Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale - II Gruppo Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: G o r 1 z 1 a , Riva Piazzutta, 18 • tel. 3177 PODUREDNIŠTVO: T r i e s t e . Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina..............L 1.250 Letna naročnina.................L 2.500 Letna inozemstvo................L 3.500 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Wi 0; A Leto XVIII. - Štev. 40 (918) 3; N -------------------------------------- Gorica - četrtek, 6. oktobra 1966 - Trst Posamezna številka L 50 Pretresljiv krik zapuščenih Po ovinkih je dospelo v svobodni svet pismo iz velike brezbožne jetnišnice na Češkoslovaškem. Pismo je naslovljeno na te, ki govore na Vatikanskem radiu in v radiu »Free Europe« (Svobodna Evropa) in ki skrbe za oddaje za Vzhodno Evropo. Pismo je pretresljiv dokument duhovnega gladu naših bratov, ki so oropani človečanskih pravic in ki trpe v ognjeni peči verskega preganjanja. Hkrati je pismo izraz velikih nad in velikih predstav o našem zapadnem krščanstvu. Na žalost naše krščanstvo v svobodnem svetu ni tako vzorno, kakor ti trpini o njem sodijo. Pismo se glasi: »Dragi bratje! Te vrstice so napisane v brezbožniški ječi. So krik vaših bratov, ki so na smrt obsojeni. Kajti Cerkev v tej deželi je smrti zapisana in mi vsi, ki smo lačni in žejni po Bogu, smo na tem, da v puščavi brezboštva propademo, število naših duhovnikov (na Češkoslovaškem) se iz dneva v dan manjša. V desetih ali dvajsetih letih bodo iztrebljeni. Kako naj naša mladina, ki raste brez Boga, pripada še h Kristusu? Kako naj duše brez duhovne hrane žive? Pravi kristjan, ki vidi in občuti bridko stvarnost, mora takorekoč obupati. Ni verskih knjig In časopisja, oblast pa ustvarja vtis, kakor da vlada v deželi največja verska svoboda, v resnici pa je največji, najbolj prekaljen teror, nasilje. Vaše radijske oddaje, katerih vsebino z lačno dušo zajemamo, so edini viri, ki nam vlivajo luč in navdušenje. Nadomeščajo nam knjige in časopisje, pridigo in razgovor z duhovnikom. Za mnoge so zadnja rešilna deska v morju našega trpljenja. Zato vam blagohotno pišemo, kaj od vas pričakujemo. Pošiljajte nam po valovih (radijskih) ogenj ljubezni, ki ma-lodušne opogumlja, utrujene krepi in nas vse vžiga! Povzročajte nemir v srcih tistih, ki jim je vseeno, ki se po vabi brezbožnikov dajo zavajati v zmoto! Vlivajte nam vedno novo navdušenje za Boga in Cerkve. Prosimo vas, ne bodite samo nastavljene! radijske postaje, bodite borilci, ki v svojem življenju tudi kaj tvegate! Do-sezite nam po svoji molitvi moč, da bomo tudi mi svoje življenje tvegali! Živite sveto in dan za dnem se žrtvujte in borite za vašo svetost! Vse storite, da boste tudi nas naredili svete! Kajti le sveti ljudje morejo tukaj (v ječi) kaj opraviti, le sveti morejo vzdržati ta boj v temi In nevarnosti. Skrbno izbirajte poročila, ki nam jih nameravate poslati! Prednost naj ima to, kar nam more vliti upanje in pogum! Poročajte nam o Junaških delih, ki bodo tudi nas vodila k junaštvu! Utrjujte v nas prepričanje, da je katolištvo v dal-njem svetu v polni življenjski moči, da bomo mogli črpati iz te polnosti in zajemati pogum in bomo tudi sami polni požrtvovalnosti. Vzbujajte po lepih zgledih v nas zavest, da smo tudi ml sposobni podobno storiti in da človek, ki živi z Bogom in ima njegovo milost, zmore tudi nadčloveških del in celo muče-ništvo. Prosimo vas, neutrudljivo zbirajte takšne zglede iz vsega katoliškega sveta! Prepričani smo, da jih je polno, kajti nikoli Cerkvi božji ne manjka junakov In junakinj. Sporočajte nam zglede iz Življenja konvertitov (spreobrnjencev), Znanstvenikov, umetnikov, mladih kristjanov, delavcev, izobražencev! Zgledov potrebujemo iz življenja sodobnih svetnikov, Po katerih bomo mogli oblikovati svoje lastno življenje! Učite nas moliti! Dajte nam spoznati Žar in ogenj modeme molitve v besedah, s katerimi se bodo naši krščanski sodobniki obračali na Boga! Kogar naučite moliti, tega boste rešili. Vabite neutrudno k molitvi sv. rožnega venca in vedno znova razlagajte, kako ga moremo opravljati premišljevaje! Navdušujte za skupno molitev! Kjer družine skupaj molijo, tam se ne morejo vriniti brezbožnlkl! Ta molitev bo še rešila družine, ki ne morejo več obiskavatl cerkve, pa čeprav bi to stanje trajalo deset let ali pa še več. V vaših oddajah naj ne bo nobene mrž-nje, marveč učite nas ljubiti Kristusa in ljudi. Vžigajte v nas ljubezen do naših krščanskih in tudi brezbožnih bratov! Le če nas učite sovražnike ljubiti, nas boste proti njim imunizirali (naredili neranljive) in nam boste dajali celo moči, da jih bomo pridobivali in vračali nazaj na pravo pot! Prepričujte nas, da Bog živi in da nas ljubi! Zahtevajte od nas neomajno zvestobo Bogu in javno šibajte versko mlačnost in ravnodušnost (indiferentizem), neznanje (o Bogu in veri), strah pred javnostjo in prikrivanje samega sebe v zadevi vere in Boga! Krepite nas, ki moramo živeti v močvari brezboštva, v krščanski samozavesti in krščanskem ponosu! Osvobajajte nas občutka manjvrednosti, ki ga nam načrtno vcepljajo, češ če si kristjan, veren, da si manj vreden, manj veljaven! Ne zamerite nam, da smo poslali to pismo! Iz vsebine morete sami razbrati, ali smo provokatorji ali pa jetniki, ki iz ljubezni do duš žrtvujemo svoje življenje! Oprostite nam, če smo zahtevni! Pišemo vam, ne toliko da sebe otmemo, marveč da duše rešimo. Kot berači vas prosimo za vašo ljubezen in sami vas ljubimo v Kristusu, ki ga trdovratno branimo v nas samih in drugih. Pošiljajte nam v njegovem imenu ogenj ljubezni, veliki, plamteči, neugasljivi ogenj! Pridi, Gospod Jezus! Božji Duh, vsemogočni Ogenj, pridi k nam!« (Po Ostpriesterhilfe, štev. 4, jul.-avg. 1966) IZ pisma je čutiti, da so ga sestavili »pastirji duš« v ječi, namreč škofje in duhovniki, in da je njiho\’a prošnja za temeljite {misijonske, apostolske) verske oddaje po radiu prošnja za oddajo ne toliko jetnikom t' ječi, ki itak neposredno ne izvedo za vsebino oddaje, marveč predvsem češkemu in slovaškemu ljudstvu, da bi ne podlegla brezverski propagandi in brezverskemu pritisku. To pismo je pravo apostolsko pismo, ki se tnore vzporejati s pismom sv. škofa in mučenca Ignacija Antijohijskega. Proces v Indoneziji 1. oktobra je vsa Indonezija počastila spomin šestih generalov, ki so biili umorjeni ob priliki neuspelega komunističnega udara, ki ga je vodil, kot vse kaže, z naklonjenostjo in s privoljenjem predsednika Sukarna polkovnik Utonig. Ta je bil kasneje obsojen rta smrt in tudi usmrčen, v Indoneziji pa je izhruhnila krvava čistka, kj je izločila nad sto tisoč komunistov in filokornunistiv. Ubit je 'bil tudi vodja komunistične stranke v Indoneziji Aidit. Predsednik Sukarno, ki je bil dejansko na strani upornikov, je svoje pristaše ščitil, dokler je mogel, zlasti zunanjega ministra levičarsko usmerjenega dr. Su-bandria. Ko pa je v marcu vso oblast prevzela vojska in je general Suharto po-Sta/1 'predsednik vlade, je odklenkalo tudi Subandriu. Zaprli so ga ter sedaj postavili pred sodišče. S tem, da sodijo njemu, staji na zatožni klopi pravzaprav njegov zaščitnik Sukamo. Zdi se, da je namen procesa bolj kot obsoditi Subandria vzeti moralni ugled, kolikor ga še ima, predsedniku Sukarnu. Izraz tega razpoloženja so študentovske manifestacije, kjer so udeležen-ci v preteklih dneh vzklikali: »Tudi Sukamo mora biti sojen.