PHIMOHSKi DHEVKIK
GLAS SLO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
r J. ■v /T čx	io-7/icoo\ Poštnina plačana v gotovini
Leto Vi - otev. lo/ tiOzo; Spedizione in abbon. post.. I. gr.
TRST. nedelja 25. junija 1950
Danes 6 strani - Cena 20 lir
Pismo Kmečke zveze v Trstu odgovornim organom VU
v mm zt Mino, iiidiimio in misiuo
Kmečka zveza v Trstu predstavlja največje število lastnikov neposrednih obdelovalcev zemlje, najemnikov in polovinarjev - Preko 6000 kmetij z letno proizvajalno vrednostjo okrog 3 milijarde lir prekaša celokupno vsoto dejavnosti velike industrije v coni A Tržaškega ozemlja - Kljub temu pa je naše kmetijstvo danes daleč zapostavljeno za vsemi ostalimi gospodarskimi panogami
KMEČKA ZVEZA v Trstu je spričo ukaza ZVU št. 196, glede načina imenovanja članov novega odbora Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo poslala posebno pismo, ki ga spodaj objavljamo, na sledeče naslove:
Glavnemu ravnateljstvu ZVU; ravnateljstvu za finance in gospodarstvo, pri ZVU; de-partmanu za proizvodnjo pri ZVU; uradu za kmetijstvo in ribolov pri ZVU; predsedstvu cone in v vednost predsedstvu Zbornice za trgovino mdustn-jo in kmetijstvo-Pismo se glasi:
Kmečka zveza si dovoljuje opozoriti naslovne ustanove na sledeče:
Ukaz St. 106, ki je bil pred kratkim objavljen, je prinesel k sedaj veljavni ureditvi Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo spremembe, ki naj, kot se dozdeva, zboljšajo njen u-stroj v cilju, da se ta ustanova bolj prilagodi sedanjim potrebam v pričakovanju nezaželene radikalne
preosnove.	,
Ob tej	priložnosti mu
Kmečka zveza potrebo in dolžnost,	da merodajnim
organom pojasni mišljenje Širokih slojev kmetovalcev in še posebej svojih članov v pogledu poslovanja tukajšnje zbornice in tolmači njihove težnje-Zakon namreč dodeljuje Zbornici široke naloge bodisi v pogledu splošnih problemov, bodisi v pogledu posebnih	vprašanj, kajti
njej pripada splošna vzpore-ditev vseh gospodarskih dejavnosti v coni.
Sedaj vlada med kmetovalci splošno mnenje, da Zbornica v zadnjih letih ni zadovoljivo izpolnila svojih nalog v pogledu kmetijskega gospodarstva, kajti ona je povsem zanemar
panogo ter jo spravila v po-ložaj inferiornosti do dru
gih, četudi važnejših eko
nomskih dejavnosti.
Nedejavnost zbornični? organov na tem področju j vsaj delno doprinesla’ da se je ustvaril tak položaj, ki poraja težnjo k podcenjevanju lokalnih kmetijskih problemov glede na druge gospodarske panoge, ki se že po svoji naravi in sestavu mnogo laže uveljavijo kot pa raztresene sile kmetijske dejavnosti.
Lahko torej trdimo, da so bili mnogi kmetijski problemi do danes popolnoma zanemarjeni in da se nikakor ni upoštevala pomembnost, ki jo imajo ti problemi tudi v pogledu drugih dejavnosti, ki so smatrane kot važnejše Nekaj številk bo bolje pojasnilo naše trditve in stvarno pomembnost in važnost našega kmetijstva.
Preko 6000 kmetij, skoro 30.000 oseb, ki so neposredno ali posredno vezane na kmetijsko dejavnost, prodajna proizvodnja v vrednosti okrog 3 milijarde lir letno so dovolj jasni dokazi za stvarno pomembnost krajevnega kmetijstva v okvi-ru našega gospodarstva. Ni pretirano trditi- da je z gospodarskega, zlasti pa s socialnega vidika krajevna kmetijska dejavnost enaka, ali celo prekaša celokupno vsoto dejavnosti velike industrije.
Glede na to dejansko stanje smatramo, da Zbornica in njeni organi niso kmetijstvu priznali onega mesita, na katerega lahko po vsej pravici teži tudi na-pram drugim izrazito ekonomskim dejavnostim- Lahko se tudi trdi. da zbornični organi morda sami podcenjujejo probleme, ki spadajo v njihov delokrog na področju kmetijstva. Naj zadostuje omemba, da se kmetijska in gozdarska sekcija krajevne Zbornice že leta ne sestaja, kot nam je znano, in če se sestane, obravnava izključno probleme redne uprave.
Bilo bi torej zaželeno smatramo, da tolmačimo želje vseh kmetovalcev “ da Zbornica postane zares ustanova, katere naloga bi bila, da podpre in koordinira vse gospodarske pobude tudi na področju kmetijstva, kot se to dogaja za
druge gospodarske panoge.
Nočemo sedaj poudarjati pomanjkljivosti zakonodaje, ki temelji na že preživelih načelih, zaradi česar bi bila potrebna, kot že omenjeno, radikalna preosno-va; smatramo pa, da je sedaj najvažnejši problem, ki ga je treba rešiti tudi v okviru veljavnih predpisov, problem predstavništva in skrbne izbire oseb, ki naj bodo imenovane v zbornične organe in svete- Volivni sistem, ki ga želijo tudi vse druge kategorije v naši coni in v italijanski republiki, bi gotovo bil najboljši in bi v polni meri zadovoljil pravice proizvodnih kategorij, ki poleg drugega v veliki meri prispevajo k vzdrževanju Zbornice.
V pričakovanju splošne preosnove bi vendarle^ bilo že sedaj zelo priporočljivo sledeče:
1. Za položaje in funkcije, ki se vršijo z imenovanjem, bi se izbira oseb ne smela izvršiti brez posvetovanja s sindikalnimi in strokovnimi organizacijami. Izbrane bi morale biti osebe, ki zares predstavljajo svojo kategorijo.
2. Takoj bi se morale izvesti veljavne določbe v pogledu imenovanja predstavnikov kategorij v zbornične organe, katerih imena morajo biti po zakonu določena s strani strokovnih in sindikalnih organizacij. Ob tej priložnosti moramo poudariti favoriziranje, ki se pri tem vrši v korist nekaterih organizacij, ki skoro nimajo organiziranih članov.
Da so naše trditve in iz teh izvirajoče zahteve utemeljene, se lahko ugotovi iz sedanjega sestava predstavništva kategorije kmetovalcev v Zbornici. V zborničnem odboru in v odseku za kmetijstvo in gozdarstvo — razen članov, ki jim pripadajo po zakonu — je dana pretežna moč predstavnikom veleposestev, ki v sedanjih mejah predstavljajo le neznaten del. Neposredni obdelovalci in lastniki ter najemniki, ki predstavljajo okrog 95 odst. kmetovalcev cone, niso zastopani ali so zastopani le teoretično, kajti v preteklosti je bila večina zborničnih svetnikov imenovana iz kategorij. katerih interesi nimajo stičnih točk z interesi velike večine kmetovalcev.
Smo torej mnenja, ki ga kmetovalci cone odobrava-
jo, da se vprašanje predstavništva v Zbornici pazljivo prouči in reši v smislu-kot smo ga predočili pod točko 1. in 2.
Pripominjamo, da Kmečka zveza ne zasleduje pri tem posebnih ciljev, niti ni njena namera staviti vprašanja imen in oseb. Pač pa je Kmečka zveza zainteresirana na tem, da bo tukaj 5-nji Zbornici in zlasti njenem odseku za kmetijstvo in gozdarstvo ponovno poverjena njena prava naloga v interesu celokupnega tukajšnjega kmetijstva.
Kmečka zveza šteje sedaj največje število pristašev med lastniki neposrednimi obdelovalci, najemniki in polovinar-ji ter smatra, da je popolnoma upravičena njena zahteva, da jo vprašajo za svet v vprašanjih, ki jih obravnava to pismo in da določi svoje predstavnike v organih in svetih zbornice.
Kmečka zveza je naslovnim ustanovam na razpolago za nadaljnja pojasnila in konkretne predloge v zgoraj predloženih zahtevah.
Bidaultova vlada padla
S 352 proti 230 glasovom je francoska zbornica odbila zaupnico vladi
PARIZ, 24. — Danes dopoldne je francoska zbornica izglasovala nezaupnico Bidaulto-vi vladi s 352 glasovi preti 230. Število glasov proti vladi prekaša po ustavi določeno višino, ki znaša 311 glasov.
Francoski parlament se je sestal danes dopoldne ob 9.30 pod	predsedstvom	Edvarda
Herriota. Zbornica je bila do konca zasedena jn med poslanci je vladala splošna nervoznost. kajti šlo je za glasovanje zaupnice oziroma nezaupnice vladi. Vprašanje zaupnice se je postavljalo ob zakonskem načrtu za rekvalifikacijo državnih uradnikov in njihovih plač. Ob tem vprašanju je francoska vlada že doživela prvi poraz dva dni prej pri glasovanju o socialističnem zakon vcem načrtu, ki je določal povišanje plač.
Vedelo se je, da nameravajo socialisti danes glasovati proti, tako da bi Bidaultu ostali samo glasovi njegove stranke in kakih 30 radikalov, ki ga sedaj podpirajo. Bidault se je pred pričetkom glasovanja, še en-
krat obrnil na poslansko zbornico s pozivom, naj- nikar ne vrže vlade, češ da bi dolga politična kriza lahko dovedla do «i.ežkih dogodkov«.• Bidaultu se ie zdelo, da je zlasti sedanji čas dokaj neprimeren za vladno krizo, ko se vrši v Parizu konferenca šestih držav o Schumanovem načrtu ter konferenca o Indokini. Upal se je celo pohvaliti, da je njegova sedanja vlada, ki je bila na oblasti osem mesecev, napravila dokaj dobrega, tako je baje ustalila cenc in frank; poudaril je, da je na vse to ponosen. Predstavnik socialistične stranke, Lussy, ki je že v naprej napovedal, da bo 99 socialističnih poslancev glasovalo proti vladi, je podal kaj čudno izjavo, kn je dejal: ((Glasovali bomo proti zaupnici, vendar to ne pomeni, gospod ministv ki predsednik, da ste vi izgubili naše zaupanje«. Nato je dal Bidaultu roko. To Lussyjevo potezo razlagajo kot prikrit namig na željo socialistov, da hi sodelovali z Bidaultom in "je-
Italija ne spoštuje pogodbe o ribolovu v Jadranskem morjn
kar dokazujejo prepogoste zaplembe italijanskih ribiških ladij v jugoslovanskih teritorialnih vodah - Bolgarska izzivanja ob jugoslovanski meji so rezultat slepe pokorščine bolgarske vlade sovjetskim navodilom
BEOGRAD, 24. — V nekem svojem današnjem članku opozarja «Borba» italijansko vlado na potrebo spoštovanja pogodbe o ribolovu v Jadranskem morju. List opominja na neprestane primere zaplembe italijanskih ribiških ladiji v jugoslovanskih teritorialnih vodah ter podčrtava, da je bila italijanska vlada vsakikrat opozorjena o teh kršitvah pogodbe ter pozvana, naj ukrene potrebno, da se ti neprijetni incidenti ne ponavljajo. Vendar, pravi list, so ostala vsa ta opozorila brezuspešna, tako da se že zdi, kakor da so ti incidenti nalašč pripravljeni za protijugoslovansko propagando.
«Borba» objavlja tudi članek, ki se nanaša na zadnje izjave bolgarskega zunanjega ministra 2itkova, ki je na neki tiskovni konferenci dejal, da predstavlja Jugoslavija ((grožnjo za mir» ter da organizira obmejne incidente. ((Borba« navaja, da so štirje vzhodni sosedi Jugoslavije izzvali od 1. januarja letošnjega leta do danes kar 352 obmejnih incidenlc-v, od katerih jih gre znaten del na bolgarsko pobudo. «Ni dvoma, nadaljuje list. da teh izzivanj ne organizirajo bolgarski obmejni organi na lastno iniciativo temveč po navodilih, ki prihajajo naravnost iz Sofije. Bolgarska vlada skuša s temi
incidenti zakrinkati lastno voj-nohujskaško kampanjo proti Jugoslaviji ter opravičiti svojo sovražno politiko do Jugoslavije s tem, da njej pripisuje sve-je vojne namere. Tako imenovana ((kampanja za mir«, ki se sedaj izvaja v Bolgariji in drugih kominformističnih državah, predstavlja prav tako poskus zakrinkavanja vojnohuj-skaške in protidemokratične politike Sovjetske zveze in torej tudi vlade Cervenkova«.
«Borba» navaja potem seznam bolgarskih sovražnih dejanj proti Jugoslaviji ter vojaških demonstracij v zadnjih mesecih in zaključuje, da oborožena izzivanja na bolgarsko-jugoslovanski meji niso nič drugega kot rezultat slepe pokorščine bolgarske vlade sovjetskim navodilom.
Šerif Sehovič, ki je bil pred kratkim imenovan za jugoslovanskega predstavnika v Grčiji, je danes dopoldne z letalom odpotoval iz Aten v. Beograd, ne da bi prej izročil svoja poverilna pisma grč-kerrm suvere-nu. Ni znano, koliko časa bo Sehovič odsoten iz Aten.
Mehiški poslanik v Franciji Femandez Madero, ki je predstavnik mehiške vlade tudi v CSR, je danes odpotoval iz Pariza v Beograd, kjer ga bo 28. t. m. sprejel maršal Tito. kateremu bo izročil svoja pove-
rilna pisma. Fernandeza Made-ra spremljajo poslan iški svetnik Vasquez Tresera, trgovinski svetnik ValfrU(j RUjz kakor tudi vojaški! jetalski ataše.
Marša! Papagos
hoče Severni Epir
ATENE, 24.^ ~ ■ jiarša] Papagos, ki je na ir|sf>LKiji ,sKem potovanju, je včeraj prispel y Janino v Epiru, kjer se je zahvalil za sprejem in med drugim poudaril, da Predstavlja vrnitev Grčiji Severnega Epira splošno grško težnjo,
Kosovo-Metohija
ne bo poznalo nepismenosti
BEOGRAD, 24. — Ministrstvo za ljudsko vzgojo je danes objavilo poročilo o uspehu ob.
vezne vzgoje in tečajev za nepismene.
Velik uspeh na tem področju so predvsem zaznamova. li Y avtonomi oblasti Kosovo Metohija, kjer Se je letos nau čilo citati in pisati 30 tisoč o-seb. V tej oblasti se je po osvoboditvi naučilo pisati jn čitati 15o tisoč Prebivalcev. Krajev, ne oblasti so sprejele ukrepe, da bc tudi šc preostalih 50 tisoč nepismenih začelo posečati analfabetske tečaje, ki bodo odprti nepretrgoma do konca leta.
govo stranko v drugi vladi. Komunistični voditelji Jacques Duclcs je poudaril, da je treba diskutirati sploh o vsej vladni politiki ter je predvsem kritiziral zunanjo politiko. Isto stališče je zavzela tudi napredna skupina Rierra Cota, ki je predvsem poudaril, da bo treba pristopiti k združitvi vseh tistih, ki si žele, da izgine sedanji globok prepad med voljo države in vladno politiko.
Splošno mnenje je, da pomeni padec Bidaultove vlade začetek težke krize, predsednik radikalne stranke Edvard Da-ladier pa je izrazil častnikar-jem mnenje, da bo kriza hitro rešena.
V zaključnem govoru zasedanja CK KP Francije je glavni sekretar Maurice Thorez izjavil o Schumanovem načrtu, da je ta načrt rezultat Marshallovega plana in atlantskega pakta. Ta načrt pomeni dokončno vojaško mobilizacijo Francije, ki hoče zdrkniti v vojno gospodarstvo. Končno ima ta načrt namen, da vključi Za-padno Nemčijo v blok držav atlantskega pakta ter jo napravi za odskočno desko napada proti Sovjetski zvezi.
Pozabljajoč na kominfor-movsko vojnohujskaštvo je Thorez nekaj besedičil o ((ohranitvi miru« ter c ((poslanstvu francoske KP v njeni funkciji organizatorja jn vspodbujeval-ca v borbi demokratičnih sil proti vojnim hujskačem«. Pri tem je namreč popolnoma pozabil na kominformovake napade na Jugoslavijo, ki na njenih mejah s kominformovskimi državami prehajajo od besed k dejanju. Seveda ni šlo na tem zasedanju tudi brez resolucije o povečanju kampanje za nabiranje nodpisov na stockholmski poziv. O tej podpisni kampanji pravi resolucija da ((pomeni občutno okrepitev na področju miru«. (Za kominformiste pomeni Picassov golob in stočk-holmski poziv že, skoraj popolno garancijo in varnost pred vojno in atomsko bombo).
Odprto pismo
inozemskim delegatkam na širšem zborovanju tržaške keminicrmislne zenske sekcije
Na pobudo antifašističnih žena onih dežel, ki to k zmagi nad nacifašizmom največ prispevale, je bila 1945 leta ustanovljena Mednarodna demokratična federacija žena- iljtnj osnovna načela so: borba za u-ielecenje resnične demokracije, za bratstvo in enakopravnost narodov; za čvrste temelje miru in zg, odstranite- vseh vzrokov. ki povzročajo nove vojne. Ta borba obsega tudi borbo za osvoboditev žene in njeno popolno družbeno in ekonomsko enakopravnost.
