,/wi v "'«II tw PROSVETA Offlee «f FabMeattosi •Mih Lawadal« Al LETO—YEAR XXIV. mmmmmmm—mrn GLASILO SLOVENSKE N. ingeiko-policijski bratovščina v Chicagu Noi((Hlfto poročilo o •ko-wmdm položaji Brespooelaoot ae je v decembru povečala v slcoro vseh industriji VVaahington, D. C. — (FP) -Industrijski položaj se je po-slabšal v mesecu decembru, kakor je razvidno is poročila zvez- ___ _______ w ne upoelevaJno službe, ki je bilo ; dal ga je pokojni gangeški objavljeno 1«. januarja ln se ti- potica jeva ljubica is-povedala, da si je njen eeržent kupU elužbo ss 91500 In denar je dal csngei Zuta ' Chicago. — Izredna veleporo-ki preiskuje tajno zvese Či-ce policije z zločinskimi gsn? li, je včeraj slišala ispoved >re varane policaje ve ljubice, ka-to je policijski saržent kupil fvojo promocijo v policijskem de-irtmentu za $1500 in ta denar bil založen iz blagajne gange- ija Jack Zuta, ki je bil ustre- v zadnjem juniju. Obtoženi policijski saržent je :k Herdegen, ki služi na posta-North Damen ave., njegova če brespoeelnoeti v vseh državah Unije. Vsa velflcs industrijska mesta imajo obilico delsvakegs materi, jala na razpolago, govori poroči- ivša ljubica, ki ga je založila, jo lo. Direktor te službe F. I. Jones miss Bernice Shaw. Herdegen skuša sloer zbuditi nove upe nz oži»njen in ims pet otrok. Sar-'boljže čase s trditvijo, da so vent je bil aretiran zadnjo sobo- like industrije dotnalega izčrpale svoje zaloge produktov in da bo- do povečale ovoje sktivnoeti, kar pomeni upoeHtev večjega števila delavcev. Ampak to je samo napoved, ki ze najbrž ne bo uresničila. Novoangleške države poročajo o velikem padcu industrijskih aktivnosti, poecšmo v tekstilni industriji. Michigan, New York, IUinoiz, Pennsylvania, Oblo in druge industrijske države poka-zujejo isto sliko. Premogovniki v Indiani obratujejo s skrajšanim časom in ns polju antracita je veliko število rudarjev brez de- Miss Shaw je povedala držav-i pravd niku ln veleporotnl-da je bil saržent Herdegen )lgo časa kolektor podkupnin gangežev v policijskima di-•iktoma North Damen in War-, Dsls je tudi imena poHtič-voditeljev, ki so pomagali licaju do promocije, potym ko bili dobro "podmazani". Herrn je bil promoviran v letu ko je bil Russell policijski Ona je posredovala med igeži in policijo ter politikar-Jack Zuta je njej izplačal to $1600, katero je isročfls ^ ^ÄS^^ta Si' U drt*v ^ man. Kmalu nato je dobil egen čast sarženta. Medtem, ko se pred velep6fb-pere umazano policijsko peri-je pa zamorski odvetnik Wil-H. Harrison, ki je član ko-ije za pomlloščenja, priznal, je vzel $450 podkupnine z na-om, da bo pomagal nekemu j enemu zločincu do pomilo-ve. Prišla je na dan dolga po-t,, kako ai gangeški zločinci jejo svobodo, kadar so oboo-v ječo. Harrison je bil sus-iran in vtaknjen v zapor. «M 71 mohttkih v oorkvi stara povest: šli eo v cerkev It, ko ee je tresis zemlje lezico City, 19. Jan. — Popol-[ slika potresne katastrofe v liki zadnjo zredo prihaja šele na dan. Po najnovejžlfi polih je število mrtvih naraatlo 114. TajŽaloetnejša slika je prlšls industrijah. luelstova, kjer je bil rojen mehiški revolucionar Beni- rodnem ekonomskem a rez. Tsm je bilo 71 * 1 """ "aRvoppi ^ ^Nnooijl v Evropi Državna podpora brezpoaelnim v Evropi jo dobra etvsr, je dejal Strewn Chicago. — (PP) — Delavci v Angliji in Nemčiji, kjer je večja brezposelnost kot v Združenih drisvsh, ne trpijo tsko velikega ¡Pomanjkanja kot ameriški, ker prejemajo "doles", je dejal Silas H. Straw, odvetnik in svetovalec ameriškemu velebisnisu, ob svojem povratku Iz Evrope, kjer se je udeležil konference Mednarodne trgovske Zbornice. * Toda "dola" bi bila nesreč^ za ameriško ljudstvo, je rekel Strawn, ker ubija arabiptje. Za evropske dešols je državna podpora bresposelnim umestna, ne pa za Ameriko. Dokazov za svojo trditev Strawn ni podal. Najtemnejši oblak na modna horizontu je po njegovem mnenju sovjet- v cerkvi, v katero so se ska Rusija V dokaz je pogrel vse zatekli za — pomoč, ko so staro povesti o sovjetskem "dum >la zibati tU. Veliki cer-zvonik se je porušil in pena streho, ta pa je tona vernike. Petdeset ver-in duhoven je bilo na me-! iJbitih in 20 oseb je umrlo »je za ranami. Guelatovo se 30 milj od Oazace. iga nesreča te vrste, ki je tudi zahtevala nekaj smr-žrtev, ae je pripetila v Hul-■ 18 milj od Oezace, kjer eaula stara cerkev ln po-neznano število vernikov, šli v cerkev molit, ko Je po--! rušiti hiše — namesto bili bežali na piano. 19. Jan. — Zadnjo soboto trg v Sen Martinu poln žl-pa nI bil aejm. Bil je star ko duhoven požegna tivl-faranov na dan sv. An-Kmetje so privlekli konje. I vole. krave, teleta, kose. I osle in duhoven je žkro-kadil čredo ter mrmral Ittve pri vsaki glavi ko- pingu". Toda kaj naj kapitalisti Čni svet stori glede te nevarnosti, na to vprašanje ni dal Strawn odgovora. To Je problem, ki še vedno čSka solucije. Morda bi bi lo v tem osiru drugače, če bi s merhkki, angleški, nemški in dru. gi bizhlškl krogi pretrgali trgov ake stike z Sovjetsko unijo. Toda tega zdaj še nočejo storiti, ker jim trgovina z Rusijo prinaša dobiček. i iS i» mmm Slin S SM, S Si i 1 ifZn f»kU US-te. mm*» A« * Ommr— mt t, im. j^aTmlÜS St spaeUl ntTT^SSST^tS^SS^ PODPORNE JEDNOTE UU torek, 20. januarja (January 20), 1931. •abeeripUoD »s. 00 TsoHr STEVw—NUMBER 16 •«ctioi. lio». Act of Oct. I, 1017, authorliad on laze 14. ISIS. tASOPISNE VESTI 0 TRPLJENJU MEZPOS Valed pomanjkanja živil in obleke ee žirijo bolezni med rev-nejžimi sloji in bokilžnlce eo . prenapolnjene Now York. — red dvema la-toma in pričakuje se, da bodo tu di ostale staVbin«ke uolje skle nI le »lične pogod^ie s podjetniki Al Smith Is Cool id ge | alfil pH f eh tan is Washington, D. C. — Prsd aednlk Hoover je imenovsl blvle-gs prsdaednlka ' "olidga za čast nega predaOdntka 'irganlzaclje, k1 bo nabirala denarne prispevke is Rdeči krit v svrho pomoči strada jočlm farmarjem Al Smith, bi vil governer New* Yorka, Je bil Imenovan m !"¿predsednika. ake meede. Znižanje mesd zs 95% bi povzročilo oživljenje v stavbinski Industriji in brsspo-selnl stsvblnskl delavci se bi lahko vrnili ns delo že jutri." Ns Dyerjeva izvajanja js odgovoril "ProgreezJve Press," glsslio delavskih orgsnisscij v St. Loulsu. "Dr. Dyer Je mnenjs, ds bi redukcijo odprsvils gospodsrsko krizo," piše urednik omenjenegz lists. "Zzres čudovito rsmsdura, ki jo predlsga "učeni ekonom." Ali je lo kdaj slišal, da kitsjski kulijl prejemsjo zelo nizko mez-do In Kltsjsks Je vedno ns robu stradsnjs? AU mu nI znsno, ds prevlsdujejo nsjbodnejše sszme-ro mod dolsvel bsš v tistih evropskih držsvsh, ki plsšujejo nsjnižje mesde T Ako bi blls nje. govs tsorijs prsvilns, bi ss moralo te drževe nshsjstl v nsjve-Čjem blsgostsnju In prospsrite-ti, toda dejstvs^govore drugače. Vsak poskus tovarnarjev v St. Loulsu, ki želijo slediti Dyerje-vim navodilom, bo naletel na odpor pri orgsn Iz I ranem delavstvu." Kot Izgleda, bodo imeli delodajalci precej opravka s delsv skiml unijami, če bodo tako nespametni In skužsli izvsjsti ns-svete, ketone Jim je priporočal "ekonom" Dyer. ' 25*000 Mivmv Izprflh Tekstilni smgaatjs ustavljajo o-brat v konfliktu s delavci radi žteviia strojev Asgilja. 