255. številka.                             Ljubljana, soboto 7. novembra.                          VII. leto,  1874.
SLOVENSKINAROD.
liLaja vBak <1mh, i».vzeuj«i ••""e<*-r'.Jl'e iy, .1va-w po uro i :kili, vf \e'.y.i po pošti pr-\jen\v. i* avstrn-onerske dežele ra c.elo 1«mo 16 gultl., 7.3 po! !e*". 8 tfold. *a čein ieca 4 Kola. — Za LJubljano brer i>osiiljanja n» dom •£& cpio irto 13 goiti., ia čem ima 3 £<>U1. 30 hr., i* en iim>ki<c I *{old. 10 hr. Za pobijanje na dom se rsJuus IU krajc. z;. mtbei:, 30 !>r, za četrt i« ta. — Za tuje deiele za ceU \viv 20 gilu., za \>vl !fsa 10 t< Iri. — Za #i>sjMMie učitelje na ljuti«kih fiolah ta ia dljake veija znliana cima in sicer: Za Ljufaljano z:» ćent leta 2  tfoid. 50 kr., po pošti rirt\jfu;aii .rt  e« tri leta 3 jjhl. —   Za cznanila se pladnje od četiri-
atopne petit-vrete 6 kr.,  ee ae oanaimo enkrat tittka, 5 kr. će ne dvakrat in 4 kr. Če se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj so kv-ole frankirati. — Kokopisi se ne vraćaju. — Uredništvo j« v  Ljubljani n.i coiovški coati v Tuvćarjevi hiai  „Kote! Evropa". OpravniStvo,  na ka foro  rug  **' blagovoliio požiljaM naročitima,   reklamacije,   u/'. ;>- lin,  ;. j.  .-'diiiiniHiiativiM' reći,  jr v  „NArodni nekrmii"  v Tavearji-vi  hiH.
Sloga ali nesloga?
(Zopet dopis iz omladinskih krogov.)
Z veseljem je possdiavljal vsak slovenski rodoljub v slov. Ćasn.kih članke, ki naj bi pripravljali put do uaroduega zediujenja ko-likor je baš moguće. Ce se je našel neki „ultra", ki v fJSlov. Nar." proti spravi pole-niizuje, in če bi se mislilo, da ima „veliki del naše odraslo ml&d.ne" takove naz<re, motemo temu ugovarjati in izjaviti, da se naša, mili svoj narod Ijubeča mladina veseli poniirjenja, katero od svojih vodjcv tuđi gotovo piicakuje, ker bode v \ehk hasek za naš uurodtn napredck. Pinatelj „Modus vi-veudi" štev. 2ol v „Slov. N." tega ne mure ovreči, če cclega Boracja citira. V ouem ČlanUu nekatcre misli uijso do kouua izvedeno in ne s fakti dukazam-, turoj je težko na-uj odgovarjati. iz tega uzroka se čemo baviti s pra^aujcin: Je-li poinirjeuje mej Darodnima strankama, libmuluu ia klerikaluo, potrebna in Lasnovitv'. ali ne? Popi ej p » naj bode povcdauo, da naj se slovenska mladina pu njeni vcčiui od uobeno btraui ne t> u tunici in nuj sj za nobeno strauko žnjo reklama ne dela, ker enkrat za vselej : slovenska tnisleča mladina je iiatJ-|»l'VO liarodHU in putem, kar se samo zjgovarja, liberalna, ker v zdajš-njem veku nij zuauobt s kitajskim zidom obzidana.
Kdor je naše Življenje zadnjih dveh let opazoval, ta bode rekel, da uum je razpt r veudar le veliko škode uaredil. Jaz trdim, da se ne more tajiti, da je politični razpor bil glavni uzrok tišine na literaruem polji. Komu bi se tuđi spoljubilo v mili besedi poezijo Siovknccm gojiti, ko so se ti mej tem najlmje ouobuo borili V Iz ljubezni do svojega naroda uo uuši pisatelji in pesniki svoje umotvord izdelovali; kdo pa je imel do sedaj k kum npodbujc in uavduseuja, ko je bilo uašo socijalno življenje po ineju-sobucm uapudauji tako otvovauo, ko »ta si le kl cr 1 ka lizeiu in liberalizem nasproti stala, uari dutbtuo vprašaujc pa se je skoi'aj v n^mar puačaloV Pugkd v naso literaturo kuže jat)uo uuslcdke razpora.
Poglejmo uu naroduo politično polje. Tu so enake prikazui. Neglede na to, da naša narodna društva in čitalnice propadaju, deuarui zavodi biraju, slovenski časopisi podpore izgubivajj, izgubili smo pri zadnjih volitvah dohti terena.    Facta loquuutui\
Kar se sledujič narodne zaventi tiče, smo si (budimo odkritoHičui) z razporoui tuđi škodili. Vpraša se, kje imamo svoje korcuiue, svt^jo podlogo? Le en odgovor je juogoč. Mi imamo le eu stan, to je kmetski. Moramo tedaj s tem taktorjem račuuiti, katerega imamo.    Dokler tmo bili edini, t.j.
narodni, delali smo vst za ra/nirj nje na rodne zavesti, ne naglašaje klerikalnih niti liberalnih principov, katerih naš kmet itak dobru razumeti ne more ; in skupnemu de lovanju nij izostal ugodcu u^peh, narodnost ue je uže bila jako ukoreninila — Naenkrat priđe tisto pravuarstvu, razpor, narod razdvojen v klerik a! ce ia liberale«, nij sodovolj brigal za narodnost. Dokler smo bili edini, nam je vsem kmet zaupal, verjel i 11 pravico ftpoznal, ko so »a pa, prejšuji /,a-vezniki, mej seboj sutunićiti ju obrekovati začeli, slutil je kmet bo^ vc kaj, ločit se od nas, ker uij vse tako z.iupal in šel v na-n.fije ncmškutarjev, ki so bili edini. Kleri-kulci to &t bolj vidtjo telile^, nego mi, in vaak ki je imel pri zaduph volitvah opraviti. Začeti se mora od spodaj. L; na narodni podlagi je mogoča visja omika iu svobodo-umje.
Hrvatje nijso vrgli med narud niti kle-rikalnega niti liberalnejra vpi-ašauja, ampak delalo.se je za narodno Ht; in Hrvati no »i priborili ćelo najvisji narodni duševni hram in zdaj delajo za napredek počasi pa — varuo. Ali nam nobi bili to p>-Hncniauja vredni izgledi V
Pisatelj članka „Modus vlvendi" je v Hkrbeh, kaj bi slov. časniki piHali, ko bi se sprava dovršila. Gospodine ne bidite tako principijalni ali  prav za prav ped.iutui!
Kaj je pisiil nSl. Nar." iu drugi alov. časniki  pred  razporom.
Kaj piše „Obzor", srbska „Zastava", ruski „Golos" itd.
Po spravi klerikalcev in liberalet v, pravi dalje pisatelj, bi ne bilo inogoče me^tjauov za narodnu reč pridobiti. Jaz pa vprašant, koliko smo jih pa zdaj pridobili? Nam je treba slavenskih hol iu uradov, treba nam i'lINil, potent bo tuđi meščan pridobljtn, k;> bode spoznaval, da ima tuđi slovenski jezik veljavo. Vaš kmet ne bo uemškcga jezika terjal, ko bode videl, da isto lažje ne nloveuskim > pravi.