« Subandrio ima sedaj 52 let. Obtožen je, da je Sukama obvestil o dozdevni zaroti generalov, da bi tako opravičil komunistični udar; na svojo roko je poklical indonezijskega komunističnega voditelja Aidita iz Kitajske domov; razširil je vest, da je Sukarno težko boflan in da bo zato prišlo do vojaškega udara; že po neuspelem komunističnem uporu je podpiral komunistične gverilce na osrednji Javi; nar ložil je zase po pol milijona dolarjev državnega denarja v bankah v Tokiu in v Švici, V minulem tednu je v Ljubljani zasedal osrednji odbor Zveze komunistov Slovenije. Na dnevnem redu je bilo razpravljanje o pomanjkljivostih, napakah in vzrokih nedelavnosti komunistov in s tem v zvezi z reorganizacijo Zveze komunistov. To je že drugo zasedanje slovenskih komunistov po plenumu Zveze komunistov Jugoslavije na Brionih. Razlog za ponovni sestanek so dali prav znani dogodki v zvezi z razkrinkanjem nezakonitega delovanja varnostne službe (UDBE) in z njo tesno povezane Rankovičeve skupine. Večina govornikov je zastopala stališče' da z brionskim plenumom in s slovesnimi deklaracijami, ki so mu sledile, ni še rešen problem demokratizacije javnega življenja, ampak je treba ukreniti še nadaljnje korake v tej smeri. Poudarili so tudi, da varnostna služba v Sloveniji ni bila povezana z zarotniško Rankovičevo skupino. Kljub temu pa ni delovala v skladu z ustavo in z zakoni, temveč je izvajala politični pritisk na ljudi, organizacije in javne organe. Tako je Vladimir Krivic dejal, da »smo na začetku osvobajanja družbe pritiska politične policije. Državljan mora pred sodiščem priti do svoje pravice, tudi kadar bo kršena zakonitost (od strani javnih organov namreč). V prejšnjih letih so bila vsa prizadevanja za reformo pravosodnega sistema brez haska. Rankovič pa tudi konservativni krogi so tako reformo ovirali. Zato je bil močan odpor zoper težnjo, da ne bi dejanj enih ljudi obravnavali samo kot prekrške, dejanja drugih pa strožje. Prav tako je bil zelo močan odpor proti temu, da bi izenačili položaj obrambe in obtožbe. Advokature ni bilo mogoče uveljaviti in ohranjal se je monopol tožilstva. Medtem ko so v Sloveniji uspeli 90 % preiskav prenesti na sodišča, ponekod v državi pa le 10 %. Doslej tudi ni bila zajamčena izvršnost sodnih določb in se je izvajal pritisk na sodišča, pri čemer je sodeloval tudi tisk. UDBA se je povsod vmešavala: v gospodarske organizacije, na univerzi in v kulturi. Vedeti moramo tudi, da delajo v UDBI ljudje, ki so se šolali v NKVD (Stalinova tajna policija) in so od tam prinesli določene metode.« Še bolj precizen ie bil Tine Rem-škar: »V UDBI ni bilo zlorab in deformacij v politične namene, bilo je pa na tisoče deformacij, ki so bile naperjene zoper svobodo in čast državljanov.« O NOTRANJI KRIZI V PARTIJI Vsaka oblast se utrudi. Tako je tudi komunistična partija dotrajana, saj je že dvajset let monopolistično na oblasti. V njenih vrstah se je pojavila lenivost in otopelost. Pojavil se je problem razdelitve oblasti, pri čemer se Zveza komunistov spričo novih razmer več ne znajde. Zaradi tega je po mnenju samih komunistov nujno potrebna reorganizacija funkcij in metod delovanja Zveze komunistov. Vedno več je takih ljudi, ki smatrajo, da se je partija preživela in zato tudi v njeni reorganizaciji ne vidijo učinkovitega zdravila. Da ljudstvo na terenu nima več zaupanja v partijo, so nakazali raz,ni govorniki. Utesnjeni v dilemo, ali naj partija snet trdno prime oblast v svoje roke, ali naj se prilagodi de- mokratizaciji, se izgubljajo v razna protislovja. Kako naj si drugače razlagamo tole zadržanje tajnika Zveze komunistov Slovenije Staneta Kavčiča: »Jasno, da ves ta kurz ne odpira vrat meščanski revoluciji, da vse to, kar se dogaja in kar se bo dogodilo in da celotni novi položaj Zveze komunistov ne povečuje kakršnih koli upov za kakršen koli politični pluralizem, ne odpiramo vrat nobenim novim šansam ali pa poskusom nekega slovenskega neokleri-kalizma ( !) ali kaj podobnega. Na vse take poskuse je treba odločno reagirati... ne pustiti, da se vrata za našim hrbtom odpirajo... ampak da vse take poskuse zatremo.« (Glej primer Mihajlova, op. p.). Bolj posibilistične izjave je dal Edvard Kardelj, ki je, govoreč o vprašanjih jugoslovanskega političnega sistema, med drugim re- kel, da se partijski organi in partijske organizacije ne bi smele vtikati v konkretno uresničevanje v skupščinah in samoupravnih organih. »Če hočemo razvijati demokratičen sistem, moramo razvijati sistem osebne odgovornosti in politične osebne odgovornosti. Doseči moramo, da bo zvezna ali republiška vlada odgovorna skupščini ne samo formalno, temveč tudi stvarno. Uvesti moramo mehanizem avtomatičnega nezaupanja, če vlada vztraja na stališčih, ki jih skupščina ne more sprejeti, oziroma možnost demisije vlade, če skupščina vztraja na politiki, za katero vlada ne more sprejeti odgovornosti.« Centralni komite Zveze komunistov Slovenije se bo ponovno sestal po zasedanju osrednjega odbora Zveze komunistov Jugoslavije, ki se je pričelo v torek. Papeževo odposlanstvo v Saigonu V Saigonu se vrši te dni konferenca vietnamskih škofov. Za katoliško Cerkev obstaja le an sam Vietnam brez ozira na nesrečni 17. vzporednik, toda praktično gre seveda le za škofe Južnega Vietnama, saj le v tej državi deluje cerkvena organizacija; kako se god; katoličanom, ki so ostali pod Hočimanhom v Severnem Vietnamu, pa je več ali manj nepopisan list. Težko si je misliti, da more tam Cerkev urejeno delovati. Njena usoda je bolj ali manj slična usodi Cerkve na Kitajskem. Omenjena izredna konferenca vietnamskih škofov je dobila letos posebno obeležje: ne predseduje ji kak domačin, temveč nadškof msgr. Sergio Pignedoli, apostolski delegat v Kanadi. Kanada je, kot znano, ena izmed sopodpisnic pogodbe v Ženevi, ki je Vietnam leta 1953 razde/lila v dva dela. Msgr. Pignedolija je pred odhodom, v Saigon sprejel sam sv. oče Pavel VI. Izročil mu je tudi posebno poslanico, naslovljeno na vietnamske škofe. Njegovo potovanje, čeprav izključno cerkvenega značaja, 'sovpada s pozivom sv. očeta, ki je 17. septembra pozval vse bojujoče se strani v Vietnamu, naj se za božjo voljo u-stavijo in začno iskati osnove za mir. Zato je pričakovati, da bo papežev odposlanec na licu mesta skušal ugotoviti polo- žaj in navezal stike z vsemi, ki lahko vplivajo na nadaljnji razvoj dogodkov. Sam je omenil potrebo razgovora z budisti, saj je znano, da odnosi med katoličani (teh je milijon 700.000) in budisti zadnja leta niso bilj vedno najboljši. Brez dvoma so vietnamski škofje trdno odločeni, da s strani katoličanov prispevajo k pomirjanju dežele in vplivajo na bratsko sožitje med budisti ter katoličani. Neprijeten vtis pa je pustilo dejstvo, da je vojaška cenzura prepovedala objaviti v časopisju tisti del papeževe poslanice vietnamskim škafom, kjer je rečeno, da se je sv. oče odločil za nove akcije v zvezi z Vietnamom z namenom, da se pospeši dan, ko se bodo mogle obe domovini (Severni in Južni Vietnam), končavši hrup orožja, zopet približati druga drugi. Istočasno s škofovsko izredno konferenco pa zaseda v Saigonu tudi ustavodajna skupščina, ki je bila izvoljena v začetku septembra in šteje 117 članov. 