Na podlagi ogromnega deleža, ki so qa antifašistične žene Tržaškega czeml.a dale že za časa rarod.no osvobodilne borbe zg. ustvaritev teh načel, je bila tudi njihova, organizacija Antifašistična slovansko-italijanika ženska zveza sprejeta V Mednarodno demokratično federacijo žena S svojo dos edno revolucionarno borbo proti silam imperializma in reakcije, ter s tem. kar je z rjo caia k razvoju demokracije, je postala pomembna sila tudi v mednarodnem merilu. Antifašistične Šine Tržaškega ozemlja so se že vsa leta narodno-osvobodil-ne borbe neustrašno borile proti nzcifašističnim okupatorjem in proti vsem onim zunanjim in notranjim sovražnikom resnične demokracije, ki so hoteli na kakršenkoli način zavirati njen zmagoslavju pohod. Od te borbe za zmago resnične demokracije in enakopravnosti narodov jih ni moglo odvrnit' nobeno zastraševanje, v.e leče ne taborišča in tudi ne smrt Na tisoče je bilo preganjanih in mučenih, rg stotine je dalo svoje življenje v krematorijih,
je vezan mir v svetu in zmaga demokracije.
Dosledne antifašistične borke so storile vse za to. da :.o ohranile Antifašistično slovensko-italijansko žensko zvezo, enotnost demokratičnih ženskih množic in bratstvo med naredi, ki sta naši največji pogonski sili p borbi proti imperializmu in reakciji, ki kratita in odrekata tržaškemu demokratičnemu ljudstvu njegove pravice. Antifašistične žene juaoslovan-skega področja Tržaškega o-zemlja so ostale v celoti združene okoli svoje organizacije. Žene angloameriškega področja Tržaikeaa ozemlja pa v velikem številu, katero se s spoznavanjem Jccmin/ormistične politike od vsega njenega početka neprestano dviguje. To je veličastno pokazal II. kongres tl dneh 4. in 5. marca 1950. leta. Temu so prisostvovale izvoljene delegatke obeh področij Tržaškega ozemlja Zadale so si naloao. da bedo nadaljevale z borbo za resnični mir v svetu, v okviru katere se borijo tudi za rešitev težkih socialnih in nacionalnih vprašanj, ki težijo Prebivalstvo angloameriškega področja. Razmere njihovega delovanja so družbeno povsem različne. V jugoslovanskem pasu Tržaškega ozemlja le ljudska oblast in samouprava, ki daje ženam najširše možnosti, da se udejstvujejo v ekonomskem socialnem in kulturnem dvigu jugoslovanskega področja Tržaškega ozemlja, ter dajejo tako ženam v pasu A največjo moralno oporo v njihovi borbi. V globokem prepričanju, da miru in demokracija ni mogoče krepiti samo z raznimi
ZA POPOLNO ENAKOPRAVNOST slovenskega jezika z italijanskim
Tudi včeraj smo prejeli celo vrsto protestnih resolucij, ki jih na svojih sestankih vsakodnevno sprejemajo naše demokratične organizacije proti zapostavljanju slovenskega jezika z izvajanjem fašistične zakonodaje, z raznimi poniževalnimi in žaljivimi ukazi, kakrjen je ukaz št 183 ali pa s fašističnimi ukrepi, kot je zadnje pismo conskega predsednika slovenskim županom. Zaradi pomanjkanja prostora bomo besedila resolucij in poročila s sestankov objavili prihodnjič.
NEW YORK, 24. — Aleksander Cadogan, vodja britanske delegacije pri OZN in zastopnik Velike Britanije v Varnostnem svetu se je včeraj vkrcal v New Yorku, ker odhaja domov v London. Sir Cadogan se je namreč umaknil iz javnega življenja. Nadomestil ga bo Sir Gladvvin Jebb.
Tovarne montažnih hiš
v Jugoslaviji
BEOGRAD, 24. — V Jugoslaviji gradijo 10 tovarn, ki bodb izdelovale montažne hiše. Kapaciteta ene izmed teh tovarn bo 2QOO montažnih hiš letno. Prvo mestq teh tovarn zavzema »Zavidovič« v Bosni, ki je do sedaj Zgradila za 12500 kv. m montažnih hiš. Hiše ifna-je stanovanja s 4 prostori.
Emilija (h) - \ma ?maqa HHlohika (0) - p)m polaz
RIO DE JANEIRO, 24. — Na slovesen način se je pričelo danes svetovno nogometno prvenstvo. Točno ob 15., kakor je zelo strogo določeno po pravilniku sta prišli na igrišče mostv. Brazilije in Mehike. Ob polno zasedenem stadionu se Je Pr.ee-la tekma, katere prvi pol«* Je potekal ob dokaj uspešm o-brambi Mehike (1:0). medtem
z njenim popolnim porazom. Končni rezultat se glasi 4:0 za Brazilijo.
Dirka okrog Hrvaiske in Slovenije
1/pivi etapi zmacjal Luksemburžan Pinstz
MARIBOR, 24. — V prvi etapi dirke okrog Slovenije in H
ko se je pa drugi polčas Končal vatske je zmagal Luksembur-
žan Pinstz Robert, ki je 137 km dolgo progo od Ljubljane do Maribora prevozil v 4 urah, 4 minutah in 6 sekundah, 2) Con-ti (Italija) Za dolžino kolesa, 3) Sheim (Luksemburg), 4) Goedert (Luks.), 5J Baronti (Italija) za 2,2&, S) Arduino (It.) za 2,26, 7) Ročič (Jugoslavija C) za 2,28, 8) Malabrocca (It.) za 3,30, 9) Poredski (Jug, A) isto, 10) Mazzecchini (Francija) isto.
WINTERTHUR, 24. — V prvi etapi tj dirki okrog Švice, ki je vodila o Zuericha do Wintert-hura (273 km), je zmagal Luk-ksemburžan Goldschmidt.
Politični krogi v valiti kiivdo na
Vzhodni Nemčiji priznavajo sicer neuspeh, vendai skušajo titoiste ter napovedujejo drakonske ukrepe proti njim
BERLIN, 24. — Politični krogi Vzhodne Nemčije so še vedno pod vtisom poraza, ki ga je doživela komunistična partija na zadnjih volitvah v Severnem Poreniu in v Westfaliji. Osrednje glasilo S.E.D. «Neues Deutschland« omenja v tei zvezi, čeprav s težkim srcem, da napredno gibanje v Zahodni Nemčiji nazaduje na celi črti.
List dodaja, dg S. E. D. ne dvomi, da bo komunistična partija Nemčije pozorno proučila sedanji položaj in izvajala zaključke za bodoče delo. Po informbirojevski logiki nemške komunistične partije pa so krivi porazov komunističnih partij na Zahodu, predvsem pa v našem primeru v Porurju prav titoisti. Jasno je, da modrijani okrog »Neues Deutschland« oziroma voditelji KP nočejo priznati, da leži krivda za vsg poraze prav na
vodstvih komunističnih partij ki so postali zgolj poslušno orodje sovjetskega imperializma, zato svetuje Ust komunistični partiji Zahodne Nemčije naj z drakonskimi ukrepi epurira to organizacijo vseh titoističnih infiltracij.
V nekem poročilu je Walter Ulbricht, podpredsednik vlade Vzhodne Nemčije poudaril potrebo, da se mladina, ki ni vključena v nobeni stranki, organizira v ljudsko organizacijo. Poročilo dodaja, da so na S.E.D. prišla že številna poročila, ki pravijo, da so bivši nemški ujetniki, ki so se vrnili iz Jugoslavije začeli širiti v Vzhodni Nemčiji resnico o Jugoslaviji, ali kakor pravi in-formbirojevsko glasilo «tito-istično propagando«.
V zvezi z medsebojnimi obtožbami o odgovornosti za razkosanje Nemčije je «Tages-
l!
Gombacci naj pove imona
V zvezi z izjavo g. Goinbaccija, objavljeno v »Delu« dne 17- Ja* nija 1950, v kateri zatrjuje med drugim:
a) da je postal član podtalnih slovenskih antifašističnih organizacij, ki so bile povezane tudi z organizacijo iTiger«;
b) da je obdržal funkcijo tajnika in pozneje podtajnika centralnega ustroja podtalne mladinske organizacije;
c) da je po navodilih te organizacije sprejel izkaznico od Partito Nazionale Fascista in sicer zato, da M laže deloval v podtalni organizaciji;
č) da Je za to, ker je bil član Partito Nazionale Fasista laže delal v korist antifašističnih organizacij.
Glede na zgoraj navedene trditve g. Gombaccija ugotavljam
naslednje:
1) Kmalu po razpustu »Zveze mladinskih društev« se Je del članov mladinskih društev organiziral v podtalni organizaciji •Tiger«, ki Je bila edina v tisti dobi aktivna organizacija v Trstu;
2) da niso obstajale tedaj nobene podtalne mladinske organizacije, ki bi imele zvezo s TL
Skozi sito in rešeto
grom, zaradi tega ni mogel biti ne tajnik ali podtajnik ustroja PODTALNE mladinske organizacije;
3) dejstvo je, de sem povabil g. Gombaccija, da bi se vključil v podtalno organizacijo »Tiger«. V ta namen sem mu v zimi leta 1927-192* izročil tri Izvode podtalnega lista »Borba« s prošnjo, da jih prečita in odda naprej. G. Gombacci je sam izjavil, da je vse tri številke uničil. Na drugem obisku sem ponovno predlagal g. Gombacciju sodelovanje s »Tigrom«, kar je ta odklonil z izgovorom, DA Ml) NE DOPUŠČA SLUŽBA IN DA MORA SKRBETI ZA STARO MATER. S tem je odklonil meni kakor pozneje padlemu tovarišu Stoku Vladimirju vsako sodelovanje s podtalnimi organizacijami in še posebej s Tigrom;
4) g. Gombacci ni dobil od organizacije »Tiger« edine podtalne organizacije v Trstu v tistem času naloga, da bi se vpisal v Partito Nazionale Fascista, ker takih ukazov organizacija »Tiger* ni nikomur dala a
zlasti ne takim ljudem, ki so odklanjali vsako sodelovanje s Tigrom, in ki so se kmalu po tem oblekli v črno srajco;
5) ne vem, koliko je koristil g- Gombacci antifašističnemu gibanju za časa NOB. Ugotav-
.«5 to’ da Je fcll aretiran eta 1944 skupno s štirimi drugimi tovarlši-nameščenci proste luke in da so vsi ti štirje tovariši aretirani skuono z g. Gom-baccijem končali v nemških koncentracijskih taboriščih, iz katerih se niso več vrnili, medtem ko se je g. Gombacci vrnil nekaj dni po svoji aretaciji na svoje službeno mesto;
6) očividno je da g. Gombacci namenoma pači resnico in na tem stališču bom vztrajal, dokler ne navede oseb s katerimi je tvoril podtalno' mladinsko organizacijo povezano s »Tigrom« in osebe, ki mu je dala nalog za vpis v Partito Nazionale Fasista.
Toliko sem smatral zaenkrat za potrebno, da ugotovim resnici na ljubo.
S. V.
To je
ime
pravo
jVn tržaški strani včerajšnje sUnitas čitamo> sinvitato dal comitato della pace e dalle ditte esteme che lavorano presso lo stabilimento Auuiia, il segretaria DELLA FEDE-RAZIONE Dl TRIESTE DEL PCI...«
Brauo! To je pravo ime Vtdalijetie kominformistične frakcije. Le da so ga prekas-no začeli uporabljati-
Tudi z Besednjakom nimajo sreče
Klerofašisti in konunformisti ne tekmujejo med seboj samo v lažeh in obrekovanjih proti ljudski oblasti v coni B in proti Titovi Jugoslaviji, temveč tudi na dnigih ((poljih« laganja in napačnega obveščanja javnosti. O kretanju bivšega poslanca v rimskem parlamentu dr. Engtlberta Besednjaka so najprej *;avile» kftrojaii-stične eUltime Notizie«, pčeraj pa poroča kominformistične
((Delo«, da je prišel dr. Besednjak v Italijo in Rim z rednim jugoslovanskim potnim listom, cza katerega je zadnja tri leta zaman prosil» ter da »poučeni krogi spravljajo njegov prihod v zvezo z nameravanim izboljšanjem odnosov med Vatikanom in Titom in govori se že celo o izpustitvi ustaškega škofa dr. Stepinca...» (Čudno je le, da Stepinac še vedno ni izpuščen, ko imajo vendar danes v Jugoslaviji po najnovejšem zatrjevanju vseh kominformi-stov na čelu z Vidalijem, glavno besedo ustaši in četniki, ki bi morali potemtakem že zdav naj svojega ustaškega škofa izpustiti).
No, mimogrede lahko povemo, da dr. Besednjak sploh ne more imeti jugoslovanskega potnega lista, ker ni jugoslovanski državljan, temveč je italijanski državljan in ima zaradi tega lahko le italijanski potni list ter je zanj tri leta lahko prosil le italijanske oblasti, t. j. tiste oblasti, ki so «Dc!u» tako celo pri srcu in ki niso fašistične kot so titofašistične jugoslovanske, ki naj bi bile izdale Besednjaku potni list.
Tudi najnovejša provokacija z dr. Besednjakom se je kom-informistom v nekaj urah spodrsnila.
spicl«, kr izhaja na ameriškem področju Berlina objavil članek pod naslovom: »Novo Ul-brichtovo izdajstvo«. V članku piše list da. je treba po včeraj podpisani češkonemški pogodbi smatrati izselitev Nemcev iz Češkoslovaške za dokončno in pravično dejanje. Potsdamski sporazumi, piše list, niso na noben način predvidevali tega, da bi bilo treba izgnati iz Češkoslovaške vse Nemce. Nekaj sto tisoč Nemcev, kolikor jih je še danes na Češkem, so večinoma internirani v koncentracijskih taboriščih. Kateri koli predstavnik kakršne koli nemške vlade bi moral med pogajanji z češkoslovaško vlado podpreti očitne lastninske pravice. Nemcev, ki so zaprti ali izgnani. Ulbricht pa tega ni storil. Se več, izjavil je. da je bilo nečloveško postopanje z Nemci pravično. List zaključuje, da bo prišel dan, ko bo treba plačati to izdajalsko početje. Na vsak način je tako pisanje res pravi odraz povojne propagande obeh taborov v hladni vojni. Saj se imperialisti obeh taborov poslužujejo vseh sredstev, da bi si prilastili nemško ljudstvo. Rezultat tega pa je vedno večja oživitev starega nemškega imperializma.
Na drugi strani pa je Georg Dertinger, minister za zunanje zadeve Vzhodne Nemčije izjavil v Erfurtu, da bo vlada Vzhodne Nemčije obdolžila A-denauerja veleizdaje, če bo ta stopil na ozemlje Vzhodne Nemčije.
V hladno vojno med obema taboroma ki se odigrava na nemškem ozemlju, je treba prištevati tudi koloradskega hrošča. Vlada Vzhodne Nemčije je namreč izročila sovjetski, poljski in češkoslovaški vladi noto. v kateri trdi, da so nova ameriška letala ponovno trosila koloradske hrošče nad Vzhodno Nemčijo. Istočasno je nemška vlada izročila prizadetim vladam poročilo posebne komisije, ki ie preiskovala zadevo o teh hroščih.
mnoge so padle kot partizanke v odkriti borbi $ sovražnikom. V tej njihovi pravični
borbi so nenehno gradile in učvrščevale bratstvo med slovenskim in italijanskim ljudstvom tega ozemlja. Bratstvo med slovenskim m italijanskim ljudstvom je tudi ena izmed največjih pridobitev narodnoosvobodilne borbe, temeljno načelo tržaškega demokratičnega gibanja in njihove organizacije.
Na podlagi bratstva med slovenskim in italijanskim ljudstvom, pravilnega tolmačenja enakopravnosti narodov in borbe za socialne in nacionalne pravice je Antifašistični slovan-sko-italijanski ženski zvezi u-spelo mobilizirati na tisoče in tisoče žena v. povojnih letih, ko sta v svetu in pri nas imperializem in reakcija pričela teptati osnove demokracije in odvzemati že priborjene demokratične pravice. Na velikih množičnih manifestacijah in demonstracijah so antifašistične žene podprle borbo demokratičnih množic in tako krepile pozicije demokracije v domačem in mednarodnem merilu.
Po zloglasni resoluciji so posamezne žene iz vodstva, katerih demokratično prepričanje ni bilo nikoli iskreno, izkoristile to situacijo za razbijanje demokratičnega gibanja in enotnosti demokratičnih zenskih množic za uvajanic šovinizma v demokratične vrste, za rušenje slovansko - italijanskega bratstva in za objektiven prehod na iredentistične pozicije italijanske reakcije v odnosu do tržaškega vprašanja.
Za doseao tega smotra so smatrale in še vedno smatrajo, da so vsa sredstva dovoljena in to od najogabneiših obrekovanj in laži do provokacij. Svojo obrekovalno gonjo so predvsem naperili proti Jugoslaviji — deželi socializma in proti ljudski oblasti jugoslovanskega področja Tržaškega ozemlja.
