TRGOVSKI LIST Časopis z a trgovino, industrijo in obrt Karočnlna za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. CradnlStvo ln upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.85*. Leto XIV. Telefon It. 25£>2. Ljubljana, v soboto, 21. novembra 1931. Telefon it. 2552. štev. 134. Konstituiranje nove Zbornice za TOl * Za složno delo v skupni zbornici . Odločna manifestacija predstavnikov obrtništva, trgovstva in industrije Dravske banovine za skupne zbornice V petek, ob 9. uri dopoldne se je na novo imenovana Zbornica za TOl sestala in imela svojo prvo plenarno sejo. Navzoči so bili vsi člani razen dveh, ki sta na poslovnem potovanju v inozemstvu. Ob navzočnosti g. bana dr. Marušiča je predsednik Zbornice g. Ivan Jelačin ml. otvoril zasedanje točno ob 9. uri. Po iskrenem pozdravu je predsednik Jelačin prečital odlok ministrstva trgovine in industrije, ki ga je prejel 9. t. m. od 'kr. banske uprave, s katerim je bila na podlagi 51. 3. zakona o odgoditvi volitev v trgovske, obrtne in industrijske zbornice z dne 30. aprila 1929 iz-premenjena zbornična sestava z navedbo imen vseli članov in namestnikov, ki tvorijo novo zbornico. Nato je pozdravil g. bana dr. Draga Marušiča, načelnika ministrstva dr. Marna in dopisujočega člana g. dr. Frana Windischer-ja. Nato je gosp. Jelačin imenoval za overovateije zapisnika g. stavbenika Ivana Briclja in g. ravnatelja Antona Krejčija ter nadaljeval: P redno preidem na dnevni red, mi je častna dolžnost, da se skušam oddolžiti razrešenim gospodom zborničnim Slanom, ki so dolgo vrsto let z nami sodelovali v tej zbornici in s svojo ini-cijativnostjo, strokovnimi nasvet: ter opozorili podpirali Zbornico v izvrševanju zakonitih dolžnosti ter v njenih p’i-zadevanjih za zaščito domačega dela in pospeševanje gospodarskega napredka. Posebno velja ta moja zahvala bivšemu g. podpredsedniku Ivanu Ogrinu, Ki si je tekom svojega devetnajstletnega udejstvovanja v zbornici s svojo marljivostjo in iniciativnostjo pridobil trajnih zaslug. Enako se zahvaljujem tudi ostalim gospodom bivšim zborničnim članom za njihov požrtvovalen trud in moja iskrena želja je, da ostanejo vsi gospodje naši zbornici še nadalje naklonjeni ter da nas podpirajo v vseh stremljenjih in prizadevanjih. Istočasno pa mi je čast pozdraviti na današnji seji vse novoimenovane zbornične člane in dati izraza svojemu zadovoljstvu, da so se z novoimenovanimi vrnili v zbornico stari preizkušeni in zaslužni gospodarski delavci in borci, predvsem naša nova zbornična podpredsednika g. Konrad E 1 s b a c h e r in g. Engelbert Franchetti, nadalje, da imamo čast pozdraviti v naši sredini bivšega predsednika Narodne vlade in poslanika g. Josipa P o g a č -nika ter končno, da smo z novim imenovanjem pridobili za ožje sodelovanje v zbornici odlične obrtniške in trgovske organizatorje, med njimi posebno gg. Josipa Kavčiča, predsednika Zveze gremijev in podpredsednika Trgovskega društva »Merkur«, nadalje g. Frana Bureša., predsednika in g. Jakoba Zadravca, podpredsednik a Spl oš i ■ e zveze obrtnih zadrug v Mariboru in celo vrsto načelnikov gremijev in zadrug. S tem imenovanjem so dobili odnošaji med zbornico in stanovskimi organizacijami še tesnejši in intimnejši izraz in vez, ki bo brez dvoma za vzajemno delo prav posebno koristna. Smatram, da tolmačim razpoloženje cele zbornice, ako Vam predlagam, diti vzor vsem ostalim zbornicam v državi. Nahajamo se v dobi težko gospodarske krize in posebna dolžnost naših narodnih gospodarskih predstavnikov je, da pomagajo prebroditi težke čase krizo. Pozivam vas k delu in vam čestitam k izvolitvi, obenem pa izražam željo, da boste v tem velikem zgodovinskem času delovali ne samo v procvit banovine, temveč tudi države v smislu manifesta Nj. Vel. kralja.