32 med njimi je katoličanov. Ta skupščina je pričela z delom 27. septembra. V teku šestih .mesecev mora izdelati novo ustavo, na podlagi katere bo izvoljen parlament in z njim civilna vlada. Člani skupščine se nagibljejo k temu, naj bj imela vlada močno avtoriteto, ki pa bi morala biti istočasno omejena s takimi zakoni, ki bi preprečevali vsak nov vzpon diktature. Sedemnajst let komunistične Kitajske Preteklo soboto so v glavnem mestu rdeče- Kitajske v Pekingu slovesno proslavili sedemnajsto obletnico zmage Mao-cetunga nad nacionalistično Kitajsko, ki jo je vodil maršal Cangkajšek. Nad poldrugi milijon ljudi se 'je zbralo na »Trgu nebeškega miru«. Maooetung je bil sicer navzoč, a ni govoril. Pač pa je zbrano množico nagovoril minister za o-brambo Lin Piao, ki velja za Maocetun-govega naslednika. V svojem govoru je istočasno napadel Severno Ameriko in Sovjetsko zvezo. To zadnjo je obdolžil, da podpira ZDA v poskusu zatreti plamenico osvobodilne vietnamske revolucije, ki jo bije vietnamsko ljudstvo. Toda Kitajska je odločena nuditi Vietnamu odločilno pomoč tar razbiti zaroto, ki sta jo skovala Washington in Moskva. Zaradi teh besed so sovjetski predstavniki v znak protesta zapustili častno tribuno; v izraz solidarnosti so jim sladili zastopniki Bolgarije, Madžarske, Vzhodne Nemčije, Češkoslovaške, Poljske in Mongolije. Na svojih mestih so pa ostali jugoslovanski, albanski, romunski, kubanski, severnokorejski in sevemovietnamskj deL legati. Lin Piao je tudi pohvalil »kulturno« revolucijo, ki jo zlasti »rdeči gardisti« z vso vnemo izvajajo. Dejal je, da je treba pomesti s staro kulturo, s starimi običaji, s starimi idejami, ker vse to je izraz izkoriščevalske kapitalistične družbe. Ce se to ne bo zgodilo, bo zmagal revizionizem, ki mu je že zapadla Sovjetska zveza, od revizionizma je pa samo še korak do vnovične upostavitve kapitalizma. Nato se je razvila povorka, ki je trajala štiri ure. Začelo jo je pet tisoč vojakov, ki so imeli v eni roki puško-rnilralljez, v drugi pa so držali rdečo knjižico z Mao-vimi gesli; sledili so jim dellavci, kmetje ter člani »rdeče garde«, vsi z enakimi knjižicami. V sprevodu so nesli tudi o-gromna triinpolmeterske kipe iz mavca, ki so predstavljali! Manca, Engelsa, Lenina, Stalina in Maoa. K vsemu temu je časopisna agencija »Nova Kitajska« naslednji dan dodala: »Kakor se sončna roža vedno obrača k soncu, tako so tudi kitajske množice 1. oktobra svoje oči namerile v svojega velikega voditelja Maocetunga, ki ga ljubijo, občudujejo in imajo vanj neomejeno zaupanje.« V Španija v pokoncilski dobi ni z režimom; to priznavajo tudi sami komunisti. Solidarnost mlajšega klera z delavci in študenti je pretekle mesece privedla do spopadov s policijo, ki je zaprla in pretepla večje število duhovnikov in redovnikov. Navarski duhovnik Arbele, ki je v državljanski vojni zgubil očeta, katerega so umorili komunisti, je javno zapisal v članku »Progresismo e Iglesia viva (Naprednost in živa Cerkev), da je prišel čas, ko je treba prenehati govoriti o državljanski vojni ter raje prisluhniti evangeliju in odlokom drugega vatikanskega koncila. Res prodira, kot se je izjavil neki španski duhovnik, koncil v Španijo kakor svetloba v kristal: s tem, da se lomi in deli, se istočasno krepi. Ta proboj so izvršile najprej okrožnice papeža Janeza XXIII. Ko je bila objavljena enciklika »Mir na zemlji«, so jo vladni krogi sprejeli kot izdajo Cerkve nad Španijo. Danes koncil že učinkuje; polagoma, pa vztrajno odstranja konservativno oblogo ter spreminja španski katolicizem v nosilca socialno naprednega novega reda, ki se kaže na obzorju. SV. OCE je molil za mir Poziv sv. očeta, naj bi se na dan obletnice njegovega potovanja na sedež Združenih narodov v New Yorku ves krščanski svet združil v molitvi za mir, je našel velik odjek po vsem svetu, kar je ugotovil sam papež v svojem nagovoru pretekli torek na trgu sv. Petra v Rimu. Ogromna množica vernikov — računajo, da jih je bilo okrog 150.000 — je prisostvovala 4. oktobra popoldne sv. maši, ki jo je opravil sv. oče na trgu pred baziliko sv. Petra. Navzoči so bili člani diplomatskega zbora, mnogi vodilni italijanski politiki kot Moro, Fanfani, Colombo, Rumor, zastopniki delavcev ter mladine in ljudje iz vseh mogočih stanov in poklicev. Sv. oče je razvil tri misli: 1. človeštvo mora vztrajno iskati mir; 2. vsi se moramo vzgajati z miroljubnimi mislimi za življenje v miru in medsebojno sožitje; 3. mir je težko doseči, toda ni nekaj nemogočega, kajti pred Bogom ni nič nemogoče. Zato pa se je treba obračati k Bogu z molitvijo, ki je naraven izraz vere v božjo Previdnost. iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimmiiiimiiiiiniinimiinMimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimniniiiiiiiiiiiiiiiiimmmiiii f Prelat dr. Rudolf Bitimi tk življenja C trle Papeški dokument »motu pro-prio« o škofih in župnikih bo v bližnji bodočnosti zelo odjeknil v Španiji, kjer je povprečna starost klera najvišja v katoliški Cerkvi: 64 let. Od 75 španskih škofov je prešlo 75 let starosti 12 škofov, 4 nadškofje in 3 kardinali, župnikov s to starostjo pa je kar nad dva tisoč. Prav tako katoliška javnost z zanimanjem pričakuje, kako se bo uredilo v bodoče imenovanje novih škofov. Po papeževi odredbi naj bi škofe za naprej predlagale škofovske konference ne da bi se mogla v to na kateri koli način vmešavati svetna oblast. V Španiji pa je postopek na podlagi sporazuma iz leta 1941., ki ga je potrdil tudi konkordat iz leta 1953 drugačen: vlada predloži Sv. Sedežu, potem ko se je posvetovala s papeškim nuncijem, šest kandidatov; sv. oče med njimi izbere tri in nato se vlada odloči za dokončno imenovanje. Jasno je, da so izbrani škofje bolj po okusu države kot Cerkve, kar seveda o-vira notranji dialog med episko-patom z ene in mladim klerom, člani katoliške akcije ter katoliško inteligenco na drugi strani. Katoliški list »Aun« piše, da je med španskimi škofi le 14 takih, ki bi jih lahko označili za socialno in teološko napredne, in vsi ti so iz dobe do letu 1960., ko je v Španiji v vladnih vrstah zavel bolj širokosrčen veter. General Franco se v novi pokoncilski dobi kar ne more znajti. Še vedno kroži denar z napisom: »Caudillo, por gracia de Dios« (Vodja po milosti božji). Pravijo, da je napel vse sile, da bi novi pomožni škof v Barceloni ne bil Katalonec in ne znal katalonskega jezika (književna kastiljščina, uradni šoanski jezik, se namreč loči od katalonščine kot slovenščina od srbohrvaščine). Uspel je, a istočasno doživel globoko razočaranje. Novi pomožni škof Gon-zalez je že ob umestitvi v barcelonski stolnici napovedal, da se bo čim prej naučil katalonskega jezika, nedavno pa je ob splošnem navdušenju vernikov že pel v središču katalonskega krščanstva na Montserratu mašo v katalonskem jeziku. General Franco je še vedno gorak na papeža Pavla VI. Ko je bil le-ta še nadškof v Milanu, je poslal Francu brzojav, v katerem se je zavzel za neke sindikalne borce, ki so bili obsojeni. Tedaj se je v Madridu mudila filmska igralka Sophia Loren, pa je dal Franco organizirati protestno manifestacijo, v kateri so nosili napise: »Loren da, Montini ne!