Taka politika laži, obrekova nja in nemoralnih metod je privedla do pasivizacije celotnega demokratičnega gibanja in naravno je. da je kominformi-stična agentura v vodstvu Antifašistične slovansko-itnlijanske Ženske zveze, sledeč, tej liniji, hotela v celoti pretvoriti močno, monolitno notranje enotno in borbeno organizacijo Antl-fašistično sloVausko-italijansko žensko zvezo, ki združuje na osnovi svojega programa žene vseh treh narodnosti našega ozemlja brez razlike vere in svetovnonazorskih prepričanj v kominfonnistično sekcijo ženskih celic in ji vzeti njeno široko množično osnovo ter revolucionarno vsebino. Borbo proti imperializmu in reakciji za socialne in nactcmalne pravice je opustila. Oprijela se je borbe proti jugoslovanskemu področju Tržaškega ozemlja kjer je na oblasti delovno ljudstvo, kjer žene uživajo zaradi tega popolno enakopravnost, in oorbe proti Jugoslaviji ki se bari za pravične odnose med j narodi in državami, na katere
deklaracijami proti atomski bombi, temveč predvsem z u-stvarjanjem enakopravnih odnosov med narodi in z borbo Za neodvisnost narodov proti vsakemu političnemu in ekonomskemu podrejanju malih narodov po velikih in industrijsko močnejših narodih, se borijo za enakopravnost vseh narodov, za njihovo svobodo in svoboden razvoj. Tržaška kominformistična ženska sekcija je po vsebini svojih teženj, ki predpostavljajo zasužnjeva-nie narodov in oviranje njihovega razvoja po netenju mrz-n)c med Slovenci in Italijani na angloameriškem področju Tržaškega ozemlja, po razpihovanju šovinizma in italijanske-oa iredentizma v diametralnem nasprotju z Antifašistično slo-vansko-italijansko žensko zvezo in njenimi vseskozi demokratičnimi načeli. Na današnjem širšem zborovanju te tržaške kominformistične ženske sekcije bodo le članice kominformistične agenture v. Trstu in one demokratične žene, ki jim iz nepoznavanja stvari same še slede, o zastopstvu demokratičnih žena področja B Tržaškega ozemlja pa sploh ni mogoče govoriti Na podlagi teh ugotovitev ne more vodstvo tržaške kominformistične ženske sekcije govoriti o kongresu Antifašistične slovansko-italijanske ženske zveze, temveč le o svojem šir-lem zborovanju. To zborovanje ec sicer vrši pod parolo miru, pendar je njegova osnovna naloga okrepitev stare prrakse kominformističnih laži. obrekovani za prikrivanje resnice, pačenje dejstev in odvračanje žena od dosledne borbe za socialna in narodnostne pravice tižaikoga demokratičnega ljudstva in za enakopravne odnose med narodi, ki nam edini lahko zajamčijo resnični mir Temu širšemu zborovanju tržaške kominformistične ženske sekcije boste prisostvovale tudi Ve, delegatke iz inozemstva. Vaša prisotnost bi bila lahko o-gromnega pomena za korist miru in demokracije. Naj lepša na. loga, ki jo ima lahko človek v življenju, je iskanje resnice in to bi morala biti prav vaša naloga. Poglobiti bi se morale v vzroke, ki so privedli do razdvajanja tržaških demokratič. nih sil in ženskih množic. Morale bi jih razčleniti in se na dejstvih prepričati, na kateri strani je resnica. Nepravilno Je, da prihajate k nam z naprej u-stvarjenim mnenjem, ne da bi na licu mesta proučile situacijo in da si z enostranskim gledanjem ustvarjate napačno sodbo. V kolikor ne boste zadostile najvišji dolžnosti do resnice, boste postale soodgovorne za nadaljnje protidemokratično delovanje tržaške kominformistične ženske sekcije in za njeno strašno pačenje resnice. Resnica je bila vedno last najprogre-sivnejšega dela človeštva. Je neuničljivo in si utira pot čez vse zapreke in pregraje. Ob njeni strani sta vedno napredek in zmaga.
Nezaslišana krivična razsodba proti »Delavskim zadrugam**
Tržaško sodišče je razveljavilo občne zbore članov - zadružnikov iz leta 1947, priznalo kot člane Delavskih zadrug tržaško občino in tržaško pokrajino ter obsodilo Delavske zadruge same na plačilo pravdnih stroškov tožiteljem- odvetniških stroškov tržaške občine in pokrajine in stroškov posebnega kuratorja - vse skupaj v znesku skoro 1,200.000 lir, ki jih bodo morale DZ plačati solidarno s članoma nadzornega odbora F. Ferjančičem in pok. dr. Timeusom
Dne 21. t. m. je izdalo Tržaško sodišče v tožbi peščice članov »Delavskih zadrug« proti {(Delavskim zadrugam« samim nezaslišano krivično razsodbo v prvi stopn-ji, s katero je sodišče: razveljavilo sklepe, ki so bili sprejeti na raznih občnih zbo. rih članov-zadružnikov (v A-co-ni, po posameznih podružnicah) v mesecih januarju, februarju in marcu 1947;
priznalo kot člane zadrug tržaško občino in tržaško pokrajino, ki so svoječasno finansirale Zadruge z zneskom 1 odn. 1,5 milijona lir.
Razsodba še določa, da je bil zakoniti zastopnik zadrug do časa, ko je bil imenovan ing. Arrigo Levi za predsednika nadzornega odbora (kot je bil slednji reorganiziran z ukazom št. 91 z dne 23. 8. 1947), specialni skrbnik, ki ga je imenoval predsednik okrožnega sodišča z odločbo z dne 8. 3. 1947 in je odbila zahtevo dr. Ivana Ti-meusa in Ferdinanda Ferjanči. ča, s katero sta zahtevala da se ugotovi, da sta onadva zakonita zastopnika Delavskih zadrug.
Končno so Delavske zadruge obsojene na plačilo pravdnih stroškov tožiteljem (nekateri člani, CLN — politično pobarvani) v razmerju 4/5 ali 540.996 lir, na plačilo odvetniških stroškov tržaške občine in pokrajine v razmerju 6/7 t. j. 166.500 lir za občino in 17.562 lir za pokrajino, ter na stroške posebnega kuratorja (dr. F. Vesel) v višini 312.804 lir. Na plačilo stroškov sta obsojena tudi dr. Timeus in F. Ferjančič in sicer solidarno (vsi za enega, eden za vse), bodisi v lastnem imenu, bodisi kot člana nadzor, nega odbora. Ostali del stroškov nosijo stranke same.
Ugodila je razsodba Delavskim zadrugam edinole v tem, da je odbila zahtevo po potrditvi sekvestra, ki je bil svoječasno dovoljen s sklepom z dne 19. 6. 1947.
Pomen razsodbe leži v dveh točkah:
1. razveljavljeni so sklepi po. sameznih občnih zborov iz leta 1947, ko si je članstvo zadrug hotelo izvoliti upravni odbor,
NI2JA SREDNJA SOLA: DEKLIŠKA ROČNA DELA.
Na razstavi risarskih in ročnih del
nižje srednje šole v Trstu in obrtne šole na Opčinah in v Rojanu
prvikrat po vojni, kar sodba izrecno potrjuje;
2. priznana je pravica članstva tržaški občini in pokrajini, ki sta na ta način nepričakovano prišli do močne soudeležbe pri Delavskih zadrugah, čeprav je po statutu predvideno sicer finansiranje z njune strani, toda brez pravice članstva. V skladu s tem se obe javni telesi tudi nista zanimali za zadruge, dokler so bile le-te v slabih vodah (finančno) ali politično ne-interesantne. Sedaj imamo naenkrat opravka z velikanskim »zanimanjem«.
Razsodba .sama je zelo dolga in obsega kar 164 strani, vendar pa še ni pravomočna in je prav verjetno, da se bodo prizadete stranke pritožile na prizivno sodišče.
Nezaslišana krivična razsodba je nova krivica tržaškemu delovnemu ljudstvu, ki mu na vse
načine onemogočajo, da bi si izvolilo na temelju statuta DZ svoj upravni odDor. kar je najosnovnejša pravica članstva h krivični razsodbi in njenih pra. vih vzrokih se bomo še povrnili.
Zlata poroka v Bazovici
TOV. ČUFAR ANTON, kamnosek in njegova žena ANČKA sta praznovala včeraj zlato poroko. Tovariš Čufar je znana osebnost v Bazovici, kjer je bil ustanovni član Pevskega društva «LIPA» in dolgoletni pevec v tem društvu ter je zaveden Slovenec in demokrat kakor tudi strokovno odličen delavec in sposoben kamnoseški mojster. Njegovi prijatelji in znanci njemu in njegovi družici kličejo še na mnoga leta, pri čemčr se jim pridružuje tudi naše uredništvo.
HDPIDILII
m umm
Odprto je naj-
lepše in najbolj
upoštevano ko- Kopanje pališče na gor- Obala zasenčenje
njem Jadranu Restavracija
SV. NIKOLAJ
Ples
Naj večje udobnosti v LM.&kmd4li5icak z dvema ali tremi posteljami. Informacije pri upravi kopališča
VABLJENI VSI, KI POZNAJO KOPALIŠČE ŽE IZ PREJŠNJIH LEI
Poziv Akcijskega sindikalnega odbora v Trstu
Pošteni delavci v tovarni ILl/A
ne bodo nasedli podlim nakanam
kominiormističnih izdajalcev razredne borbe
Včeraj je bila odprta na državni nižji industrijski strokovni šoli v Rojanu razstava dijaških del. V treh velikih sobah sp skromno (šola razpolaga, žab z denarno in materialno primitivnimi sredstvi), toda o-kusno razporedili:	I. razred
fantje r snovne mizar-ko obdelane ploskovnike in kotnike tre isto v železu, dek eta pa o-troško perilo, čajn prt če, čipke na posteljnem erilu, blu. ze in vezenje. V drugem >az-reiu so jzde^la dekleta perilo, samostojno krojeno in sešito, razne čipke z kombinacijo vbodov in pletenine; fantje Pa so razstavili raznovrstna « r dja ška 'je, klešče, razvrs no mizarsko orodje, manjši kosi p hbtva ter lična šahovska mizi a st > li in figurami vred. De' )e‘a pa mrež no r erilo, ročno pl t nj ter ornamenialno risanje s sa-m stojnim sestav’j nj m o na mentov, kar so dobde zlasti kot nalogo pri mali maturi. Fantje vseh razredov raz tavljajo risanje od svinčni a d > tuša, n dvo-tm tridim nzi nalnega g o metrijskrga risa'ja ter ris nji po naravi, zlasti ehni« e predmete, orodja itd. V zadnji sobi je urejena tudi mah kutino rična razstava, kjer so se gojenke izkazale kot spretne ma. le kuharice.
Razstava je odprta prih dnje dni in je prav, da si jo vsakdo, ki hoče videti v kakih pogojih delajo naš šole, ogleda
Vodstvo slovenske nižje srtu-nje šole je tudi letos ob zaključku šolskega leta priredilo razstavo risarskih in ročnih del svojih gojencev in gojenk. Priznati moramo, da je razstava zanimiva ker nam nudi možnost, da spoznamo našega dijaka tudi z druge strani. Med šolskim letam nas bolj skrbijo latinščina, matematika, italijanščina in drugi predmeti, premalo pozornosti pa posvečamo tako imenovanim veščinam, predvsem risaniu in ročnemu delu. Ravno ročno delo bi moralo našo mladino naučiti spretnosti, ki ji bo velikokrat prišla prav v vsakdanjem življenju. Zato nas toliko bolj čudi, da nismo videli razstavljenih moških ročnih del razen nekaj knjig, ki so iih vezal; dijaki sami. Ako dijaki med ročnim delom ne delajo drugega, kakor da vežejo knjige, potem bi morala biti vezava vsekakor lepša. V tem pogledu so veliko več pokazale dijakinje. Velika miza. ki izpolnjuje skoraj vso sobo, je kar prenatrpana
z najrazličnejšimi ženskimi ročnimi izdelki. Tu so razstavljeni prti in prtički, blazine, rokavice. torbice, čipke, posteljno perilo, bluze itd. Skoda, da niso bila ženska ročna dela razstavljena y posebni sobi, kjer bj prišli praktični izdelki bolj do izraza.
Vse štlrj stene sob.- razstavnega prostora so obložene z risbami. Ugotovili smo napredek v primeri-z lanskim letom. Meti pa dejstvo, da n**a v*** risbe izdelane s potrebno vestnemu jn čistostjo. Gl od,, n« to marsikatera risba ne spada na razstavo. Na drugi strani pa smo se lahko prepričali, da je risanje predmet, ki ga nikakor ne smemo podcenjevati. Tu smo videli precej geometrijske In narodne ornamentike, pa tudi precej leno izdelanih risb Po predlogi Dijaki poka7-'1 II veliko smisla za kombiniranje barv. Skratka lahko rečemo, da je razstava uspela In da priča o resnem prizadevanju šolskega vodstva, za dvig slovenske srednje šole v Trstu. Tudi ta prireditev dokazuje redkim malodušnežem, ki obupujejo nad slovenskim šolstvom in vpisujejo svoje otroke v italijanske potujčevalnlce, da slovenska šola kljub najrazličnejšim oviram ln težavam napre duie In da se Iz leta v IM" vedno lepše razvija ne samo "lede na število dijakov, ampak tud| gledp na njihovo znanje in sposobnost
V nasprotju z razstavo nižje srednje šole pa je razstavi' dvoletni obrtni tečaj na Opčinah precej več moških ročnih izdelkov. Temu se ne smemo čuditi, kjer se namen in znače' te šole bistveno razlikuje od nižje srednje šole. Vendar nas je presenetila lična in ve-stna izdelava razstavljenih predmetov; tako n. pr. ((slovenski kotiček«, ki ga sestavljajo miza. dve stolici, klop, senčnik in o-bešalo, V3e izdelano v narodnem slogu, dalje razni drugi leseni izdelki kakor stoiala za cvetlice, podstavki za kozarce, miniaturna vrtna uta iW- Tudi ženska ročna dela so pestrejša, saj so se gojenke lotile celo krojenja, perila in oblek.
Tudi openska razstava dokazuje, da naša rola ne zaostaja za italijansko, in to ne samo v mestu, ampak da napredujejo v enaki meri tudi naše strokovne šole v okolici.
B. R.
Delavci! Za ponedeljek 26. junija je volivna komisija, sestavljena iz predstavnikov ES in Delavske zbornice, sklicala volitve za tovarniški odbor v našem podjetju.
•To je naravni in pravilni dogodek, ker delavci imajo pravico, da po določenem času izvolijo svoje sindikalne predstavnike, upoštevajoč izvršeno delo sedanjih voditeljev in tistih, ki so se med berbo za pravice delovnega razreda pokazali najbolj zvesti in najbolj sposobni, da zavzamejo odgovorna mesta v tovarniškem odboru.
Vsem je znano, kaj se je v zadnjih dveh letih dogajalo na sindikalnem področju, vsi vemo, da je keminformistično vodstvo ES, delujoč na predanosti in interna-cionalističnem duhu delavcev, spremenilo razredni sindikalni ergan v politično agencijo interesov, ki so se v borbi pokazali diametralno nasprotni tržaškemu delavskemu razredu.
Sindikalni akcijski odbor, ki je nastal po potrebi obnovitve razrednega sindikata, ki so ga tukajšnji kominformisti likvidirali, je pravilno tolmačil voljo delavcev podjetja 1LVA, da se udeležijo teh volitev ter da se tako napravi konec nevzdržnemu sindikalnemu položaju, ki nazadnje gre le v korist delodajalcem.
Na podlagi zakonov in obstoječih sindikalnih predpisov je Sindikalni akcijski odbor v našem podjetju v predpisanem času predložil svoje kandidate in delavce, ki bi mGrali sodelovati v votivni komisiji.
Volivna komisija (ES - DZ), priznavajoč zakonitost zahteve, je volitve preložila in postavila zahtevo, da mera predloženo listo podpisati ena osmina zaposlenih delavcev v podjetju ILVA (180 podpisov).
Da je to samo izgovor, s katerim hočejo preprečiti udeležbo na volitvah Sindikalnemu akcijskemu odboru, nam dokazuje dejstvo, da ne obstaja noben zakon ali predpis, ki bi zahteval te podpise, ampak obstaja samo sporazum med dvema organizacijama, ki nima nobene vrednosti za Sindikalni akcijski odbor.
Sindikalni akcijski odbor je nape! vse svoje sile za sporazum na resnično demokratični podlagi, da se da možnost vsem delavcem, da se svobodno izrazijo za svoje predstavnike. Vsi ti napori Sindikalnega akcijskega odbora, da bi prišlo do sporazuma so bili zaman, ker je volivna komisija na podlagi višjih ukazov skušala zavlačevati svoj
odgovor, da bi s tem pridobila na času in tako postavila delavce pred izvršeno dejstvo.
Vsi morajo razumeti, da pod takimi pogoji ni mogoče izvesti demokratičnih volitev, ki bi izražale voljo delavcev. To ni še dovolj. Moralni in materialni pritisk, ki se stalno vrši nad podpisniki liste in nad drugimi delavci predstavlja dejstvo, ki dokazuje, da bodo te volitve enostranske volitve po fašističnem sistemu.
Zadostuje primer tov. Cuca-vizza Josipa, ki je moral pod moralnim pritiskom in grožnjami izdati izjavo proti svoji volji. Tudi ta primer si pridržujemo, da lahko pred oblastjo dokažemo neveljavnost volitev.