Kar se šolstva tiče, bode to vpra-iSunjo najbrž nmralo šj nertšeuu ostati, ker izobražeuci se moraiiio za moderne š<>le puteguvuti, klenkaici pa tuđi ne bodo hoteli popustiti. Tuđi tu bode 4*41* za nas naprednjake delal.
Na dalje misli pisatelj članka od 3. novembra, da bi po spravi slovenska mladina indiferentna puntala, ilospudiue krivo morite. Mladina b^de zopet živahua, ko se bode začelo se zediujeuimi inoČmi delati tuđi na literaruem polji.
Kdor te pasnides Hrvati izprevidi, da ti najprej zato za nas s*inpatizirajo, ker suio ^)l0VUJii9 to kaže „Obzor", ki ne kakor je „Slov. Narod" tuđi omeoil, veseli inauguriranega pomirjeuja.    Govor dr. Coste,
prorniairauogji kletikalca, je bil |>ri zadnji zagrebški svečanosti vse eno navdušeno si.re-jet [iri liberaluo-narodnih Hrvatih. Veljalo je uavduŠcuje naši stvari, ne osobi. In to j© prav.
Prav pa imuto g. dojiisnik, ku pravite, da našim literatom maujka denarne pod-pore. Ali" nij temu tuđi nekoliko razpor uaš kriv?
Kesnica je, da duševni boj ne škodi. Ali kaj basni Hl. vakom razbor mej protc-stauHtvom in katoličanstvom, kaj hasae Slovanstvu prepir mej Hrvati in Srbi ? Bra-tovski razpor in strasten boj je zmirom za boriteljc poguben »n se prej ali pozneje mašćuje. Ali nemamo o tem dusti /alontnih dogodkov v uani nesrečui z^odovini V Boj nuj n;un bi.stn um ! Kakor da bi nam mauj-k^lo bnjH, boja proti f>mrtn^mu sovražuika. Le t<ul ij ne bi di uuA uarod zopcr.stuvil germanizaciji, ku bode, v uarodnciu duhu ouiikun, kadar zadubi nurodno čcstičutjci, n uodno zavednost in uar«)dni pon<jH. K temu ma pripomorimo se zed'njenimi ino^mi. Mladiaa pa bodo gotovo prva šla z veseljem na ćastoo delo.     Tedaj : v.deant ccnsulcs!
Dolenjska in Loška železnica
z   oziioiu   na  Adrijr'itsko   iu   Ćruo   moije.
Spisal V. 0. Supan, prvoaeilnik trgovinsko in
obrtnijako zbornico Kranjske.
(Konce.)
Po daljšcri razgovoru se je o tpm na-Hvctu glasovalo imeuoma po zbornicah, in Hprejet je bil od 15 zborn c, a zavrglo ga je 5 predlitavskih zboruic. Di uas no bi kdo napak razumel, zato nečemo nič dalje govoriti 0 veliki važnosti tega sklepa v prvitm av8trijbkem trgoviuskem zboru; a po-udariti nam je, da je Kranjska trgovinska zbornicu storila in pnrćdiia v«e, kolikor je mogla, da bi se najsiluejša n:rodno-gONpo-darua vprašauja ugodno r.šila za d .leujsk-i, gorćujsko in notraujsiio zemljo. Nova na-loga iu skib 0 tem bode zdaj kranjskim   poH lancem   v   državne u\  zboru.
Žalovuti je zelo, d.« Kranjska trgovinska zbornica ua kmist narodni.-goripuđaiatvtniui Htvarem, trgovioi in obrtu, posebuo zdaj na korist D 0 1 ć u j s k i i n h u š k i ž e I e z u i c 1, l)
l) lhi se ne bi nuin pozni-je kuj opotiosilo, žuto snu* prijatelje Loške železnieii dol/.iii o tcj ži'-le/.no-i-fStnl crti opozonti na zapisnik n*ihie Hiji*, v Tržuški trgovinski in obrtni zbornk-i bivši 1. dan av^iistii letus, kiitori je raz^iašen v novinali „Tric-stor Zcitnng" l.'J. av^usta v lHf>. št. Iz te^a zapisnika si: bistro kaže, da hIiivuo borzno poslunlStvo in slavna trzaška trgovinsku zbornicu z novu niislita zastavo vzdt^niti za l'rudol, hotoć Blavnenni eelokupnenin ininisterstv u vpo-ložiti imjnu proSujo, da bi ylaila o tižaškl železnici najprvo pred nrihotlnjl državni zbor položila nacrtan zakou o železni cesti od   Trcblža   nu Uorico in Trst.
po volitvenim rćda ne more na Danaj od-praviti svojega posebnoga poslanca, kakor ga more Koroška, Ljubeuska (Leoben) in Bukovinska zbornica itd. itd. ČJe tuđi o tem novifi svoje milovanje izrekamo s polno res-nobo, vendar nas od drage plati navdaja upanja, da volilci po dolenjskih, gorenjskib in notranjskih trgih in mestih, kateri so v družbi s trgovinsko in obrtno zbornico vedno po dva zastopnika pošiljali v državni zbor, zdaj, ko se stvar suce posebno okolo n a-rodno-gospodarnih koristij naše debele, (kolo Dolenjske in Liske železnice, da ti volilci z mirnim in jasnim premiHlekom atopijo na volišče, ne davši se nikomur na-gniti na katero stran koli.
A velika zmota bi bila, misliti, da jaz ki sem na čela narodno-gospodarnega zastopa trgovinske ia obrtne zbornice, premalo uva-Žujem politična, narodna, drnžbinska in ver-ska vprašanja. Nikakor ne. Baš te besede objema jo državlj;in*ko omiko in določno vpra-Sanje o dtžavneni natnenn, in te besede 8e popolnem strinjajo z narodnim gospodarstvom.
Tuđi ne mi gotovo oprosti, če sem od svoje prave stvari v tej knjižici malo v stran odskočil, baš zdaj v triko važuem bipn pred volitvami v državni zbor, posebno zato, ker bi jim nikakor ne moglo na miael priti, svoj trdni in določeni program na tem mestu razglasiti, o političnih, narodnih, dm/.binskib, naroduo-gospodarnih in vernkih vprašanjih. -)
A kar se tiče Dolenjske in Loške železnice, dozdcva se dolžnost bas meni, ki sem prv.»sednik trgovinska zbornice, da volilca državnega zbora z najvecjo resnobo opomnim, koliko stoji do tega, da v državni zbor poleg drugih pošljejo take može, kateri bodo za največje narodno-gospodarnc koristi n*3e debele j ovnod dclali, tcr jib najkropkeje zastupali, s poln'iu r;*. umom ia 8 potrebno spo8 bnoptjo.
Nemec o Jugoslovanih.