« Mlada duhovščina in člani Katoliške akcije so zlasti v provincah Baskov ter v Kataloniji uspeli prepričati javnost, da Cerkev Z^ORiŠKEG/L Podgora Muhasto vreme je preprečilo, da se ni mogla zadnjo nedeljo izvršiti tradicionalna procesija s kipom fatimske Matere božje, ki preko 'leta stoluje v kapelici nad vasjo. Vsa ostala pobožnost pa se je razvila v župni cerkvj po programu kot je biilo že javljeno. Po molitvi tožnega venca pred Marijinim kipom in petimi lavrotimskimi litanijami je bilo najprej darovanje, nato pa je sledila občestvena maša, med katero je ubrano prepeval domači cerkveni zbor. Pridigo je imel novi ravnatelj Marijanišča na Opčinah g. Ivan Doberšek SDB. Slovenskim vernikom je približali poziv sv. očeta Pavla VI., naj bi zlasti z molitvijo rožnega venca podprli perečo zadevo svetovnega miru, italijansko govorečim pa je omenili besede Lučaje iz Fatiime, ki je nedavno opozorila nekega redovnika, da je Mati božja zelo razočarana nad brezbrižnostjo verniih, ki vse premalo upoštevajo njene opomine, izrečene v Fatimi. Novi župnik v Ogleju Ker je bil dosedanji župnik v Ogleju ms gr. Coccolin premeščen v Tržič, je prišel na njegovo mesto Ennio Tuni, bivši vikar v goriški stolnici. Ta je zadnja leta V sredo, 28. septembra je umrl v Celovcu prelat in stolni prošt. dr. Rudolf Bitimi. Z njim so koroški Slovenci zgubili veliko moralno oporo, Cerkev pa vnetega in vzglednega borca za božjo čast. Rodil se je 16. aprila 1898 pri Sv. Pavlu v Ziljski dolini kot osmi izmed desetih otrok v zavedni silovenski družini. V duhovnika je bil posvečen leta 1922, potem pa nadaljeval bogoslovne študije na Dunaju, kjer je dosegel dva doktorata. Na Dunaju je navezal prijateljske stike s prelatom dr. Seiplom, prvim kanclerjem v mladi avstrijski republiki, ki se je kot lasten oče z vso dušo zavzel zanj. Med leti 1929 do 1932 je vodil župnijo St. Janž v Rožu tako vzorno, da je bila tedaj za vzgled vsem ostalim koroškim faram. Nato ga je celovški škof poklical za župnika stolne cerkve v Celovec. 2e leta 1934 je postal kanonik stolnega kapitlja krške škofije. Kot vse zavedne Slovence so nacisti med zadnjo svetovno vojno preganjali tudi njega. Doživel je zapor in izgnanstvo. Po vojni je postal leta 1950 profesor pastoralnega bogoslovja v celovškem semenišču ter nadzornik verouka na koroških srednjih šolah. Leta 1957 ga je sv. oče imenoval za hišnega prelata, lani pa je postal prošt stolnega kapitlja. Prelat dr. Bluml je bil najbolj učen duhovnik krške škofije. Napisal je več teoloških razprav, nebroj člankov v slovenskih listih ter tri knjige o kanclerju-duhovniku dr. Ignaciju Seiplu. Veliko je dedoval tudi pri celovški Mohorjevi družbi. Po letu 1938 do razpusta je bil njen predsednik, zmeraj pa član glavnega odbora in vnet sodelavec. Po Hit- služboval v Torzo pri Ogleju. Msgr. Tuni je tudi cerkveni asistent pri UNITALSI za goriško nadškofijo, kjer naredi veliko dobrega za bolnike, ki romajo v Lurd. To službo bo ohranil še naprej. Novemu župniku iskreno čestitamo in želimo obilo uspehov na novem mestu, ki je sicer častno, a zalo težko. Sestanek za cecilijanko Ta teden se je v prostorih Katoliškega doma v Gorici vršil sestanek organistov in zastopnikov prosvetnih društev za letošnjo cecilijanko. Zastopanih je bilo trinajst pevskih zborov iz goriške nadškofije, ki so vsi obljubili, da bodo nastopili na letošnji cecilijanki. Ta bo v nedeljo, 20. novembra ob 4h popoldne. Na njej bomo videli in slišali nekaj novih zborov, zlasti moških. Cepljenje in pregled goveje živine S 1. oktobrom so na Goriškem začali s pregledi in cepljenjem goveje živine proti slinavki. Ta obsežna akcija zavzema 16 tisoč glav živine. Ministrstvo je dalo na razpolago cepivo brezplačno. Živinorejci bodo plačali samo 200 lir od glave za stroške zdravnika. Kancem leta se bo cepljenje zaključilo. Podvzeli pa bodo tudi vse potrebne ukrepe v korist zdravstvenega stanja živine. Država jo odobrila nadaljnjih 40 milijard prispevka za sanacijo živine okužene po jetiki in za brucelozo. lerjevem padcu je med prvimi dal pobudo za obnovo družbinega delovanja. Tudi dom duhovnih vaj za Slovenske vernike v Tinjah je v glavnem njegovo delo. Bolehal je že dolgo vrsto let; sedaj ga je bolezen v starosti 68 let dokončno strla. Kako je užival splošno spoštovanje, je pokazal njegov pogreb. Samo duhovnikov je bilo okrog dve sto. Poleg koroških so se pogreba udeležili mnogi sohratje 'iz ljubljanske, lavantinske, goriške in tržaške škofije. Iz Ljubljane je prihitel generalni vikar in stolni prošt dr. Stanko Lenič. Pogrebno mašo in molitve ob krsti je opravili celovški škof dr. Josef Kosrtner. Poleg nemškega nagovora je povedali nekaj besed tudi v slovenščini. V slovo so mu pevoi pred domom zapeli med drugim tudi žalositiruko »Blagor mu...« Pokopali so ga v kripti pod stolnico, kjer je grobnica krških kanonikov. Naj sedaj v miru počiva ta veliki im neutrudni delavec za duhovni in kulturni blagor slovenskega koroškega ljudstva, iz katerega je izšel, Bog pa naj ga poplača za vse trpljenje in vsa ponižanja, kj jih je doživel, ko je kot zvest sin svojega naroda brez strahu branili osnovne pravice slovenske narodne manjšine na Koroškem. Bodoči mariološki kongres Tretji mednarodni mariološki kongres bo drugo leto v Lizboni na Portugalskem. Teološki strokovnjaki bodo razpravljali o pobožnosti do Marije. Lani je bil tak kongres v dominikanski republiki v Srednji Ameriki. Spremembe na goriških avtobusnih progah Avtobusi proge št. 5 bodo odslej odhajali s Travnika in ne več od pevmskega mosta. Prav tako so vnesli spremembe na progi mestnih bolnišnic. Tudi ta proga bo imela začetek na Travniku (prej nasproti bara De Rocco). Poleg mestnih bolnišnic bo povezovala še naselje Sv. Ane na Tržaški cesti in deloma tudi Sovodnje in Gabrje. Imela bo dnevno 21 voženj. Prva bo začiJla ob 6.45 samo od železniške postaje do bolnišnic. Ostale vožnje bodo peljale dalje in sicer: od 7, 8.20, 11.20, 11.30 do bolnišnic in naselja Sv. Ane, do Sovodenj in Gaberij. Do mestnih bolnišnic in samo do naselja Sv. Ane: 7, 8.20, 9.40, 10.20, 11.20, 12.40, 13.30, 14.50, 15.30, 16.10, 16.50, 17.30, 18.10, 18.50, 19.30, 20.10. Odhod, iz Gaberij: 7.40, 9, 12, 14.10. Odhodi od naselja Sv. Ane: 7.55, 9.15, 10, 10.40, 12.15, 13, 14.25, 15.10, 16.30, 17.10, 17.50, 18.30, 19.10, 19.50 (vsi ti avtobusi bodo pot minut kasneje odpeljali od civilne bolnišnice). Nedeljski avtobusi bodo vozili: s Travnika od 11.40, 13.20 (do Sovodenj in Gaberij), 14.50, 15.30 (do Sovodenj iin Gaberij), 16.50, 17.30, 18.10, 19 (do Sovodenj in Gabeirij), 20.30 (do Sovodenj in Gaberij). Odhodi iz Gaberij: 14, 16.10, 19.40, 21.10, Odhodi od naselja Sv. Ane: 12, 14.15, 15.10, 16.25; 17.10, 17.50, 18.30, 19.55, 21.25 (vsi ti avtobusi bodo pet minut kasneje odpeljali od civilne bolnice proti mestu). Zasedanje peruanskih škofov Škofje v državi Peru v Južni Ameriki so imeli svoje zasedanje. Značilnost tega zasedanja