« Govor g. bana je izzval živahne aplavze in splošno odobravanje zbornice. Nato se je oglasil k besedi podpredsednik g. Konrad Elsbacher, ki se je zahvalil g. banu za čestitke in bodrilne besede in predsedniku g. Jelačinu za njegove pozdrave ln tolmačene mu čestitke. Poudarjal je, da preživljamo čase zgodovinskega pomena, da je naša država v dobi prerajanja, v dobi novega ustvarjanja k uspešnemu, plo-donosnemu delu, v katerem gre zlasti tudi za interese gospodarskih krogov. Smo še pod vtisom nedavnih volitev v Narodno skupščino, v kateri je jugoslovanske narod na manifestativen način izjavil, da je za pozitivno delo. Tudi trgovska zbornica bo delovala v tem prav-cu ter skušala ohraniti svoj vpliv in ®loves, ki ga uživa pod vodstvom svojega spoštovanega predsednika g. Jelačina, visoko naobraženega upravnega osobja ter znanih gospodarskih strokovnjakov, njenih tajnikov. Obljubljam svojo sopomoč pri objektivnem, solidnem in vestnem delu v procvit našega gospodarstva. Zbornica je sprejela govor g. podpredsednika Elsbacherja z velikim odobravanjem in živio-klici. Sledil je nato pozdrav zborničnega podpredsednika g. E. Franchettija, ki se je uvodoma zahvalil za imenovanje v imenu obrtništva, potem je pa v imenu obrtnikov prečital obširno spomenico, v kateri je poudarjal, da je dne 5 novembra Nj. Vel. kralj Aleksander sankcioniral novi obrtni zakon, ki stopi v veljavo 9. marca 1932. Vsakdo, ki je imel priliko vpogleda v novi obrtni zakon, mora priznati, da bo zakon odgovarjal glavnim zahtevam in željam obrtništva in bo tvoril temelje za uspešno, legalno zaščito obrti. Govornik je naštel še razne prednosti in ugodnosti novega zakona ter se zahvalil vsem onim, ki so sodelovali pri sestavi novega obrtnega reda. Nj. Vel. kralju se pošlje vdanostna izjava ter izreče za sankcijo zakona zahvala vsega obrtništva Dravske banovine. Istotako se sporoči zahvala ministrskemu predsedniku g. Petru Zivkoviču, ministru za trgovino mi industrijo g. dr. Kumanudiju, ministroma na razpoloženju gg. Demetro-viču in Šurminu, nadalje redaktorjema zakona gg. inšpektorju dr. Pavletiču in dr. Aranickemu, posebna zahvala pa gre tudi referentom naše zbornice. — (Živahno odobravanje!) Oglasil se je nato k besedi predsednik Zveze trgovskih gremijev g. Jos. J. Kavčič. V svojem govoru je g. Kavčič uvodoma izrazil veliko zadoščenje, da je bila po tolikih letih vendar popravljena trgovcem storjena krivica. Poudarjal je, da niso mogli izvoljeni predstavniki sodelovati v zbornici. Moral je priti 6. januar, da se je ta ovira končno odpravila. Poudarjal je tesno sodelovanje vseh gospodarskih organizacij v bodoče z ZTOI. Ko prihajamo v zbornico, se zavedamo važnih nalog težkih prilik in zato v svojem in v imenu tovarišev izjavljam, da smo pripravljeni vestno in pošteno delati za napredek in procvit v okvirju naše zbornico. — Predsednik g. Kavčič je poudarjal, da si šteje Zbornica tudi v posebno čast, da ima v svoji sredi dva narodna poslanca in sicer tajnika g. Mohoriča ju ravnatelja g. Krejčija iz Ruš. Prosil je oba poslanca, naj v parlamentu zastopata z vso vnemo interese gospodarskih krogov. G. Mohoriča, v katerem ne vidimo samo zborničnega generalnega tajnika, ampak markantno osebnost, pa ga je kot prvaka med prvaki poslancev pooblastil, naj vzame s seboj v narodno skupščino ne samo legitimacijo svojega sreza, ampak tudi legitimacijo 12.000 organiziranih trgovcev, da zastopa njih gospodarske interese v polni meri. — Besede g. Kavčiča je sprejela zbornica z dolgotrajnim aplavzom in navdušenim odobravanjem. Oglasil se je k besedi še zbornični član in narodni poslanec ravnatelj g. K rejci iz Ruš, ki je v svojem govoru apeliral na složno sodelovanje vseh gospodarskih organizacij in poudarjal, da bo v parlamentu zastavil vse svoje moči v procvit gospodarstva. Storil bo vse, kar bo v njegovih močeh, da čim prej prebredemo težko gospodarsko krizo. Predsednik g. Jelačin predlaga nato, da se preide k drugi točki dnevnega reda: Konstituiranje zborničnih odsekov in volitev funkcijonarjev. Po predlogu predsednika Ivana Jelačina so bili soglasno izvoljeni naslednji gg. zbornični člani: V finančni odbor sta bila izvoljena od vsakega odseka po dva člana in sicer za trg. odsek: gg. Stane Vidmar, trgovec iz Ljubljane, in Ferdo Pinter, trgovec iz Maribora; za obrtni odsek gg. Fran Kavčič, gostilničar iz Ljubljane, in Jakob Zadravec, lastnik mlina v Središču, ter za industrijski odsek gg. ing. Jože Jelenc, stavbenik v Mariboru ter Franc Heinrihar, industrija-Iec v Ljubljani. Za podnačelnike v treh odsekih so bili izvoljeni: za trgovski odsek g. Josip J. Kavčič, predsednik Zveze trgov, gremijev v Ljubljani, za obrtni odsek g. Jakob Zadravec, lastnik mlina s Središča in za podnačelnika