Vajeni smo Slovani od Nemcev le pso-vani bili kot „inl'eriore ra^.e", kot „kultur-feind'ich", kot „slavische kariathydenh;'iupter" jn cclo list ljubljanskih nemškutarjev „Tagbl." se drzne posmehovati o „diese edle slove-ni^che uation". Čujmo kaj pravi enkrat pošten in učen mož, profesor Ooeist iz Bcrolina o Jugoslovan'h posebno o Hrvatili. Oa piše v „A. Allg. Ztg." : „Posebno nemskih sim-pattj so vredno kulturne želje in hrepeneuja teh (jugoslovanskih) rodov, ki ao vsak»ko najbolj z a izob raž eno st sposobni me} velikim slovanskim narodom.
„(Jcrkvene razmere na Hrvatskcm dozdaj nijso nasprotovale tem zahtevam, jiego le še inarsikako plodonosno počenjanje podpirale. Poleg katoliškega veroizpovedanja s svojimi bogatimi Škofijami in lepo platano duhovsči-do je še edino veroizpovedanje v dcželi, pravoslavno.
„K prverau se priznava z vojaško krajino vkup, nekaj črez 1,300.000 Ijudij, slednej pa
Mi donos o tem no   i z p r o g o v o r i ni o U e s c;-tl i c e ti a 1 j o.
9) Oo sem v posleilnjoni rteželnem zborovanji, da-si zoItV težko, a vendar stopii izmej dcželnih po-slancev, ker sem popohnm preverjen, da nopoarodno izvoljenl državni zastoji edini iinfrozn pravcnm samn-zakonju (U'/.el, to iiij.si'iu za lan izproinonU svojih z minu n istih in onakih /nanih ni i slij o politiki in o narodnosti; a kor sem natnm'on niož, zatorej ohljuho nijsotn araol prelomiti, da mi značaj ostane čist.
300.000,   vsa   drnga   verska izpovedanja se kar izgnbe.
„DubovSSina, kakor sploh drngje v Avstri-ji se naredbam državnim nij dosti npirala. R«s je, da nove šolske postave, ki nva-jajo vse Sole z ločenim veronankom pod vodstvom in nadzorstvom državnero, nijso bile HnhovSČini po godu, vendar principijalni upor nij bil nasledek tega.
„DuhovSCina ne stoji samo pri narodni stranki, nego na f-elrt narodnoga gibanja kultnrnega. Jeznvitski misijoni iu uprave prednjega škofa hrvatskega se nijso mogle nkorrniniti v narodn. Sedanji nadSkof za-errebški je eden n ajmirol j u bn e jSib in blago vo ijnejSib cerkvenih knezov. Skof Štrosmajer je najmarljivejši pospeSevatelj in eojitelj znanosti in nmetnosti v deždi. Ultra-montanske stranke v nemfikem smislu nij in je tndi na Ogerskem le slabo zastopana. Tako so todaj dan denes te slovanske dežele le redek vzor cerkvencera miru in sprave."
„Na vse t ike načine je novejSi knltnrni čin Jugoslovanov res impozantno napredovah
Narodno - izobraževalnim zavodom darovane svote, smatra G n e i s t, kot pravo me-rilo za u5e5i nagon nar^dov, posebno pri pif-lem denarnem stanji državne blagajnice, in kar Se zh deželno samostalnost ostafp, kajti Gn«ist jo tndi zapnzil, da so so premoćni dež^lni velikani javnomu sodelovanju skoro odteirnili."
Dalje se pa omeniajo vsi narodni izo-brnževalni zavodi, ki so vefiinom poimenovan« po možoh, katari so take nstvarili, mej njimi bisknp Strosmajer zavjpma prvo mesto, ?e<rar ime je „kot ono potrumnecra za sto p-nika Rvobodne vedn pri vatikan fikem zboru tndi na NemSkem v f.\-vem sporni n u in nepozabljeno."
,,Tz vseli tu navedenih stvarij" piSe prnf. Gnfiist dalje „je razvidno, da se je otvor?nie vsenfiliSCa, premenilo v narodni prazn:k, ki «c je slavil v najmanjih ob^inah z zvnnenjem in božjo službo, kot narodna slavnost. Isti način proslave bi bil nže dokaz, da živi pri teh narodih resno hrepenenje po izobraže-vanji, ako bi vztrajno delovanje in velikan-ske žrtve, katere so se prina&ale v prospeh teh zavodov ono slavo fie ne presegale.
„Slavnostni govori in n^j»?tnicn v razno terih s 1 o v a n s k i h nare?iih so plamte?e n5in-kovale na poslufialce, kar je pri mBgjarski žurnalistiki naredilo nepriietni vtis, vendar iz nepristranskega BtaliSPa smatrano, je to le naravno a opravi 5 eno."
,,Ođ nemške strani tedaj zaslnžijo te resne a vztrajne dihtivosti po ljudske} izobraženosti res n*jiskrenejSe simpatije" — pravi Nemec iz severja, a tukaj^nji Nemci zasmehn-jejo taka naSa prizadevanja!
,,l)eželo in narod obdarila je priroda prebogato. Novo univerzitctno mesto, v ma-lebnem, vodovitncm kraji, je postalo v mino-lem desetletji eno najkrasnejŠih in CistejSih provincijalnih mest, kakorSnih baš ogerskega kraljcstva polovica nijnia mnogo. Večina nemških aniverz bi mogle Jug osi o-vanora za vid at i tako krasno stolico m u z." —
Politični  razgled.
V Ljubljani 0. novembra. V klubu nem.škib   fl»'£ft»•##•/#   poslan-cev stranke „fortschritta"   je Giillerich pred-
lagal vlado pozvati naj ona po izkostvih zadnjih let politično administracijo premeni in sicer tako, da se avtonomija občin va-rnje.
Na Itrvatstcem se morajo menda uže malo bati, da bi Magjari ne maSčevali se zarad premrzlega sprejema ob otvorenji nniverze , kajti sam sekcijski Sef Jovan ŽivkoviČ, banova desna roka, je stopii z vladnega stola doli In šel mej novinarje, ter v „Airramer Ztg." od Cetrtka v dolžjem Clankn Magjare tolaži, da nij tako hudo i. t. H.
V    ofgvrshvm.   zboru   je   bil   3. nov. sprejet pri  posvetovanji nove volilne postave proti   volji   Deakovcov,   katerih je bilo premalo navzočnih,  predlog Simonyijev, da smo vsak voliti,   ki predsedniku   volilne komisijo dokaže,  da je zaostalino svojega davka pla-Sal.    Samo   dva   glasa veČine je ta predlog imel.
V ii A ii f <• <lrž»«Te.
Ituslii car se vrno iz Livadije in priđe 1*. novembra v Carskoje selo pri Petroeradu.
frnnroft/ „Monitetir" razpravlja, da nij Rlabo čuvanje t'rancoske me je krivo, da karlističniupnr tako dolgo traje, nego zme-snjave v Spaniji, ki so vsled mnogih rcvo-lucij  nastale in vojna nemoč Spanjnke vlade.
V  časniku    ,.Pays"    pozivlje   Cassagnac Mac Mahonovo   vlado,   naj   se   z   bonapartizmom   sprijazni,   sicer   se bonapartovci od vlade ločijo in septenat   ne   more   brez njih obstati.