škofovske konference je bila, da so k. sejam povabili 300 opazovalcev, ki so jih zbrali med duhovniki, redovniki in laiki v državi. Medverski sestanek v Franciji Od 2. do 5. septembra je bil v Taizeju v Franciji medverski sestanek mladih ljudi. Sestanka se je udeležila mladina iz številnih evropskih dežel in je imel namen pospeševati medsebojno poznanje in poglobitev ekumenskega duha. Na sestanek je prišel tudi kardinal Bea, predsednik Tajništva za zedinjenje kristjanov, kj je imel predavanje o temi: Evharistija in krščanska edinost. Pomirjenje s Cerkvijo na Haitih Lani so iz državice Haiti v Karibskem morju (Srednja Amerika) izpodili nekaj škofov, ki so bili francoske narodnosti. Zaradi tega so nastale nekatere neredno-sti, ki so jih sedaj poravnali s sporazumom med Vatikanom in republiko Haiti. Francoska škofa sta se škofiji odpovedala, sveta Stolica je pa imenovala nove škofe domačine. Mati božja na severnoameriških znamkah Prvič v zgodovini bodo severnoameriške pošte izdale za letošnji božič znamko, ki bo prikazovala Mater božjo z Detetom. Vest je objavil glavni ravnatelj zveznih pošt Lavvrence 0’Brian. Dejal je, da bo imela znamka vrednost petih centimov in bo spadala v peto serijo božičnih znamk, ki so jih izdale ZDA. Na znamki bo prikazana slovita Mati božja z Detetom znanega flamskega slikarja Hansa Melinga. Izvirno sliko hranijo v National Galerv of Art v VVashingtonu. Trenutno izdaja nad 30 držav na svetu vsako leto spominske božične serije znamk. Lansko leto je to pobudo izvedla tudi Anglija, ki je s tam prelomila staro tradicijo, po kateri se v Vel. Britaniji niso hoteli spominjati s poštnimi znamkami dogodkov iz preteklosti. Najboljši poznavalec tridentinskega koncila Nemška zvezna vlada je odlikovala msgr. Huberta Jedina, profesorja za cerkveno zgodovino na univerzi v Bonnu, V preteklosti je Anglija kaj rada osvajala strateške točke, ki so bile pomembne za njeno varnost in pomorsko plovbo. Tako je Španiji v času, ko je v njej divjala državljanska vojna, odvzela Gibraltar in ga še zdaj ni vrnila; 1. 1798 se je polastila Malte, kasneje Adena v Južni Arabiji in Singapura na Malaji ter Hongkonga ob kitajski obali. Leta 1834. je zasedla otočje Mal vi na s, 2700 km jugovzhodno od Buenos Aresa, nedaleč od Ognjene zemlje ter mu dala ime Falkland otoki. Otočje Malvimas je bilo last Španije. Ko so nastale po letu 1810. v Južni Amerik; na bivšem kolonialnem področju nove države, med njimi Argentina, bi morali otoki Malvinas preiti pod argentinsko suvereni teto. Toda mlada diržava je imela preveč posla s svojim urejevanjem, da bi še mislila na daljno otočje; njeno brezbrižnost je izrabila Velika Britanija ter ozemlje brez posebnih pomislekov zasedla. Ko se je Argentina kot država uredila, je takoj začela z reklamacijo tega ozemlja, kar ponavlja vsako leto, pa do sedaj vedno brez uspeha. Letos praznuje Argentina 150 let svoje neodvisnosti. Na proslavo tega dogodka je povabila tudi moža angleške kraljice princa Filipa Edinburškega. Ta se je povabilu odzval. Nacionalistični krogi so sklenili izrabiti navzočnost za protibritansko manifestacijo. V mestu Rosario, 300 km severno od Buenos Airesa so opustošili angleški konzulat ter raztrgali britansko zastavo; v Buenos Airesu so izstrelili iz drvečega avtomobila več strelov, na poslopje angleškega veleposlaništva, kamor jo malo prej vstopil edinburški. princ. Najbolj pa je odjeknila svojevrstna za* sodba m a! vinskih otokov. Medtem ko je letalo argentinske družbe »Aarolineas Ar-gentinas« letelo proti mestu Rio Gallegos v Južni Patagoniji s 43 potniki ter 5 možmi posadke, je skupina 18 oseb, do zob oboroženih, ki jih je vodila 27-letna pisateljica Verrier, prisilila pilota, da je svoj polet usmeril proti Portu Stanley na z velikim križem z zvezdo za zasluge. Profesorja Jedina štejejo danes za najboljšega poznavalca tridentinskega koncila, saj je o njem napisal štiri obsežne knjige. Profesor Jedin je tudi častni kanonik stolnega kapitlja v Trentu in častni meščan mesta. Oproščeni posta Nadškofija v Bombayu v Indiji je z odlokom papeža Pavla VI. za dve leti oproščena vzdržka od mesa. S tem je sv. oče odobril prošnjo kardinala Gra-ciasa, ki je poudarjal zelo visoko ceno rib v tej nadškofiji. Verniki se bodo morali postiti samo na pepelnično sredo in na veliki petek. Podobno oprostitev je dosegla tudi nadškofija v Kalkuti. Japonska katoliška Cerkev v številkah Japonska ima 97.259.790 prebivalcev. Od teh je bilo lansko leto 323.800 katoličanov. Povišek v primerjavi z letom 1964 je znašal 8.508 oseb, od katerih je bilo 8.029 odraslih. Največje število katoliških vernikov živi v mestih Nagasakiju in Tokiu. Poleg 1246 tujih je na Japonskem 607 domačih duhovnikov; 397 od teh pripada svetnim duhovnikom, 210 pa redovnikom Domačih redovnih bratov je 241, japonskih redovnic pa je 4780. V raznih semeniščih se pripravljajo 204 bogoslovci na duhov-sk; poklic. Odlikovana katoliška Indijka V Novem Delhiju so izročili narodno nagrado za krepost, ki jo podele vsako leto mladeniču ali mladenki, ki sta se posebej odlikovala v teku leta v dobroti in pogumu, katoliški deklici Feliciti So-reng iz Orisse v Indiji. Deklica je meseca fdbruarja lanskega lata rešila življenje dvema moškima, ki sta se potapljala v jezeru blizu njenega doma. Brezbrižnost katoličanov do slabega tiska Ob mesecu katoliškega tiska je kardinali iz Sydneya v Avstraliji naslovil na svoje vernike posebno pastirsko pismo. V njem obžaluje, da ljudje le s preveliko brezbrižnostjo dopuščajo, da se tiskajo slabi listi, ki so polni nemoralnosti in kletvine. V istem pismu vabi kardinal starše in vzgojitelje, naj se vedno bolj zavzamejo za širjenje dobrega tiska, ki naj odvrača ■mladino od slabih publikacij. Malvinskih otokih. Letalo je srečno pristalo, dasi ne bo moglo več vzleteti, ker je hipodrom neprimeren za odlet tako velikega aviona, oboroženci pa so simbolično zasadili mesto in otoke, razvili argentinsko zastavo ter proglasili otoke za argentinsko last. Nato so se zaprli v letalo, po dveh dneh pa se na prigovarjanje on-dotnoga katoliškega duhovnika predali angleškim oblastem ter pustili prepeljati nazaj v Argentino. Seveda se je argentinska vlada opravičila in sklenila poravnati nastalo škodo, a predsednik Omgania je istočasno zatrdil) da smatra argentinska vlada slej ko prej malvinske otoke za integralna del svojega narodnega ozemlja. Dvodnevni argentinski okupatorji so pa dosegli svoje: opozorili so ves svet na problem, ki sicer ne ograža svetovnega miru, ki pa bi ga Velika Britanija z malo politične modrosti že zdavnaj lahko likvidirala. Zeleni načrt Poslanska zbornica v Rimu je nedavno pričela razpravo o novem zdenem načrtu, to jo zakonu, ki naj določi nova denarna sredstva za razvoj kmetijstva v prihodnjih petih letih od 1966 do 1970. V prvotnem osnutku novega zakona ni bilo predvideno nobenih prispevkov za nakup kmetijskih strojev niti za gradnjo hiš. S takim zakonom bi bili kmetje prikrajšani najbolj važnih podpor. Na pritožbe strokovnih organizacij jo komisija za kmetijstvo pri poslanski zbornici vendarle vnesla v nastajajoči zakon popravke, po katerih naj bi bil neposrednim