Zaradi tega in na podlagi zgoraj navedenih dejstev je Sindikalni akcijski odbor določil, da se ne • bo udeležil volitev ker so nezakonite in protidemokratične ter poziva vse delavce, naj se jih ne udeležijo.
Trst, 24. VI. 1950
TAJNIŠTVO
SINDIKALNEGA AKCIJSKEGA ODBORA
V takem ozračju bi se morale vršiti volitve v podjetju ILVA
Korr.informisti so skušali na- j praviti vse, da bi dokazali, da se podpisniki liste Sindikalnega akcijskega odbora ne strinjajo z delovanjem omenjenega odbora, češ da so jih prisilili podpisati. Kot dokaz, kdo uporablja podobne sisteme, objavljamo naslednjo izjavo:
»Podpisani Cucavizza Josip, pokojnega Ivana in pokojne Marije Koren, rojen 28.111.1905 v Trstu, stanujoč u Ulici Soncini 51, izjavljam sledeče: Dne 23. t. m. ob 13. uri in 45’, medtem ko sem šel na delo v tovarno ILVA, so me ob vhodu v tovarno ustavili Vechiet Mario, Roba Miro, Duca Otello, Ghek Velice, Rasnvan Mario in Kremonlni Giordano. Z njimi je bilo nekaj drugih delavcev, ki jih nisem poznal.
Zgoraj navedem so me obrekovali, so mi grozili in Rosman Mario je že dvignil roko, da me udari. To je preprečil Andrioli Giovanni, ki je posredoval v mojo obrambo. Vse to so storili zaradi tega, ker sem podpisal kandidatno listo Sindikalnega akcijskega odbora za volitve za tovarniški odbor.
Na podlagi moralnega pritiska in groženj, da bom končal tako kot Bortolo Petronio, sem podpi-
sal naslednjo izjavo: — Podpisani Cucavizza Josip izjavljam, da sem podpisal za neko akcijo Razrednega sindikata na neko belo polo in na listo kandidatov, — Drugega se ne spominjam, ker sem bil pod stalnim moralnim pritiskom prisotne skupine kominformistov na sedežu tovarniškega odbora v podjetju, medtem ko so mi iztrgali navedeno izjavo, katero danes preklicujem brez vsakega pritiska«.
Mislimo da je ta dokaz dovolj zgovoren in kakor kaže, smo se ponovno vrnili v čase fašističnega terorja.
ter osebne dokumente. Žrtev druge žeparske akcije pa je Iva. na Mellotto iz Ul. Pascoli 3, katero je spretni dolgoprstnež v | neki ribarnici v središču mesta j olajšal za denarnico s 7000 li-| rami.
j Žrtev neznanega nepoštenega kupca pa je postal prodajalec j časopisov Gennaro Chieppa, ki ' ima svoj kiosk v Ul. Cavana 7. V trenutku, ko ni pazil na svoj denar, je v predal pulta segla tuja roka ter mu ukradla 7000 lir.
Neprevidni kolesar
Okrog 7.45 zjutraj je bile, ko se je včeraj peljal po Miramar-skem drevoredu proti središču mesta uradnik FF. SS. Vincenc Ciacciolo iz Ul. Sara Davis 21. Da bi mu bilo kolesarjenje lažje, je vozil takoj za nekim amerikanskim avtomobilom, katerega šofer Pa je nenad. ma pritisnil na zavore ter avtomobil ustavil. Kolesar, ki si tega nenadnega preobrata v vožnji avtomobila ni predstavljal, kl-jub prisotnosti duha ni mogel j ustaviti svojega kolesa ter se njih poročil o žeparskih akci-j je tako z vso silo od zadaj za. jah. V Ul. Udine je namreč ne-1 letel v avtom .bil. Tako) nato znani žepar segel v torbico .Va-| so vsega krvavega prepeljali v lerije Pertot jz Ul. Bovedo 49 j bolnišnico, kjer se bo moral za-ter ji izmaknil denarnico, v I radi zloma čeljusti zdraviti oko kateri je imela nekaj tisoč lir 11; 45 dni.
Pazile na denarnice!
Tudi včeraj ni črna kronika ostala brez že skoraj vsakda-
KOLEDAR
^iecUdi&e - 'ž&M - Mladca
NEDELJA 25. junija
Viljem, Grlica Sonce vzide ob 4.16, zatone ob 19.59. Dolžina dneva 15.43. Luna vzide ob 15.06, zatone ob 0.38. Jutri ponedeljek 26. junija Rudolf, Hrana
Folkloristi,
pridite DANES 25. t. m. ob 9.30 na stadion «Prvi maj«. Kdor še ni vrnil oblek, naj jih prinese danes s seboj. Prosimo za točnost in polnoštevilno udeležbo, ker bodo folkloristi sodelovali pri snemanju kratkega filma.
SINDIKALNE VESTI
Zveza prosvetnih delavcev ERS priredi danes 25. t. m. ob 9 v Ulici R- Manna 29 pedagoško predavanje. Na dnevnem redu bo tudi razcravlja-nje o naših sindikalnih zadevah. Vabimo članstvo, da se predavanja gotovo udeleži.
PROSVETNA DRUŠTVA
Prosvetno društvo ((Franjo Marušič» iz Ro cola iskreno čestita k poroki tovarišice Jane Gerdol, hčerke predsednika tega društva.
Trst, Ljubljana, 25. junija 1950
URADNE OBJAVE
Za promet zaprta cesta. Ker
bodo Ul. Ponchielli bitumizirali, bo ostala zaprta za promet od 26. t. m. do končanih del.
Lekarna bolniške blagajne. Ker
bodo tržaške lekarne zaradi počitnic zaprte po turnusih, obvešča bolniška blagajna (Istituto nazionale per 1’assicurazione con-tro le malattie) svoje člane, da bo lekarna te ustanove «A1 Cedro« na Trgu Oberdan ostala ves čas odprta za potrebe članov.
OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE
Upravni odbor Glasbene matice v Trstu sklicuje redni občni zbor v sredo 5. julija t. 1. ob 20 v glasbeni sobi, Ul. R. Manna 29, s sledečim dnevnim redom:
1. Poročila . funkcionarjev u-pravnega odbora;
2. Poročilo nadzornega odbora;
3. Volitve upravnega in nadzornega odbora;
4. Razno.
Ako ne bo ob določeni uri zadostno število prisotnih, bo občni zbor pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih (čl. 23 dru-števnih pravil).
Članom
Društva slovenski!) srednješolcev
Vabimo vse člane DSS, da se oglasijo na sedežu društva v Ulici Machiavelli 13-11.
Uradne ure so dnevno od 10 do 12. Člani, ki iso že prejeli izkaznico, naj jo prinesejo s seboj.
IZLETI
ZVEZA PRIMORSKIH PARTIZANOV I. OKRAJA priredi 9. julija izlet za partizane in aktiviste v Cerkno, združen z obiskom bolnice »Franja«. Vpisovanje do 28. junija na sedežu I. okraja, Ul. Machiavelli 13-11. — Vpisnina znaša 1.209 lir.
Obvestila Kmečke zveze
Vlaganje prošeni za volno orišhofloino
Številni člani KZ 'so zaradi vojne utrpeli znatno škodo bodisi na premičninah bodisi na nepremičninah. Ker večji del oškodovancev ni še prejel nobe. ne odškodnine, se v mnogih primerih obračajo na poslovalnico KZ za nasvete in intervencije.
V pojasnitev zadeve obvešča, mo naše člane o naslednjem:
Izplačevanje vojne škode sloni na predpisih, ki so bili izdani pred in med vojno. Stvarno so nakateri oškodovanci prejeli le del odškodnine, ki se nanaša na premičnine, kot so kmečko orodje, oblačila, pohištvo itd. Vse prošnje za izplačevanje odškodnine, ki so se prvotno reše. vale v Trstu, so poslali na Zakladno ministrstvo v Riu1. kar je seveda dovedlo do zavlačevanja dokončne rešitve posameznih oškodovancev. Zagotavljajo vsekakor ,da se bodo prošnje rešile najkasneje v tem letu.
Glede izplačevanja odškodni. ne za nepremičnine ni še zaenkrat nikakršnih določb. V Italiji pripravljajo zakon, ki bo kakor poročajo, vseboval toč-nejše predpise in ki bo, kakor vsi podobni zakoni, verjetno u-veljavljen tudi na našem področju. Glede na velikanske vsote, ki bi jih morale državne blagajne v ta namen izdati ni upanja, da bodo poravnali vso škodo, ki jo je vojna povzročila nepremičninam. Zdi se, da bodo v najboljšem primeru izplačali do 50 odst. odškodnine, in še to v roku 15 do 20 let.
Kmečka zveza bo zadevi pozorno sledila, obveščala kmetovalce ter si prizadevala za zaščito kmečkih interesov tudi na tem področju.
Rok za vlaganje prošenj je po zakonu potekel lansko leto, ker pa bodo z vso verjetnostjo izšle nove določbe, ki bodo ta rok podaljšale (v Italij* poteče rok
Ne bomo na široko Pisali o zanimivem in tipično angleškem nastanku tega danes znamenitega angleškega gledališča, či-uar prvi zasnutek sega 132 let u preteklost. Rodilo se je, kot piše njegov sedanji direktor Hugh Hunt, nekako spontano, brez določenega umetniškega cilja, iz potrebe občinstva in iz idealizma njegovih prvih igralcev Danes je med prvimi gledališči v Angliji in njegov repertoar je skoro izključno šeks-pirski
»Kar hočete# ali, kot se komedija tudi imenuje, uDvanaj-sta noč«, je pred dvema letoma igralo tudi Slovensko narodno gledališče v Trstu v režiji Milana Košiča.
Angleška gledališka skupina «Old Vic« se je kot celota pokazala na umelgiški višini, ki je omogočala v visoki meri izčrpati renesančno bujnost Sha-kesperove komedije. V ta namen sta se režiser in insecna-tor v veliki medsebojni skladnosti Posluževala umetniške stilizacije, ki je segala kljub psihološko poglobljenemu realizmu nekaterih izvajalcev v vse. tudi hrupne in « humorjem prenasiiene prizor,, viteza Tobije in njegovih pivskih pri-
Angleška igralska skupina „01d Vic" v gledališču Verdi
Shakespeare «Kar hočete» UDvanajsta nač»)
/it el je v. Scena je bila pripravljena z izbranim okusom v rahlo klasicističnem slogu, prenro sta in brez najmanjše preobte-žitve. Prav tako so bili stilno in psihološko odgovarjajoči tudi kostumi.
Vseh pet dejanj je bilo združenih tako. da je bil med njimi en sam prizor. Prizori so si sledili brez oddiha in se stopnjevali z veliko smotrnostjo. Rafinirano uglajeni so bili tudi prehodi med čustvenimi in humornimi scenami. Delo je režiral Norman Marshall.
laralke in igralci so pokazali poleg nadarjenosti tudi dobro šolo, Vaš recenzent se ne čuti pristojnega, da bi sodil o izgovarjavi in zlasti o govora verzov v jeziku, ki ga vse preslabo pozna. Uho je z ugodjem sprejemalo tehnično virtuozno
govorico. Kar se vživetja v karakterje in njihovega psihološkega interpretiranja tiče, so nekateri izmed izvajalcev u-stvarjalcev ustvarili umetniške like, ki so s svojo sugestivnostjo zagrabili in prepričali slehernega gledalca. Malvolija je kreiral Ernest Milton z. veliko psihološko ostrino ter ustvaril karakter, ki je prehajal skoraj že v sočutje zbujajočo tragiko. Rooer Livesejj je podal z realistično pristnostjo, toda vendarle z neko harmonično stilizacijo. ki je omoaočila neko distanciranost. hrupno veselega viteza Tobijo. Margaret. Burton je. ustvarila z gracijo imenitno tn vseh vragolij polno Mariin.
Izredno fino psihološko nian-siranje je pokazala Celia Johnson. ki je igrala v dečka pre-
oblečeno Violo z osvajajočo neposrednostjo. Ne bom našteval vseh ostalih zelo uspešnih kreacij, naj omenim samo še Fabijana Smitha, ki je ne le ime-Ritno igral dvornega norca, marveč tudi z lepim in toplim glasom zapel nekaj pesmi.
Old Vic Companp je dosegla s Shakespearovo komedijo »Kar hočete» velik uspeh, ki mn je bilo obilno ploskanje zasluženo priznanje
Vendar nas je obhajalo, ko smo zapuščali gledališče «Ferdi«, grenko občutje. Kajti kako je to, da so gledališče »Verdi« in druga gledališča v mestu odprta za vse tuje igralske skupine, naj bodo iz Italije, Nemčije, Avstrije ali Anglije, za domače Slovensko narodno gledališče pa se najde zmerom izgovor, da so tržaška gledališča, zlasti je mestno gledališče nVerdi« namenjena samo za «nacionalne» odre?!! Kdaj bodo odgovorni činitelji doumeli, da mora biti zlasti mestno gledališče na razpolago tudi in predvsem tistim odrom, ki so, kot je SNG, na Tržaškem ozemlju doma in čigar obiskovalci m izvajalci plačujejo davke, ki se uporabljajo tudi za njegovo Vzdrževanje?! Vladimir Bartol
za vlaganje prošenj konec te. ga meseca), opozarjamo vse kmetovalce, ki iz kakršnega koli vzroka niso vložili prošnje, naj to nemudoma izpolnijo tako v pogledu škode na premičninah, kakor škode na nepremičninah. Za vsa potrebna navodila in pomoč naj se prizadeti zglasijo v uradu KZ, Ul. F. Filzi 10-1 . Telef. 54-58.
DAVEK NA ZEMLJIŠČA
Opozarjamo člane Kmečke zveze, ki imajo posestva izven našega področja in plačujejo za ta zemljišča še vedno zemljiški davek tukajšnji finančni upravi, naj se za ureditev zadeve čimpreje zglasijo v uradu Kmečke zveze. .
Izgubljenih 170 tisoč lir je našel doma
Pred dnevi smo poročali, da je Ivan Fermeglia iz Ul. Fabio Severo 86 izgubil svojo denarnico, v kateri je imel čtdno vsoto denarja 170.000 lir. Raz. treseni Ivan Fermeglia pa se je včeraj popoldne zopet zgla-sil na policiji ter službujočemu osebju ves srečen povedal, da je denarnico, o kateri je mislil, da jo je izgubil na cesti, našel z vsem denarjem v nekem skritem prostoru svojega stanovanja, kamor jo je shranil.
Na sladka« so se smavili
Prejšnjo noč so neznani tato. vi, ki so verjetno zelo sladkosnedni, vlomili v slaščičarno »Unica« na Korzu 9 ter s svojega nepovabljenega obiska odnesli večjo količino raznih sladkih izdelkov. Člani letečega oddelka tukajšnje policije so takoj uvedli preiskavo ter upajo, da bodo neznane vlomilce aretirali, predvsem še, ker so baje za seboj pustili svoje prstne od-tise.
SOLSKA RAZSTAVA
slovenske nižje srednje šole
Starši in prijatelji mladine, obiščite razstavo risarskih iijf ročnih del dijakov slovenske nižje srednje šole v II. nadstropju, soba št- 18. Razstava je odprta dnevno od 8 do 12 in 16 do 18 do vključno 28. t. m.
SOLSKA RAZSTAVA strokovne šele v Rojanu
Državna slovenska nižja industrijska strokovna šola v Trstu, Rojan - Ul. Montorsino št. 8 vabi na ogled razstave, ki so jo priredili učenci in učen-1949-50. Razstava bo odprta do vključno 29. t- m.
Razen deških in dekliških ročnih del ter risarskih izdelkov bo prva dva dni tudi mala kulinarična razstava učenk III raz.
NASTAVITVE V OTROŠKIH VRTCIH
Interesenti za nastavitve V otroških vrtcih morajo vložiti prošnjo na kolkovanem papirju (24 lir) do vključno 20. julija t. 1. Vsa podrobna pojasnila daje tajništvo občinskega šolskega urada v občinski palači 'soba št. 100, II. nadstropje.
Zdravniški pregled ott za DDCliške Uje
Podporno društvo za kolonije v Sloveniji javlja staršem otrok, da bo zdravniški pregled vseh otrok, ki potujejo v kolonije, v bledečih vaseh.
PONEDELJEK 26. t. jn.: za Prosek m Kontovel pri 'tov. Kapun Zofiji od 16. ure dalje.
Sporočamo vsem staršem otrok, ki še niso poskrbeli rojstnega lista za otroka, naj to store do gori določenega dne.
Pionirji I
Obveščamo vse pionirje in pionirke, ki so se prijavili za drugo pionirsko lahkoatletsko tekmovanje, da bodo druge tekme DANES 25. junija dopoldne na igrišču stadiona »Prvi maj«. Vsi pionirji naj bodo ob 8. uri točno na stadionu. 'Tekmujemo v telovadnem kroju.
»JANKO IN METKA«
PRI SV. IVANU
Osnovna šola pri Sv. Ivanu v Trstu priredi na praznik sv. Petra in Pavla 29. junija ob 5. uri popoldne v bivšem Narodnem domu (((Škamperle«) pravljično igrico s petjem v štirih dejanjih ((JANKO IN METKA«.
Vabimo prijatelje naše mladine!