industrijskega odseka g. Anton K r e j č i, direktor tvornice za dušik v Rušah. Za pregledovalca računov je bil za trgovski odsek izvoljen g. Josip Lavtižar, trgovec in župan v Kranjski gori, za obrtni odsek g. Milko Krapež, urarski mojster v Ljubljani in za industrijski odsek g. Ignacij Florijan-č i č, ravnatelj pivovarne Union v Ljubljani. Za člane odseka za obrtno pospeševanje so bili v širšo upravo izvoljeni vsi člani predsedstva, vsi člani obrtnega odseka in od trgovskega odseka g. Josip J. Kavčič, predsednik Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani ter od industrijskega odseka g. Anton K r e j č i, direktor tvornice za dušik v Rušah in g. Franc Sire, tovarnar v Kranju. V ožji izvrševalni odbor odseka za obrtno pospeševanje pa gg. Ivan Jelačin ml., Engelbert Franchetti, Jernej Golčar, sodar v Celju, Josip Rebek, Ljubljana, Fran Kavčič, Ljubljana, Josip J. Kavčič, Ljubljana, in Franc Sire iz Kranja. (Konec prih.) Vsa stavbena podjetja v Jugoslaviji se opozarjajo na zeleni kamen, iz katerega se izdelujejo zelene naturne vsakovrstne Fassade okrog oken, okrog vrat, podstavki itd. Kamen je lepe zelenkaste barve in služi za okraske na hišah, vilah itd. Kamen je tudi zelo trpežen ter se lahko te Fassade izdelujejo v vsaki množini na podlagi stavbenih načrtov, kateri se naj pri naročilu predložijo. In-teresentje se naj obrnejo na naslov »Dragotin Korošec, stavbeno podjetje v Šmartnem ob Paki«. NOVA TRGOVINA znižane cene premog — zdrava drva PEČENKO, Celovška 37 (blizu velesejma ■■■■■■■■■■■■■E Anketa mlinarske industrije V četrtek dne 19. t. m. se je vršila pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani anketa mlinske industrije, katere so se udeležili najuglednejši zastopniki te industrijske panoge. Na anketi so se izčrpno obravnavale težave trgovskih mlinov. Uvodoma je zbor. generalni tajnik g. Mohorič podal resume pritožb, katere dohajajo zbornici glede izvajanja žitnega režima v vedno večjem številu. Po njegovem poročilu je še predsednik Zveze mlinov g. Škerjanc v glavnih obrisih pojasnil današnji težki položaj mlinske industrije v Dravski banovini. Cene, po katerih prodajajo konkurenčni mlini iz drugih pokrajin moko v našo banovino, niso v pravem skladu z veljavnimi nabavnimi pogoji pšenice. Pod ponujanimi cenami se more prodajati, kakor kažejo docela zanesljive kalkulacije, samo moka iz pšenice, nabavljene brez posredovanja privilegirane družbe, torej nabavljene izpod določene cene. Pod takimi konkurenčnimi pogoji mlini v naši banovini trpe občutno škodo, ki ogroža njihov obstoj. O navedenih poročilih se je razvila daljša debata, v katero so posegli gg. Zdenko Knez, Josip Rosenberg, Fran Juvan, K. Zupanc, 1. Lovšin in drugi, ki so iz prakse navajali primere težkega položaja in stavili različne predloge, kako naj se prepreči nevzdržna konkurenca, ki nikakor ne temelji na pošteni bazi. Med drugim se je predlagalo, da se kontrola v krajih, ki ponujajo moko po takih cenah, da je izključeno, da bi bila pšenica nabavljena iz„pšenice potom Privilegirane družbe, poostri v taki meri, da bo izključena vsaka zloraba. Dalje je bil stavljen in sprejet predlog, da se zahteva, naj se doplačilo za pasivne kraje, med katere spada tudi naša banovina, zniža najmanj za polovico. Utemeljeval se je ta predlog s tem, da nalaga žitni režim prebivalstvu v naši bahovini samo bremena in dolžnosti, ne nudi ji pa nikakih ugodnosti. Naš kmet, v kojega zaščito se je uveljavil žitni režim, spričo pasivnosti pšenične produkcije, nima nikakih koristi, ostalo prebivalstvo pa težka bremena, ki se cenijo na 80 milijonov dinarjev celoletno. Zato bi bilo samo pravično, da se v pasivnih krajih doplačilo zniža za polovico. Nadalje se je obravnavalo tudi vprašanje trgovskih mlinov, da naj bi se nujno priznala pravica, da smejo mleti za trgovce proti plačilu in da smejo pod gotovimi pogoji zamenjavati moko za pšenico. Končno je g. Lovšin stavil in izčrpno utemeljeval razne predloge glede plačila za rinfuzo, glede zaračunavanja kala, glede pobiranja skupnega davka, glede kreditiranja itd. Anketo je po izčrpni razpravi zaključil zbor. konzulent Žagar, ki je v svo-jem resumeju podal bistvo izraženih želj in zahtev, katere bode Zbornica za TOI v posebni spomenici sporočila na merodajna mesta. fn v 94 ur*) ti ,mrT*' plMlr* *■ £iC V U± Ul OlI kemično »naši obleke, klobuke itd. Škrobi in sretlolika srajce, ovratnike in manšete. Pero, suši, manga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH. Tečaj 20. novembra 1931. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold. 2268'28 2275-12 Berlin 100 M —•— — Bruselj 100 belg .... 78401 786-37 Budimpešta 100 pemsrO • —•— —*— Curih 100 fr 1098-45 1101-75 Dunaj 100 šilingov . . . LoDdon 1 funt 209-11 216-61 Nevryork 100 dolarjev . 5628-13 5645-13 Pariz 100 fr 221-14 221-80 Praga 100 kron 167-51 168-01 Stockholm 100 Šved. kr. — •— Trst 100 lir 28852 29452 % ^vclu S pšenico obdelana zemlja v Rumuni- ji bo drugo leto za 12—15% manjša kot je sicer. Zunanja trgovina Češkoslovaške v prvih desetih letošnjih mesecih izkazuje 20.400 milijonov Kč proti 27.500 milijonom in 32.600 milijonom Kč v prvih desetih mesecih let 1930 in 1929. Izvoz je znašal letos 10.000 milijonov Kč, uvoz 9500 milijonov, aktivnost 1400 milijonov Kč. Uvozni kontingent pšenice in moke v Češkoslovaško za mesec december je ostal nespremenjen: 6000 vagonov pšenice in 500 vagonov moke. Prihodnji teden bo kontingent razdeljen. Zlate zaloge Angleške banke znašajo po zadnjem izkazu 120,700.000 funtov ob obtoku bankovcev v znesku 357,200.000 funtov. Da znašajo zaloge Francoske banke 67.581 milijonov frankov in da so krite z 59'82%, smo že omenili. Tovarne papirja v Poljski naznanjajo, da se bodo' z bodočim letom združile v sindikat, ki naj z boljšo razdelitvijo dela v papirni produkciji zniža nabavne stroške. V angleški jekleni industriji se pripravlja velika fuzija pod vodstvom naj-večjega angleškega jeklenega" koncerna Dorman Long and Comp (glavnica 11 milijonov 250.000 funtov). Betlehem Steel Corp. se je sporazumela s Pittsburgh Steel Comp. glede fuzije. KURIVO: PREMOG in DRVA nudi po konkurenčnih cenah RUDOLF VELEPIČ, trS°vin“ ■■ i ........... s kurivom LJUBLJANA VIL, Sv. Je meja cesta 25 V nemški in češkoslovaški industriji porcelana in kaolina se je povpraševanje v zadnjem času precej zboljšalo, pri čemer obstojajo za Češkoslovaško spričo bližnjega sporazuma tudi boljši iz-gledi za eksport v Francijo. V Vitkovicah bodo obratovanje zopet omejili in bodo odpustili zaenkrat 1300 delavcev in 130 uradnikov. Hkrati se uradnikom znižajo plače za 4 do 6%. Vzrok omejitve je znižanje naročil iz najvažnejših eksportnih dežel, zlasti iz srednjeevropskih in balkanskih (devizni položaj), in pa dejstvo, da so ruska naročila po veliki večini že izvršena. Davke v USA hočejo zvišati, da dosežejo ravnovesje v državnem gospodarstvu. Deficit tekočega finančnega leta se ceni na poldrugo milijardo dolarjev. Zunanja trgovina Nemčije v oktobru izkazuje rekordni izvozni previšek 396 milijonov mark ob celotnem izvozu 878-7 milij. mark. Ves izvozni previšek prvih desetih mesecev znaša že 8358 milijonov mark, kar gre večinoma na rovaš dobav za Rusijo. Zunanja trgovina Bolgarije v oktobru izkazuje 380'6 milij. levov uvoza in 534'9 milij. levov izvoza, se zaključuje torej z aktivnostjo 154'3 milij. levov proti 61'6 milijonom v Janškem oktobru. Aktivnost prvih desetih letošnjih mesecev znaša 860'2 milij. levov proti 1105-2 milij. v isti lanski dobi, kar se da razlagati iz letošnje nižje cene za žito. Obtok bankovcev v Češkoslovaški je bil 15. t. m. v znesku 6618 milijonov Kč krit v zlatu in devizah s 35-3%. Industrijska produkcija v Rusiji je bila v oktobru za 29'5% večja kot v lanskem oktobru, in sicer produkcija težke industrije za 40%, lahke industrije za 17%. Grčija zaenkrat ne potrebuje nobenega žita, proučuje pa nove ponudbe, med katerimi je tudi ponudba iz Jugoslavije; tako izjavlja grški poljedelski minister. Francija je kontingentirala uvoz perutnine, kuncev, jajc itd.; kontingenti veljajo za november in december, pa je odredba izšla šele 11. t. m. Chicago bo postal prekomorsko pristanišče, ker nameravajo reko Sv. Lorenca tako regulirati, da bodo mogli priti oceanski parniki noter do Chicaga. Gostilničarski obrti po novem obrtnem zakonu (Konec.) Dovoljenja za razne oblike gostilničarskih obratovalnic, ki se ustanavljajo samo začasno v malem obsegu v izrednih primerih, osobito ob priliki večjih gradb, poleg vojaških taborišč in