19. Jan. — 250,000 delsveev v tekstilnih tovarnah v Lancashiru Jo bilo iz prtih v aoboto in lastniki prsdil nic ter tkalnic so zagrozili! da iz-pro še toliko delavcev — to je e«-lo tekstilni industrijo v Angliji— v par dnMi. Glgantičen konflikt je prišel po neuspešnih pogaj* njih s unijo, katera as edločtv> upira novim delovnim rasmeram, ki Jih uvsjsjo msgnstje v tovor-nah Magnet Je so pomnožili O» brst ns osem strojnih statev r.a vaakegs tkalca; prej je veek di-lavi* operiral štiri stroje. Doslej ss lapor rasUta le na bondiažne tkalnlee In 700.000 strojev danes ptjčlva. I^boritska vlada, ki Je porov naia sUvko rudarjev Strahovlada na Kuhi se nadalju je Maehado satira čaaopVie. kl kri-tlzlra njegovo diktaturo. De-Nsoastracije v Hsvsnl In drugod ___ Havana. — (FP) — Vsa zirn^ menja ksžejo, da se Kube nahaja na robu revolucije. V Ilava-ni patruljirajo vse ulloe močne čete policajev ln Maehado Ima pripravljene vojaške rezerve, da stopijo v akcijo o prvem pojavu revolte. Izgleda, da je edino nesposobnosti opozicije, ki se ne more sedi niti glede provizorlč-nega predsednika, prtpiaovatl, da Je Maehado še danes na krmi. lu vlade. Kljub policiji, kl je znana po svoji brutalnozti, se vseeno vrše demonstracij« študentov v Ha-vanl. Dijaki odprto pozivajo dik PONOtILO O KO INNISTItNIH AKTIVNOSTIH Fiahev komltej priporoča drastične akcije as odpravo komsst-atlčne propagande v Združenih držsvsh Washington, D. C. — (FP>*-Kongroani komltej, ki je v pro-illh devetih mesecih vodil sssli-šanjs v vseh večjih smsrlških mestih glede komunistične propagande v Združenih držsvsh, Je prošlo soboto podal svoje po-' ročilo o rezultatu preiskave. Iz poročila je razvidno, da Je kom It d j prepričan o nevarnosti, ki preti ameriškim instltucijsm, ta oHa na ^atoni Polic a je •• VlsdS ñe bo SSVZOlS ln UlU- nedavnovaÍila na d Jake ki so «»» komunistično in drugo rs-nedavno nsvsllls ns (UJ««S. ki so ^^ ppopwado v ^ komltej prlporočs pooslrltsv de-portacljskegs zakona tsko, ds demonstrirali pred kapltolom ln pri tem pridno rabila orožje. Več Jih je bilo pri tem ranjenih in sretlranlh. Toda to ne more preprečiti demonstracij. Nsslsd. nji dsn po spopsdu dijakov > policijo so Ionske uprizorile" demonstracije pred predsednikovo palačo. Maehado Je potem iidal odredbo, s kstsro Je sstrl oposlol-Jonslno časopisje. Vsi Usti, rs« sen enegs, ki gz Isstuje brat dik. tstorjs, so bili ustavljeni. Med temi so "Dlsro de ls Msrins," "KI Mun^o," "Kl Psls" ln 'in-formsclon," Zatrt je bil tUdI "Hsvsns American," ki Jo pisan v angleščini. Uredniki teh listov so bili aretirani in obtošeni so hujskanja ns upor proti vladi. Ns hribčku, kl se dvlgs nsd prlstsniščem v Hsvsnl, stoji prašno poslopje Hsvsnske unl preti s posebnim ediktom. Skoro vsi člani dljsškegs eksekutlvne- Ž s odbora so ssprtl v trdnjsvi abanl alt pa v dršavni Jetnlš-nlci v Vivacu; večina profesor« Jev Je bilo odpužčenih, ker eo sa-govarjali akademično svobodo. Na cestnih vogalih In drugih prominentnih mestih so nabiti letsklt kl nstnsnjsjo suspensljo ustavnih gsrsnclj. Veliko žtevl-lo urednikov, sdravnlkov In odvetnikov Je bilo vrženih v zspo. re in proglzšen je bil preki sod. Dlktstor «e vzdržuje ns krmilu vlsds s pomočjo smerlžkih bankirjev in korupelje. Ker ima kontrolo nad dohodki od carine, mu to prinsžs dovolj densrjs ss vidržsvsnje moderne srmsde. Poleg tega prsJems milijone od državne loterijo, k I Jo pod njegovo kontrolo. Hodnik podprl kfcae pssestslke Now Voik. ^Kn tisoče družin brezposelnih delavcev v New Yorku bo vrženih ns cesto vsled odloka, kl ga Je podal vrhovni sodnik Satvštors Cotllo v prid hI. žnlm possstnNumi. Odlok se gls* si, ds imajo hišni posestniki pravico postaviti družine bresposel-nlh delsveev ns ulico, sko ne plsčsjo stansrine, neglsds na po-lošaj, v ksterem se brezfioselnl nahajajo. bo Ishko vsskegs tujerodes, ki Js obtožen krženjs sskons proti krimlnslnemu slndlkslls-mu in snsrhlsmu, lshko deportl-ralo v njegovo rojstno deželo. Komunistično stranko nsj n proglssl zs nelegalno ln visks osebe, kl propagira komunistične nauke, se Že s tem lspoetavi nevernosti doporiscije. Zs IsvsJsnje tega programa Flshev komltej priporoča spro-priacljo ss vzdrževanje posebnih fondov, katere nsj uprsvljs zvezni Justlčnl department v svrho stslno prelsksve revolucionarne propsgands. Justlčnl department nsj uposll veliko Število detektivov, kl nsj posvetijo vss svoj čas sa prslzkavo la poročile glode aktivnosti radikal- verze, kl Jo Je Maehado dal sa. nHl,ruP [n fei**9*0 ? nasflgo strmoglavi Jen Je smeri-ške vlsde. Rsspošlljsnje komunističnih listov ln drugih rsdlkslnlh tiskovin po pošti naj bo pod strogo cemuro. Ker je pa čltanjo vseh rsdlkslnlh tiskovin, ki ss ssdaj razpošiljajo po pošti, veliko delo, nsj vlsds dovoli spro-prišel je zs vidršsvanje posebnega blrojs, člgsr agenti bodo pregledovsll vse rsdlkslne pub-ilkscijo In jih cenzurirali. Eongresnlk Nelson, člsn komiteje, v svojem poročilu nsgls-šš, ds komunisti priporočsjo odpravo privstne Isstnlne. soolsll-zscljo sredstev produkcije In distribucijo ter d rta v no kontrolo nsd industrijsml. Kspitsllsom Js po komunističnih nsuklh odgovoren u vss sls — is revščino, zločine in vojne. Komunisti sgltirejo za odpravo religij In pobijajo vero v Boga. Poročilo nadaljs poudarja, ds smsrilka vlada ne sme podoe-njevatl revolucionarnih, ekonomskih in političnih aktivnosti Sovjetsks unije, kl Ima svoje s-gente v vseh kspltsllstlčnih dr-tsvsh, da razlirjajo komunistično propagando, provosirsjo štraika, izgrede In hujskajo na razredno vojno. Cilj sovjetske vlzds je svetovna revolucija ln diktatura proletarijata, ustanovitev unije sovjetskih republik glavnim stanom v Moskvi Ur ko, nsj bodo po,HistljlvlT»rotl W^Mim» družinsm brazisiselnih delsveev, KI a. «h^potMI. ^ U(. nv« nsjvečjs l^ems ns nsj prepovedo prodsjsnje knjige djmnim rodu sts prituSba N«m- Člja proti IV>!jeki zaradi terori-zlranja nemžkih volllosv v poljskem delu Gornje Slmlje In pa dokičitee datuma za medne rodno nMk>r«4ltvcno konferenco. "The Grast M la tak«* — Can Her. bert Hofiver Kxplain the Paat", v kateri so opisane Hooverjšve trgovske špekulacije, ki Jih Je vodil, ko Je Ml v službi vsllke angle-ške korporacije. I #lkažkl ko- l^imI pf^ojoliii ji* iHin/fi^ Washington, D. C. * Senatni pododaek, kl ga vodi senator Glaae, Je 19 I. m. začel javna za- K« aam bandit lodver Chicago. — V pondeljek zju troj Js en aam mlad človek »topil sllževsnja glede ameriškega kre-v blagajniško omridje na poaUjl{dltnega sisteme Preiskava se ti-Union in s revolverjem v roki če poloma vač kot tisoč bank v priKiiil urpdnlka. da mu Je odštel zadnjem letu ln atikov med ben-Southi fio.OOO V gotovini. Roper je ns- ksml ter Wall atreetom. Val vodilni bankirji dešols bodo lasliša-nl prsd preiskovalnim odsekom. Waleeu. Je sdsj napela vss svojs to zspri uradnika v Jekleno I eile, de izravne tudi ts koofllkt.1 ehranfbo in odšel oeopežen. ^ M ,'J - .. - . j*. . >/' .k •2 PROSVETA TOREK, 20. JANUARJA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO Df (NtMi/nllMMW •flliKk* PEOfiVKTA or tki rcokbstkd Glasovi iz naselbin 9€imm (Dm. ILM) to »mi k • Mm V Italiji vse čisto in Mo Sreč ns Italija, ki ims Pije in Musaollni-js! To st* dve odreienlks. Prvi Je odrešil italijanske duše, drugi ps italijanske želodce, podplate ln tepe. Od ¿asa do ¿asa Izdajata enciklika, v časi si kaieta osle, nato pa drug dru-, čebljata po krasUvero hrbtu. Ko je papež Mussolini izdajal svoje enci-klike prod demokratom, socialistom, komunistom, framazonom, parlamentu ln proti vsem ln najmanjšim znakom svobode v Italiji, se Je papež Pij smehljal in pokimal. Fašisti naj Imajo čisto polje! Ko je Mussolini podkrepil svoje onclkllke z rlcinovim oljem ln bodalom, ki se Je sarin!k> med rebra Matteottija, ln s kroglami, kl so preluknjale primorske katoličane, je bil PIJ tiho kot riba sv. Petra. Italijo je treba počistiti in Pij Je za čistost... V zahvalo zs dobro zadržanje partnerja v Vatikanu Je papež Mussolini postavil krucsfiks v Šole in v Coliseum in spet se je Pij nasmehljsl. Italija Js bila odrešene! Nato Js Pij tačsl s svojimi encikllkami. Prva (drugs šs pridejo) je zslajala na spolno moralo ln vas krtčaneki Izrael Je čudno pogledal, ko je slišal is Rima, kako je umazan. Dva-tisoč let krščsnsks šehte nI nič pomagalo — krščanski svet Je še vedno umazan in vedno bolj umazan. Tedaj Je prišla vreta na Musso-Unija, da se Je nasmehljal. PIJ ga je opozoril, da