DAROVI IN PRISPEVKI
V počastitev spomina Zore Margon poklanja Drago Curk 1000 lir Dijaški matici.
Ker se ni mogel udeležiti zaradi rahlega zdravja tov. Pregare iz Ricmanj narodnega festivala, «Dan slovenske kulture«, na stadionu «Prvi maj«, daruje za Dijaško matico 200 lir.
KSN0
Rossetti. 16.30:	«Vran», piere
Frtsnay, G. Leclerc,
Evcelsior. 16.30: «Greh lady Con-sidine«, Ingrid Bergman, J. Cotten.
Fenice. 16.30: ((Nasilje«, Van Hel-fin.
Filodrammatico. 16.30: »Pomlad«. Janette Mac DonSld, Nelson Eddy.
C
Alabarda. «Usoda», Ronald Col-man.
Garibaldi. 15.30: ((Mestne ulice«, Burt Lancaster, Lizabeth Scott.
Ideale. 16.00:	»Pašniki sovra-
štva«, O. de Havilland, E. Flyn.
Impero. 16.00:	«2ena vsakogar«,
Maria Felix.
Italia. 16.00: «Nerodna leta«, Da-lia Scala, Umberto Spadaro.
Viale. 16.00: «Bandit sem jaz«, Jean Kent.
Vittorio Veneto. 16.00: ((Zlodej V telesu«, Micheline Prešla.
Adua. 15.00: ((Iskalci zlata«, M, Dietrich, R. Scott.
Armonija. 15.3U: »Volčjak Sila«, S. Mangano.
Azzurro. 16.00: »Orientalske noči«, C. VVilde.
Belvedere. «Bele dovrske čeri«, f. Dunn.
»Ob morju«. 16.00: »Možje so sovražniki«, F. Giacchetti.
Marconi. 16.00, ha prostem 20.45: «Margie», Jeanne Crain.
Massirao, 16.00: »Tragična skrivnost« Katharine Hepburn.
Novo Cine. 16.00:	»Poštni	voz
Sllvereda«, VV. Bishof.
Odeon. 16.00:	«Kralj	Afrike«,
Terry Moore.
Radio, 16.00: «Srce», Vittorio de Sica.
Savona. 15.30: «Osvajalcl», Dana Andrevvs.
Venezia. »Zorovo zmagoslavje«.
Vittorla. 16.00, na prostem 20.30 ((Verige«, Amedeo Nazzari.
Kino na gradu. 21.00:	((Leteči
slon Dumbo«, risani film W. Dlsney.
Ljudski vrt na prostem. 20.45 « Karovana upornikov», M. Montez.	„ „
Letni kino v Ul. F. Severo. 21.00: «Spcštovant mister Pulham«, Hedy Lamarr.
Skoljet. 21.00:	».Veseli	sleparji«,
Etan Laurel.
Letni kino Rojan. 20.45: «Velika zmaga«, John Wayne, Loraine Day.
SLOVENSKO------
iv /i is u n iv o GLEDALIŠČE
za Težaško uzmnlj«
DANES 25. t. m. ob 20.30 gostovanje na KONTOVELU, na dvorišču pri dvorani z Molierovo komedijo
jy
Tartuf f e
<(
STRELSKE VAJE
TRST, 23. (AIS) — Edinice vojske Združenih držav na tržaškem področju bodo streljale na slede-dečih streliščih:
Na bazoviškem strelišču bodo streljali s karabinkami 26. in 27. junija od 6.00 do 19.30 ure in s puškami 28. junija od 6.00 do 19.30 ure in od 29. junija do 2. julija od 8.00 do 18.00 ure dnevno.
Na openskem strelišču bodo streljali s puškami 26. junija od
7.00 do 18.00 ure in 27. in 28. junija od 7.00 do 18.00 ure. Od 29 junija do 2. julija od 8.00 do
18.00 ure dnevno pa s samokresi.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 24. junija se je v Trstu rodilo 15 otrok, porok ie bilo 10, umrlo pa je 5 oseb
Poročili so se inž. Vincenc Barba in uradnica Marija Cut-tin Consuelo, uradnik Jurij Rosani in uradnica Luciana Somi-ni, mizar Marcel Gerdol in gospodinja Irene Svab, uradnik Arduino Just in šivilja Bruna Marega, gostilničar Mario Verh in uradnica Nerina Male, mizar Giusto Gabrieli in gospodinja Enea Cozzolino, uradnik Italo Pozzo in šivilja Lidia Magris, uradnik Dante Favretto in u-radnica Laura Novelli, agent CP, Ardesi Stefano in blagajničarka Norma Icardi, agent CP, Luciano Musuruana in gospodinja Lidia Cozzolino.
Umrli so: 74-letni Angel Gasparini, 41-letni Stanislav Sajovic. 63-letni Tomaž Figlioha, 13-letna Ana Geri, 48-letnj Josip Gianni.
Sl RADIO IB JU60SL. CONE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) NEDELJA 25. 6. 1950
7.00: Jutranja glasba; 7.15: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.30: Napovedi časa - poročila v slov.; 7.45: Jutranja glasba; 8.15: Iz klavirskih koncertov; 9.00: Kmetijska ura (slov.): 9.30: Kmetijska ura (ital.); 10.00: Folklorna glasba; 10.45: Oddaja za Buj-ščino; 11.15: Pester solistični spored; 11.45: Našim ženam (slov.); 12.00:	Glasba po željah (slov.);
.12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa -poročila v slov. in objava sporeda; 13.15: Dvorak: Slovanski plesi; 13.30:	Pionirska ura (slov.);
14.00: Glasba po željah (ital.).
17.00:	Oddaja	za podeželje
(slov.);	18.30:	Smetana:	Češki
plesi; 18.45:	Poročila v hrv.;
19.00:	Glasbena	medigra; 19.15:
Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Slovenske narodne1 in umetne pesmi; 20.15: Skladbe italijanskih avtorjev; 20.45: Politični pregled (ital.); 21.00: Iz opernega sveta; 22.00:	Športni	pregled (ital.);
22.10: Lahka in plesna glasba; 23.00:	Zadnja	poročila	v	ital.;
23.05:	Zadnja	poročila	v	slov!;
£biava dnevnega sporeda; 23.15: Uspavanke.
LJUBLJANA, MARIBORin rel. postaja NOVA GORICA
(Oddaja na valih 327,1; 188.9;
212,4; 202,1 m.) NEDELJA 25. 6. 1950
8.00 . 9.00: Veder jutranji spored; 8.15: Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda; 9.00: Heineje-ve pesmi z glasbo; 9.40: Petletka naša teče...; 10.00: Dopoldanski koncert - na sporedu dela slovenskih skladateljev; 11.00: Poje moški zbor NM iz Maribora; 11.30: Tako žive in delajo..,; 12.00: Skladbe jugoslovanskih av-torjeV igra orkester mariborske raaijske postaje; 12.30: Napoved časa in poročila; 12.45: Veseli zvoki; 13.00: Pol ure za pionirje in cicibane; 13.30: Želeli ste - poslušajte!; 15.00: "Napoved časa in poročila; 15.35: Oddaja za pode« želje; 16.10: Cesar Franck: Simfonične variacije, M. Ravel: Daphnis in Chice; 19.00: Napoved časa in poročila; 19.15: Zabaven glasbeni spored; 20.00:	Oddaja
za zamejstvo; 20.20: Operna oddaja; 21.00: Fizkulturna poročila; 21.10: Plesna glas.ba; 22.00: Prenos poročil Zv£zne postaje Beograd; 22.15: Lahek nočni koncert; 23.30: Poročila.
Zahvala
Zahvaljujemo se vsem, ki so s remili na njegovi zadnji poti
Antona Zavrtanika
in vsem, ki so z na;0 družino sočustvovali ob smrti dragega pokojnika.
Ljubljana, Trst, Solkan, Kamnik, 25. junija 1950. Žalujoč; sinovi: dr. Peter, Marijan, Jožef, hči por. Abramič in ostalo sorodstvo.
MALI OGLASI
KROJAČ ZA MOŠKE OBLEKE
izdeluje in popravlja po znižanih cenah. — Vokau Jožef, Largo Harrlera 11-I.
ANGLFSCINA IN NEMŠČINA po
posebni hitri metodi; točnost izgovarjave zajamčena. Izpiti — Korespondenca — Prevodi. Ul. Rossini 14-IV.
KOPALIŠČE SV
N I KO LAJ - ODPRTO!
25. junija 1&5®
Podružnica	uredništva	in	uprave	Primorskega	dnevnika	I j! I. -
IZ SLOVENSKE BENEŠKE OBCiNE TAJPANA
Oblast je baje določila 4l milijona lir za zgraditev nove šole
Občina Tajpana je ena izmed mnogih vasi v zapadni Benečiji. Značilno zanjo je, da jo sestavljajo izključno slovenske vasice, ki se razprostirajo po hribovitem ozemlju tik nad Furlanijo. V občino Tajpano spadajo naslednje vasi: Tajpana, kjer je sedež občine, Debelo, Karnahta, Viskorša, Brezje, Platišče in Prosnid. V občini živi okoli 3000 prebivalcev. Razen v Debelem, od koder hodijo otroci v šolo v Vi' skoršo. ie šola v vsaki vasi,
V Tajipani obiskuje šolo 45 otrok s tremi učitelji; v Vi-skorši je 50 učencev in trije učitelji; v Brezjah 18 in 1 učiteljica; y Prosnidu 34 otrok in dve učni moči; v Karnahtu 21 otrok in ena učna moč in v Platišču 3Q učencev in dve učni moči.
Kakor je po vsej Beneški Sloveniji glede učnega šolskega jezika v praksi, tako je tudi v izrazito slovenski občini Tajpa-ni. Slovenske otroke učijo italijanski učitelji, ki sploh ne poznajo slovenskega jezika.
Sicer so tudi šolske razmere neznosne. V našem listu smo že večkrat pisali o šoli v Brezjah, kjer je šolska učilnica v kleti pod gostilno in kjer ima tamkajšnja učiteljica marsika-terikrat opravka s pijanci, če hoče imeti v kleti prostor za poučevanje učencev.
Tudi v Prosnidu ni s šoli, nič bolje kakor v Brezjah. Tudi taankajšnje učne moči so prisiljene, da poučujejo učence v temni in nezdravi kleti.
Ker so razmere, v katerih so učilnice v beneških vaseh, izredno slabe, se je, kot smo izvedeli, oblast zavzela za to vprašanje ter baje določila 4 in pol milijona lir za zgraditev nove šole. Delo bo prevzel Tehnični urad. Mnenja smo, da so oblasti ta korak napravile prav zaradi nenehnega pisanja po naših časopisih
in razkrinkovanja italijanskih vladnih oblasti, ki so prav v odnosu do beneških Slovencev pokazale svoje nacionalno sovraštvo do drugega naroda, sovraštvo, ki je prišlo do izraza v najbolj krutem raznarodovanju, kar jih beneški Slovenci pomnijo v zadnjem stoletju.
Izredno težne gospodarske razimere, ki so, da se tako izrazimo, lastnost in karakteristika teh krajev, silijo prebivalstvo, da se trumoma izseljuje s svoje rodne zemlje v tujino. Iz tajpanske občine Se je v Belgijo izselilo 10 izseljencev. Tamkaj so delovni pogoji izredno težki. Zlasti tujci so predmet najhujšega izkoriščanja in zapostavljanja, kajti oblasti pošiljajo tujce na najbolj težavna in nevarna dela, da zaščitijo in ohranijo svoj narod. V Francijo se je izselilo 50 prebivalcev'. Zaposlitev so našli predvsem na kmetijah. Ker pa niso imeli nobene sindikalne podpore in ker so se njihovi delovni pogoji iz dneva v dan slabšali, se jih je mnogo vrnilo v domovino. Pred približno leto,m dni se jih ie tudi v Brazilijo izselilo 82. Toda po kratkem času bivanja v tujini se jih je 60 vrnilo. Prav oni vedo povedati, kakšno je izkoriščanje izseljencev.
V Karnahti, Viskorši in Taj-pani so otroški vrtci, medtem ko jih v ostalih vaseh, ker bi ng tak način v marsičem razbremenili starše, ki morajo od zore do mraka garati, da preživijo sebe in svojo družino.
V vsej občini je po statistiki okoli 30Q delavcev brezposelnih. Menijo, da bodo pri električni centrali, ki jo bedo zgradili skupno z občino Neme, zaposlili precejšen del brezposel. nih.
V zvezi z zemljiškim davkom je v dbčini nastalo v zadnjem času precejšnje razburjenje, ki je izzvalo s strani pre-
bivalstva okoli 2000 protestov. Prebivalstvo protestira zato, ker so tajpansko občino glede zemljiškega davka spravili v prvo kategorijo, kjer je davek veliko višji. Glede na zakon, ki določa, da morajo občine, ki se nahajajo 500 m nad morjem, spadati v drugo kategorijo, je prebivalstvo mnenja, da se mora občina pregrupirati, kar bp prineslo davkoplačevalcem znatno olajšanje. Najboljše potrdilo na.šega opisovanja neznosnih razmer v Slovenski Benečiji pa ie izjava nekega italijanskega poslanca, ki ni levičar, v kateri je rekel, da je bil na Sardiniji, kjer so razmere izredno težke, vendar je
v Benečiji veliko slabše in prav zaradi tega ljudje ne morejo plačevati tako visokih davkov, kakor So bilj določeni.
Znano je, da je italijanska vlada določila 130 milijonov lir za pomoč prebivalstvu gorskih predelov. To vsoto mora še odobriti parlament, da bo sklep polnoveljaven. Tajpanski župan pa je že v naprej zaprosil, da bj vlada pri razdeljevanju te pomoči ne pozabila na tajpansko občino, ki ima prva pravico biti deležna glavne pomoči. Podpora, ki naj bi znašala pol milijona lir, bi služila kmetom za nakup živine.
Električni tok so si občani sami napeljali. Zaenkrat si svetijo z elektriko v Tajpan; in Viskorši. Pri napeljavi električnega voda je vsaka družina iz omenjenih dveh vasi darovala po en telegrafski drog, 2000 lir in prostovoljno delovno silo, ki je bila potrebna pri delu. Ob pomoči ljudstva, pri čemer oblasti nezainteresirano stojijo ob strani, prodira elektrika tudi v te zanemarjene gorske vasice.
SPD na Coneglians
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v seboto 1- in nedeljo 2. julija izlet na Coneglians z odr.odom v soboto 1. julija s Travnika ob 14. uri.
'Coneglians je krasna razgledna točka na avstrijski meji. Do njega se pr;de preko Passo di Monte Croce. Visok je 2.780 m, to se pravi malo nižji kot naš očak Triglav. Pot ni naporna, nasprotno zelo poJožna, ker se že s kamionom pripeljemo v vi. šino nad 1500 m. Prenočišče v koči, drugo jutro pa na vrh.
Prijave sprejema do vključno srede 28. t. m. urar Darko Šuligoj na Travniku. Voznina je za člane 800, za nečJane pa 850 lir.
Kino v Standrežu
Nocoj bodo v kina na prosiem v Standrežu predvajali s pričetkom ob 21. uri film »Ljubimci na begu«. Glavno vlogo v tem filmu igrata Gino Bechi in Anette Bach.
Obvezno uničevanje koloradskega hrošča
Goriški prefekt je na podlagi zakona z dne 18. junija 1931 št. 987, ki odreja varstvo rastlin in kmečkih pridelkov pred vsemi škodljivimi činitelji, odredil po zakonu ministra za poljedelstvo in gozdarstvo z dne 10. avgusta 1948, ki predvideva obvezno kampanjo proti koloradskemu hrošču in na podlagi okrožnic lokalnega fitopatološkega observatorija iz Vidma in Gorice, da je uničevanje koloradskega hrošča obvezno v vsej pokrajini.
Vsi lastniki in najemniki obdelane zemlje so dolžni nemudoma
javiti županu pojav koloradskega hrošča na njivah, ki jih obdelujejo ter podvzeti vse mere v obrambo pridelka, ki jih bo narekoval pristojni fitopatološki observatorij.
Za uničevanje koloradskega hrošča bodo morali poljedelci poskrbeti na lastne stroške ali pa na stroške posebnih konzorcijev, ki so se ali se bodo ustanovili za obrambo kmečkih pridelkov.
Nadzorstvo za točno izvajanje te odredbe je poverjeno fitopa-toioškemu observatorju .kateremu bo v pomoč tudi Pokrajinski inšpektorat za poljedelstvo.
STANDREŽU Veronika Deseniška
Danes ob 18. uri bo v
ponovitev drame Otona Zupančiča
II
Prodaja vstopnic danes v Standrežu od 15. ure dalje. Vabimo k polnoštevilni udeležbi.
Poročilo o gradnji in popravilu
od vojne poškodovanih His
Pretekli četrtek so se občinski odborniki sestali k običajni tedenski seji, kateri je predsedoval župan dr. Bernardi-'. Na tej seji je najprej podal poročilo o popravilu in gradnji od vojne porušenih hiš odbornik dr. Anton Grusovin. Na podlagi statistik, ki jih je izdelal pristojni občinski urad je govornik izjavil, da je vlada y mesecu maju prispevala za popravilo 104 v vojni poškodovanih stavb. Prispevek znaša 32 milijonov lir. Z njim bodo popravili 200 stanovanj.
Za nadaljnih 43 §tavb s skupno 80 stanovanji, od katerih jih je 63 že v popravilu, pa še vedno čakajo na izplačilo državnega prispevka.