vežbališč, pri prevozu na rekah, na brodarskih in železniških postajah, v kopališčih, in pod., se izdajajo samo za krajšo dobo. Enako se bodo izdajala dovoljenja v slučajih prirejanja razstav, sejmov, narodnih praznikov in zabav. Mednarodni običajni nazivi za velika gostilniška podjetja se smejo uporabljati samo za hotele in restavracije. Kadar se daje hrana ali oddaja stanovanje v okviru gospodinjstva, se tak posel ne smatra za gostilničarski obrat. Dovoljenja za gostilniške obrte se dajejo samo v zgradbah in prostorih, ki so primerni za sprejemanje gostov, osobito morajo biti higijensko urejeni. Ti prostori se morajo komisijsko pregledati, ali odgovarjajo zakonskim predpisom. Minister trgovine in industrije bode izdal v sporazumu z ministrom narodnega zdravja in soci-jalne politike in ministrom za zgradbe uredbo o predpisih za zgradbo in ureditev gostilničarskih obratovalnic. Gostilničarski obrti se smejo izvrševati samo v prostorih, za katere je izdano dovoljenje. V prostorih, v katerih se izvršuje gostilničarski obrt, se pod določenimi specijalnimi pogoji smejo prirejati tudi kinematografske predstave. Gostilničarske obratovalnice se ne smejo odpirati v taki bližini cerkve, javnih šol, bolnic, sanatorijev in pokopališč itd., da bi motile službo božjo, odnosno delo v teh zavodih. Razen tega se more izključiti ustanavljanje takih obratovalnic iz poedinih ulic in trgov, ako jih izvzame pristojna oblast iz javnih in krajevnih ozirov. Važno za gostilničarske organizacije je določilo, da bode pred izdajo dovoljenja za te obrte vprašalo pristojno obče upravno oblastvo za mnenje tudi prisilno udruženje (zadrugo), kjer tako obstoja in sicer glede krajevne potrebe. Občina in udruženje imata pravico pritožbe nt višje obče upravno oblastvo, ako se izda dovoljenje proti njihovi izjavi. Enako ima občina pravico pritožbe proti odločbi krajevne policijske oblasti za godbo v gostilniških obratovalnicah. Dovoljenje za gostilničarske obrte more istočasno združiti pravico za več gostilničarskih obrtov v eni zgradbi. Izvrševanje hotelskega obrta se sme združiti samo z restavracijo ali kavarno. S penzijo se ne more združiti niti v njih izvrševati noben drug gostilničarski obrt. Preselitev iz enega lokala v drugega v isti občini je vezana na odobritev obrtne oblasti. Proti dovolitvi preselitve imata občina in gostilničarska zadruga pravico pritožbe. Dokaz usposobljenosti bode predpisal minister trgovine in industrije za hotele, restavracije svratišča (kona-čišča), kavarne in Ipenzije. Preden izda tozadevno uredbo, bo zaslišal zbornice. Policijske oblasti lahko izdajo za svoj okoliš posebne odredbe glede vzdrževanja javnega miru in reda v gostilniških obratovalnicah. Za kopališča, mesta in kraje svojega področja, ki so važni za turizem, bode ban predpisal posebne pravilnike (banske rede), s katerimi bode uredil poslovanje gostilniških obratovalnic v teh krajih. S temi redi se more urediti tudi sezonska oddaja stanovanja v smislu obstoječih predpisov. Točenje alkoholnih pijač v gostilni-čarskh obratovalnicah dovoljuje pristojna finančna oblast. To dovoljenje izda samo v slučaju, če je dotičnik dobil dovoljenje za izvrševanje gostilničarskega obrta in če je točenje dovoljeno. Minister za finance bode predpisal v sporazumu z ministrstvom trgovine in industrije postopek pri iz- daji odobren j za točenje alkoholnih pijač v gostilničarskih obratovalnicah. Jako važne za gostilničarsko obrt so določbe, ki urejujejo točenje lastnega pridelka. To točenje je bilo povod neštetim pritožbam, ker je presegalo dopustne meje in izredno škodovalo gostilničarstvu v vinorodnih krajih. Sedaj določa obrtni zakon sledeče: Točenje vina lastnega pridelka za potrošnjo v prostorih lastnika ali izven njih, morejo v okviru dosedanjih predpisov izvrševati samo vinogradniki na podlagi posebnega pooblastila, ki ga izdaj ejo obče upravne oblasti prve- stopnje po zaslišanju pristojnega gostilničarskega udruženja. To pooblastilo se more izdajati samo v krajih, kjer je bilo tako točenje do sedaj običajno in po veljavnih predpisih dovoljeno. V pooblastilu se navede rok točenja. Ban se pooblašča, da predpiše pogoje za to pooblastilo. V teh pogojih lahko odredi, da se bode izdajalo pooblastilo samo siromašnim