je Italija tudi umazana, morda ne tako kot Amerika in Francija ln — Bog nas očuvaj! — Rusija, toda umazana Je nad kolenom... Papež MuseoH^i js takoj uganil kaj pomsnl Pijevo opozorilo: čaka ga priložnost, ds se ovenča i novim vencem slave; to doseže, ako opere Italijo nad koleni in jo obleče v žakelj vatikanske morale. Res Je papež Mussolini dekretiral, da mora biti konec romančkov v Italiji. Pljcva enciklika mora biti meso ln kri! Zakonska nezvestoba je kaznjlva s zaporom. Vsako ljubimkanje ss mora skriti V katakombe. Italijan ln Italijanka ee morata obnašati v Javnih prostorih, kakor da sta srsdnjega spols. Vsako kokstl-ranje in šaljcnjc Je kaznjlvo. Prohibicija "nečiste" ljubezni Je popolne — rszsn v bo rdel ih. Zadnje se ujema i encikltko in krščansko civilizacijo od vsega začetka. Papsški Rim je Imel bordele v vseh stoletjih. To je bilo po-trebno In je še potrebno . . . Pljevska dvo-obrazna morala! Pij je tudi opozoril svojega partnerja, da sa tudi v muzejih in galerijah šopiri "nečistost". Tsm Js šs dosti nsgih podob! In kdo garantira, da ns bi mrtvs sllks zapeljala koga? To Js nevarno za krščansko moralo! Pa-psš Mussolini bo seveds upoštevel pametno evarllo ln prihodnji meeec bodo vel kipi doetoj-no oblečeni ln slike dobe novo plast barve v obliki dolge klkle. Vse, vse bo storjeno, da bo Italija čista in bela .. . Po sporazumu med Pijem in Muaaoiini-Jem bodo oblekli tudi pslce, mačke, kobile in kure . . . Kajti nevarnoet je tudi v tem. Kdo ve, če ni morda skrajno pohujšljivo za Italijanskega katoličana, ako vidi na cesti nago kobi-lo ia kuro! Sam Bog ve — kadar mu Pij pove — da Je brez tega dovolj izkušniav v Italiji... V dobi visoke krščanake civilizacije v prejšnjih stoletjih Je bila tudi zelo dobra navada, da so "neč letnico" postavili na Javni sramotni oder s škrlatnim znamenjem na čelu. Sicer ni-eo e Um spravili "nsčistosti" i svete, a dobro Je bilo to sa radovedneše in klepetulje In hinav-ce. Spisi dobrih cerkvenih dostojanstvenikov tudi pripovedujejo, kako so v tistih srečnih ča-aih še drugače "štrafšll" nečiste ljudi. Pokvarili so jim spolovila. V luči Pijeve enciklike je vsekakor in.tr» b no, da papež Mussolini oživi tudi U stare kr ščanske čednosti sa dosego čists Italije. To e< najbrž t godi. ker drugače ns bo rešitve aa Italijo. Ječe in Liparski otoki ne bodo dosti po. magali. Resnično bo Italljs pod Mussolinljem in Pijem kmalu vior-dešels sa vss ostali In u-mazani svet. In ko to pride, tedaj bo Mussolinlju lahko dobiti — posojilo v Ameriki. Ameriški ban klrji komaj čakajo, da posodijo sto milij ns užakljano pljevsko moralo! Drugsga j stva ni treba, kakor če Mussolini in Pij | leta Morganu kip Venere, ki bo molela rokt> is laklja. In tedaj bo Italija nas čena! Pokanje amerišk.h bank je najbrš salva, kstero posdravljajo tračajočo ss Hooverjevo proaperiteto. krajev volkovi v ovčji koži. To ao val tisti, ki trdijo, da jim je pri srcu dobrobit delavstva in da hočejo 'By- istemu pomagati, a se istočasno stander" je izračunal, da 10,000 trudijo z vso silo, da ga obdržc družin v Clevelarfdu kontrolira v praznoverskf temi in v suženj-nad polovico vseh dohodkov, sktti sponah kapitalizma (tudi medtem pa se mora čez 200,000 vsi tisti, ki učijo delavce, naj družin zadovoljiti z manj kot po- ovico. "Pravična" razdelitev, kajneda ? ) e "Rdeči križ" je otvoril kampa- njo, v teku katere bodo nabirali lavstvo izobražujejo, vzbujajo prostovoljne prispevke za odpo-' nJem razredno zavest ter ga pri-moč farmarjem v po suši priza SAJ PRAVIH Piše Tone Podgorlčan Cleveland, O. — Mesečnik vdano prenašajo vse krivice in trpeljenje, dite roke križem in čakajo na solnčne dni v pravi j i čnih onoetranskih nebesih. Pravi delavski prijatelji so tisti, ki de- = detfh državah Unije. In predsednik Hoover priporoča velikodušen odziv. To Je prav lepo — ampak zakaj ae predsednik ne pobriga za to, da bi farmarjem pomagal tleti, kateremu plačujejo dav-te, namreč država? Hoover bi moral vedeti, da je dolžnost drta-ve, da pomaga avOjim državljanom, kadar so v potrebi — ne samo farmarjem, tudi delavcem, Id niso nič manj prizadeti od prvih — ln da ne eme dopustiti, da bi bili prepuščeni na mlloat ln nemilost raznim "dobrodelnežem" ln profeelonalnhn miloščinskim organizacijam! Amerika, ki ima denar za oboroževanje, za enfor-siranje prohibicije in za eto drugih nepotrebnih atvari, bi ga morala Imeti tudi sa lačne farmarje in brezpoeelne delavce! e Bivši predsednik Coolidge pravi, da Je težavno razumeti, kako da obubožanim evropskim državam ni nikdar dovolj merilnega orožja, oboroževanja in pripravljanja na vojno. Pa nI tako težavno. Revna Evropa ae oboro-iuje iz iatega varcAa kot bogata Amerika in aa to oboroževalno tekmo je odgovoren tu kot tam Imperiallatični kapitalizem, ki trupi j a maae s nacionalističnim šovinizmom, ki je danes naj-večja cokla človeškemu napredku. Delavstvo ne mara vojne In kjerkoli je organizirano, je proti oboroževanju, katerega stroški vedno In povsod padejo na rame delovnega ljudstva. Naš delavec ne sovraži italijanskega delavca, niti nemškega ali katerega drugega ln če gre nadenj z orožjem, gre zato, ker je prialljen, ubija ljudi, kl Jih ne poana, kateri mu niso storili nič žalega, proti svoji volji. To je pa mogoče le dotlej, dokler je delavetvo razredno nezavedno in neorganizirano, Kakor hitro bo delavstvo vsaj 76-odstotno razredno zavedno in organizirano, bo tudi vojna nevarnost omejena ln oboroževalne tekme bodo ponehale. Kajti dela. vec ne potrebuje vojne ln je tudi ne mara! e G. Trunku ne gre v glavo, da ja Člankar Tone Podgorlčan — delavec. Po njegovem piearjenju 1 previjajo za končni boj za osvo-boditev tlačenega, izkoriščanega in ponižanega človeštva! Razne vesti Bridgeport, O^—Dne 26. jan. bo seja federacije društev SN-PJ na Boydsville v društveni dvorani. Ker ae bo na tej aeji volilo odbor za leto 1931, zato naj vaa društva gotovo pošljejo zaetopnike. Opozarja se tudi druga društva, da se federaciji priključijo, ali pa naj pošljejo saj opazovalce, da bodo poročali na njih sejah, zakaj nam je federacija potrebna. Čakati kaj bo federacija storila je nesmiselno, kajti eden ne more dosti storiti, dva ali več pa lahko mnogo! Seja se prične točno ob 2. uri popoldne. Federacija bo imela svojo prvo priredbo v prid bednim čla nom tukajšnjih društev SNPJ 14. februarja v društveni dvorani na Bojrdsville. Program bo nadvse zanimiv. Kar mi ga je do sedaj znanega, bodo dve de-klamaciji, šaljiv prizor dveh za morcev, nagovor v slovenskem jeziku bo imel predsednik federacije aobr. John Rebol in v an gleščinl sobr. Martin Koss Jr., predsednik društva Cardinals št. 640. In sodeloval bo tudi pevski zbor "Naprej," odsek soc. kluba št. 11, ki bo zapel par pesmi. Program bo zelo dober. In ker gre za dobro stvar, zato se upa da bo tudi poset dober. Društvo št. 13 SNPJ je sklenilo, ker že ni imelo dolgo nobene priredbe, da priredi plesno zabavo 11. aprila. Na programu bo igra "Med brati," katero je spisal urednik Prosvete, Ivan Molek, v prid agitacije SNPJ. O-sobje igre je že odbrano ln podrobnosti slede enkrat prihodnjič. Društvo Cardinals, kot sem slišal, se tudi pripravlja za priredbo 2. maja. Program mi ni znan, vedno pa Imajo dobrega, zato upamo, da bo tudi ta. Želim jim uspeha. Naš soc. klub št. 11 ln njegov pevski odsek "Naprej" lepo napredujeta. Zadnji čas smo pridobili precej novih članov in članic. In zakaj ne, saj gre za dobro kakšnega profesorja, ki se strahopetno skriva sa "delavzke planke". Kakor mu drago. Sicer pa je koncem koncev čisto prav, če g. Trunk verjame, da nisem preprost , naiven, omejen ali bedast delavec. Saj res nisem več preprost — toliko preproet, da bi verjel v rasne vereke Izmišljotine kot sem verjel v deški dobi, ko sem bil prepričan, da prihaja la ust 'feošjlh služabnikov" sama