V tem času je bilo predloženih okrog 20 prošenj za prispevek v obrokih. Pet od teh prošenj ie za stavbe s popravilom, v katerih bi prišli do 10 stanovanj s 40 prcslori z izdatkom 27 milijonov lir. Ostalih petnajst prošenj pa je bilo predloženih za popravilo 33 stanovanj s skupno 159 prostori.
Nadalje je dr. Grusovin omenil, da je pohvale vredno povrnitev vojne škode v znesku
32.000.000, ki so jih uporabili po večini za popravilo delno porušenih stavb. Na povrnitev vojne škode pa še vedno čakajo popolnoma porušene stavbe, ki jih je samo 28 S skupno 82 stanovanji.
Ob zaključku svojega poročila je še omenil, da ima občinski urad za gradnjo porušenih hiš nalogo pripraviti lastnike istih, da jih popravijo z lastnimi sredstvi in pospešiti povrnitev vojne škode.
Nato so odborniki proučili vrsto sklepov med katerimi so odobrili sledeče:	plačilo ob-
veznega prispevka Kemijskemu agrarnemu inštitutu, prispevek mestni čitalnici, plačilo računov v znesku 915 tisoč lir za zdravila, ki so jih razdelili med reveže v mesecu marcu in aprilu.
Nato so razpravljali še o delih za razširitev vodovoda do meje Standreža ter o popravilu ceste v Standrežu, Ob zaključku so se odborniki zamudili še s proučevanjem družinskega davka, s čemer so nadaljevali tudi sinoči pri izredni seji, ki so jo imeli v prostorih občinskega davčnega urada v Ul. Crispi 3.
Prijava terjatev proti trgovskemu odseku pri okrajni Zadružni poslovni zvezi
Trgovski odsek pri okrajni Zadružni poslovalni zvezi v Kopru je v likvidaciji. Zato poziva vse upnike in dolžnike, da najkasneje do 15. julija priglasijo svoje terjatve, odnosno pla- i čajo svoje obveznosti. Po tem I reku prijavljene terjatve se r.e j bodo več upoštevale, odnosno j bo imenovani trgovski odsek v j likvidaciji sodno izterjal dolgo, j vane zneske.
Podružnica	uredništva	Primorskega	dnevnika - 2 -	/	elcjon	70
Sv. Lucija
Pogostitev slovenskih in italijanskih šolarjev
Ob zaključku šolskega pouka v naši osnovni šoli dne 21. t. m. je baza SIAU pripravila o- j koli 200 slovenskim in italijanskim šolarjem iz Sv. Lucije in Sv. Jerneja ter njihovim učiteljem prijetno pogostitev, ki so se je razveselili v prvi vrsti šolski otroci. Tov. Ceri až Valerija je pri tej priliki pohvalila na-jpridnejše učence in u. čenke. Njihovi starši so bili pr •-senečeni nad tem, da se je množična organizacija SIAU kot politična predstavnica naš •-ga ljudstva na tako iskren način spomnila naših na mlajših
Za popolno enakopravnost
slovenskega jezika z italijanskim
_j———■——■——u—!!!■■■ m ■■—in■■■■!■ ■■ iiiiiimniii■■■■! -r am
Odločen protest sindikalne podružnice okrajnega komiteja KP v Kopru s&a Istrsko okrožje
Prav tako kot v Trstu, je tudi v našem okrožju vzbudilo sramotilno in poniževalno pismo predsednika cone o zapostavljanju slovenskega jezika v Trstu splošno ogorčenje. Istrski človek sc še predobro spominja dnevov, ko je za spregovorjeno slovensko besedo pred vrati Kopra debil najmanj klofuto. Da se to odpravi, je stopil v oboroženo- borbo in obračunal s tistimi, ki so mu kratili te najrsnv.ne.še narodnostne in človečanske pravice.
Po osvoboditvi je naš človek pokazal vso najširšo demokratično vzgojo do človeka Italijana, ki je tu ostal. Niti enkrat se ni spozabil, da
V Ankaranu je bila pred nekaj dnevi odprta protitrahom ska zdravstvena kolonija, Svoje prostore je dobila v prenovljenem nekdanjem zdravi, lišču, kjer bo nastanjenih okoli 50 otrok, ki bolujejo na traho-mu, tej neprijetni in nevarni o-česni bolezni.
Naša zdravstvena oblast je namreč ob pomoči dveh zdrav nikov specialistov in v okviru šolskih poliklinik pregledala po okrožju vse otroke ter ugotovila, da je na bolezni tr-boni a obolelo okoli 50 otrok, Zato je odredila njihovo zdravlje. nje in izolacijo v navedenem zdravilišču.
Posebna zdravnica, specialistka za očesne bolezni bo vodila zdravljenje teh otrok, ki bo trajalo več mesecev. Otroci bo-do živeli v nekakem internatu in njihijvo zdravljenje s celotno oskrbo bo popolnoma brezplačno.
ZNAČILEN KOS v BENEŠKI SLOVENIJI, KI GA UPORABLJAJO ZA PRENAŠANJE BREMEN. lAHK° -f. REKLI, DA PREDSTAVLJA TA KOS SIMBOL TRPLJENJA BENEŠKEGA LJUDSTVA
Korte
Ob Z
Zaključek šole je bil pri nas zelo lep dan in je pokazal staršem in mladini uspehe, ki
Modoma	vinska
V Škocjanu pri Kopru, blizu bivše železniške postaje gradijo peliko vinsko klet, ki bo ena najmodernejših II Srednji Evropi. Na prvi sliki vidimo še temelje, a na drugi že zidove bodoče ogromne stavbe.
so jih dosegli najmlajši v šoli, Skupno z mladinsko organizacijo so pionirji priredili lepo kulturno prireditev, ki je zelo dobro uspela. Kako veliko je bilo zanimanje za to prireditev je dokaz nad 250 ljudi, ki so se udeležili prireditve.
Upraviteljica osnovne šole tov. Koglot Vlasta je podala poročilo o uspehih otrok med letom. Poročala je tudi, kaj so otroci napravili na kulturnem področju izven šole. V počitnicah bodo pomagali pionirji pri popravljanju vodnjaka m o-grajnega zidu okoli šole. Ob zaključku je priporočila vsem posebno pa tistim, ki so letos malo zaostali v učenju, naj se tudi med počitnicami učijo, da bodo prihodnje šolsko leto dosegli večje uspehe.
Ljudje so navdušeno ploskali igralcem, ki so nato podali lep kulturni spored. Dobro so igrali svoje vloge tov. Morato Viktor, Tul Vilma, Fičur Jožef in Morato Emil od mladine. Med pionirji pa Korenika Darjo. Vsi zadovoljni so se ljudje razhajali na domove med živahnimi razgovori o lepi prireditvi.
vsem
Oddelek za zdravstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora obvešča vse matere, da sprejema SPECIALIST ZDRAVNIK ZA ZENSKE BOLEZNI IN PORODNIŠTVO v civilni bolnici v Izoli vsako drugo soboto ves aan.
POSVETOVALNICE ZA MATERE IN OTROKE, ki jih vodi zdravnik specialist pediater, poslujejo v Kopru vsak četrtek od 9 do 11 v Domu dečjib jasli; v Izoli vsak četrtek od 11 do 13 v blšl Besengbi; v Piranu vsak torek od 9 do 12; v Bujah v javni ambulanti; v Umagu vsak torek od 18 do 17 v zdravniški ambulanti; v Novem gradu vsak petek od 16 do 17 v javni ambulanti.
PORODNIŠKE POSTAJE V Bolnicah našega okrožja so urejene, in sicer v Kopru <18 povelj, v Piranu (6 postelj), v Bujah <6 postelj).
POSVETOVALNICE ZA NOSEČE ZENE so odprte in sprejema-t Kopru, v Izoli, v Bujah v ambulanti civilne bolnice; v U-magu vsak petek od 10 do 12 na Domu babice.
Sečjole
Zgledi le vlečejo...
Pri nas nadaljujemo stalno od dneva v dan s Prostovoljnim delom. Tako so nameščenci Rudnika, zadruge in Krajevne, ga ' ljudskega odbora formirali brigade. Od lo do 12 oseb teh brigad doprinaša ysak dan od 2 do tri ure prostovoljnega dela. Prav bi bilo, da bi posnemale tudi Vse bližnje ustanove.
bi poizkušal na kakršenkoli način ovirati njegove jezikovne, kulturne in narodnostne pravice. Nasprotno, dal je če razne pobude za ustanovite v prosvetnih društev in celo Centra za italijansko kulturo. Prav tako imajo tu Italijani osnovne šole in gimnazije.
Kako občutijo Italijani pri nas lo jezikovno- svobodo je-dovolj zgovorno povedal tov. Argenti Nazarij iz Salare, ko je našemu dopisniku v nekem, razgovoru pred volitvami dejal:
«Kar nas je tu vemo, da ljudska oblast dela, in da dobro dela za vse. Nobenega zapostavljanja ali sovraštva ni. To občutimo posebno Italijani, ker smo videli kako je prej fašistična Italija zatira-ia Slovence in njihov jezika.
Ni samo tovariš Argenti iz Salare, ki tako govori in misli. Polno je še drugih po Vsem okrožju. Značilen je tudi primer, da je ljudstvo v Borštu, ki je 100 odst. slovenska vas, izbralo za predsednika Krajevnega LO, Italijana - Sicilijana tov. Digra-zia Santa.
Vsi vemo kaj predstavlja predsednik V Krajevnem ljudskem odboru in da ima kot tak tudi del političnega vodstva v vasi. In vendar mu ljudje zaupajo.
Kaj pa v Trstu?
Najostrejša borba proti vsemu kar je slovenskega. Fašist Almerigogna kriči na našega svetovalca dr. Deklevo, da mu bo živemu iztrgal srce, divjaški zločinski napadi na naše predstavnike se množijo: Laurenti, Petronio in drugi.
To ni za Trst nič novega in ne čudnega, Ce vemo, kdo vse je v Trstu našel zatočišče pod dobrovoljno ZVU, se ne čudimo, če tako bruhajo svoj fašistični strup na- vse kar je slovenskega. Se so med njimi tudi taki, ki so po Istri požigali in morili. Zato pa vsi naši ljudje odločno protestirajo proti takim krivicam. Danes objavljamo enega takih protestov.
«ANGLO-AMERISKI OKUPACIJSKI UPRAVI TRST Sindikalna podružnica O-krajnega komiteja KP v Kopru z največjim ogorčenjem protestira zaradi nove krivice, ki jo je povzročila slovenskemu prebivalstvu v co-
ni A Svobodnega Tržaškega ozemlja anglo-ameriška okupacijska oblast. Zapostavljanje slovenskega jezika smatramo kot kršenje najcle-mentarnejših človečanskih pravic slovenskega dela prebivalstva tega ozemlja.
Omenjena oblast dopušča, da vsi neofašisti neprestano lažejo o terorju v Istrskem okrožju, kjer uživa italijanski jezik popolno enakopravnost, toda sanfa uvaja teror najhujše vrste. Ta nov zločin nad našim življenjem bomo tolmačili našemu prebi-alstvu kot skrajni šovini-, ~m, kot sistematično nada-t4vanje raznarodovanja na-siga ljudstva v coni A z ukrepi, ki naj ga demoralizirajo, vcepljajo občutek ■manjvrednosti. Naše ljudstvo Se ne bo nikdar odreklo priročni pravici do tega ozemlja, ki bi po 'svojem pcloža-■ju, P0 narodnostni strukturi moralo pripadati FLR Jugoslaviji.
Koper dne 21. junija 1950»
GORICA
VOZNI RED NA GORIŠKEM KOLODVORU Odhodi
Proti Trstu:	6.23,	7.25,	8.39,
10.20, 14.07, 15.52, 16.40 (delavski), 19.30, 22.32, 23.30.
Proti Vidmu: 5.07, 5.45, 6,37, 8.11,	12.33,	13.48,	17.26,	18.54
20.05, 22.50.
Prihodi
Iz Trsta: 5.43, 6.36, 8.09, 8.25, 12.31, 13.46, 17.24, 18.49, 20.03, 22.46.
Iz Vidma: 5.01, 619, 7.23, 8.37 10.16, 14.04, 15.49, 19.28, 22.31, 23.29.
KINO
VERDI, 14.30: »Sužnje mesta« G. Rogers in R. Milland.
VITTORIA, 15: «Roža iz Bagda da«, Risani barvni film.
CENTRALE, 15: «Karel Škotski«, M. Leighton.
MODERNO, 14.30: «Krvava zora«, M. Felix.
EDEN, 14.30: «Ognjeni križ«, H. Fonda.
ESTIVO, 21: ((Nesrečna ljubezen«, I. Lupino.
! Gostovanje mladinskih skupin iz Slovenije:
«Jože Kerenčič»in«Kajuh»
Mladinska kulturno-.umetni-ška skupina »Jože Kerenčič« iz Maribora in «Kajuh» iz Ljubljane bosta imeli v našem o-ktaju v času od 25. junija do 6. julija številna gostovanja.
Tako bosta nastopili: 25. junija v Kopru, 26. junija v Portorožu (Oficirski dom), 27. junija v Piranu (Gledališče Tartini), 28. junija v Izoli (Arri-goni), 29. junija v Sečjolah na prostem, odnosno v kinodvorani, 30. junija v Šmarjah (Zadružni dom), 1. julija v Sv. Petru, 2. julija v Kortah, 3. julija v Dekanih, 4. julija v Borštu, 5. julija v Cežarjih in 6. julija v Vanganelu, na vseh teh krajih na prostem.
Obe umetniški skupini razpolagata z ženskim in mešanim pevskim zborom, ki bosta nastopila s partizanskimi in narodnimi pesmimi. Sodelovala bo tudi folklorna skupina. Obe skupini sestavlja 150 mladincev in mladink in sta na republiškem tekmovanju mladinskih kulturno-umetniških skupin zasedli prvi mesti. Zato bo njihovo izvajanje umetniško in kvalitetno.
Kako gre z odkupom
Ugodne vremenske razmere so letos vplivale, da so se poljski pridelki zelo lepo razvili. Sicer je suša napravila nekaj škode na krompirju in grahu. vendar se bo to dalo popraviti, ker je zadnje deževje y globino namočilo zemljo m ustvarilo ugodne pogoj-; za saditev razne zelenjave to činkvanti-na na površinah, ki so ostale prazne.
Naše odkupne baze so imele polne roke dela s sprejemanjem in odpravljanjem sadja in zelenjave. Nekatere so to delo vršile z velikim čutom odgovornosti in pošiljale redno vsa poročila o sprejetem blagu na okraj. Take baze so bile v Bertokih, Pobegih, Izoli, Vanganelu, Dekanih in Marezigah. Te je treba pohvaliti, ker so i-mele delo tako organizirano, da je šlo vse blago hitro izpod rok.
Nasprotno pa tega ni napravila odkupna baza v Koštabo-ni. Na c-krajn še sedaj čakajo poročil q odkupljenem blagu. Tudi se je zgodil primer, da je Sadje ležalo štiri dni na mestu. Odgovorni za prevoz niso poskrbeli zato kar bj bila njihova dolžnost. Knjigovodja te zadruge bi moral dati malo več
Teden Rdečega križa lio od 3« do 9. julija UI*
Ker se bliža Teden Rdečega kuža, je potrebno, dg spregovorimo nekaj besed o tej potrebni, organizaciji. Sicer je bilo aktivnost RK v zadnjih letih pri nas nekoliko slaba, pa to nikakor ne po naši krivdi. Ko je Vojaška uprava v Trstu s pomočjo sovražnikov ljudske demokracije ukinjala na»e organizacije in razbijala enotnost dejnokratičnega ljudstva v coni A, je prepovedala tudi delovanje RK in c-d tedaj je organizacija v naši coni ostala odrezana od centralnega vodstva in po sili razmer popustila v delu.
To mrtvilo v organizaciji RK pa ne sme trajati še naprej.
Z namenom, da se organizacijo RK v našem okrožju spet poživi,, bo od 3. do 9. julija Teden Rdečega križa. Program tedna obsega vse aktivnosti, in če se bo doseglo v tej akciji sodelovanje vseh množičnih organizacij, bo organizacija RK spet dosegla tisti razmah udejstvovanja, kakršnega potrebuje:
Spored je naslednji;
3. julija: Nabiralna akcija;
4. julija: Akcija za vpisovanje članstva;
5. julija: Dan podmladka RK;
6. julija: Dan zdravstva (konference in predavanja);
7. julija: Dan čistoče;
8. julija; Množični sestanki in prireditve;
9. julija: Prostovoljno delo (dopoldne, prodajanje značk RK, prireditve in množični sestanki).
Poleg tega se bodo v tednu prodajale poštne znamke v korist Rdečega križa.
Gotovo so vsem dobro znane naloge, ki jih je RK vršil v času vojne: vsestranska skrb za ranjence, poizvedba za pogrešanimi, skrb za vojne vdove in sirote itd.
Pet let je že minilo, odkar je v naši deželi ljudska oblast na vodstvu. In v tejn času se je marsikaj spremenilo. Ni več vzroka govoriti o revščini in o velikih potrebah, ker je ljudska oblast podvzela vse ukre pe, da si lahko vsak državljan nabavi vse potrebno, kar potrebuje za življenje.