vinogradnikom in za kraj, kjer se je vino pridelalo. Konsumne zadruge, ki točijo alkoholne pijače, morajo imeti za to obrtno dovoljenje (koncesijo), četudi so omejene na člane. Jugoslovanske banke 1931 G. M. Eisen iz Zagreba piše o gornjem predmetu v »N. Fr. Pr,« med drugim sledeče: Že leto 1930. je pokazalo pri vodilnih bankah Jugoslavije zaključke, ki so glede dobička in dividend oziroma važnih bilančnih postavk zaostali za onimi leta 1929. Promet leta 1931 je bil najprvo približno tak kot leta 1930; v poučenih krogih so pričakovali sicer še nekaj padca v dobičkih, a nobenih odločilnih sprememb. Ob pričetku zadnje septembrove tretjine se je pa pričelo pri denarnih zavodih v Zagrebu in Beogradu ono znano močnejše dviganje vlog, ki je prisililo banke do časovne razdelitve izplačil, vsled česar se je dviganje samoobsebi umevno zmanjšalo. Resnih vzrokov in povodov za ta val je moglo biti tem manj, ker sta vlada in Narodna banka kljub vsem dogodkom v inozemstvu vztrajali na stališču, da se mora kot v prejšnjih letih tudi še nadalje vse potrebno ukreniti za varstvo stabilnosti mednarodnega dinarjevega tečaja in da se je treba vsemu izogniti, kar bi se moglo smatrati kot izredna odredba finančnega značaja. Ta cilj je bil v polni meri dosežen. V državnem gospodarstvu vpeljana velika omejitev izdatkov se more prav tako označiti kot ugoden moment. Reči se more tudi, da bo vlaganje pri bankah zaenkrat manj pomembno. V svojem povečanem stremljenju po mobilnosti in likvidnosti gledajo banke na to, da dobijo dovoljene kredite nazaj in da se napravi in zajamči položaj, ki naj dovoli miren prehod k razmeram, kakršne se morajo v doglednem času na novo oblikovati in stabilizirati. V znamenju teh tendenc bodo brez dvoma tudi bodoče bilance. Vprašanje dobička in dividende stopi v takih razmerah v ozadje za zagotovitvijo mobilnosti in likvidnosti. More se reči, da razpolaga jugoslovansko bankarstvo kot celota z mnogimi zdravimi elementi ter da se bo to pokazalo tudi v razvoju bližnje bodočnosti, čeprav bi se morda v posameznostih pokazale gotove spremembe, ki jih pa danes še ne moremo z gotovostjo videti naprej. Z večletno rezerviranostjo se je mnogo storilo za to, da so se ohranile dragocene sile, in ta okoliščina bo pokazala svoj vpliv tudi v bodočih mesecih. Naloga bankarstva bo, da se iz izkustev bližnje preteklosti napravijo pravilni zaključki, ki jih zahtevata zdrava nadaljnja in nova izgradba. Vlada bo pomagala k dosegi tega cilja z zdravim in smotrenim bančnim zakonom. Naročajte in podpirajte »TRGOVSKI LIST«! Tudi Grčija bo omejila svoj uvoz Kakor večina drugih držav, tako se trudi tudi Grčija, da bi svoj uvoz kolikor mogoče zmanjšala in povečala domačo produkcijo. Ko je pretekli teden zasedala v Ateni komisija strokovnjakov, so bili tedaj izneseni konkretni predlogi, glede katerih predmetov bi se lahko omejil grški uvoz. Veliko postavko v grškem uvozu tvorijo žitarice, ko jih uvoz je znašal preteklo leto 600.000 ton v vrednosti 2119 milijonov drahem in to kljub vsem naporom, da bi se njih domača produkcija povečala. Ker ni izgleda, da bi se moglo doma pridelati več kakor 100.000 ton žitaric, zato bi bilo najbolje, da se nabavi v inozemstvu potrebno količino žita na kredit, ker je že nemogoče povišati carinske postavke z ozirom na sklenjene pogodbe s prizadetimi državami. Pač pa bi bilo mogoče omejiti uvoz povrtnine, koje uvoz znaša letno 70—80 milij. drahem, ter jajc, ki tudi predstavljajo letno 50 milijonov drahem vrednosti. Komisija strokovnjakov je nadalje za htevala zaščitno carino za domačo tekstilno industrijo ter osnovanje posebne blagajne tekstilnih industrijaloev, ki naj bi favorizirala domačo industrijo pred tujo z namenom, da se osvoje tržišča južne Srbije in Bolgarije. Prav tako je nujno potrebno, da se omeji uvoz gradbenega in električnega materijala ter ukinejo uvozna dovoljenja za cement. Prepove naj se vsak promet s tujimi avtomobili, da bo tako mogoče zmanjšati uvoz bencina in petroleja in povsod, kjer je le mogoče, naj se bencin nadomesti z drugimi pogonskimi sredstvi, ker je Grčija bogata na lignitu, naj se odredi, da ga morajo uporabljati vse električne centrale in uvede naj se ga tudi kot pogonsko sredstvo na železnicah. Ako se bodo dosledno izvedli vsi ti predlogi, bo tako Grčija prihranila letno 1500—2000 milijonov drahem v devizah. Ni dvoma, da so vse sosednje države na tej grški akciji močno zainteresirane. RO-LEX knjigovodstvo VSAK DAN BILANCA »KARTOTEKA“ d. z o. z. Ljubljana, Šelenburgova 6/1 Telefon štev. 33-38 »Privredni adresar« kraljevine Jugoslavije za leto 1932. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine pri ministrstvu trgovine in industrije sporoča, da je pričel zbirati potrebni materijal za drugo izdajo svojega »Privrednega adresarja« kraljevine Jugoslavije. Razen rubrik, katere je imela prva izdaja, t. j. industrija, izvoz, uvoz, denarni zavodi, pomožnih trgovskih podjetij in dodatka, bo imela druga izdaja še nove rubrike kakor obrt, seznam trgovin po panogah, vodič za kopališča in potovanja, seznam odvetnikov itd. Druga izdaja bo tudi znatno razširjena na podlagi pridobljenih izkušenj prve izdaje, tako da bo lahko služila za popolno ilustracijo naše gospodarske aktivnosti in gospodarskih virov. Adresni materijal za drugo izdajo bo tudi redigiran ob sodelovanju naših gospodarskih zbornic, vsled česar je potrebno, da opravijo vse one firme, katere niso slučajno bile omenjene v prvi izdaji ter niso na to opozorile pozneje Zbornico ali Zavod sam s cirku-larjem, katere je le-ta v ta namen razposlal, da pošljejo sedaj ali Zbornici ali pa Zavodu sledeče podatke: naziv firme po protokolaciji, točen naslov, sedež firme in njenih podružnic, številko telefona in telegrafski naslov, ali spada firma v industrijo (katere predmete proizvaja), izvoz (katere predmete izvaža), uvoz (kaj uvaža), obrt ali pre-prodajno trgovino. Druga izdaja, ki bo imela kakih 800 strani velike četrtinke, stane v predprodaji Din 250'—. Za razna obvestila, predplačila in ostalo naj se piše na naslov: >Privredni adresar« kraljevine Jugoslavije Zavoda za unapredjivanje spoljne trgovine, Miloša Velikoga 42, Beograd, tel. 26394 in 23310. OKUSNA IN ZDRAVA JE KOLINSKA KAVA! Vpisale so se nastopne firme: Sedež: Lancovo št. 17. Besedilo: Zupanc. Obratni predmet: Lesna industrija in trgovina. Imetnik: Inž. Zupanc Jernej, Lancovo štev. 17. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. oktobra 1931. Firm. 849731 - A VII 72/1. * ■ "fe Sedež: Ljubljana. Besedilo: J. Pretnar, parna pekarna in slaščičarna, družba z o. z. Izvrševanje pekarske in slaščičarske obrti in prodaja pekarskih, in slaščičar-i skih izdelkov. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. septembra 1931. Firm. 852/31 - fig C V 14/1. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Marn Josip, družba z o. z. Obratni predmet podjetja je izvrševanje pleskarske, ličarske, sobo- in črko-slikarske obrti, nakupovanje za to potrebnih surovin in orodja. Družbena pogodba z dne 19. septembra 1931. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: 5000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 2500/ dinarjev v gotovini, 2500 dinarjev v aportu. Poslovodja: Marn Josip, pleskarski in ličarski mojster v Ljubljani, Hradecke- ga vas št. 84. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. septembra 1931. Firm. 863 - Rg C V 15/1. * Vpisale so se izpremembe in do-" datki pri nastopnih firmah: Sedež: Ljubljana. Besedilo: Akcijska družba za kemično industrijo na Dunaju, podružnica r' Ljubljani. Izbriše se član upravnega sveta Curt Kramer. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. avgusta 1931. Firm 786 — Družb II 100/94. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Cvetličarna Nica, družba z o. z. Izbriše se poslovodkinja Hvala Fani. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. avgusta 1931. Firm. 456 —- Rg C IV 17/8. OGLEDALA ▼■eh vrst, velikosti in oblik STEKLO zrcalno 6—8 mm, mašinsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster i. t. d. SPECTRUM D. D. LJUBLJANA VII — Telefon 23-43 ZAGREB CELOVŠKA 81 OSIJEK Poživljenje na trgu demantov. Čudno se sliši, a res: kriza zaupanja, ki pretresa svetovne finance, je poživila de-mantni trg. Močno je zlasti povpraševanje po brušenem blagu, ki se kupuje kot naložba kapitala zlasti v Angliji, Švici in Ogrski, pa tudi drugod. Vsi nakupi se vršijo proti gotovini. Poročili bomo tudi o načrtu in predlogu, naj bi bili demanti standardna vrednota