zlata resnica; aH pa tako nebeško preprost, da bi verjel, da Ima delavec kaj prijateljev kje drugje kakor med delavci! e Posoda, v kateri se Je nahajal strup, nI strupena ln adravnik, kl operira recimo bolnika a gnoj. nlml uljesl, se nič na umaše, pravi g. Trunk. Bi držalo, če bi povedal. da Je treba tako poeodo najprej temeljito očietiti ter odstraniti vse sledove strupa ln da si mora adravnik natakniti rokavice ln obleči belo haljo. Drugače pa ee drži posode strup ln adravnik bi is umaaal In okužil Kar ss pa tiče govora o umazanih stvaren In ljudeh, pa pritrdim. da to ns umaše ust, ki niso še umaaana. Sicer pa — če bi Jih to u metalo — saj Imamo — plju valnlke .. • e IMavstvo ima le malo Iskrenih In poštenih prijeleljev. toll ko več pe Ima lažnih prijateljev. v A. S. sodeč ga Ima najmanj aa *tvar. Posebno glede mladine je upoštevajoč to. namesto da bi zahajala v slabe kraje, ali nI boljše, da se česa nauči, pa naj že bo petja aH principov poštene delavske etranke. In to je klu-bova naloga, delati sa delavski pokret ln vežbati člane ln članice v dramatiki ln petju. Potem naj pa kdo reče, da klub nima dobrih namenov. Kar potrebuje, Je kooperacija ln e tem bodo stiki tudi v vseh priredbah društev. Torej pridružite se klu. bu, kateri že niste v njem, In bomo a roko v roki delali za pokret in koristi naše naselbine. Dne 10. in 11. jan. sem obiskal naselbino Imperial, Pa. Organizirali smovsoc. klub s 15 člani: 9 mošlHh In 6 žensk. V začasnem odboru so tudi 3 ženske. Ker na Imperlalu je precej za-nimivostit jih v kratkem opišem. Na potu domov sem se ustavil v Moon Runu. Pravili so mi, da bo imel tamošnj! soc. klub priredbo ln Igro. In zakaj ne? Imajo igralce, dvorano, oder—torej vse. Samo skupnega naatopa je treba in dobre volje In Moon Run lahko pokaže da nekaj šte-je. Kar Je tam že včasih bilo, Je še lahko. Dne 22, feb. bo v Pitlsburghu konferenca soc, klubov ln društev Prosvetne matice. Časi so reenl in glejte, da bo vaša kon- Jezikovno vprašanje. Slovani in Knaija Pueblo. Colo-—V odgovor mO-jemu prijatelju Walter Predovi-chu iz Sacramenta, Cal:, ki je pisal v "Glasu Naroda" i. jan. pod naslovom "Hej Slovani.. !", da ne bo skušal ugotavljati, ali pripadamo mi Slovenci z ozirom na tfesednl zaklad med divja a-frišlu plemena ali med moderne narode, hočem na kratko razložiti sledeče: Angleški jezik je pripoznan kot svetovni, ni pa izvirni. Sestavljen je iz anglosaksonskega in romanskega jezika, vsled tega ima različne besede, izposojene od tujih narodov, ki imajo eden in isti pomen. Toda naša slovenska govorica Je pristna, izvira Iz u.skega jezika. Mi Slovenci lahko izražamo svojo misel razločno z enostavnimi, samo slovenskimi besedami. Ni nam treba posluževati se tujk. Vrhutega se naše ljudstvo kaj hitro irt temeljito priuči tujim Jezikom— dokaz visoke inteligence. Ako se angleški jezik z zastarelim pravopisom smatra za modernega, tedaj se mora po vsej pravici tudi slovenski. Kar se tiče nadaljne vsebine omenjenega dopisa, si dovoljujem spomniti g. Walter Predo-viča na najine svoječasne debate ob postanku sovjetske Rusije. Menil je, da je njen obstoj nemogoč in sploh razvijal politične nazore, za katere bi ga sam Rockefeller odlikoval. Ka. je vzrok, da doplanik zdaj sim-patizira s sovjeti? Ali mar izgredi nezaposlene in sestrada ne množice v Sacramentu, ali pa mogoče sam občuti sedanje raz mere? Najsibo že karkoli, ve seli me videti atarega prijatelja na pravi poti. Moti se pa žal, ko pravi, da ne pozna Jugoslovana, kl bi ne upal, da bi bila Rusija uspešna. Ako nihče drugi, vsa duhovščina ji želi pogina. J Resnica je, da so nekateri evropeki narodi skušali omalovaževati slovansko pleme, toda zgolj iz strahu pred veličino tega naroda, kajti čutili ao Že dav no, da je ni sile, ki bi mogla za braniti Slovanu priti na površje "Mi vstajamo in njih je strah! je pel naš pesnik. In glej, vzdignila ae je orjaška Rusija pod vodstvom nesmrtnega Lenina da pbmaga trpečemu človeštvu da odreši ves, ne samo slovansk svet. Da doseže ta čudoviti cil je bilo treba mogočnega naroda, kakršen je samo ruski, gotovo je, da smo mi Slovani, kot potomci IRusov, lahko ponosn na njih uspeh. Žal, da je še mnogo naših rojakov, ki zagovarja jo stari, kapitalistični sistem toda vedno težji boj za obatanek delavstva na enij in ogromno nakopičenje bogastva "gospodarjev" na drugi strani jim polagoma odpira oči, dokler popo noma ne spregledajo. Zdravstvuj. dragi prijatelj! V zadoščenje ml je, da se slednjič vendar strinjaš z mojimi nazor John Mokar. skočila materi na pomoč hči, je Družinska tragedija in drage vesti Sen FrancInco. Cal. — V tem prvem letošnjem dopisu nimam veselih novic za' sporočati začetku decembra amo spremi k večnemu počitku rojaka sreč nje starosti John Govednika. U mrl je v državni bolnici Liver-mor za proletarsko boleznijo. Doma je bil ia Lokvice pri Metliki. Tukaj zapušča brsta Martina. * Se nismo njega pozabili, že se je raznesla vest o smrti splošno priljubljene rojakinje m rs. Katarine Anrick. Umrla je 28. dec. v najlepši dobi življenja, stara na ppmoc še njo zabodel z nožem v spodnji del telees Mati se nahaja v j krittčngm stanju, ker ima razbito lobanjo, hči pa upajo, da o-kreva. Njega so takoj zaprlL Kukar ae iagovar ja, da Je čin storil v hipni blaznosti ponoči, ko so vsi spali, in sicer redi denarnih razmer. Kukar Ja že star naaeljenec in zsdnjs leta je vodil hotel in restavracijo na Četrti ulici. Poznajo gd večinoma vsi tukajšnji Slovenci. Zadnje ttbU* ln ko Jo pri- Veet In Msadosr Laads, Pa. — Petega januarja je preminul na Wil-locku. Pa., rojak in moj stric Frsnk Cigale. star okrog 70 let Doma Je bil la Jarče doline pri 2lrih. V Ameriko Je prišel nekaj prad SO leti in živel večino-ma na W!llocku. Pokopan Je bil po laatni želji civilno. Najlepša hvala prijateljem, kl ao mu stregli pred smrtjo, sodelovali pri pogreba In vaem udeležencem. Ravnotako društvu št. M SNPJ iz Hroughtoaa, ki ga Jo spremilo k zadnjemu počitku. Naj bo pokoj Bika lahka ameriška gru- (Nadaljevanje.) V zadnjih letih nas je presenetila že pogosto časopisna vest, da se je posrečilo tem ali onim raaiskovalcem najti pravega povzročitelja raka. Vsak resen znanstvenik bo sprejel tako veet s primerno rezervo, ker ne govorijo dosedanja opazovanja za to, da bi sploh okstistiral kakšen živ povzročitelj raka, recimo podobi n nam že znanim bakterijam. Edina izjema je posebna bula pri kokoši (Rouaov sarkom ali infekcijski granulom). Ce namreč takšno bulo iarežemo v majhne koščke, ki jih v stiskal-niči zmečkamo, in to bulino kašo precedimo, izzovemo z vbrizganjem tega precedka (filtru-ta) v zdravem piščetu po kratkem Času zlotvor-bo, ki je istovetna z izhodno bulo. Mi smo torej pridobili iz prejšnje zlotvorbe neko (sicerl še precej malo znano) snov, ki deluje na zdrave stanlce tako kvarno, da jih izpremeni v butaste celice. Ampak kokošji sarkom nima analogije pri drugih živalih ali pri človeku. Človeški rak nI kužen, ni infekciozen, da bi ga mogel bolnik z dotikanjem, a svojimi izločki (blatom, urinom, pljunkom itd.) prenesti na druge. Vsi slučaji prenosa človeške zlotvorbe se dajejo neprisiljeno razlagati na drug način. Da bi dokazal neškodljivost rakastega tkiva, si je dal nemški zdravnik Kurtzahn od bolnika všfti na stegnu 3 kepice rakastega tkiva, ki je kakor je bilo pričakovati polagoma razpadlo in ae vsrkalo. Raka pa nikjer! Priznam, da en sam slučaj, če je še vrhu tega negativen, ni zadoeten protidokaz proti infekcioznosti vseh teh bul, ampak znanstveniki bodo morali doprinesti druge, zares tehtne dokaze, ki točno in brezpogojno pričajo za kužnost zlotvorbe, da bomo izvajali iz tega posledice v praksi. Pri današnjem stanju medicinske znanosti moramo, opiraje se na dosedanje poskuse in izkustva, odklanjati-vsako takšno infekcijsko teorijo raka