Zaradi tega so tudi naloge RK zelo različne od nalog v
vojni in neposredno dobi.
Aktivnost Rdečega križa sloni danes na ZDRAVSTVENI PROSVETI.
Naloga vsakega državljana je, da čuva svoje zdravje. — Zdravje vsakega človeka pa ni odvisno samo od zadostne hrane, obleke, od dobre strehe nad glavo in od zdravnikov. Zdravje vsakogar je odvisno v veliki meri predvsem od izvajanja higienskih predpisov in od zaščitnih predpisov v tovarnah in podjetjih. Zaradi tega pa je potrebno, da se vsakdo seznani s pravili higiene in varnosti pred nesrečami in v ta namen zasleduje zadevne članke v listih in se pridno udeležuje zdravstvenih predavanj, ki so Že bila in ki jih bo v ta namen organizirala organizacija Rdečega križa v Tednu RK in Po jnožnostj tudi v bodoče. Predvsem pa že danes in na tem mestu pozivamo prebivalstvo in predvsem organe ljudske oblasti na vasi, da bo za bolničarski tečaj, ki ga bo RK organiziral v doglednem času, vsaka vas poslala vsaj enega tovariša ali tovarišico, da bo vsaka vas imela vsaj enega bolničarja, ki b0 nudil nasvete in prvo pomoč v boleznih in nezgodah.
Predvsem pa apeliramo na vse prebivalstvo, da množično pristopa k organizaciji RK in na ta način pripomore k odpravljanju zaostalosti v pogledu zdravstva in higiene.
v povojni nja v počastitev II. kongresa ZAM, ki bo dne 2. julija v Trstu. Na ta način hoče mladina iz Padne pokazati, da je tudi njej za gospodarski napredek vsega našega gospodarstva.
Zbrani mladinci in mladinke so nadalje sklenili, da bodo poživili tudi kulturno prosvetno delo v njihovi vasi. Po povratku iz brigade pa se bodo vključili v Frenkovo brigado, ker smatrajo, da bodo le v skupni slogi pripomogli čim več pri gradnji zadružnega doma. Isto-tako bodo ostali mladinci, ki se niso javili v brigado, pomagali staršem in ostalim domačem ti. stih tovarišev in tovarišic, ki bodo odšli na enomesečno prostovoljno udarniško delo. To pomeni, da poljsko delo, ki bi ga sicer opravili odsotni tovariši in tovarišice zaradi njihove odsotnosti v brigadi ne bo trpelo.
Na zadnjem sestanku so vsi navzoči ožigosali nastopanje Bianke, ki dela v Trstu in prihaja vsakih 15 dni domov in ki bi se rada posmehovala naši delovni mladini. Danes ni skrito tudi obnašanje dekleta Gen-tile, kj misli, da bo z zasmehovanjem odvrnila tiste mladinke in mladince, ki so se javili v mladinsko delovno brigado. Ona
pomoči poslovodji, ki dela sko-ro sam. Zgodilo se je, da so zjutraj ljudje pripeljali blago, knjigovodje pa ni bilo še nikjer. Potrebno bo, da bo v prihodnje imel malo več čuta odgovornosti.
Prav je, če malo pogledamo kako poteka odkup pridelkov in drugih življenjskih potrebščin po planu.
Odkup češenj, ki je potekal zelo dobro, bo predvidoma presegel plan za več kot 15 odst. Pri grahu j* odkup do sedaj dosegel pian za 80 odst.. Predvideva se, da bo tudi grah dosegel plan 100 odst., ker je še nekaj baz. ki še niso poslala poročila. Tudi je pri grahu poznati, da mu je škodovala suša. Odkup česna je do sedaj dosegel plan za 27,6 odst.. Treba j« vedeti, da sezona za česen še ni nastopila. Za ostalo zelenjavo je plan do sedaj prekoračen za 2,7 odst..
Pri odkupu mleka so se z nastopom vročine pojavile nove težave. Zato je odkupni center organiziral odvoz mleka iz posameznih baz v zgodnjih jutranjih urah. Tako je odstranjena nevarnost, da bi se mleko pokvarilo, ali sesirilo. Dnevno se sedaj odkupi 4.300 litrov mleka. V kratkem bodo Začele delovati če 4 nove zbiralnice in se predvideva, da se bo s tem zvišalo število odkupljenega mleka za nadaljnih 100 litrov.
Odikup rib, poteka prav tako zadovoljivo in bo tudi za te pravočasno izpolnjen polletni plan. Slanine je bilo do sedaj odkupljene 46,8 odst., olja za 53.4 odst., svinjskega mesa za 31.3 odst. in goveje živine za 49,7 odst..
Pri vinu je bilo ugotovljeno, da je pri nekaterih krajevnih LC ie polno vina pri posameznih vinogradnikih Tako i-majo oddati krajevni LO Dekani, Koper. Boršt, Semedela, Ankaran, Osp, Vanganel, Korte, Sv. Peter in Koštabona še 16 vagonov vina. To poleg potreb za domačo uporabo. V Ko-štaboni je tudi nekaj nad 3000 litrov vina pokvarjenega. Tu bi bilo potrebno, da bi se naši strokovnjaki pozanimali za vzroke in dalj primerna navodila vinogradnikom, da se v bodoče kaj takega ne bo več zgodilo. To je za kraje, kjer je vino doma nedopustno.
Odkup bi bil lahko boljši, če bi se liudiem po vaseh bolj pojasnjevalo veliko važnost načrtnosti. Vse napake in nedo-statke r-ai bi nameščenci pri krajevnih LO takoj sporočali na odkupni center v Kopru, da bi ta lahko takoj ukrenil potrebno za izboljšanje. To je nujno in potrebno, da skupnost zaradi tega ne bo trpela škode.
pač pozablja, da se njeni mladi tovariši in tovarišice zavedajo (/.V •!	• nlinH/i
kaj je dolžnost poštenih antifa. f/ l i l i l	hl'1 I I II1 li l'
šistov, ki so pripravljeni dopri. .	I •	i	.11
nesti vse za zgradnjo socializ- \ rtlfll(fl,)lu ClllGl lllifat ma in s tem blagostanja.	_______________________________
iz
Pred nekaj dnevi se je sestala mladina v Padni. Zborovanje je bilo dobro obiskano, tako da je bila dvorana polna.
Sestanek je otvoril tov. Pri-bac Viktor, ki je podčrtal, da mora ravno mladina pokazati vselej največji čut za disciplino. Za njim je govoril tov. Jordan Vuk o pomenu in važnosti mladinskih delovnih brigad. Njegova izvajanja so imela u-goden odmev, kajti čim je prenehal govoriti, so se začeli mla. dinci in mladinke prostovoljno javljati v mladinsko brigado. Skupno se jih je priglasilo 28, in sicer za mesec dni. Istočasno se bodo udeležili tekmova-
Tekma jadrnic danes v Kopru ob 10.30
Pripravljalni odbor Pomorsko-brodarskega društva, ki si je nadel ime «Vela klub« v Kopru, nas je zadnji ponedeljek presenetil s prav lepimi tekmami jadrnic. Za danes ob 10.30 je organiziral v Kopru izbirno tekmo, pri kateri se bodo pokazali prvaki posameznih skupin. Tekma bo v trikotu Koper - Sv. Nikolaj . do točke, kjer leži potopljen Rex - ter od tukaj zopet nazaj v Koper. Celotna dolžina proge znaša 3 morske milje. Progo bo morala vsaka jadrnica napraviti dvakrat.
Tekem se bo udeležiio okrog 15 jadrnic, ki so zaenkrat samo
domače iz Kopra. Kljub temu bo tekma gotovo precej ostra, ker imamo med koprskimi mladinci že zelo spretne jadralce, kakor so nam lo dokazali uspehi zadnje tekme.
Istočasno bo današnja tekma jadrnic nekakšna priprava za veliko regato okrožnega merila, ki je določena za dan 16. julija v Izoli ob dnevu tankistov. Ta. koj naslednjo nedeljo, in sicer 23. julija pa je zamišljena tekma jadrnic v Piranu.
Okrožnemu odboru Ljudske tehnike v Kopru gre vse prizna, nje, da nam je pobudila ta pomorski šport, ki se tako prilega ravno mladini našega okrožja, ki leži takorekoč v celoti ob obali.
/
Naselje tržaškega otroka demokristjanska raznarodovalnica
V vrsti mnogih zgodb, ki so ostale vtisnjene v zavesti celih rodov, je zgodba o janičarjih iz davnihh časov, ko so prihajali Turki p, naše dežele in odhajali z dragocenim plenom ugrabljenih otrok. Zgodovina je v obdobju stoletij nanizala nanjo vse polno drugih, toda ta je kljub temu vedno enako živa, pretresljiva in strašna do bolečine. Nehote jo zajemajo tvoje misli. Sama po sebi se vrinja vanje in te sili, da primerjaš s tem, kar se dogaja sedaj pri nas na Tržaškem samo v drugih časih, drugih okoliščinah in z ljudmi druge narodnosti, ki ti kot nekdaj krvoločni Turki hočejo ugrabiti tvojega otroka in ga vzgojiti v janičarja * najhujšega sovražnika lastnega naroda.
Tudi ta zgodba pri nas je stara. Dve in pol desetletji fašistične dobe šteje. Ko se je naše ljudstvo borilo za svobodo in pravico in dajalo samo sebe za ti dve najvišji človeški vrednoti, je bilo prepričano, da se ta zgodba fašističnega nasilstva nad slovenskim otrokom, nad h j egov o dušo ne bo več ponovila, da bo živela samo v ljudski zavesti kot grenak spomin, tako kot živi zgodba o janičarjih■ Toda je že tako, da se zgodba o fašističnem nasilstvu nad našim otrokom pri nas ponavlja in da zadobiva najrazličnejše oblike.
Tako je na lepem začel izhajati v. Trstu na boljšem papirju in dobro ilustriran list «Ljudje bodočnosti)), organ težaškega otroškega naselja. Trst bo dobil torej otroško naselje. Kje, kako, kdo bo uresničil to zamisel, kdo jo je zasnoval? Ali je ta zamisel nova? Ne, nova ni, Jugoslavija je to zamisel uresničila takoj po vojni. Stotine otroških domov je ustanovila za otroke, ki so izgubili starše. Denar je dala na razpolago država in niso nabirali milodarov, kot jih nabirajo za tržaško otroško naselje. Tudi v vsem ostalem je med otroškimi in dijaškimi domovi v Jugoslaviji in med tržaškim otroškim naseljem nepremostljiva razlika idej, rtačim. smernic vzgoje in samih vzgojnih načel. Tam v socialistični Jugoslaviji ljubezen do lastnega in do vseh drugih narodov, tu oboževanje Italijan-stva, šovinizem, grabitev in raznarodovanje slovenskih otrok.
Predstavniki najvišje italijanske klerofašistične buržo-azije so st zamisel otroškega naselja osvojili in jo v svojih glavah predelali tako, da bo ustrezala in služila njihovim osvajalnim, načrtom vdora na Balkan.
Na Opčinah, na naši slovenski zemlji, prepojeni s krvjo naših partizanskih brigad, Bazoviške, Kosovelove, Gregorčičeve in tolikih drugih, bo to naselje otroka, ki bo obsegalo 50 tisoč kvm. O njem pišejo, da ga bo srce Italije gradilo kamen na kamnu f«11 cuore d’lta-liu lo costrurra pistra su pie-tra»). Štirinajst milijonov so izstisnili zanj v Italiji od šol-skih otrok, dva milijona in pol je dal Rt m, nabira se po vseh italijanskih mestih, da bo z njihovo pomočjo vstalo ena vzhod-
nih vratih domovine» otroško naselje julijskega otroka. («Al-le porte orientali della pa tria, il villaggio del fanciullo giu-lian o»).
Kateri otroci bodo imeli v njem svoj dom? «Sirot e, begunci, esuli, otroci brez staršev, brez doma, brez strehe, brez kruha. Tržaško otroško naselje bo odprlo, kot je že odprlo svoja vrata vsem katoličanom in nekatoličanom, čeprav je ustanova povsem italijanska. Prišli bodo lahko tudi slovenski otroci in morda je še celo zaželeno, da bi prišli in da bi jih tam vzgajali za sodobne janičarje slovenskega rodu, jezika in napredne misli.
Neizpodbitno je dejstvo, da je v. Trstu mnogo otrok ulice in ceste, toda njihove problematike to otroško naselje ne bo rešilo. Njihova problematika bo z njim šele prav nastala, ker cilji, ki so tako prodorni in vidni, še preveč opredeljujejo njegov namen. Zagozda naj bo na slovenskih tleh, nekaka tovarna za poitalijančevanje in za odtujevanje otroških duš, ki naj potem vplivajo na okolico in pomagajo spreminjati njen slovenski značaj. Odpirajo naj vrata poitalijančevanju in pohlepu po zemlji po oblasti nad slovanskimi narodi, ki se za vsem tem skriva. Problematika teh otrok bi se dala rešiti vse drugače in bi jo tako tudi resnično rešili. Za zoled bi naj bila Jugoslavija s svojimi domovi igre in dela in s svojimi študentovskimi domovi, katerih Število gre v tisoče, s tem da V ničemer ne ovira otrokove svobodne rasti, da jo ne usmerja enostransko in vzgaja otroka v ljubezni do vseh narodov in njihove svobode.
To so momenti, kjer se križata dva svetova: stari preživeli svet sovraštva med narodi, svet italijanskega imperializma ki si zdaj umetno podaljšuje življenje, tn novi svet socialistične jugoslovanske stvarnosti,1 ki daje svoboden razvoj vsem narodom in tako tudi italijanskemu, v kolikor je v njenih mejah. Za nas Tržačane je to dvoje izrednega in daljnosežnega pomena. Oni stari preživeli svet je našemu novemu poko-lenju lahko usoden, kajti iz izkušenj vemo, kam pripelje šovinizem in v kaj se razplam-teva. Naši otroci tu v narodnostno mešanem Trstu morajo po stopinjah novega sveta, morajo se vzgajati v ljubezni, spoštovanju in spoznavanju obeh narodov. Ta vzgoja bi morala biti vsebina tržaškega otroškega mselja na Opčinah, toda prav od te vzgoje pa bo to naselje zelo daleč. V tem je tudi njegova izrazito reakcionarna vloga za naše mesto.
Na ta način si italijanska buržoazija utrjuje svoje Pozi' cije pri nas in tudi v Italiji sami. Tudi tam namreč gradi otroška naselja v mestih in krajih, kjer je revolucionarna miselnost močna in kjer njen razvoj izpodkopuje pozicije buržoaiije. Merilo za graditev otroških naselij niso le bedne mestne četrti, temveč le to, koliko se ljudje v teh četrtih za-
vedaj o svoje bede, koliko je njihovo hrepenenje po človeka dostojnem in vrednem življenju že zadobilo oblike borbe proti lastnim izkoriščevalcem.
V ogledalu borbe italijanskega naroda nam torej šele prav odseva tržaško otroško naselje. Kot puščica je dobro namerjena in naperjena proti vsemu, kar italijansko buržoazijo in italijanski cunjasti imperializem moti pri njegovi učvrstitvi in v njegčvih sanjah o zopetnem pohodu preko človeškega gorja.
Kaj pravijo k temu komin-formisti v Italiji in njihova tržaška sekcija?
dočnosti na Opčinah
Gojenci openskega naselja bodo živeli od pravcale miloščine. To naj bo ponos »človeka bodočnosti"?
Letos v maju je izšla v Trstu prva številka italijanskega časopisa »Ljudje bodočnosti)). To najnovejše giasilo spremlja nastanek tržaškega otroškega naselja na Opčinah. Jedro glasila je blagoslovljeno z viška in zavito v tenčiče, svilo in baržun največjih cerkvenih dostojanstvenikov in italijanske buržoazije, ki napihuje novi fašizem, da sebi daljša življenje.
»Naselje tržaškega otroka« je lepa, velika, socialna zamisel. Kdo bi se ji upiral? Tržaški Slovenci smo že večkrat pokazali nanjo, ali kaj, ko se italijanski šovinisti vsaki naši .še tako dobri zamisli, še tako nujnemu dejanju oddolžijo z naj-ogabnejšim strupom. Tako veje tudi iz prve številke »Ljudi bodočnosti« vonj smrdljivega
] strupa dobro skritega med vrsticami, ki pa je nevarnejši od strupa najbolj strupene | kače.
Naslov novega glasila obeta mnogo. V naselju na Opčinah bodo ustvarjali »bodoče ljudi«.
! Kakšen bo neki ta človek? Naj | povemo mi, kakšen bi moral biti po naši zamisli. Novi človek mora biti kremenitega značaja, imeti mora neupogljivo hrbtenico, to se pravi, da ne sme hlapčevati nikomur, mora biti borec za resnico, enakopravnost in mir na svetu, mora ljubiti delo in mora vreči raz sebe poniževalno obleko vdanega sužnja, v katero ga zavija strah pred slepili in ljudmi, ki hočejo, da bo klečeplazil na kolenih pred njimi.
Ali bo »bodoči človek« open-
| skega naseija tak? Nikakor ne, ker v takih okoliščinah ne more postati tak. Pod demo-kristjanskim šovinističnim, imperialističnim žezlom se vzgaja le v suženjstvo, klečeplastvo in ogabno farizejstvo. Otrok s tem j težkim jarmom na svojem nežnem vratu postane orodje v rokah onih, ki netijo sovraštvo in nemir. Sin nezavedne slovenske matere, ki bo sem zabrede! (po krivdi drugih), bo postal še poturica, a poturica je hujši kot Turčin, pravi že star slovenski pregovor.