namesto zlata. Citroen predlaga mednarodni avtokar-tel. Citroen predlaga, naj se ustanovi mednarodni kartel vodilnih avtomobil-nih producentov, ki bi mu pripadale USA, Nemčija, Francija, Anglija in Kanada. Namen kartela bi bila omejitev avtomobilne produkcije in preprečen je škodljive konkurence. O svojem načrtu bo Citroen razpravljal z merodajnimi osebnostmi in uipa na uspeh. Neenakomerna tendenca svetovnih bora. V tednu od 10. do 17. t. m. so kazale svetovne efektne borze neenakomerno tendenco; na borzah, ki so imele v zadnjih dveh letih posebno močne padce (n. pr. London, Amsterdam, Stockholm), se je javila utrditev, na borzah z relativno visoko tečajno višino je bila tendenca pretežno slaba (Newyork, Pariz, Praga, Milan). Notacije v tednu 10.—17. t. m. so bile sledeče, pri čemer je indeks koncem 1. 1927. enak 100: London 40-7, Pariz 56-l, Bruselj 'il-',), Amsterdam 28'6, Stockholm 29-9, Curih 42-2, Praga GOB, Lilan 65-8, Newyork 55-6. Iz teh indeksov izračunjeni mednarodni borzni indeks je narasel v omenjenem tednu od 45’9 na 46-7%. V Berlinu, Budimpešti in na Dunaju borzni promet še vedno počiva. Prosti promet na Dunaju izkazuje za zadnje dni gor- njega tedna 43%, kar je nekoliko bolje kot pred zaprtjem borze 19. septemora (42-3%). Prdukcija sladkorja v Avstriji bo zadostovala za kritje domače porabe do 1. oktobra 1932; poraba znaša 1,600.009 met. stotov, produkcija 1,500.000. Iz prejšnjih zalog je pa tudi še 140.000 stotov na razpolago-. Proračun Zagreba za leto 1932. je ugotovljen s 149 milijoni Din izdatkov in s 129 milijoni Din dohodkov; primanjkljaj znaša 20 inilij. dinarjev, kar hoče'o kriti s 30% ipribitkom na indirektne davke. Podjetje Škoda je vsled razvrednotenja angleškega funta mnogo profitiralo. Žkdvokal c2r>. Mojzer &nl©n »e je preselil s svojo advokatsko pisarne iz Beograda o Ljubljano, Masarykoua cesta 14-11 (palača „Grafike“). Veletrgovina 4. Šarabon v Ljubljani v O priporoča špecerijsko blago več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom Telefon 26-66 Uvozne carine v Nizozemsko Indijo (Java, Sumatra etc.) bodo po pravkar parlamentu predloženem zakonskem osnutku zvišane od 10 na 20 odststot-kov. Industrijski In trgovci! SREDSTVA ZA RAZTOPITEV prodaja „ACETIK“ D. D., Zagreb, Boškovičeva ulica 33, telefon: 60-72 in to: Esterovo sredstvo za raztopitev Methylaceton Specijalno sredstvo za raztopitev Methylaester Sredstvo za raztopitev v vodi Netopivo Methylaethylketon Aceton čisti Aceton tehniški Methylacetat 85°/o i 100“/« Ethylacetat (Essigather) 85°/o i 100°/u Prophylalkohol Prophylacetat Amylalkohol Amylacetat 85%> i 1000/# Buthylalkohol Buthylacetat MLINSKO TEHNIČNE POTREBŠČINE MLINSKA SITA GONILNA JERMENA MLINSKI STROJI MLINSKI KAMNI VSEH VRST BRC AR & Co., Ljubljana, Kolodvorska ul. 35 a Telefon ši. 27-25 Ceniki brezplačno ^|| I! SPEDICIJSKO POOJETifc R. RANZINGER Tal« ten it M «0 LJUBLJANA pranemi tu t to atroko spadajoA* posl*. Lutio i k I ■ d li i« i direktnim tirom od fflav. kolodvora Cirliska skladišč«. Mistaa »roUrtua prosto skladišč«. Carinsko »o-jradotanla. > rafti pohištva s pahlitvanM tviori la avtomobili S&rzoiavi: ZKrisptrcoloniale Ljubljana — ‘Gelefon Št. 2263 Ani Krisper Colonialc Častnih: Josijp Verlič Ljubljana ££££* ‘a&fStoT Sinajska cesta 33 u. Um pottrtiba littanovljeno Uta 1840 Črniki na razpolago KLIŠE) E vseh vrsL por .folog rafij ah^ ali risbah. najscrlidn Q(še kliše® ST*DEU HUB LIANA DAIMATIN0VA13 Halo! Halot Vsa pleskarska, sobo- in črkoslikarska dela prevzema in strokovno izvršuje družba z o. z. Josip Marii, pleskar, ličar sobo- in črkoslikar Ljubljana, Dunajska cestfa št 9 Cene zmerne! Pleskarstvo in li£arstfvo France Rebernik Ljubljana Komenskega ulica št- 22 Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela, ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom Cene konkurenčne! Postrežba točna! Telefon št. 3177 NOV POKLIC za dame in gospode z uvedbo strojnega pletilstva v hiši. Zajamčen zaslužek približno 1500 Din mesečno, ker prevzamemo zgotovljone pletenino, plačamo za pletenje, in dobavimo za izvršitev poti ebno prejo. — Pišite še danes po brezplačno prospekte na Jugoslavensko Rudolf Mosse d. d Zagreb 35, Jelačičev trg 5. Trgovci, čitajte Trgovski list! Motvoz Grosuplje