Iz Sti'fwsf>tt»\ff<w se poroci, da je nem^ki c, sar ukazal za Klsas-Lotaringijo narediti posebni deželni odbor. Nemci se hva-lijo, da germanizacija Francozov v teh de-želah dobro napreduje in ta „humanni" in „kultnrni" narod je jako vesel tega raodernega barbarstva raznarodovanja in mejnarodnega posilstva.
V  ncm.ikrm državnem   zboru v lier-linu je bil 4.  nov.   govor   o srebru in zlatu. Vladni zustopnik   je povedal, da ne   manjka srebra, no zlata.  Srebrnoga denarja ncmškega jfl  za 300 milijonov v teku.
/Irrnorrrfinski odstavljeni kralj bode prezimel v Parizu, kamor je uže priSel.
Aitfilv&ka vlada presoja predlog, pod raorjem preliva Ca'ais, ki loči Francosko od Anglije, prekopati podzemcljski tunel za železnico.    Velikanska nuisel.
V  sđšnprih'i so zdaj volitvo v kongres. Republikanci  in demokrati so do zdaj  precej enaki v moči. — V Alabami   je   pri volitvi prišlo   do   boja   mej  belci in zamurci (nek-danjicni  snžnji).    Pet zamurcev je uhitili,   15 ranjenih.    Tuđi  pet belih je ranjenih.
Dopisi,
IK Ttrtirlliont 5. nov. flzv. dop.] (S1 o ni S e k o v spomeni k.) Deset let v krat-kem mine, kar se je v mariborskej čitaluici, ondaj uajsijajnejSej vseh doniaČih društev, vzbudila prelepa misel, preskrboti vladiki SlomSeku doHtojnega spomenika. Nij pa ta misel ostala jalova, kakor mnogo drugih lepih narodnih idej, nego dobila je za kratka jako stvarno podobo v visokoj svoti nabra-nega po vsem Rlovenskem, da! rekel bi po vsem 8lavemkein Jugu kapitala, kateri denes uže presega činio gld. 5300. Dalje Časa je preteklo, kar pa morebiti nij baš na škodo bilo stvari namej; kajti je koprena pozab-ljivosti mnogo tega mej tem časom prekrila, dok se je preatopilo k resnej izvršitvi na-mena, in evo! prvi krepki korak je včeraj v tem ozirn storjen : ožji odbor je pretrese! in n:iznačil pot postavljenja tega spomenika Čisto natanko, in če bode pomnoženi odbor ta crtež odobril in slučaj ničeBar ne spaČi, onđaj je izvršenja  mnogo   zaželenega
spomenika v kratkem prifiakovati. — V la-«eđanji, kateremn je predsedoval prof. J. Pajk, in v katerem so bo ndele£evali gg.: dr. Sernec maj., kanonik }JL Glaser in prof. Šinko, bile ho naslednje toCke in to vse eno^UnDO odobrene. Denar naj se naloži v mariborski hranilnici; dr. Sernec se potrdi «a blagajnika in varnha branil-niSne knjižice; spomenik nai se postavi v stol n ej cerkvi v Maribora; vis. knezo-Skofij«tvo nai *« naprofli za proBtor nasproti biflkupovera Hedežn pred oltarjera (v kar je g. knezo-Skof privatno uže privolil); nai p. kanonik Glaser preskrbi umetniški nacrt spomenika. Kadar bode vse to opravljano, onda) nai se odbor pomnoži (v smisla pravil), ter občni odbor v končno potri«nje skliCe. Tfmn odboru nai se vse gornje točke daio v potrieni«, rnzve t«*ga pak Se slfdeS"!: na pokopaliSči naj se za SlomSekovn nagrobnico nanis preHkrbi: tako tuđi na Ponikvi v S'.om-aekov rojstveni dom Črnomai mftljnata tabla zvnnai v steno vziđa, da bode na železnico južno vidna : isto tako na] se v cerkvi na Ponikvi podoba Slom^ekova (katero g. kanonik fllnser v ta nam^n daruje) postavi, in k o n ?. no, ako jekolifikomogoc"«, nai se toliko d ei n a r j a prihrani, da se mori z i z d a i a n i c m R 1 o m S e k o v i b iz danib in ffe neizdani li del pričati. — Pmuanljivo i« bilo nri tem zasedanii, da se je v«»e v nail««nš?i si o eri in n popnlnim var. nmevanjem tc^i hlag^ca in za narodno reč pospeSnecra dela vršilo, kar daie vjerni poOtju dober omen.
Domafa stvarf.
—   (Kraniska   trgovinska   zbornica)   }e    vondar   razpnščena   iz   političnih nzrokov.    Vnaj   nam    potriuie   to   rficijozna dnnaiska stara „Presse",  ki  piSe:   „Uže n«-kaj let RPm imenovana trgovinska   zbornica, k i p o svoji  v e v i n i   iz   narodnih   e 1 e-mentov   Rento ii,    daie   povod   pravilnim tožbam.    N«  glede na to,  da.se ie na politično polje podala in vladi npoziciio   d^lala, itd." — Vemo,   k«r ta zbornica po^ilj« dva poslanca v dežalnl zbor, za to bi vlada rada, da bi nrmškntarji v njei   večino   imeli.    Pa ne bodo, ako amo Slovenci složni in se v,edi-nimo za zmofcne   in   dobre   nvoje   kandidat«, kar upamo dospfci.
—   (Pogreb theol.   dr.   VonSine)   v četrtek popoludne je bil velik. Mri poerfiboi smo   videli   brata   pokoinega,   zatrr^bSkesra Župana   in   slavnega   predboritelja   hrvatske narodne stranke   g. Ivana VonSino.    Ude-ležila se je tuđi  mladina iz realke in gimnazije, (ker ]"e nmrli  enkrat bil kateh«»t na njej) in iz đeželo je bilo prišlo mnogo duhovnikov.
—  (V Zaprorji pri Savi) ie Ijubljun-ski Skof 25.   okt.    novo   cerkev   blagoslovil, 2<>. pa birtnal nad 1300 otrok.
—   (Imenovanja.)    Rodni jaki   adjunkt Ant. Rožnik priđe iz Trebnjega v  Liti i o, sod. adjimUt dr. Karei Gestrin iz ScnožeSega vLoko,   snd.   adjnnkt  Raimund   Švinger iz   Loža  v Hadovljico,  dalje   avsknltmta FUchler in Fr. Ilizzi za adjnnkta vlMa-nino.
—  (Iz  Ra jh enburera)   se   nam   pi5<i: V Betrtek dne  12. t. m. ima  nciteltHko dni-Stvo za okraje   K^zie,   Sevnicrv in Bcž'co- v lUjhenburgti svoj  »hod.    Na   dnevnem   redu je mej drugim volitev novega odbora.
—  (Posojilnicav Šo5tanji)je v*\ed odloka   c.   kr.  okrožne   sodnije   v   Celji   na podlogi za družne pogodbe od l.junija 1874 v register za zadruge vknjižena.    Firma ia-drnge se glasi:    „Poaojilnica v ŠoŠtanji, re-gistrovana zadrnga z nenmejenim poroStvom. — Spar- und Vorschnssverein in Schonstein, registrirte Genossenschaft mit unbescbr-inkter Tlaftung."   —  ŠoStanjska  posojilnica dela z prav dobrim uspehom in želeti je, da se ven-dar kraalu   Se  veC   posojilnic po Slove nskem ustanovi.
