veija znliana cima in sicer: Za Ljufaljano z:» ćent leta 2 tfoid. 50 kr., po pošti rirt\jfu;aii .rt e« tri leta 3 jjhl. — Za cznanila se pladnje od četiri- atopne petit-vrete 6 kr., ee ae oanaimo enkrat tittka, 5 kr. će ne dvakrat in 4 kr. Če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so kv-ole frankirati. — Kokopisi se ne vraćaju. — Uredništvo j« v Ljubljani n.i coiovški coati v Tuvćarjevi hiai „Kote! Evropa". OpravniStvo, na ka foro rug **' blagovoliio požiljaM naročitima, reklamacije, u/'. ;>- lin, ;. j. .-'diiiiniHiiativiM' reći, jr v „NArodni nekrmii" v Tavearji-vi hiH. Sloga ali nesloga? (Zopet dopis iz omladinskih krogov.) Z veseljem je possdiavljal vsak slovenski rodoljub v slov. Ćasn.kih članke, ki naj bi pripravljali put do uaroduega zediujenja ko-likor je baš moguće. Ce se je našel neki „ultra", ki v fJSlov. Nar." proti spravi pole-niizuje, in če bi se mislilo, da ima „veliki del naše odraslo ml&d.ne" takove naz u tunici in nuj sj za nobeno strauko žnjo reklama ne dela, ker enkrat za vselej : slovenska tnisleča mladina je iiatJ-|»l'VO liarodHU in putem, kar se samo zjgovarja, liberalna, ker v zdajš-njem veku nij zuauobt s kitajskim zidom obzidana. Kdor je naše Življenje zadnjih dveh let opazoval, ta bode rekel, da uum je razpt r veudar le veliko škode uaredil. Jaz trdim, da se ne more tajiti, da je politični razpor bil glavni uzrok tišine na literaruem polji. Komu bi se tuđi spoljubilo v mili besedi poezijo Siovknccm gojiti, ko so se ti mej tem najlmje ouobuo borili V Iz ljubezni do svojega naroda uo uuši pisatelji in pesniki svoje umotvord izdelovali; kdo pa je imel do sedaj k kum npodbujc in uavduseuja, ko je bilo uašo socijalno življenje po ineju-sobucm uapudauji tako otvovauo, ko »ta si le kl cr 1 ka lizeiu in liberalizem nasproti stala, uari dutbtuo vprašaujc pa se je skoi'aj v n^mar puačaloV Pugkd v naso literaturo kuže jat)uo uuslcdke razpora. Poglejmo uu naroduo politično polje. Tu so enake prikazui. Neglede na to, da naša narodna društva in čitalnice propadaju, deuarui zavodi biraju, slovenski časopisi podpore izgubivajj, izgubili smo pri zadnjih volitvah dohti terena. Facta loquuutui\ Kar se sledujič narodne zaventi tiče, smo si (budimo odkritoHičui) z razporoui tuđi škodili. Vpraša se, kje imamo svoje korcuiue, svt^jo podlogo? Le en odgovor je juogoč. Mi imamo le eu stan, to je kmetski. Moramo tedaj s tem taktorjem račuuiti, katerega imamo. Dokler tmo bili edini, t.j. narodni, delali smo vst za ra/nirj nje na rodne zavesti, ne naglašaje klerikalnih niti liberalnih principov, katerih naš kmet itak dobru razumeti ne more ; in skupnemu de lovanju nij izostal ugodcu u^peh, narodnost ue je uže bila jako ukoreninila — Naenkrat priđe tisto pravuarstvu, razpor, narod razdvojen v klerik a! ce ia liberale«, nij sodovolj brigal za narodnost. Dokler smo bili edini, nam je vsem kmet zaupal, verjel i 11 pravico ftpoznal, ko so »a pa, prejšuji /,a-vezniki, mej seboj sutunićiti ju obrekovati začeli, slutil je kmet bo^ vc kaj, ločit se od nas, ker uij vse tako z.iupal in šel v na-n.fije ncmškutarjev, ki so bili edini. Kleri-kulci to &t bolj vidtjo telile^, nego mi, in vaak ki je imel pri zaduph volitvah opraviti. Začeti se mora od spodaj. L; na narodni podlagi je mogoča visja omika iu svobodo-umje. Hrvatje nijso vrgli med narud niti kle-rikalnega niti liberalnejra vpi-ašauja, ampak delalo.se je za narodno Ht; in Hrvati no »i priborili ćelo najvisji narodni duševni hram in zdaj delajo za napredek počasi pa — varuo. Ali nam nobi bili to p>-Hncniauja vredni izgledi V Pisatelj članka „Modus vlvendi" je v Hkrbeh, kaj bi slov. časniki piHali, ko bi se sprava dovršila. Gospodine ne bidite tako principijalni ali prav za prav ped.iutui! Kaj je pisiil nSl. Nar." iu drugi alov. časniki pred razporom. Kaj piše „Obzor", srbska „Zastava", ruski „Golos" itd. Po spravi klerikalcev in liberalet v, pravi dalje pisatelj, bi ne bilo inogoče me^tjauov za narodnu reč pridobiti. Jaz pa vprašant, koliko smo jih pa zdaj pridobili? Nam je treba slavenskih hol iu uradov, treba nam i'lINil, potent bo tuđi meščan pridobljtn, k;> bode spoznaval, da ima tuđi slovenski jezik veljavo. Vaš kmet ne bo uemškcga jezika terjal, ko bode videl, da isto lažje ne nloveuskim > pravi. Kar se šolstva tiče, bode to vpra-iSunjo najbrž nmralo šj nertšeuu ostati, ker izobražeuci se moraiiio za moderne š<>le puteguvuti, klenkaici pa tuđi ne bodo hoteli popustiti. Tuđi tu bode 4*41* za nas naprednjake delal. Na dalje misli pisatelj članka od 3. novembra, da bi po spravi slovenska mladina indiferentna puntala, ilospudiue krivo morite. Mladina b^de zopet živahua, ko se bode začelo se zediujeuimi inoČmi delati tuđi na literaruem polji. Kdor te pasnides Hrvati izprevidi, da ti najprej zato za nas s*inpatizirajo, ker suio ^)l0VUJii9 to kaže „Obzor", ki ne kakor je „Slov. Narod" tuđi omeoil, veseli inauguriranega pomirjeuja. Govor dr. Coste, prorniairauogji kletikalca, je bil |>ri zadnji zagrebški svečanosti vse eno navdušeno si.re-jet [iri liberaluo-narodnih Hrvatih. Veljalo je uavduŠcuje naši stvari, ne osobi. In to j© prav. Prav pa imuto g. dojiisnik, ku pravite, da našim literatom maujka denarne pod-pore. Ali" nij temu tuđi nekoliko razpor uaš kriv? Kesnica je, da duševni boj ne škodi. Ali kaj basni Hl. vakom razbor mej protc-stauHtvom in katoličanstvom, kaj hasae Slovanstvu prepir mej Hrvati in Srbi ? Bra-tovski razpor in strasten boj je zmirom za boriteljc poguben »n se prej ali pozneje mašćuje. Ali nemamo o tem dusti /alontnih dogodkov v uani nesrečui z^odovini V Boj nuj n;un bi.stn um ! Kakor da bi nam mauj-k^lo bnjH, boja proti f>mrtn^mu sovražuika. Le t