za človeški organizem! Posebne bakterije za rakasta obolenja torej ne eksiatlrajo! Drugo vprašanje zgolj teoretičnega značaja je, če igrajo bakterije sploh kakšno vlogo pri raku. Možno bi bilo, da se poslužujejo drugi činitelji bakterij kot prenositeljic in za to razlago govorijo opazovanja pri nekih rastlinskih bulah. S tem, da smo izločili bakterije Iz kroga činiteljev, nismo prišli bliže rešitvi problema. Vsled tega moremo le domnevati, kakšni bi u-tegnili biti činitelji, odnosno činitelj. Ako vodijo kemijski dražljaji, učinkujoči mnoga leta, do kožnega raka, ako - izzove obsevanje z Roentgenskimi žarki zlotvorno bulo, ako se javi po mnogih letih v prejšnji brazgotini po opeklini rak kože, ako zdraiijo presnavljalni proizvodi parazitov normalno tkivo, da naposled neomejeno poganja v okolico — nam mora biti jasno, da je teh činiteljev mnogo. Saj pozna biologija nekaj podobnega, če čujemo, da zdražimo jajčno stanico umetno k delitvi, tudi tukaj n. pr. z mehanskimi ali kemijskimi činitelji. Prav verjetno pa je, da ne odgovarja vsaka stenica na te dražljaje s ponovnimi delitvami, temveč da je stanica v posebnem času za vnanje dražljaje bolj občutljiva in dovzetna. Čudno je, da je maternica pri človeku tako često bolna za rakom, organ, v katerem se vršijo ie normalno bujni procesi regeneracije (obnovitve) tkiva, zlasti v sluznici, celo pri ženski, ki ni nikdar rodila. 3ato pravijo po pravici nekateri učenjaki, da je obnova tkiva in stanic oni posebni stadij, da v njem delujejo najrazličnejši dražljaji, ki zadevajo verjetno v delitvi bolj občutljivo in ranljivo stanico, da jo bistveno in stalno izpremene v rakasto celico. Kajti neomejena delitvena spo-aobnoat rakaste celice ni edina, dandanes poznamo še druge sposobnosti, n. pr. izdelovanje večjih količin mlečne kisline kot normalno, v čemer se bližajo rakaste stenice bolj embrio-nalnim (zametkovim)'. Mlečna kislina pa nastaja po kipenju iz grozdnega sladkorja, pro-oes imenujemo glikolfzo. Preštudiran je sedaj pri mnogih tkivih in nam Je marsikaj odkril o presnsvljanju rakastega tkiva. Tako razvldlmo, da ima rakasta stanica svoje posebne lastnosti, ki Jo ločijo od navadne telesne stenice, ima svojevrstno presnavljanje in življenje, zlasti pa razvija veliko energijo pri delitvi. Poslednja lastnost emogoča pri mnogih bulah že v kratkem času naravnost rs-pldno rastenje. Da Je zelo odporna, dokazuje vedno znova, kadar se rakasta stanica loči od matične bule in pride a krvnim obtokom sli mezgovnlmi žilami v druge, zdrave organe, ds vstvarja Um nove, mnogoštevilne bule, skorsj redno v pristojnih bezgavkah obolelega orga-"V" »ku na želodcu najdemo pogosto rakaste bezgavke v trebušni dupHni, pri materničnem raku obolijo kmalu globoke bezgavke v mali medenični duplini, pri raku jezika nateče-Jo bezgavke pod spodnjo čeljudstnico, če pa je prso rakasto obolelo, nabreknejo bezgavke pod pazduho Te presadke zovemo metastaze. Ce je že tako daleč, bo morala radikalna operacija »«oaati prvotno rakasto bulo in še vse presadke. Ce razpolagamo že s tolikim! opazovanji pri človeku. skušamo učinke raznih snovi razjasniti tudi na poekusnih živalih, ker se da-vee proces preglednejš. ZANIMIV DROBI2 Cvetlic ne smemo pustiti čea noč v aobi. če spimo tam. Izhlapevajočl duh povzroča gU-vebol. Vrhu tega ladihavajo listnate rastline po noči ogljikovo kislino, ki še itak slabi zrak spalne sobe šs poslabša. < (Zdravje.) a.a . . t* v. V . ... ; - . • W*. '^¿AM.Mm i W - ' TT^ rw- rW TOREK, 20. JANUARJA r Vesti iz Jugoslavije (Fsc«č«v*lsld Mre PrMveto T JsffosUvljl.) TROSIM, DA MB ARETIRATE' Kesnična dogodka Is Zsgrebs Ljubljana, 2. jan. 1981. V zagrebških listih beremo do godbo, ki «e je pripetila v Zagre bu. Ker je značilna za razmere pri naz sploh, jo navajamo: \ Policijski uradnik je sedel svoji pisarni, pa potrka nekdo in stopi človek brez suknje, upalib ic, sevajočth oči, razcapan ii> star krog 30 let. "Kaj je?" ga je vprašal urad nik, ki je videl v svoji eobi še pol no takih ljudi, bodtoi dz pridejc naznanit, da ao izvršili kak zlo čin, bodisi dz pridejo kzj prosit "Prosim, da me zaprete!" jc dejal tujec. "Zakaj? Kaj ste storili?" "Nič, le lafcen sem in preže bam, hotel bi ae najesti spet enkrat in pogreti." Tega storiti ne morem. Ce niste ničesar zagrešili, vaa ne morem zapreti. Arest je le sa krivce, zločince itd." ■ "Ampak poglejte, gospod, mojo obleko in moj obraz. Suknje nimam, obleka je raztrgana, zebe me in ie dva dni nisem nit jedel." "Ne morem vas zapreti . . ." "Potem stopim na ulico in bom prvega stražnika opsoval na vae vižc, samo da me bo aretiral." "To je nekaj drugega, Ce mi lite povzročiti nered in razgra-ati na cesti, vas lahko zaprem er bom s tem preprečil nered. To pz je tudi poklic policije. To la zaprem vas lahko le za 24 ur Cam boste šil potem, ko vas Iz pustimo?" "Pošljite me peiiub — z poli :ijskim spremstvom — v rojst no občino." Odkod ste? Imzte kako legi imacijo?" Neznanec potegne iz žepa legi-imacijo in jo izroči policijskemu iradntku. Legitimacija je bila v edu, neznamec je bjl I. P. iz ne-vasi v Hrvatskem Zagorju lo so na policiji pregledali sez-lam, so videli, da mož še nikoli življenju nI imel opravka ne s x>licijo ne s sodiščem! Nerodno vam bo, če vas poš-jemo s spremstvom domov. Od-li bi vaa žandarmeriji, ta bi as peš odpeljala do druge žan-armerije, ta spet tretji in tako >i hodili peš dolgo časa." "Nič za to, lahko hodim cel nesec, če je trbba Dobil bom go-ovo kak kos kruha in malo to -ilote. Kar pošljite me jutri. Do utrl pa naj se pogrejem v are tu in dobim malo hrane." In so moža zaprli, drugega dne >a poslali po orožnikih v rodno as kot kakega zločinca. Tako je prvič imel oprzviti s »licijo. Nz avdjo prošnjo! MEŠČANSKI TISK ZA CERKVE INCUDEŽE o treba novih cerkva v LJubljs-1 nL Vzgajanje verskega fanatizma med rudarji. Bdim» Kri-stus je zz k nape Neki ljubljanaki nekierikalnl levnik priobčuje podatke o j-lirznju ljubijznskih meščanov Ini in o tem, koliko ae jih je ro-[lo. Pri tem pride tUdI do neka-iga ocenjevanja far in njihovih [rožij. Pri tem piše dnevnik o i, da je treba marsikje postati nove cerkve.ATsšu> pravi, dz treba mialitl na novo cerkev [svetokrlžkem okraju, treba bo itavitl novo cerkev v Smarti-postaviti bo treba cerkev tu-f Mostah, v Ste panj i vaai bo župnišča ker cerkev že I-ijo, cerkev naj bi ee poetavila J pod nji Hruški Itd. Tako ta dnevnik agitira zz cer-daai dnevnik nI klerikalen, irveč glasilo bivših demokra-Toda v grajenju« cerkva in »v ter vzgajanju verskega ratvovanja ao al meščanakl II-kar edini. Veren narod je na- Jaano je, da hoče cerkev okrepiti gibanje po revirjih. V Hrastniku delajo cerkveni krogi z vso silo, da bi zgradili cerkev, češ, da knapje v Hrastniku želijo cerkev, boga in električnih iveČ v cerkvi in poklonili bi o cerkev papežu- za neki jubilej itd. V Zagorju pa Je podružniška cerkev na Lokah, ki dofclej sploh ni imela duhovnika niti nedeljskih maš, dobila stalnega duhovnika. * Krog Lok je namreč precej rudarjev in dobro bi bilo za nekatere, da bi ti rudarji poatali vsaj malo verni in da bi vaaj malo dali na besede cerkvenih pastirjev. No in v omenjenem dopisu, ki ga je napisal gotovo kak cerkvi biku atoječ človek, beremo, kakšne stvari uvaja kaplan na Lokah. Devet dni pred božičem so začeli prenašati neko Mariji-no podobo od hiše do hiše, kar naj bi predatavljalo potovanje Marije v Betlehem. V vsaki hiši je ostala Marijina podoba čez noč in ljudje ao molili pred podobo. Zvečer pa ao jo v procesiji ob svečah in banjah prenesli v drugo hišo. Baje je bilo zelo gjn-Ijivo. Na božični večer pa so podobo prenesli .v cerkev. Tako oboževanje navadne slike kaže najbolje, kam meri vse to početje* < ' t (Poglejmo še Hrastnik! Od tam je bilo poalano že več prošenj v Sasopise, naj ljudje pošiljajo denar, da zgrade "rudarjem v Hrastniku" cerkev, ki je nimajo in ki jo tako zelo pogrešajo. V novoletni številki "Slovenca" in "Jugoslovana" sta izšla dva popolnoma ista dopisa, kjer napovedujejo, da bodo v Ljubljano poslali nekaj rudarjev v uniformi. ki bodo hodili po Ljubljani od hiše do hiše in prosili miloda-rov za cerkev. Da, sredstev ni, rudarji nimajo niti jeeti dovolj in niti na misel jim ne prihaja, da je prva potreba v Hrastniku cerkev. In ti iznajdejo kaplani, da je treba obleči nekaj ljudi v knapovske uniforme ter poskti tako uniformirane V mesto prosit od hiše do hiše. —win tako je razvidno dovolj jasno, da je na delu organizirana akcija za verako propagando med rudarji. In da v tej akciji alož-no delujejo vsi meščanski krogi, klerikalci in neklerikalci! Ljudje v revirjih stradajo, pa jim hočejo postaviti kamnito cerkev. Rudarji so brez denarja, pa naj dajejo denar za cerkev. Rudarji atanujejo v slabih stanovanjih, pa jim nudijo cerkev. In dobro vemo, dz mareikate-re krščanske organizacije prejemajo znztno stzlno podporo s strani Trboveljske premogokop-ne družbe. Vemo, da je Trboveljska družba znatno podprla akcijo za cerkev, za svoje bedne rudarje pa nima ne denarja ne dovolj dela! Cerkev bo družbi pač v hasek, kapitalisti ne nakgajo svojega denarja nikamor brez o-breeti, bres profits! Dajte rudarjem svobodno delovanje svobodnih strokovnih organizacij, dajte jim pravično mezdo in človeška atanovanja, dajte jim kruha! Le alti ljudje lahko poslušajo kričanske nauke in hodijo v cerkve! Ksko je Ljubljana pilila jedk v letu ItSO V meatih je radi raznih uradov, mitnic, dohodarstvenegs u-rsda itd. mogoče povsem točno koncem leta aestaviti pregled, koliko je mesto v kakem času popilo ali pojedlo. Vea uvoz v mesto je pod kontrolo dohodarstvenegs urada in zato js razumljivo, ds se ves uvos lahko točno kontrolira. Tudi letos Je dohodarst-vehi urad aestavil statistiko o gibanju uvozs In Izvozs. Konoum lets !«*> ee je povečal v pogledu Želodec PROSVETA ns konzum leta 1929. veren ne k v boga, marveč j LJubljane ae torej (Mri, več Je po-II v posvetne zakone. Saj se jedk in popik preteklo leto kot predlanskim. Ker pe js tudi dej stvo, ds je materiJalnl položaj posameznih prebivalcev preteklo leto i*-*sl. se Je U konzum . .M-------povečal vsskakor s pomnoži t vi jo bolj okoliški kmetje In prebivalstva. Narastlo je prebi- tumemo. "Jugoslovanu" ps k Zagorja prav tako o cer-in verskem vzgajanju — ipov". TI "knapje" ps io I kot pa knapje. Tods ps-petrpi marsikaj ln tiskarna kar j^ daš. In t« je kšel do-k Zagorja o oživljen ju po-oerkvke as Lokah. vsktvo In radi tega je naraste! konzum. Zmotno M bilo, sklepati po tem povečanem konzumu. da ae je okreptk nakupovalna moč prebivalstva bek Ljubljane. Zelo je n. pr. nsraatla pora ba moke. Dočim smo leta 1929 porabili 7 milijonov kg, leta 1929 6 milijonov, amo porabili prste klo leto kar 9 milijonov kg moke Narastel pa je tudi konzum alkoholnih pijač. Na veakega ljubljanskega prebivalca (Če vlteje-mo tudi dojenčke) pride povpreč no 48 L alkoholnih pijač, leta 1929 pa 41 1., 1929 p* samo 18 litrov. Torej smo se v zadnjih dveh letih precej zapili. ,Naj bo to znak, da si utapljajo -Ljub-Ijančani obup v vinu in žganju? Poglejmo nekoliko številke; ras da so Številke vedno puste, toda povedo pogosto zelo veliko. V letu 1830. je Ljubljana pojedla 9,109,209.60 kg moke, torej je pruh pač najbolj razširjena hrana med ljudmi. O koliko je delavskih družin, ki jedo povečini le kruh in močnik, same močne zadeve. Ta-le konzum moke, ki je tako velik, so napravili predvsem delavci in Uradniki, prole-tarijat fabrik in pisaren. Tudi mesa in meanih izdelkov so Ljubljančani pojedli precejšnje možine. V vsem letu so zaklali v Ljubljani 26.414 gkv goveje živine in telet, ovac 2,004, jSgnet in kozličkov 2,664. Tudi konzum prascev narašča. Dočim so 1. 1929 zaklali v meatni klavnici 24,806 prascev, so leta 1930 zaklali 27.766 praacev. 1 Kur so zaklali , 4372 (tu so všteti tudi petelini, pure, gosi). Rib so pojedli leta 1930 Ljubljančani 42,000 kg. Za pripravo raznih jedi pa so porabili v mestu 499,328 kg masti in olja, dočim so 1. 19£9 porabili 668,000 kg. Konzum masti je torej nazadoval. To je draga stvar in koliko ljudi je neza-beljeno kosilo? Leta 1928. so porabili celo 780,000 kg masti in olja, torej je v zadnjih dveh letih padel konzum akoro za 50% ! To daje misliti! Dasi sc Jo prebivalstvo povečalo, je konzum dragih živil padel. Kar se tiče alkohok, pa treba reči, da je konzum narastel. Popili so letos v Ljubljani 2,628.536 litrov vina, tako da pride na vsakega prebivalca 43 litrov na leto. Potem so fte popili 67,004 litrov ruma in likerjev ter okrog 237,000 litrov raznega špirita. Sa Jevca so popili 180,062 litrov, 5,-708 litrov šumečega vina in šampanjca. Konzum vina Je v e-nem letu narastel za 120,000 litrov. ■Piva so popili 1.645,960 litrov. Konzum piva je od leta 1928 na-rastel (v dveh letih!) za 646,000 litrov. Od kod to, da konzum alkoholnih pijsč narašča ? Res je, da je mnogo zidarskih delaycev prišlo v Ljubljano % juga in da ti popijejo avoje polovnjake vina, res je, da je materijalni položaj pre bivalstva vedno slabši. Toda v takih časih — to kažejo mnoge atatistike — se konzum omaljl-vih pijač vedno veča. Fraza o tem, da si ljudje v vinu utapljajo Arbi in obup, ni safno fraza. Nekaj res Je le v tem. Frank Lukanclch: ZA NAŠE FARMARJE Samomorilski pogreb. — V To. pticah pri Novepi mestu se je zs-radi neozdravljive bolezni usmrtil 20-letni strojnik Julij Skra-bar. Dsai Je zdravnik podal mnc. nje, da si je fant vzel življenje v hipni zmsdenosti, gs cerkev vendsrle ni hotela pc&opatl z o-bredl. Pogreb se je vršil brez duhovnike, pogrebne obrede pri js-mi je oprsvil neduhovnik, dasl je pokojnikova mati prosila župnika za cerkven pogreli. Tako postopanje cerkve seveds razburja ljudi. Zakaj tu ne gre več za navadno verako formalnost, mar-vsČ zz navadno človeško eramo tenje, sramotenjc človeka, ki si je v obupu končsl življenje. Samomorilec, mrtvi samomorilec Je vedno še človek In ga si treba prezirati. Tako postopanje cerkve ps je teptsnje človeškega do-atojanatva. Umrli es: V Ljubljani vrtnar Anton Fersnt, ki je dolgo čssa bolehal ns raku ter je v bolnici podlegel. Pokojnik Je ustanovi! eno najlepših vrtnarskih podje 1IJ na Kekh pri Ljubljani ter Je bil najbolj zssnl ljubljanski vrtnar. Ze pušča ženo in sedem o-t rok. — V Mariboru Js umrl Inšpektor državnih že Ustnic v pokoju Ivan Verstovšek v 78. lete. — Na Slovenakem Javornlku js u-mri Jožef Mencinger, star 72 let. V mariborski bolnici je umrl mariborski trgovec Anton Coprt. ti, star 86 let. — V postojnl je umrl Jaaez Vilhar. želeaniški u-pokojesec, star M let. — Odgovori na vprašanja Imperial. Pa. — Vsaki rejec perutnino, ki me vprašuj« za kake nasvete, naj čita po vrsti vse Članke o reji perutnine in bo prišel do svojega odgovora. Največ me čitslci, kateri se za nimajo, vprašuje za eno in skoraj isto stvar, zato ae bom rav-Jial tako, da bom skupno odgovarjal vsem v Pros veti. Tudi je veliko bolje pdgovarjati na vprašanja, ker človek ve kje ao dostatki in mi se tudi vidi bolj pod učljivo. Torej naj vnaprej vsak čitatelj to upošteva; tudi nima pomena omenjati kraj in osebo v teh odgovorih. O driski perutnine Pri tem vprašanju je mnogo pomniti. Perutnina lahko dobi drisko na več načinov. Postane bolna vslftf Vremena, posebno ako se često menja s mrzlega na toplo. Kokoši ae nalezejo prehlada In postanejo driskave. Kadar so driskave iz prehlada* se navadno najdejo znaki tudi na kljunu—nosu. Iz nosa se jim izceja. Kadar se kaj takega opazi, naj se dene v pitno vodo 1/3 kavine Žlice potassium perman ganate. Tako vodo naj perutnl na pije par dni. , Ako ima perutnina n. pr. katar, je lahko vidno, ker navadno zateče greben ln se izceja iz oči. To je