—  (Iz Maribora)  se  poroCa.   da   je deželni poslanec Reater   ustauovil   stipendijo s kapitalom 600 gld. za sirote mej  Snlarji.
—   (Vranska  narodna  Citalnica) naznanja,   da  se  vtorek   11. novembra  t. 1. ob  7.  uri zvečer začno  streljanje s pu5ic«mi na  tarCo   ia   bode   redno   vHak   vtorek.    Vsi Čestiti udje ho uljudno povabljeni.
Odbor.
—   (Iz   Trsta)   se  nam   5. nov.   pisV. Hcseda   v  naši   mestni   fitalnici   se je zarad obzirnosti odložila   na   sohoto  14. t. m., lc>r bode   igra   jako   zanimiva,   kakor   tuđi   nžo znani pevski zbor. Nadejati se je jako vese-lega ve5era.    Častiti  ndjo   naj se blagovolijo obilno udeležiti.
—    (Zastopanje   narodnih   ufiite-Ijev)   v štajrrHkcm  deželucm solsk<»m svetu. ,.SIovenski učitelj" piSe ■.    Spomladi 1875. 1. neba   C> letna   opravilna   doba  našega   dežel-neca fiolskega nvcta.  Imenovali  se bodo novi nd;e. Zastopnika ufiitcljstva imenuje po pred-logn ufnega mnrstra ceaar sam. Z<laj nema narodno   uSitftljstvo   v   ni<»tn   svojega zastopnika.    Zavoljo tega je hil Petz-ov predloe v zadnji  del učiteljski sknpSČini,    da se pri tem imenovanji   tuđi   na narodno ufcitelistvo ozira,  na   pravem    meHtu.      G ispod    Petrov predlog je se dalje  HRgal, nnmreS na to, da naj  bi se slavna   vlada pri noveni pretreso-vanji Solske postave o nadzorstvn za to potrudila,  d:i bi   Štajersko   učiteljstvo v deŽel-nem   šolskim    Rv<*tu imelo    dva   zastopnika, enega izmej nemSk^cra in enega izmej  slo-venskega u^it«ljstvsi.    rPudi ta  ])redlog je bil  sprejet.    Dobro !
—  (Iz Gradca) se  nam   piffe:   Dopis iz Celovca v 245.   Htev.   „Slov,   Karoda"   v tni stvari nij bil reaniSen,   ko pravi,   da bi hil najmer odbor „podpiralne zaloge za slavenske    vseuPiliSSnike"     prepoy.no    svojo proSnjo na deželni zbor posla], ker poslal jo je prej,   kakor  kranjskomu   in   Stajerskenni dcželnenm   zboru,    a   zboroval  je prvi tako dolgo, k< t zadnja dva.    Tedaj   mora   uzrok nedovoljenja podpore na nekem drugem kraji ticati, Uje? ne vem.     Najhrž v mržnji nem-ških poslancev do dijakov, ki so — Slovenci!
—   (,.Nova    avstrijska    mera    in vaga".)    Ta slovennka knjižica od dr. MoČ-nika priđe  letos   uže  v   2, natisu  na svitlo, kar je znamenje, da Slovenci radi po dobrih domaCih knjigah segajo.
—  (Peto „raCunico") ođ dr. MoSnika ravno   sedaj   na   slovensko   prevaja  marljivi učitelj g. Tomšič v Ljubljani;   imeli bodenio t">roj   v  kratkem   petero prav dobrih računic v Hlovenukeru jeziku.   Oraeniti ni iramo fie to, da   se   hodo   Mofnikovo   raCuoice   sedaj   p<i novih načitih uredik*.
—   (V   Gori ci)   bodo   učiteljske   pre-fckusnje  12. t. ni.
—   (Iz   Gorice)  se nam   piiSe:    Sredu ob 11, uii jo padcl zidar beleč hi5o na „du-
najskem predmestji" s tretjega nadstropja ns ulico, llsvež je stal na skozi okno moleCi deski, rfeska je bila prešihka ia jedva je dvakrat po zidu potegnol, ko se ugibne ia vrže nesrečneža na ulico. Po dveumib straS-nih boleČinah je 40letni moi du5o izdihnil. — Polk W«ber je doSel k nam v nedeljo opoludne. Vse polno ljudstva je drlo na postajo. Vojaki so veRinom Dalmatinci in Istrijanski Slovenci. Mej Častniki je mnogo rodoljubnih Slovencev z Gori^kega.
Razne vesti.
* (Cecravi bodo?) Poleg :JOO.OOO fr. nstanovi ienih v ta ninien, kdo bi iznašel dobro sredstvo proti straSn^mu pokončevalcet vinogradov proti „trsni uši" odkazala ie fian-eo»ka zborn'ca fi(? drucro nagrado 50.000 f.. onemu, kat«r<»mu bi se posrećilo iznaiti za-nfHijivo sredstvo pr ti bolezni, ki pokon^ava Hviloprejke. — Ta bnlor.pn t^aja uže od 1. 1S50, in sa ie t^ko) raz>5irila no Franciii in Italiji. Kakovi »n ti nn^l**rlki, }* razvidno iz t«*ga — n. pf. pred 1. 1S50 sn je v Franciii na lr»to prid^l^lo surove svile (v meniJI?-kali pomrrnn 25 000.000 kil')jrrr\mov), 1852 1. pa Ie 12 000 000 kg.; kar \n pa "ozn«jo i5« ve5 iip-^lo. in v ta'<ci ni^ri, da *<*, niti tre-t.jina pr*>i^niih let n^ prid^la. V^lod t"ga so ho skrbili tndi dohod'n vnnj prebivah*', ne-katari Stftjeio ćelo na 100 miliimi^v. Z^torej bi bilo dobro, da se pndviza kedo o to od-meni', hvr.lt> hi mu v**d^<5 tuđi dežele na^e, kjfr Rft  uočajo  s svilnr^io,
Dcžcino  ^l(Mlalisre  v  Ljubljani.
V    Suboti«    7.   IKiVl'llllu'il    1^7 1.
l'rvikrat.
I (i \\ A L K A.
Vi'^fljt is^ni \-  1   »It'jiiitji, po lH'iii'ikt'i   ,,l)ie Schivu-Mliiricriti" poftlovt'nil  V.  Kržon.
O <( n b c :
Fruiu;owi> l>mm'snil, !^1ci\. ijjrsilksi   ^r<1(". l'odkrsij^kovrt. ljiii/.;i, njenu  kutna     —   —   —  — K'^1- I«t''liirjt!va. HupiiU,  fuirinijsk  pisar iz  nuiloifii
nicshi       —  —  —  —   —   --  — go»pi>il  Siifit^rSid. AHVetl, njegov sin, pravnik —  — gospini Trnovec. tlodi  ho v r.'irizu,   li>t:i 1750.