obdelovalcem. priznan prispevek 25 odstotkov pri nakupu strojev, ki ne stanejo preko enega milijona, 40 do 50 odstotkov pri gradnji hiš in 75 odstotkov za gradnjo cest, vodovodov in električne napeljave. Za našo kmete je novi predlog zalo .važen in v prihodnjih dneh bomo zvedeli’ kako je poslanska zbornica glasovala 23 nove predloge. iiiiiiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiii MB Mil MU UDI Jetnišnica z enim jetnikom Spanda-u je mestni del Berlina, ki leži v zahodnem sektorju. Morda hi to ime ostalo znano le Berlinčanom, če ne bi bilo procesa v Niimfoergu jeseni teta 1946. Tedaj je zavezniško sodišče izreklo obsodbo nad 22 nacističnimi veljaki. Večina jih je bilo obsojenih na smrt, sedem pa ^ dolgoletno ječo. Kot kraj kazni so za-v®niiki izbrali jetnišnico v Spandau-u. Ta Je bila zgrajena v 19. stoletju in ima prostora za 660 kaznjencev. Kot rečeno, je bilo v začetku sedem Jetnikov, ki so prišli iz Niirmberga. Prvi te -Spandau zapustil leta 1955 .admiral Ra-fer. Naslednje leto sta mu sledila veliki admiral Don-itz ter minister von Neuratih; leta 1957. pa je prišel iz ječe še bivši ®inister Funk. V ječi so ostali še trije: Baldur von Schirach, jetnik št. 1; Albert Speer, št. 5 ter Rudolf Hess, št. 7. Prva dva sta bila obsojena na 20 let ječe, zadnji pa na dosmrtno kazen. Prvega oktobra letos sta Schirach in Speer svojo kazen odslužila. Vrnila sta ^ v svobodni svet. Baldur von Schirach, nekdanji profesor ®ozofije ter nato ideolog Hitlerjeve mlačne, je star sedaj 59 let. Med vojno je b>l gaukdter (nekaik prefekt) Dunaja. Za-vezniško sodišče ga je obtožilo, da je so začeli graditi znamenite stavbe »Tretjega reicha«, s 36 leti pa je postal minister za gradnje 'in oboroževanje. Koimaj na svo-bodi, ga že čaka obilo dela, saj so mu mnogi župani že ponudili ureditev svojih od vojne opustošenih mest. Žena mu je ostala zvesta. Ima šest otrok. Edini, ki bo še naprej ostal v Spandauu, je Rudolf Hess, nekdanji Hitlerjev namestnik, ki je sredi zadnje vojne leta 1941. pobegnil na Škotsko z namenom, da Angležem predloži mir med Nemci in zavezniki ter jih usmeri v boj zoper Sovjetsko zvezo. Izkazalo se pa je, da je shizofrenik in ne čisto normalen. V vsem času, kar je zaprt, ne govori, ne piše in ne bere. Sedaj ima 72 let. Njegova žena in sin živita v Zahodni Nemčiji. Zapadni zavezniki bi radi dosegli, da bi bil porni-loščen ali vsaj prestavljen v bolj skromno ječo, ki ne stane dosti, a Sovjeti so se -doslej vsakemu takemu poskusu odločno uprli. Vzdrževanje jetnišnčice stane zavezniške oblasti letno 100.000 dolarjev, ki pa jih ne plačajo one, ampak Zapadna Nemčija. Po 1. oktobru bo 100 vojakov in 20 jet-niških paznikov varovalo enega samega jetnika; brivec ‘iz Holandske ga bo obril vsak dan; na razpolago mu bo katoliški kriv izstrebljenja 50.000 avstrijskih Judov duhovnik iz Francije. Skupina kuharjev ter da je neupravičeno gonil na prisilno delo ljudi iz zasedbenih pokrajin. Iz ječe Mhaja sikoro slep. Zena, hči bivšega u-fadnega nacističnega fotografa Hoffman-na, se je dala takoj po obsodbi ločiti od njega, češ da ni zmožna sama dvajset 'et čakati povratka moža. Morda bo zdaj ^šel Schirach več razumevanja kot pri ^eni v svojih štirih sinovih, ki so ga ča-^li ob izhodu jetnišnice. Albert Speer pa prihaja kljub svojim ® letom iz ječe nezlomljen. Obsodili so na 20 let, češ da je bil kriv zločinov *°Per človeštvo. Kasneje so zavezniški se menja kaikor vojaki in jetniški pazniki vsak mesec; tako ima Hess priliko, da kakor prej tudi ostali' jetniki vsak mesec trikrat na leto zamenja svoj jedilni list. Obiski svojcev so dovoljeni enkrat na mesec; piše se lahko enkrat tedensko, toda pismo gre skozi cenzuro; vsak dan prejme jetnik paket časopisov iiz Zahodne in Vzhodne Nemčije, toda izločeno je vse, kar govori o nacizmu. Zato pa je hrana obilna, udobje v skladu z moderno civilizacijo, zdravnik vedno na razpolago. Jetnišnica v Spandauu je ena redkih stičnih točk, kjer vsi štirje zavezniki iz zad- krog; svoje mnenje spremenili. Izkazalo nje vojne še složno nastopajo. Je simbol 86 je, da je Speer, ki ga je Hitler naj- zmage nad nacizmom in opomin sedanjim to®j navdušil, kasneje Hitlerju obrnil tor- in bodočim rodovom., kaj čaka tiste, ki ^et in se celo zapletel v zaroto zoper njega. bi skušali znova hoditi po poti proslulega ^Peer je odličen arhitekt. Že z 29 leti je nacističnega rasizma. Mladika št. 7 Po počitniškem premoru je izšla nova ^ovilka revije Mladika, sedma v 'letošnjem letu. 'Prof. Jože Peterlin se spominja dvajsete ^letnice Radia Trst A jn omenja pomomb-1)6 dneve sredi poletja, ko sta bila na Trpkem tabor katoliške mladine v zamej-«vu, za zaključek počitnic pa še študij-**i dnevi slovenskih izobražencev v Dragi Bazovici. Osrednji članek je prispevali jezuitski pa-,er Ivan Žužek; Slovenski katoliški izobraženec in sodobna kultura. V njem je Ukazal, da kulture ne moremo ločiti od Vftre, da morajo biti nosilci svetne kul-^re predvsem laiki in nato naštel naloge ^toliških laikov v odnosu do kulture. Zanimiv je prikaz Lina Piao, pobudnika *Wturne revolucije« na Kitajskem. Prav je vredno prebrati članek prof. Maik-Saha o težavah, ki sb prišle nad sionsko šolstvo na Tržaškem iii Goriškem ^ Podpisu Londonskega sporazuma. "Ostali prispevki dopolnjujejo to števil-: nekrolog o škofu dr. Josipu Srebr-;*U, Demografske strukture v svetu (Ma-Bajec), črtica, ki se nadaljuje in ključi »Upor reči« (Karlo Volk), Po kotlin ^TON VAN DE VELDE lonijah naših otrok (M. š.), Na športnih poljih (J. U.) ter nekoliko nejasni »Traktat o pluvalizmu« (Lev Detela). Ne manjkajo običajna zaglavja kot »Pisma nam in vam«, »Kaj pravite vi?« ter »Knjige, revije in publikacije«. Niso sicer tako razgibana kot v prejšnjih številkah, kar bo bržčas posledica počitnic, a se jih na splošno splača prebrati, saj sprožijo marsikatero misel v bralcu. Povečan verski program na avstrijski televiziji Vodstvo avstrijske televizije je sklenilo letošnjo jesen povečati svoje verske programe. Sedaj imajo v pripravi nov ciklus oddaj z naslovom Vprašanja Cerkvi, v teku katerih bo katoliški duhovnik odgovarjal na vprašanja in probleme televizijskih igledaileev. Druga rubrika z naslovom: Kristjan v času, ki jo oddaja že nad leto vsakih 15 dni, bodo od oktobra dalje oddajali tedensko. Podrobnosti o verskih televizijskih oddajah so obravnavali člani posebne avstrijske katoliške komisije za radio in televizijo na posebnem sestanku v Salzburgu. Občni zbor Slovenske skupnosti v Trstu V nedeljo, 2. oktobra 1966 je bil v Trstu drugi redni občni zbor Slovenske skupnosti. Občni zbor je vodil g. Josip Terčon. Poročilo o delovanju sveta Slovenske skupnosti je podal dr. Matej Poštovan. Poročilo sveta govori o preteklem političnem delovanju, razčlenjuje sedanji politični položaj in nakazuje smernice za bodoče delo s posebnim pogledom na bližnje upravne volitve. Poročilo je vsebovalo temeljna načela slovenske narodne manjšine, analizo izvajanja sporazuma med Slovensko skupnostjo in strankami leve sredine ter pregled dela izvoljenih predstavnikov Slovenske skupnosti. Dalje je obravnavalo vprašanja slovenskega šolstva, razlaščevanja slovenske zemlje, regulacijskih