zelo pogosto bolezen, ki jo Amuriknmci- imenujejo •'roup." Za, to bolezen se tudi daje piti taka voda. Zdravi se pa še drugače. Da ne bi alučajno čitalci zamenjali to bolezen in jo zdravili za drisko, zato sem raztol-mačil. Navadno pa rejci napravijo drisko pri perutnini posebno ra-di ob času, kadar koljejo preši-če in živino doma. ker pokla-dajo preveč masti ali pa mastnih pomij. Tako ae lahko tudi pri- pravi perutnino k golen ju čisto nenamenoma. Kadar se pričnejo kokoši goliti, seveda prenehajo tudi s nesenjem, in jih je potem težko pripraviti zopet k nošenju. Razna zmrzla ali pa kisla, pokvarjena hrana pripravi kokoši tudi do driske. Poklada-ti ae ne sme tudi prečista mešanica ali pa preveč aoli ali pre-slanih odpadkov, kakor tudi ne klale solate itd. Za vse rasne zgoraj navedene t driske velja zdravilo: potaaium permanga-nate 1/3 kavine žličke na galon vode. Problemi prktl)enoa Priseljeniški in naturalizacij-ski zakoni so vodno bolj komplicirani. Celo ^ljudje, ki imajo dolgo izkulnjo In temeljito poznanje v teh zadevah, si morsjo dostikrat beliti glavo. Ni čuda, da priseljenec je doatikrat v zadregi in po mora obračati sem ali tja za nasvet. Srečen je, ako dobi pravi nasvet. Ali celoj v slučajih, kjer ni večjih komplikacij, kot nayadno vlaganje te ali one prošnje v priseljeniških ali naturallzaclj-sklh zadevah, nI stvar tako enostavna. Lahko jviit4l . . ■ i» ■ i 1.1 PETROLEJSKA KUGA Moderne parnlko kurijo a petrolejem. putrolejske odpadke pa spuščajo običajno v morje. Ker pa petrolejakl odpadki ostajajo na površij ln ae navadno sdru-šujejo v vflike oljaste ploskve, zzto je rno^Je slasti ob obrežju zelo umazano ln grdo ln tudi ns-vsmo, zlasti živalim. Z nevarnostjo "putrolejske kuge" se js bsvila že mednarodna petrolejska konference, ki Je Zborovala \ 192«. v Wnehlngto-nu. Takrat so sicer sklenili, naj ekrbe na parnlkih, ki Jih kurijo s petrolejem, da ne bo petrolej prihajal v morje, toda vsi taki in podobni sklepi v zaščito moraklh živali so ostali brezuspešni, ker ni nikjer tu$ane kontrole. . Ksko škodljivi so petrokjski od|>sdki sa živali, to so opaaovali lani na spomlsd na jugosspsdni škotski obšli pri msstu Wlngton-Mlilze. Na to obalo so pripisvsls nenadoma velikanske petrokjske Ike, ki so pokrlvsk morje nekoliko milj daleč od obšle. Mladi tiči, ki ao živeli ob obali, niao mo-uli zategadelj več na prostor Iz Istre se Je kselilo v oktobru 679 oseb, v novembru 904, ln sicer k Pule 70 ln 116, s dežele 603 in 788. Priselile so se v o k to-bru v Pulo 208 osebe, v novembru 62. na deželo 272 in 347, a kupno 476 ln 409. Y/.dolž vzhod nje meje teče od Trbiža do Reke oesta, ki jc pre-' k in jena za kakih 20 km meti Črnim vrhom ln Poatojno. (čutno avtonomno podjetje zveže ta dva kraja tn tako bo vzdolžna cesta cela v dolgosti 216 km. Fašlatl-čni tlak Jo slika kot prvovrstno turistično iveeo in kot donosite-I j ko Itzlljanatva v obgra nično kraje, katerih ae bo dotikala. Tr-blš, Bovec, Koberid. Tblmln, Cerkno, Idrija, Šempeter, Kne-žak, Bistrica, Klana In Matulje majo poatati trdnjave planinskega italljanstva Idrija ki šta Je 6800 prebivalcev, se zdi fašl-ztom posebno primerna zz čkto tali junaku jeslkovno središče a ekspanzijo do Ceritna in do Oo-dovlča ter Ornega vrha. Priporočajo sprejemanje ljudi k Belluna in Cadore v rudniško delo, da postane Idrija planinsko meato tudi v demografičnem pogledu. Mladim Idrljčanom naj ae ponudi boljše zapoalenje po raznih državnih alužbah na vaem naci-jonalnem teritoriju. Fašktični tlak že vidi dan, ko bo Idrija a svojim okolišem dala italijanski domovini cel alplnaki bataljon ... Te dni so razveljavili nzgrade društvz "Dznte Allghkrl" po 300 Ur v šolah po Julljakl Krajini u-čencem ln učenkam, katera so u-čl tel JI pohvalili, da znajo dobro italijznsko. V Sežani sta dobila premijo en deček (n ena deklica, v Nabrežini dva dedku in enako po dva po drugih večjih krajih. Goriški dešelni "Dopolavoro" Je organklral nastop furlanskih Jborov v gledališču v Gorici. U* delež i la ata se ga tudi pevaka zbo. rz Iz Podgore pri Gorici ln Iz Štanjela pa Krasu, Prvi šteje 48 pevcev, drugi 29. Dobila sta tretjo In Četrto premijo. Zbore vodi* Jo ljudakošolskl učitelji. morje ln tako jih Je ifa tisoče poginilo v petrolejskom bktu. Perje tlčev je bilo tako umazunO In samažčeno, da tiči niso mogli več letetj. AH ps so poginili, ker Jih perje nf več varovzlo mrzzz In vročine. Ribiči so nzleteli tudi nz tiče, ki do Še gnili v mastnem pa-rju. Ce se bo torej "petrolsjsks kuga" tako širila, kakor ss Je sa* ček, bodo kmslu vsi morski tiči uničeni. Moji vtisi iz Julüftke Benečije (Piše F. Candšk, West AUls, Wk.) ) Proti Sf. Dsnielu. Krzške mlekarice stopajo z vlaka na postajah. Cemu te uboge ženice s tako oboroženo silo čuvati, ko bi Jih khko ustrzhoyzli s atarim klobukom? Ns Krasu ni opaziti nobene spremembe, le vse postaje ln vasi so prekrščene. Po nekaterih krajih so imena tako speče-ns, da Jih človek že prečltatl ne more, toliko težje pa al Jih zapomni. Trg Dornberg Je sedaj Monte Spino, Pripomniti j« treba, da imajo v Italiji toliko krstnih botrov kolikor je Žab v vodi, ker so nekstere vasi in po-stsjc le po trikrst in tudi več-krst prekrščene, ds včssih celo domačini ne vedo kakšno ime Ima njihova vss. V vss Gornjs Hranita smo do. speli na nedeljo dopoldne. Na prvi pogled Je izgledalo, ds so popolnoma vsi domačini pri mati, kajti nikjer ni bilo videti žive duše. U neki velik pe« Je stal sredi vasi. Ker so se ga ženske bale, sem skušal poiskati kakšno odrsščeno osebo, da bi od pok lies la psa. Tods zamsn. Nikjer ni bilo nikogar _ bili so res vsi v je še vedno ve doklade. Plačsjo se 6-krat na leto. Obdavčena je vsaka še najmanjša žival pri hiši. Niti piščanci in jajca niso izvzeti, tako, da imajo kmetje sedaj veliko manj živine kot so Jo imeli prej. Imel sem priliko se prepričati na lastno oči, da kjer so imeli štirje kmetje vsak po enega konja, so si eden drugemu posojsll za vožnjo ln l, ki predstavlja človeško hrbtenico, poleg njega pa v slikah opis ekstaz in nadnzrav. nih doživetij, ki jih doživlja yogi na poti k čudežnim silam, če osredotoči misli in čuvstva ns gotove preddke hrbtenice. To tukaj plngzW, velika soln-čna stroja", Je pritrJeValno kimal Akfttil Rao, naš tolmač-Tedaj me je zagrabil polkov nik Stuart za roko: 'Tiho-- ali nič ne ališite?" Napeto amo prieluškovali smeri hodnika, ki ga je prikrivala očem ogromna postava boginje Kala B^airabe ki ki se je izgubljal v neprodlrno temo. Baklje ao praaketale — sicer povsod grobna tišina. Pražeča tišina» ki naježi lase, pri kateri duža trepeče in čuti, da se bliekovito poraja v .življenje nekaj tajinstvend pošastne-gs in da se mora is teme nepoznanih globin — iz kotov ln vdolbin vzprožiti neodvratno vrsta smrtonosnih prigod. V takih trenutkih se izvijz ritmičnih udarcev srca tokajoča bojazen — podobno besedam gr-grajočega, grozotnega jecljanja gluhonemih: Ugg—ger--. Zaman amo napenjali ušesa — vae okoli nae je bilo pogreznjeno v tišino. ■"Zdelo ae mi je, da aem sliša krik, kakor globoko it m Dvoje trupel z odrezanimi glavami Je ležalo pred njegovimi nogami in po Obleko smo hrzo spoznali, da sta mrliča dva izmed ndših sepojrev. Njun smrtni krik e bil, ki smo gs tako pošastnega čuli pred svetiščem. Polkovnik Stuart in naš tol- mač sta planila na fakirja, toda Is isti trenutek Je vrgel obad vb ob zid. I Sila, ki je tičala v tej mršavi, izčrpan/ asketski postavi, je bila čudovita, in še prodno sva z brstom mogla priskočiti na pomoč, e fakir zbežal is votline. Za žrtvenikom smo našli odrezani glavi obeh Mahratov." Hr. Hargrave Jennintfs je zlo- (¿uatav Meyrink: OPAL Vsi so občudovali opei, ki ga je nosila na prstu mlss Huntovs. "Podedovala aem ga po avojem očetu, ki je dolgo elužil v Bengalljl: Nekoč je bil laat neke-ga bramana." je dejala ln a konicami prstov pogladilz veliki, bleščeči se kamen. "Tak ogenj najdemo namo pri Indijakih dra guljih. — ali izvira od posebne vrste brušenje sli od svetlobe, ne vem. tods včaaih 09 mi sdi, kakor da sije nemirno, Ukreče se ko živo človeško oko. "Kakor živo človeško oko, "Je zamišljeno ponovil mr. Ilargre ve Jmnlngs. "Ali se vem zdi u» čttdno, mr. Jennings?" i liazirovarjali •/> se o koncertih, I»'« *ih. k letališčih - o vsem mo-k*U»m, toda vednu cnova se Je vi e* al pogovor na indijake opa i» >. ; Lahko bi vam nekaj poveda! o uh kamnih", j* končno dejal mt. Jenningu, "t nia bojim a*«, da U» mlsa Huntova potem enkrat s.