I'cti'in prvikrat:
Vojašfci  l'autjo. mi  smo mi!
K(ilo-y>ri/.ur  s \ictjfin, posluvcuil .).  Alt'Sovoc.
Osoba:
.lani1/., prostak iloniaiVjrsi potka — jroapod ,T. Kolli.
Koihm'iio :
l^no uro  (loUlor.
lSiirka v  1   (lijanji, po A. lfcirlm  puslovcnll J. AlcSovct1.
Osobe:
l'uktur Ži-rjav       —  — —- —  — gnnpotl .lfl<n'nik. Svctovalka Uornova — —  —  — mli". PoilkrujSkova. r.ma,  njena lu'i      —  — —  —  — K<1<*. T.t'ilnrjt-vji. SUriaticr,  slii^a A ,„• '/..,.:.,..„    —  tfosport ŠiUttTSiC. Aii.-ilca,  l.išna     |  »"' /'«'U-»»»    _ ^,-., C5onnknva. Scillai",  poAtui  voznik      —  —  — pospoil Jckovct1.
IMfsnik--------—-----------------------ffosjMMl I".  Kaj/.i'l.
\ i'trnik       —  — — — — — — ^oHiuiil ErJ.i'u.
l.i'karski m'enco   —--------— — tfilč. Na^ehinva.
Kasa se oilpro ob ' ',7. uri. — Začotok "b 7. uri /.vočor. l'ri!ii>tii>j/t f!oi'. jn'rilxtnr«t ho i> tmhofo 1i. tiorcmfira 7.^7-f.
Za dame!
(Primerno za božična darila.)
Ker ravno popo|uj<>ni iii nk<>y.i v TrHt* ostanem 11*1 lo kratko dobo, <l:i bi pmhiČL-vala v izdolo-vanji fttnviioKn.'uub
Stahlijcvih cvctliinili izdelkih
Krca vhiu'o«;« liHNtrojn. Tičaj traja 4—«5 ur. (\Mia čilima ti-rta'M f> ^■•'o!., jirivatno nn»'7 % Id %a ioli* iu iii'ivutiic umilne* /iivoilc |t» <*fun «ni-/.utiu! Oglasili naj w vsakdo f.ik«>i li!:».iri»vi»li v ui''j vii stnr.ovai.ji v uovcj i;«'«-ln>r|fv«'| hini (Irailiščtv «t. 17), 1. it:tdNtropji>, ker s.-in ni lo na kratko Uobu; prcdinžtMii no mdi v/.niki nni.itri). S  oiliifniin  M])d.š|i>\,■inj»'iu
(318)                 Klara Stahl-ova.
V  c. kr. avstrijskih državah od visocega  minister-0^^      ^                   atva notranjega koncesijoiiirana
&•    L^\          orlova linija.
■T^m*    /jS"   a         Vt-MšU IniKilhiiiiMt«   |>;in>tirnilnn  društvu  \   H;imhiirtrn.
m'■" ':^S   i         Direktno poštno parobrodstvo
f '& 1 od Hamburga đo Newj orka
I)ioz <l.*i bi se iiifj potom v lukah iiut<lili,
z  nemškiini jostninai parobrodi  1.  r;tzioda,   vsak   p«>   Jj !>()()   ti»n in iJOOO
ot'ektivne  koitbsko  inočij.
Lcssing  12. novemtra.        Ćchiller 10. dcccmtra. Herder   £6. novembra.        Goethe   24. decemtra.
t'nsa-Žm' *•«•««*••    1.  kajitu pr.  r. t.   IO*)«   II.   kajita  pr.   r.  t. t 4)O« Z,WiN<-|lOH<l4'l4   pr.   V.   t.   MO.
Natanonojo povedu agerni  dmštvu kakor  trtdi
l>ii-*'li<*i i »i  >■  1 1iiiii1jiii*j^ii. St.  Aniien   I.
v Ljubljani: Ilaicl .^.clvtsclilin..       (172—«.■)
Pisma in tolograini naj a« adreairajo:   „Adler-Linie — Hamburg."
od 2. do 4. nov.:
M, Novakova, Sl> 1. na oahbenji. J. Druskn-vič. 11 iir, Tia prcdpnroilti 1\. Kanceka, zasebnica 7* I. na p'jučuici. Pavia Stiaral, kapelni^ova liči, * 1. na škrlatici. L. Startova, dete knmiaijonarja. 5 1. na vn itici grala. Leo Vunčina, prof'Sor bognsiovja 4* i, na vnetji mozga Miiii. Ratujek. črevijarski pi-masjač. 'l'i i., na jctiki. M. Kokaijeva, i>0 1. na tro-bušneni vnetji.
Tujef.
j*. novembra :
Sv-opa: Wois iz Siska. — Non-man iz ldrijp. — Kosir iz Bistrice. — Potočnik iz Gradca.
Pri Klonu: Ferko iz Cerknice. — Škraba iz Gradca. — Schok iz Trsta. — Logar iz Hrastnika. — Sovotnv iz LibercL>. — Pec iz Kranja. — IlotVern iz Planine.
Pri naliči; Stokinger, Hostnik i/.; Dunaja. — Wonz»)vaky iz Idrijt.1. — Se- j nićar iz Kibnice. — Lačna, Bauer iz Dunaja.
Pri Zamorci: Kanoffer, Mec iz Trsta. — Bedonek iz Črnoinlja, — Pe-trič iz Trsta.
Pri baršrNkom dvoru: Ladsteter iz St. Vida.
Pri Virantu:  Tavćar iz Žeiimelj.
Saotni dii. colg v bankovnih .   70 s-ld. o5    kr.
žnjtni drž. dolg v srebru     .    .   74    B    ;}j
1SGJ dri. posojiJ>.....llij         —      B
\kcijo narudiie a-uike       .     989    „    _      B
ireilitne akcije    ....      237    „    75      „
London........109    „    85      „
-Sapo!..........8      „    8<5       ,
Srebru ...,,.... 104        ,      25          *
I^4»f«>rijii«k Mrcc'Uo.
V   (JriMlcu   1.  mu'.:      7.  «8.83.    5. 44. Na   l)u naj i    I.   im-, :    10.     '.'>. 79.  f>7.     8.
Zobni zđravnik
Dr. Tatizer,
docent zdraVništva za zobć na c. k. univerzi
v Gradcu,               (lioti—li)
stanuju \\\ v I^JnlilJuiii, pri „Slonu" »tov. uobu T>1 m .'u, 11. n.'iiUt 1 n|i_jn, in orditiiia \saki »leu v Zolm-slovji in zolmi tetmiki ml H. /,juii:ij do f>. uro zvrčer. !Sa i\ <lui  Ni* Jt*   nu»ralo   n|fKo\«»   Itlvunjc 111
N«'   l»4MltllJNUli.
Njihova i', k. poirJL'iia An1isc|i(ik(Hi-/.(tiMiti vini a in l'uli licriii-zolma Jiasta, ilaljo /olini prušek »u na j;iu*l;ij  lu   in  pri ^.  liiitsieii  in  1-^1,   Ma Inu.
fSrzitc si'cči   v   roko!