Gojenec openskega «naselja« bo živel od miloščine, nabrane med bednim, do kosti izmozganim italijanskim delovnim ljudstvom, in od sredstev, ki jih zanj išče po Italiji tako ponosni Trst. Tudi jedel bo, ko se bo italijanskim kapitalistom
Naše žene »Primorskemu
in »Primorski
pravice. Vedno več je med na-rr.i tovarišic, ki spoznavajo, da je le pet dosledne borbe pravilna. da je pot, ki so jo izbrali keminformistični voditelji, oportunistična in izdajalska.
Zaradi ljubezni do naših otrok zaradi bodočih' pokolenj in miru stopajmo čvrsto po poti medsebojnega spoštovanja in razumevanja med narodi. To dvoje pa je lahko samo tam, kjer se spoštujejo pravic^ in svoboda vsakega naroda. Velika je naša odgovornost. Naši otroci pričakujejo mnogo od nas. Njihovo zaupanje v nas je neizmerno. Ne varajmo jih v ie.m zaupanju, j Bodimo jim dobre matere. Ni
za
Od naše tovarišice, delavke v tovarni, smo prejeli daljši dopis, ki ga bomo y nadaljevanjih objavljali. V njeni govori o dolžnosti matere do otroka o vzrokih vojne, o italijanstvu Trsta, ki ga nihče ne ogroža, o osvoboditvi Istre in o pogovorih z 'bivšimi koloni.
Tovarišice, priialeliice sestre in matere!
Svet, v katerem živimo, je poln zla in pokvarjenosti. Vzro i	re^	smo rojene samo —
k' tega so družbenega značaja.	.	,.	^
“*iwT,	družbe-! trpljenje. Svet je nas in naših
otrok in boriti se moramo za-
čanka govorila, naj naši ljudje i ne pošiljajo otrok v kolonije v ! Jugoslavijo, ker je tam otroška j bolezen. Govorila je tudi «ba-bičevci« lažejo s svojo propagando za kolonije. Našim materam tako govorjenje ni po volji in io tudi javno izpovedujemo v «Primorskem dnevniku«. Vemo dobro; da je to, kar kemin-forrrristi raznašajo o otroški bolezni v Jugoslaviji, napihnjena laž. Me bomo poslale svoje otroke na počitnice v Jugoslavijo, ker bodo tam pod skrbnim nadzorstvom in bodo imeli najboljšo vzgojo.
ENA IZMED PRIZADETIH MATER
Gotovo Ti ni bilo prijetno, ko si pisala ta dopis, toda čutile si dolžnost, da javno v tisku ošibaš kominformistično obrekovanje. Storila, si popolnoma prav, ker samo tako se obrekovanje zaure.' Vsaka mati ima	....	...	.
rada svojega otroka ter ga lju- Tucii <ŽruSod, tudi v drugih dr-
ljubilo seči v žep. Zelo, do tal boš ponižan otrok openskega »naselja«, sin delovnega Trsta! Vsako jutro in vsak večer bodo tvoje tenke ustnice morale moliti za »dobrotnike«, ki so izželi kri in mozeg tvojemu očetu in tebe pahnili na ulico med ptičke brez gnezda.
Pet let so hodili mimo teh ptičkov brez gnezda ti klero-fašistični mogotci. Se z nogo niso zadeli ob nje, da bi si ne umazali svojih čevljev. Usmiljeni ljudje so zaman kazali nanje in na njih bedo. Danes so se jih nenadno spomnili, da bi tudi iz njih kovali svoj politični kapital. Zaradi njihovega političnega kapitala mora izginiti slovenska šola v Ul. sv. Frančiška, v okoliških občinah slovenščina kot uradni jezik, a na Opčinah, tik krivične meje, »nenaravne«, kot oni pravijo v svojem velikem pohlepu po tujih deželah, kjer je nevarnost, da utrip srca Italije zadene ob bodečo žico, kot piše novo glasilo «Ljudje bodočnosti«. Tam na Opčinah mora torej zrasti velika raznarodovalnica! Koliko zla in sovraštva krije ta farizejska in lažna dobrota!
Ljudje bodočnosti rastejo tam preko vsiljenih mej, ki so jih zopet po krivici zasekali preko slovenske zemlje. Njihovo srce ljubi vse poštene ljudi, njih um sili k znanosti. Ti ljudje bodo pokazali, da je življenje lepo, če je na svetu mir, če med narodi ni sovraštva.
Boriti se moramo, da bodo
bi nadvse. Prav zaradi tega, ga tako Ijiubj in ker mu želi le dobro ga bo tudi poslala v Jugoslavijo na letovanje. Ko se bodo naši otroci vrnili zdravi in razigrani iz kolonij, boš tudi Ti najbolje videla, kako prazno je bilo obrekovanje. Morda ti bo tudi žal vsake besede, ki se jo brez premisleka izrekla.
žavah in med drugimi narodi zrasli taki ljudje, ki bodo vzgojeni v ljubezni do sočloveka, ki bodo prepojeni z njo in ki ne bodo poznali sovraštva v svojem srcu.
Razvoj, ki ga znanost predvideva, se ne da preprečiti. Kar mora priti, bo prišlo, kajti napredek je možno ustavljati, toda preprečiti ga ni mogoče.
Tičijo y kapitalističnem družbenem redu. ki deli ljudi na tiste, ki izkoriščajo, in na tiste, k: so izkoriščani. Me delavke spadamo k vrsto izkoriščanih Me same moramo to dobro vedeti, da bomo lahko prikazale tudi našim otrokom. Zato pa se moramo me same tudi vztrajno učiti. Hoditi moramo na sestanke in razpravljati o vsem. kar zadeva nas in naše družine. V pogledu dolžnosti, ki jih imamo do otrok, je zelo važno, da prisostvujemo sestankom rcditelj-
ŽlHtO •
Dopisujte v svojo nedeljsko stran „Primorskega
dnevnika“
skega sveta. Naši otroci ne smejo biti ujetniki našega neznanja. Borimo se preti neznanju, borimo se za izboljšanje našega ekonomskega položaja, da bomo lahko svoje otroke poslale v šole. Izuče naj se kakšnega poklica lp izobrazijo naj se. Oni ne smejo'biti slepi sužnji kapitalizma, kot smo bile nie. Nas je žele trpljenje izučilo, da smo prižele misliti z lastnimi možgani in slediti klicu svojega srca. Naučile smo ločiti pravico od krivice. Spoznale smo pot borbe, ki pelje k zmagi
to, da bo resnično naš. V naših otrocih vzgajajmo r j šn borce za pravico1 in resni.,
proletarv
Veselje otrok v počitniških kolonijah
* * *
N
Tovarišica proletarka, tako naj te imenujemo, kot si sc podpisala. Vemo, da si ena izmed mnogih, ki si služijo svoj grenak kruh po tržaških tovarnah. Mnogo si nam povedala s svojim dopisom, nam kot tudi vsem svojim tovarišicam in vsem ženam, ki ljubijo svobodo, pravico in resnico in so pripravljene se zato boriti. Vztrajno naprej po tej poti. Ko nam boš prihodnjič pisala, bi Želeli, da nam opišeš p atomsko vaše tovarniško življenje, da bi zvedele kaj več o njem vse naše žene. Borba nas vse združuje v dolgo nepregledno vrsto bork. Z borbo bomo približale našim otrokom tisti lepi svet pravice in resnice, ki si ga želimo. Ta borba pa mora biti seveda premočrtna, kot tudi ti uvidiš in kot to uvidi mnogo tvojih tovarišic. Ne sme poznati odklona na desno, tistega odklona, ki so ga napravili kominformisti, kajti ta odklon je pogtuba za delovno ljudstvo.
Iz Štivana
Pri nas v Stivanu se je dogodilo nekaj, kar bi se ne bilo smelo dogoditi. Zgodilo se ni ravno v Stivanu, marveč v Tržiču. Po Tržiču je neka Stivan-
Prav gotovo je bil Brisbane ičja politična sila kot sam ■edsednik Združenih držav, iko je bilo pred petindvajse-mi leti in danes je najbrž ■av tako, čeprav je Brisbane teh letih umrl. Danes pač laga drugi.
Kako sem pa jaz zablodil u idežno deželo žurnalizma? Razer’ «Proletarca», kot sem ) povedni, so bili vsi naši listi itrpani z dopisi iz raznih na-•Ibin. Po večini so si bili po->bni kakor krompirji v vre-■ V glavnem je vsak dopisnik igodmial čez kapitaliste, ome-1 je kako zgodbo o pogorelem isedovem svinjaku, naznanil, i se je priljubljeni rojak N.
. oženil s prelestno miss F. F. s končno ozmerjal kakega s roga osebnega sovražnika in ■u prerekei vse. Edini, ki je v •m pogledu nodil svojo pot, je tl Anton J. Terboi.ec, doma im nekje prt Brežicah ob Savi. erbbvčev Tone, kot se je pod-isoval, je bil <tplehar», potoval • namreč križem dežela in pro-
FRANCE IHIARA.INA I
dajal rojakom zlate in srebrne ure, prstane, nalivna peresa in podobno. Svoje potne doživljaje, resnične in izmišljene, je stresal na papir s tako izvirnim humor jen, da smo se vsi, ki smo jih brali, držali za trebuh od smeha. Bil je šaljivejši od Mark Tivaina in vsa slovenska Amerika je poznala njegovo ime.
Jaz sem bil eden njegovih prvih občudovalcev in v meni je bil neki škrat, ki mi je zmeraj šepetal: »Pojdi i« stori tudi ti tako!«. In storil sem tako in poslal svojo prvo mojstrovino uredništvu «Glasa naroda». Se nikoli m noben loterist s tako nestrpnostjo čakal dneva žrebanja, kot sem jaz čakal tiste številke lista in ko je končno vendar le dospela, razgrnem, in glej! na prvem mestu je bil moj dopis! Kaka krasota! Vse dobe-
sedna je urednik priobčil in spodaj je stalo ime: Frank Magajna! S peresom napisani dopis ni bil kaj posebnega, amjgak da bi videli tiskanega!! Desetkrat ali dvajsetkrat sem ga zaporedoma prebral in vsakokrat je bil lepši kot prej. Do tistega časa sem prebral ogromne množine knjig: Šmida, Spillmana, Jurčiča, Tovčarja, Sienkieivicza oba Dumasa, Edgarja Allana Pba, Prusa, Senoa, Jiraska, Tol-stoja in sto in sto drugih, pa še nikdar nisem imel sreče, da bi videl pisatelja iz obličja v obličje. Zdaj sem pa kar nenadoma stopil v njihove vrste. Bil sem sicer zadnji, ali v vrsti sem pa le bil. Nihče ne more razumeti te slasti, če je ni sam izkusil.
Od tu dalje sem preplavljal slovenske ameriške liste z dopi-
si z neverjetno marljivostjo. Potem sem se poskusil s članki, tudi to je šlo. In začela so mi prihajati od uredništev pisma s pohvalami in prošnjami: »Piši še kaj!». pa sam se za tem polotil tudi pesmici. Prvo sem poslal «Glasu narod.««, ki je bil zame najbolj ljubezniv. Začenjala se je takolei
((Prepeval sem včeraj ob tujem potoku
na videz vesel,
a pesmi rojeni v bridkosti in joku
je glas zadirhtelHo Ostalo ni treba, da veste! Bila je neznanska umetnina. Pesem je bila priobčena kajpada in od urednika sem prejel pismo: «Poelji vse, kar imaš! V A-meriki nimamo slovenskih pesnikov!» in pošiljal sem in užival blaženost. Tudi od neznanih oboževalk sem prejemal pisma.
Vse moje pesmi so bile polne tuge in bridkosti, kakor te pač spbdobi za dvajsetletnega mladeniča, polnega zdravja in prešernosti! Ne bi se takrat vrnil v domovino za noben denar. Zaljubljen sem pa res bil neprestano, zdaj v te oči, zdaj v one. Ni’ bilo pa nikakih za-pletljajev.
Med tem je izbruhnila prva svetovna morija, ki je vse nas ljuto razgibala. Začeli smo vsi vprek udrihati s članki po Avstriji . Ustanovili smo Slovensko ligo samih sovražnikov Avstrije a brez vsakega programa. Takrat nas je neusmiljeno napadel v Proletarcu Etbin Kristan: «Ligaši, kaj prav za'prav hočete?« Nič jasnega nismo vedeli, kaj hočemo. Zmerjali smo Avstrijo in to je bilo vse. Kg je Liga žalostno ugasnila zaradi
pomanjkanja kuriva, je Etbin Kristan vzdramil ljudi s povsem novo tvorbo: Slovensko repu. bličansko združenje! Vsi ameriški Slovenci naj prispevajo v republičanski fond, ki mora do. seči milijon dolarjev! Jz tega fonda bomo plačevali propa. gandne članke v svetovnih listih, izdajali brošure v glavnih svetovnih jezikih in povedali jasno in odkrito, da hočejo Slovenci imeti republiko in da nočejo biti več pokorni Habsburžanom, pa tudi ne Kara-gjbrjevičem itd. K združenju smo pristopili vsi bivši ligaši, pa tudj tu je silni začetni zalet naglo opešal. Namesto milijona smo komaj zbrali skupaj šestdeset tisoč dolarjev. Iz tega fon. da smo plačali grmado brošur v angleščini, v katerih so Etbin Kristan, Jože Zavftnik, Ivan
Molek in drugi naši prvaki točno povedali, kaj naš narod želi. Brošure smo poslali vsem članom vlade v Washingtonu, vsem senatorjem in kongresnikom in tudi delegatom na mirovne konference, ko je bilo vojne konec. Nikoli nismo slišali besedice o teh brošurah. Za propagando v svetovnih listih smo bili s svojim fondom prešibki. Svetovni listi so vprašali za priobčitev enega samega članka skoro toliko, kot je bil ves naš fond. No, naredili smo pač toliko, kot nam je bilo mogoče. Jz ostanka fonda smo dali menda deset tisočakov socialistični stranki v Ljubljani za tiskovni sklad, za preostalo vsoto je pa poseben odbor nakupil najrazličnejšega blaga, ki ga je bil potem odpeljal v domovino Fred Zalaznik, doma iz znane slaščičarne v Ljubljani. Kdo je bil deležen teh larou, mi ni znano. Vse skupaj sc je pač zaključilo s polomijo kakor prej naša liga.
(Nadaljevanje sledi)
IZDELUJE PO NAJ-NIŽJIH CENAH IN NAJSOLIDNEJE
MIZARSKA DELA?NICA
Pupis Emil
TRST UL. TORRICELLI, št. 6. : : Tudi na obroke : :
Mizarji podjetniki kmetovalci, i-
Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame, i:ezane plo-
šče, furnir, parkete in drva nudi najugodneje
ust
viaieSonnino24 lel. 14411
MEHANIČNA
DELAVNICA
P!
TRST
ULICA DELLA TESA 5
izdeluje strešne žlebove, odločne cevi ler inštalira vodo in plin
SPREJEMA VSAKOVRSTNA GRADBENA DELA. — OBNAVLJA STANOVANJA, TRGOVINE, SPREJEMA TUDI VSAKOVRSTNA POPRAVILA IN NAČRTE CENE UGODNE!
Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20.
BIRMA
URE NAJBOLJŠIH ZNAMK, VERIŽICE, DARILA po nai-nižjih cenah pri ex NORDIO - Ulica Roma 19. Kupujem zlato, srebro in dragulje.
lir. R. ICKGO
KOBOZDRAVSIK
izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. - Največja garancija. Sprejema od 10 do 12 in od 15 do 19
(Govori slovenski)
TRST, Ul. Torrebianca 43 - Vogal Ul. Carducci
HECCHI
B.U.
pri
TUUI0
NOVI MODEL
zn vezenje, krpanje, obšivanje lukenj, prišitke gumbov, čipke, cikcakaste šive. Ta dela se izvršujejo brez okvira. Pouk za vezenje brezplačen ŠIVALNI STROJI na industrijski tok za čevljarje in krojače. PRODAJA NADOMESTNIH DELOV — RADIOAPARATI najboljših znamk
NA OBROKE
TRST, Ul. c. Battisti št. 12, tel. 65-33 TRZIC, na Korzu
lil
TRGOVINA
Oglejte si zalogo
Ulica vasari 10
7-UL.0RIANI-7 Garibaldijev trg
ima v zalogi po zelo ugodnih cenah veliko izbiro moških srajc, žensko in moško perilo, nogavice, tkanine itd.
OBIŠČITE NAS IN SE BOSTE PREPRIČALI I
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1. *. 6. Ul. nad. - Te|e!0n štev. 93- B03. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefonska St. 73-38 OGLASI- od 8 30-12 In od 15-18 . Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak tnm višine v širin, i stolpca, trgovsk, bo, rinančno-upravnl 100, osmrtnice .K) lir.
Za FLRJ: Za vsak mm širine I stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.	.....
Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, U). S. Pellteo 1-1L, Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battisti 3019-1, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno 90 din Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavija: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska • Ljubljana, Tyršev» 34 • tel. 49-63, tekoči račvm pri Komunalttl banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. . TRST