« vselej izgubila \ae vea« lje. ki gr ima sedaj a iviJim prstanom. No, pa če puča*flt<* trenutek, I'»m poiskal roko»> « med svojimi 'I«*" . ... Družba Je s napeto pozornostjo prisluhnila. * 'Torej, poslušajte, prosim, kar vam bom prečita!, je odlomek lz t . litih zzpiakov mojega bata — t«krat sva aklen,U, du ne objavi, ve ničesar, kar ava ekupno došl vda. Torej: Pri Mahavekpurju sega džungla v ozkem trzku skoro tik do morje. » Vodne ceste, obstoječe lz pre kopov, ki jih je dela napraviti vlada, prepresajo pokrajino Ms-drss skoro do Tričinopolisa. kljub temu pa Je notranjost jieraaiaka-ns in divja. neprodorna. pravo o-gnjllče tropske mrzlice. S svojo ekspedlcljo smo prav-ksr pristali In temnopolti tamult. skl služabniki ao baš razkladal! mnogobrojne šotore, zaboje ln kovčeke la čolnov In jih predajali domačinom, de Jih poneeo »koal gosta rlžna polja, ia katerih ao se kakor otoki v ae lenem valov-ju tu pa tam dvigali gozdički vinske stavbene umetnosti. Sadovi neprimernega dela budiatl čnih blagovernikov, ki ao etolet-ja prisluškovali tu himnam nav dušenih učencev velikega odre-šenlka — sedaj jo avetišče alu Žilo bramanakemu bogočaetju Shlve, prav tako, kakor aedem Iz akzlc izkloaanih pegod z viaokl-ml stdbrišči. V soteski pred vhodom v svetišče so se utaborlU naši sepoyl is rodu Mshrstov. V svojih sil-kovitih oblekah z rdečimi in modrimi t urbani ao spominjali na atarc oriJsntaUke pravljice. In kakor bučeč slsvospcv morjs ns čast Shive Vseunlčujočegs ao grmeli in odmevali udarci %'ak>v is odprtih brlogastlh hodnikov pagod. ki so se posamič vrstile ob obali. Ko ae je aolnce nagnilo za gričevje. je šumot valov poetal" še gtaanejli in bil grozeč in nočna sape ga Je zanašala v zapuščena stebrišče In stopnišča svetišč. kjer se Je lomil v turobnih odme-palm irskih palm. v skalno mesto' vlh. Mahavallpur ! Služabniki so prineali .v Polkovnik Hturt, moj brat «vetišče baklje in ae podeli k svo Hargrave in jea smo se takoj po- jim rojakom v %-as. Pbevetlll smo lastili majhnega »vetiščs. ki Je.v vae vdolbine in kote. Mno«o bil lzaeksn. prsv ss prsv isres temnih hodnikov Je držalo na vae Itan iz eneta samem mogočnega, strani v kleno tkalo In plešoče deane na levo In oda pred nevzad. ■kalnega balvana in ki Je pred-jpoetav« bogov s skrivnostno zve-lda so sesljali ajsgovi zobje zemlje," Je Šepnil polkovnik. , Videlo se mi je, ko da se ka-menita podoba Kale Bhairsbe, demona kolere, premika: v plapo-lanju bakel je trepetala Šeatori ca pošastnih rpk in črno in be lo poslikane oči so plamenole ka- Pojdimo na prosto, k vhodu je predlagal Hargrave, tukajle je prekleto pošastno. / a n' Skalno mea£o se Jfe kopalo v zeleni mesečni kakor okamene-lo čarodej no pravilo za zago varjenje. V širokih pramenih Je aipa mesec na morje svoje žarke, ki ao ae kot velikanski, evotlo sijoč meči gublll s svojimi koničam nekje v daljavah. Na ploščadi pred svetiščem smo legli k počitku — bilo je toplo in v zakloniščih je pokrivala tla mehka sipa. Kljub temft nisem mogel povsem usnuti. Mesec se js dvigsl vedno više in sence pagod in kamen itih slonov so scvrknile na belfh karne-nitih tleh v krastačam podobne fantastične oblike. "Pred roparskimi pohodi mo-gulov ao bojda val ti kipi bogov abilovall draguljev — ovratnice iz smzrzgdov, oči iz oniksov in opalov," je nenadoma {spregovoril polkovnik tiho, ker ni vede ali sem že zaspal ali še bedim — Nisem mu odgovoril. Gluha tišina vaepoveod. Motilo jo je ssmo globoko dihanje Ak-hll Rao-ja. Zdajci pa amo aaprepeščenl skočili ns noge. Pošastno grozoten krik je zavzenel iz avetlšča za nami, — trikratno, presekano rjovenje ss je utrgalo lz teme — mordz se je krohotal blazen človek — potem ae je izgiAilo v odmevih, kakor da os drobi steklo In kovina. Moj brst Je Izpulil baklo iz zida in drli smo v temo svetišča. Bili smo štirje, čeez nzj bi bili bali. Kmalu je Hargravs zavrgel ba-kljo. kajti hodnik nas Je privede! v umetno sotesko brse strope, ki Je, vsa ssplsvljena s mesečino, držala v prostorno votlino. Svit plapolajočega ognja nam je kazal smer in kriti po senci stebrov amo se planili bliže. Na nizkem žrtvenlku ao plapolali plameni in v njihovem avl-tu ae Je okoli žrtvenika opotekal fakir. oblečen v pisane cape ln obvešen a koščenimi verižicami bengalskih oboževalcev Dhur- ga Pravkar je opravljal zaklinja-nje in a Ihtečlm Javkaajem je na način plešočih dervišev a «trs hotno brzino premetaval glavo z AarenP žil rokopis: "Konec manjka; povedal vam bom, kakšen je bil konec; Izraz na obrazih umorjencev je bil nepopisljiv. Se danes mi zastane srce, če se spomnim groze, ki taas je takrat zajela. Ne morem reči, da bi bil strah, kar se e črtalo v njunih potezah, —- videti je bilo, ko da se krčevito, blazno smejeta. Ustnice — nosnice rszprte — usta široko zijajoča in oči — ob te oči — te po-šaetne oči! Pomialite, oči — iz buljene ~ niso imele nfti ce n: «vet men nk roki m is» Kantove, i In ko smo jifcpotem pgeiskali, se je izkazalo, da ao resnični opa- li. ' Tudi kasnejša^snišnapreiskava ni doznala nič drugega. Kako so se očesna zrkla mogla izpre-meniti v opale, to je zame še da nes uganka. Vis^k bramanec, ki aem ga nekoč vprašal o tem, mi je dejal, da ao to zgodi po čarobni sili tantrika (besednega zagovora), — ter da se preustrojen-Je izvrši bliekovito, rodeče se možganih; toda kdo bo to verjel ? In dostavil je, da vsi indijski o-pali izvirajo odtod, in da prinašajo vsakomur, kdor jih noei nesrečo. Nsmenjeni so namreč aamo za žrt*eni dar boginji Qburi, uničevalki vsega organskega življenja." • Jenningsevo pri povedan je je prevzelo vse poslušalce in r.ikdo ni zinil besede. Miss Huntovs se je poigravala s svojim prstanom.--- "Menite, mr. Jennings, da ops-11 zaradi tega resnično donašajo nesrečo?* Je naposled vprašala. 'tfc ate o tem prepričani, potem vas proaim, da uničite kamen !"---in mr. Jennings je vzel koničast kos jekla, ki Je služil za obtežilo, in je počaai tol kel po opalu, dokler ni razpadel v školjkaste, bleščeče se dobirjŽH TOREK, go. JANUARY ÏÏ5, JS PŠmčii k&»elj ČCaGSTAJOCi teMJ. MJ* M8VA,u,n \ ai m vmii • Smr.»,» m Si A Si. 'j Ê9+a» (■ MU« 9*mm mjft». i. zmmjj,, to M tal. M tUm Rabit. S.»ri«»» ( «14 btmnurla. **ww « < '4. ' Ob mrzlih vlažnih dnevih Ogreje kakor šolnina svetloba AH nora hoUtinr possajo m bujfc ob M«dn«n vremenu? S» a*ni otrpli iaboknni ob vUiaih datb? Tu iskoisal nafin. do at ¡¡«rcEö SLOAN'S Uniment Ad Ma. im-ffhrM, PRAVI PRIJATELJ V SLABIH ČASIH JE HRANILNA VLOGA V VARNI BANKI KASTAIAIERKAN STATE MUK CBKÂGO, ILL 1900 BLUB ISLAND A VB. •j, rtüf - SPREJEMA YSA V TISKARSKO OUT SPAIAJOtA DELA 'Wr "i' ,> * -1 1 -•« • • - Tlaka vabila ta veselice in shoda, vizitnlce, ^p^Hrt^ knjige, K^ltipr-Je, letake itd. v slovenskem, hrvatakem, alovaikem, češkem, nmfkm, angleškem Jezika in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &N JTJ. DA TI8KOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodetvo tiakarna. unijako delo prve vrste. pišite po witaeeUe $ä aaaior: 8. N. P. J. PRINTERY 2657-59 So. Lawndale Avenue CHICAGO, ILL. TAH SB DOBE MA iBLJO TUDI VBA U8TMBNA POJASNILA j stavljel vso čudovitoet staroda-rlženiml rokami in razprostrtimi luči plapotsjošegs ognja.