375.000 M. Crt.
v ugodnom slučaj i, kot najvfčji dobitek ponuja
tero jo otl visuko tlutte   putrjono in garantirano.
Dobittt.i naprava novela plana je taka, da v f. kn malo ihcsl-cov v V i/losovanjili t;t.:t4H> tfohi/AtM v gotovo določbo priiiii, ine) teini glavnitui < 1«• 1 >i 1 ki od uveut. M. Vit, »7.1.O0O, špciijoliio pa »54».(>4>«», l^d.OOO,  1>O.O4»O,    »O.OOO*    3O.<»<M»,
10.000, im.o«o,   »0.000,  21.004»,
2O.OOO,    IN.OOO,     15.0O0,     l^.OOO>, OOOO,     IOOO,    lOJkrat   ^IOO,    H'Jkrat
l'JOO, ;>JL'kiut   UOO,  .ri',t'.»k]:it, »OO,   ID.TUO krut   l»£  itil.
iKlosovanju tiolntkovjo po uiisvctu madno
(lOiOUl^IlO.
Za prihodnjo   prvo   izlosovanjo dobitkov tu  vi'liku od dižavu   piruntirano   dcnaino Jo-.erijo voija ]  col oiigin. los le tol. V ali g-old.   31/« B. N.
i    POl      „        .        ,         ,        1        „       n      P/4      „
1   Čl'trt     „        „       „        „     '/'i     n      r,      M   kl1.    n
proti  \ jiosliinciiiu y.iu>aku.
Vna naroč.la su izviauj*'jo tukoj z naj-vi'cjo ukrhnuHtju in v.-akdu doLi od nas ori-finalno lo/c, z dižiivniiu grbom prvviduuo, v ruke.
Naročitom ao potrebni iiradui platii v.a-Htoiij ]>riUižu in po v.sakfin izloHHiiji pomjemo »vojnu  uncit'acuttiin  raduvoijno   uradite   liaiu.
l/.j>Jačcv:injt) (Uihitki.v Hti gtnli y.iuiroiii proujputo pod ilr/avno ^aiancijo in »0 mori' /, (lin'kinim iazpo»i<j:mj(.iu au pa na poučimo zaJitcvanje intuivMviitov po na>ili zvc/.ah pt> v.selj vrcjili nifsiili Avsinjc i/vršo vat i.
N;ih pi'Kitaj jo viutiio aiL'čen in mhki moj lijiidgiiiu vctikiun dolulki mio pivc glavno dobitkc, kut olicijalni dokazi kaž<-jo, dobili, tor je i/juaćuit nasiiu mti-n-HoiiUiUJ, ravno tako bo ju  1l*(o.s V   oki. giaviii dobitok ■— dobil pn na».
Kazvidno jo u<l;ijt i\u tako na itajsu-tiilitt'Jii i>tntl*ifi* sioiučc pod\zetje po\ aodi iiHiic h'niiivii računan na živalmo iiilcii'/AMiju in ti-ioj prosimo užo /,:ivoljo tr#a, da ho vm:i iiai<;čiia i/.UM1 naiu knuun vuaj do J?. itn-ti'uihM'ti   to javili.
S. Stehidecker & Coinp^
Bank- u. "Wechsel-Geschaft in Hamburg.
Kupnjo in prodaja dižavnu obligaciJM vs;ikr   vibio, (Uilnico žuJi/nio in poaojiiinj \uw.
t*. •*»'. Zalivatjiijfinu so iakiono za dn-scti.ij nam iz kazano /aupanje in opozoinjevajt* na puliocinju i/lozanjo, bodo tuđi v priliodnje nas trtici, da na.šo intorosonto zadovoliuto v vaact'iu  ogledu.                                    (3UU—4)
Odpretje gostilnice.
l'odpisani nu/nanju svojim  p.  t. gostom in prečastiti  ituhov-Srini,  da je   m  1. uovombroin t.  I.
„gostilnico pri Slonu" (Hotel Elefant)
ndprl. — Za «l4il>i*H Jctliltt iu ]»Ij)h^'«» iu sicor /a dobro ltozlcr-jevo  pivo« dobro  «lol«-iiJsKo  vino itd. bode  vi-(luo skibt-1.
Tuđi   ne  K'bko abonira po iiiijni/ji roni iih Jedila.
l'ukai s«j tuđi dcklctu po najugodiiuj^ih pogojub kuliati ući1.
Za onilno obiskovanjo so pripororn v  vsoj  udanoHti
Janez Hafner,
(.'(l.'i—li)                                                             ic^taiirant.
Okrožiiif*a.
1 >o\ 'oljinVino si iiiisli'dnjc o|u »/.m 11 ji\ at i na ntt.š pruv ]io coiii josonski ci'iiik, tor ho bodoiiMj \nliio, kot dosulaj trudili v vsacoiu ogledu h solidnim iu po-Htiniiii  blagom nnAitn oiljt niniknin  nstnzati.
Kor unio v v.\vrA /. iiajvorjimi tovarnatui na kontinontii, hi* Vtišcmti lllngo-nidji ponuja u^odii;i jniliku, h ]iotiTbnim bl.i^oiu ho lurskilu ti ]io tovarnii^kilt couali.  —■
Izdelki in blago našo jo najbolje, ki ga iji/.<!oljuj» nn» v tri r:i/,li«*iir \rnta {•on; i»rva vrsta obst^u U Hort*1, druga vr.sta 1 norto iu trotja vrsta cono, jo najtintja  vi'Hlii robe.
Na posobuo   /alitovntijc  \'juii  poAiljauuo koinpktno ooniko in v/.orko  lVunoo iu  bro/.plaćno.  l(iiz]io^ilj;i »u h  poAtnini povzotjotn. W poaubniiu HpoHtovanjoiu
Dunajska tisko-tovarniška zaloga katuna,
SIikII,   Ituprcflifspliilz >r.:l.
(2SM—:i)
C e n i k.
Tiskana roba.
Lastni  i/.dolki,   jioiTaltu   robu  za »rajoo,
vaiol  \m -*', -■> tu -•"• Ui". Kosiuouoiški izdt-lok, poicalin roba,  vatol
po L'f>, .'!(( in o;'t  kr. Alobolj-porcal in inobclj-kreton,  vatol po
.!(i, ;if> iu  IV kr. Kusmouoško nsnjo /a dam»ko, in otrodko
oblrko,  vatol   po  -10,    L'  in  45  kr. >S\itli koHUnmo.ški in fraiiooski briljantin,
vatri  po .i't, .";.") in >]<> kr.
(jrladka bela pavolnata roba.
JŠil'on iu »irting-   z:i  »rnjcr,   vatol po 20,
lir» in ot) kr. l!t'li briljantin  in atlusgrad,  \atclpo2f>,
.'IO in <ir> kr. "/8 i'rano. ])ikota vsoli  barv, \ atel po 4.r>,
;')l) in «i() kr. •/,  runionoga nankinga,  vatol po 20, lJf)
i u ;;n kr.
1., humoi   iu beli'gu nankinga,   vatol  po ,'Ki, .'(:*> in 40 kr.
Roba za rutice.
1  tuout otro»kib batist-iobiov,   z barvo-
nini okrajom a t-i', '.hi kr,  1 gld. 1  tucat   dainukib   bati.st   robuov,   olirob-
Ijciii   z,   b:ir\oniiui ok ruj i   u   1 gld.   1.2<>,
iu   1.10 kr. 1  tuont dauiHkib žakonot-robccv   a  1 .(>(),
2..00 in li gld. 1  tuoat  rolH'ov   za gosjiodo, obrobljoni /.
barvonimi okraji   a if.."iO,   '<i  in .'»i;)tJ kr. 1  tuoat bolib roUov ruiubur»koga platna
a ^!, ."i in -1 gld. 1  tuoat   bolib   roboov    irAkoga  platna  a
[)} li in V gld. 1   tuoat   bolib   robot1 v   batistuilt   ali   bol-
laišUib  a is,  !l  iu  Kl tfld. 1  tuoat bclla^kib platiuuib lobiov, /. bar-
vonimi  okraji  a ;i, (i   iu  7 gld. 1  tuoat  toiilard- ali  katuu-ruboo\, z.a na
gla\o,   la«tui i/.tlolok  a 2, 2..">() in .'{ gld. 1   turat   tiiubud-  uli  katnu-robi-oN, za na
gla\o,  kosiuuiioiki i&duk-k ii li, >'i.r>0 iu
1   tuoat barvanib žojmilt robeov a 2, 2.f»(>
in  ."i gld. 1   Bvilnata - l'oiiluril- žipnii- rntioa  za gos-
]>odo z   bal \ iiiiiini   okijiji,   luijui>\i-jtsi! a
Mi  kr.,   1.20 in   l.fiO kr.
Angleska, gludka  volnata roba.
C liii   in  gl:tuUo-bui'\ ini   iirloiin,   \iitcl   po
■ili, ;'.(» iu (i() kr. Crni in gladl.o-liarviui doiiii-liiHtoi', vatol
po  7o, <v o iu trn kr. Crin   in   gJadko-barvoiii  uvilnati-lUatui',
\atol po  1, gld., 1.21)  iu  l.i')U kr. t.riii  aksamit,  vatcl   jio  MU  kr.,  i gld.  in
1.20  kr. (ini   uksamit  za  nilk-obloko,   vatol   po
l.tiO,  i .NJ kr. iu 2 gkl. liarvoui  progawt  aksauiit z,a obluko,  naj-
imvojo,  za (laui.slvL>   iu   utrošku  uMrku,
\ atol po J.;")U kr.
liurcliaiit-roba.
1   UoH >>0 \atluv   bol, tuodc-r, nu'liiau ali barvan  baroliant :/B a  ^»  ' "' y kM-
1   kos .'iO vutlov bol, inodor, uiolirau ali
bar\jin   baroliant 'i4 7,  JS in !>  gld. 1   kos ;;i) uitlov bol, lnodtr, nioliran ali
banati  barohaut l'/a 11  10,   U iu 12 gld. 1   koti  žnoruNl.  ali   piko-barolianta   '/„ 4
8, i) in   10 gld. 1  koH  žnoruHt. ali   piko-lnirolianta   '     ti,
li,   10 in  12 gld. 1   koM žnorast.   ali   piko-lmroliantu   "/„ a
10,   12 111  l."> gld. 1 \atol uajliuojogu pavolnatogii barolinntu
a 40 kr. Danmku-piko-krilii,   ono 2.fiO,   .'I.s'jO   in
■1.00 kr. Otrohko-piko-odi'jo,   bolo  ali pobarvuuo,
ona  1 gld.,   1.20 iu  l.fiO kr.
Gludka platiieua roba. 4/4 .'HJ \atlov i-Miiiantoga platna,   1   kos
ti,  7 in H gld. "/a ."iO vutlov (NiinaHti'ga platna,   1   kos-
M, i) in   10 «UL *jA   ;(0   vatlov  opranoga   krcasplatna  za
na lnizo 1   kos 7,  N iu  K> ^ld. "/t,   «'10   vatlov  opranoga   kivasplatna  za
na mizo 1  kob >S,   10 in 12 gld. ''/„ f)(J vatlov  bolla.ška tkanina   1 koa 12,
l.'i  in   I« gld. "/„ T)0 vutlov   bolauddka   tkanina  1  ko»
J(i,  2U  111 2;". gld. "/„  iA   vatlov  nunlniiHka tkanina za gon-
potLsko siajro, 20,  2,"> in .'jll gld. "/„ ;>-l vutlov runibiiiMka tkanina za dam-
nko biajro,  .'iO, :(;">  in -Jo ^ld. "/a  ;'"1   vutlov  runiburška tkanina za gospodsko  srajoe, -10,  i At in (»o gld.
Tkaninu jo izkljiuljivo lu izdulek Hnuu 31 uj «v   iioiu-iu.
Jlatnouo ljubu l>roz šiva u 8, ii.50 in ■i gld._____________________
Damaska roba:
JJolo garnituro, iz polplaluoiio^'adtunuđktu li on.         12 os.         l.S oh.         21 08.
4  gl.          7 gl.         10 gl.       M gl.
JH'lo garnituro iz pia\  plalnoncgu
jagunida. li os.         12 on.         IM om.         2i os.
ti gl.          ".»gl.         M gl.        20 gl.
llolo guinitiiro iz či»tu platut-iiogu
damuška.
(j os.         12 os.        18 os,        21 08.
\  gl.         12 gi.        IHgl.        21 gl.
1   tucat barv. dosoi't-»or\ ijotov 2, J, -1 gl.
„     „     l'flil«     »1             »        -1 ;{, 'I »
Duiuaškit obrisala vatol pu 2i», ,'iO, Ud kr.
Obrisala iz ćiulcgu jilutna tm-at -1, li, 7 gl.
SSrrMJoti iz čistoga iilutna, Ouat  I, (i, 7 gl.
1   koti "U  Ij;i1v- kuv.  platna M) kr,
l'rti iz oi»togu platna   "u 2, 2.;"»0,  li.      gl.
,,    ,,       ,,         „       l'it .i, 'l.oO,   b.        ,t
„    „      „          „      l"u 4, u.OO,  7.0O   „
,,    .,      1»             u      ."""/* ui w-        KJ-     »
(iatuituro barv. iz čistoga platnu.
U oh.              12 oh.
'1 Kl.               * Kl-
1 garnituru  prtov,  2 poHtulj. in   1   miz. prti a  10, 12, li> gld.
J'ri nann'ilili naj Ht, blii^(.\oli mlati, 00 ho zabtova 2., 1, ali liajlimjo vrste roba. —  Ako jo odji jun  in  iinkujio\aiijo veliko  wo povolujo   zuižaiia  cona,   —
AdroHo ]iroKiino natanjko zajnuniiiti: ^aino lCuiirt>flilhi»lulx »r. «, riickvviirts der Ruprechtskirčhe,  vis-a-vis cl em Eingang utr Sacristet.
Jbdfcttlj  in z» nrcfluifitvu  otigovorcu: Maka Armič.
Ltb)i,n>k   ,l   -;>t   jl^kitti-t   ii)-lk ii>e".