načrtov, ladjedelnic, odnosov z matično domo\’ino, kakor tudi organizacijska, kmečka, delavska in mladinska vprašanja. Sledila je izčrpna debata, med katero so udeleženci ugotovili, da je Slovenska skupnost sorazmerno s številom svojih izvoljenih zastopnikov dosegla veliko več, kot italijanske stranke, k j se potegujejo za slovenske glasove. Udeleženci razprave so zahtevali, naj se sporazum z levo sredino, ki se že izvaja, čimprej v celoti izvede. Vsi so se strinjali, da ima Slovenska skupnost nenadomestljivo vlogo v boju za uresničevanje slovenskih pravic ter mora zato razširiti svoje vrste in ojačiti svoje predstavništvo v vseh javnih organih. Zato moramo Slovenci napeti vse sile, da se na bližnjih upra\mih volitvah dne 27. novembra poveča število glasov za Slovensko skupnost, ki mora dobiti svojega pokrajinskega svetovalca in dva sveto\’al-ca v tržaškem občinskem svetu, da bomo imeli Slovenci tam odločilen glas. Vprašanja, ki jih je obravnavalo poročilo sveta in so jih nato z raznih strani osvetlili udeleženci razprave, so bila tako številna in obsežna, da nam res nudijo ne le sliko o vsestranskem in zelo koristnem delovanju Slovenske skupnosti, marveč nam pokažejo pregledno podobo o splošnem položaju slovenske narodne manjšine, kakor tudi o splošnih gospodarskih, socialnih, kulturnih in političnih razmerah na Tržaškem. Zastopniki Slo\’enske skupnosti, ki so bili na občnem zboru, so lahko ugotovili, kako vsestransko in temeljito je delo Slovenske skupnosti, čeprav ima na razpolago malo strokovnega osebja in skoro nič finančnih sredstev. K delu jo žene ljubezen do naših rojakov in skrb za blaginjo slovenskega delovnega ljudstva. Na občnem zboru se je lepo videlo, kateri sta največji značilnosti Slovenske skupnosti: da je predstavnica slovenske narodne manjšine in kmečko-de-lavska stranka. Novost občnega zbora je bila tudi ta, da je Sto\>enska skupnost uradno prevzela pozitivni odnos do matične domovine ne glede na njen politični in socialni ustroj. Po razrešnici in izvolitvi predsedstva občnega zbora, sveta in nadzornega odbora Slovenske skupnosti je bita debata o bližnjih upravnih volitvah. No\’emu svetu ie bila naložena naloga, da takoj- poskrbi za sestavo kandidatnih list. Slovenska skupnost je na občnem zboru pozvala vse zavedne Slovence v tržaški občin! in tržaški pokrajini, naj se ne zmenijo za propagando naših narodnih in drugih nasprotnikcn’, temveč naj pri volitvah ojačijo naše narodno zastopstvo Slovenske skupnosti. Slovenščina in deželni svet Svetovalec Slovenske skupnosti dr. škerk je v komisiji za pravilnik deželnega sveta stavil dva popravka k pravilniku, po katerih bi lahko posameznik; vlagali na deželni svet vprašanja in predloge v slovenščini (popravek k členu 85 pravilnika) in bi slovenski svetovalci lahiko v deželnem svetu govorili v svojem jeziku ter predlagali zakonske osnutke v slovenščini (popravek k členu 100-bis pravilnika). Pri glasovanju v komisiji je ta predlog slovenskega svetovalca prodrl. Zanj so glasovali socialist Moro, socialni demokrat Renato Bertoli, dr. Škeirk in komunist Pellegrini. Proti so glasovali mi-sovec Mo-reHi, liberalec Morpurgo in predsednik deželnega sveta dr. Doro De Rinaldini. K-r-ščanskodemokratski svetovalec Gitnaldi se je glasovanja vzdržal. Dr. De Rinaldini je pozneje v časopisju pojasnil, da ni glasoval proti iz nobenega drugega vzroka kakor zato, ker je upravno sodišče že s sodbo določilo, da dežela nima pravice ukvarjati se z zadevami slovenske narodne manjšine, češ da ta pravica pripada samo Vladi in parlamentu. Ne vemo, kako se bo ta zadeva razvijala. Po raznih znakih je treba pričakovati, da bo v deželnem svetu, ki bo moral o teh popravkih razpravljati in dokončno glasovati, zmagalo stališče dr. De Rinal- dinija. Slovenci se s tem nikakor ne moremo zadovoljiti, ampak moramo nadaljevati s prizadevanjem, da nam bo ta naravna pravica priznana. Zato Slovenska skupnost v nobenem primeru ne more popustiti v tej zadevi. Odgovornim krogom je treba priklicat; v spomin, kako je italijanska Vlada leta 1945 na svoji seji izjavila, da bo zaščitila pravice manjšin s posebnimi določbami v krajevnih samoupravah. Isto je izjavil pokojni Alcide De Gasperi, ko se je 1. 1946 udeležil v Londonu konference petih zunanjih ministrov, na 'kateri so razpravljali o italijanski mirovni pogodbi. Dr. Škerku in Slovenski skupnosti pa gre priznanje za pogum in doslednost v obrambi pravic slovenske narodne manjšine. Orkani pustošijo Pretekli teden je divjal orkan »Inez« nad Guadalupo, Haitijem in Dominikansko republiko. Terjal je nad tisoč mrtvih, več tisoč ljudi pa je ostalo brez strehe. Močan orkan je opustošil tudi severno-vzhodno obalo bengalskega zaliva v Indiji ter Vzhodni Pakistan. Najbolj prizadeto je mesto Citagong, kjer je deset tisoč ljudi moralo zapustiti svoje domove, katere je poplavila voda. Tudi letos bo za misijonsko nedeljo (23. oktobra) izšla misijonska brošura. Gg. duhovnike prosimo, naj jo v tednu pred misijonsko nedeljo pravočasno dvignejo na upravi našega lista. RADIO TRST A Spored od 9. do 15. oktobra 1966 Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.15 Od nedelje do nedelje na našem valu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »•Petnajstletni kapitan«. Napisal Jules Verne, za radio dramatiziral Jožko Lukeš. Drugi del. — 12.00 Nabožna glasba. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Odmevi tedna v naši deželi. — 15.00 S pesmijo naokrog. — 15.30 Ivan Pregelj: »Tolminci«: (9) »Zmagovalci in maščevavci«, v priredbi Martina Jevnikarja. — 17.15 Obisk v diskoteki, pripravlja Janko Ban. — 18.00 Hugo Wodf: Italijanska serenada ter Vi-tezslaiv Novak: Serenada za mali orkester. — 18.30 Glasba za dobro voljo. — 19.15 Nedeljski vestnilk. — 20.30 Izbor iz skladb Čajkovskega. — 21.00 Kramatična fantazija. — 22.00 Nedelja v športu. — 22.10 Sto let komorne -glasbe v Furlaniji. Ponedeljek: 12.15 Liki iz naše preteklosti: »Milan Bekar«. Napisal Rado Bednarik. — 13.30 Priljubljene melodije. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 Aleksander Glazunov: Koncert št. 2 v h duru, op. 100, za klavir in orkester. — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič: (2) »Dragotin Kette«. — 21.00 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. — 21.25 V plesnem ritmu. — 22.30 Slovenske skladbe za violino in klavir. Gašpar Mašek: Variacije jz Donizettijeve »Lucije«. — 22.45 Južnoameriški odmeri. Torek: 12.00 Iz slovenske folklore: »Sje-kaj, sjekaj smrečicuo, de b’š narjedo ba-r-čicuo« - napisala Lelj-a Rehar. — 13.30 Glasba po željah. —- 17.20 Glasba za vaš transistor. — 18.30 Violinist Eddy Perpich, pri klavirju Lucia Passaglia. — 19.00 Za vedro razpoloženje. — 20.35 Miihajil Glinka: »Ruslan in Ljudmila«, opera v petih dejanjih. Sreda: 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 13.30 Glasba iz filmov in revij. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 19.15 Higiena in zdravje. — 19.30 Zbori, gostje v Trstu: Zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane. 20.35 Simfonični koncert orkestra gledališča Verdi v Trstu. V odmoru kersa odpravil z zavojčkom cikorije! Zraven pa časnik o Tipkesovi, z laskavim člankom ,ki bi ga napisal Mik-kers z-a pet centov od virstice? Ne, Jon, tvoja škodoželjnost je odveč. Zaradi ženskega -lasu te je zapustilo veliko upanje, ali pa nimaš na Wolvesti Greete z zlatimi kitami, 'ki bi jih rada ovila kakor trak okoli tvojega trmastega vratu, da bi te obdržala z vso tvojo poštenostjo? In kaj ti je ljubše, milost gospodične Tipke-sove ali tisto, kar je samo in docela tvoje in je skrito v srcu edinstvene žene pri »Zlati zvezdi«? Mirno, fant, tvoj stol te čaka in copate so pripravljene. Jon se nasmehne: manjka samo še spalna čepica in brezzobo žužnjanje o Napoleonu. Tik pred hišnimi vrati ga pokliče neka soseda: »Gospod, -gospod, tecite no brž gor! Videla sem vašega fanta v strešnem žlebu!« Kakor blislk šine Jonu skozi srce. Odrine vrata in vihra po stopnicah kvišku. Ali naj res ne...? Roka mu ujame paglavca za hlače -in ga sunkoma potegne nazaj. Kar nato sledi, je rapsodija očetovskega obupa. Jon namreč pošteno podkuri v ta namen odločeni del i-n fant tako silno ihti, da začne Lientje — tudi ona je sedela že na zadnji stopnici — z njim vred tuliti in da učinkuje sugestija dalje na Greeto, večno mater, ki maže mazilo na občutljivo mesto. Za kazen mora Peer ob sedmih v posteljo. In medtem ko lepi Nan-d punčko male Lientje, ki leži na mizi in zasleduje njegove gibe, pripoveduje Jon Greeti, kaj se mu je bilo primerilo. »Da, bruhne iz njega, »to je gotovo uspeli dovetdnevn ice.« »Ali, fant,« šepeče Greeta, »saj sem jo komaj začela.« In ko se mu obraz spet zoblačl, mu reče ona s smehom, ki je v njem polno poganja: »Jaz sem prodala danes za dvajset frankov stvari. Spet lahko jemo.« (se nadaljuje) V Sovodnjah je kosila smrt _ OBVESTILA RZASKE NOVICE Kaj bo s tržaškimi ladjedelnicami Ko to pišemo, še ni znano, kakšna bo usoda tržaških ladjedelnic. Tako imenovani drugi načrt družbe IRI predvideva zaiprtje Sv. Marka in tovarne strojev pri Sv. Andreju. V omenjenih obratih je zaposlenih skupno 4.300 ljudi. Poleg tega delajo za ladjedelnice številna manjša industrijska ter obrtniška podjetja. Tudi tu je treba računati na več tisoč ljudi. Vsi skupaj bi zgubili delo. Kaj b; namesto tega dobili? Trst bi dobil ravnateljstvo ladjedelnic z direkcijo in oddelkom z naslovom »Itailcantieri« za načrtovanje. Tu bi bilo zaposlenih 1000 do 1200 ljudi, okrog 600 do 800 več kot jih je že tu, a večina bi prišla iz Genove in Tržiča. Trst hi dalje dobil novo tovarno velikih Dieselovih motorjev. Tovarna bj bila last IRI-FIAT in bi investirala okrog 42 milijard. Tu bi bilo zaposlenih okrog 2200 ljudi {Poleg tega bi zgradili v Trstu še suhi dok (400 zaposlenih) in postajo za razplinjevanje pri Sv. Roku (50 zaposlenih). Novih delovnih mest bi bilo nekaj manj kot doslej. Predvsem pa bi izgubili delo tisti, ki so zaposleni pri postranskih industrijskih in obrtniških podjetjih, katerih pri teh računih sploh ne upoštevajo. Komunisti ta načrt odklanjajo in zahtevajo, da je treba racionalizirati ladjedelnico Sv. Marka in tovarno strojev. Predstavniki leve sredine zagovarjajo drugi načrt IRI in zagotavljajo, da je predrugačenje nujno v državnem okviru in da pri njem nihče v Trstu ne bo izgubil dela. Komunistom pravijo, da bi bilo vsaj okrog 1000 brezposelnih, če bi ostali pri starem in bi samo racionalizirali ladjedelnico in tovarno strojev, ker bi potem večino dela opravljali stroji. Poleg tega komunisti zahtevajo, da bi moral biti sedež ravnateljstva »Italcantieri« v Genovi. Kaj naj rečemo k item načrtom in tej polemiki? Nobenemu ne moramo dati v celoti prav. Oboji gledajo le na sedanji položaj, namesto da b; pomislili, da se mora tržaško gospodarstvo razvijati, da je treba omogočiti bodoči razmah trža- ških ladjedelnic, pristanišča in pomorskega prometa, ker se bo drugače tržaško mesto v konkurenci z domačimi in tujimi ladjedelnicami ter pristanišči zadušilo. Medtem ko bo drugod možen razvoj, se Trstu z nobene strani ne obeta in zagotavlja ta možnost. Slovenska skupnost je na svojem občnem zboru pokazala ravno na to točko in zahtevala ohranitev ladjedelnic ter zagotovitev in finančna sredstva za razmah tržaške ladjadelniške industrije, pristanišča in pomorskega prometa. Slovenska skupnost zlasti opozarja, da je tako v ladjedelnicah kot v postranskih podjetjih zaposlenih veliko število Slovencev. Treba jim je ne samo zagotoviti zaposlitev, ampak omogočiti nadaljevanje pomorske tradicije Trsta in dati doma zaposlitev mladim strokovno usposobljenim ter šolanim ljudem, da jim ne bo treba pri iskanju kruha zapuščati doma ter domačega kraja. Duhovniške spremembe v tržaški škofiji V smislu novih koncilskih ddločil so bili tildi v tržaški škofiji zamenjani dekani. Dekana msgr. N. Silvanija, župnika na Opčinah, je nasledil msgr. Franc Šibenik, župnik na Proseku. Tudi v zavodu Marijanišče na Opčinah je prišlo do sprememb. Zaradi slabega zdravstvenega stanja je g. Franc Štuhčc odložil mesto ravnatelja. V bodoče bo ekonom v zavodu, za ravnatelja pa je bil imenovan g. Ivan Dobršek, ki je že do sedaj deloval v Marijanišču. K Marijinemu svetišču na Vejni se je iz Boljunca preselil g. Al. Zupančič, ki bo skrbel za slovensko govoreče romarje; v Boljuneu ga je nadomestil g. Marij Ger-dol, ki je bil dolgo vrsto let slovenski dušni pastir na župniji sv. Vincencija v Trstu. Na njegovo mesto je k Sv. Vincenciju prišel g. Anton Surina. Vsem gospodom želimo na novih mestih obilo božjega blagoslova. m □ RIŠKE NOVICE 437 otrok v slovenskih osnovnih šolah na Goriškem Od 1. oktobra dailje obiskuje slovenske osnovne šole na Goriškem 437 otrok (lani 404). V prve razrede osnovnih šol se je vpisallo 105 otrok (lani 85), v druge 87 (87), tretje 81 (91), četrte 84 (65) in pete 80 (iani 76). Poroka na Sv. Višarjah V soboto, 24, septembra sta se na Sv. Višarjah poročila Vera Mazzoli iz Rima in Hanzi Kravina iz žabnic. Nevesta je po materini strani Ehrlichova iz Žabnic, ženin pa znan žabniški rojak, ki je dokončal slovensko učiteljišče v Gorici. Med počitnicami je svoj čas veliko let pomagal kot zakristan v Marijinem svetišču na Višarjah, sedaj pa živi v Miinchenu na Bavarskem, kjer ima trgovsko podjetje z južnim sadjem. Novaporočencema naše čestitke! Umrla je Zorka Beletova V visoki starosti 80 let je v gori.ški bolnišnici v soboto, 1. oktobra umrla Zorka Bele, sestra pok. kanalskega dekana, pesnika in pisatelja monsignorja Venceslava Beleta. Njeno življenje je bilo življenje pridne Marte, saj je vsa svoja najlepša leta in vse svoje moči posvetila bratu duhovniku kot gospodinja. Rojena v Šmartnem v Brdih je takoj po bratovi novi maši odšla k njemu za gospodinjo. Skupaj s sestro Milko, kj je bila nekaj časa uradnica, sta stregli bratu in po njegovi prerani smrti leta 1938 sta se obe zatekli v Gorico. Med vojno je bil njun dom na Placuti marsikomu varno zavetje. Radi sta pomagali, svetovali, tolažili. Pozneje sta se preselili v Rojčevo hišo v ulioi Contavalle in živeli skromno tiho življenje, obe preizkušene s trpljenjem in boleznijo. Bog je vzel k sebi prvo Zorko, ki je bila še dokaj pri moči in mnogo bolj čvrsta od bolehne Milke. Pokojna Zorka je bila v Gorici dobro znana. To je pokazal tudi pogreb v ponedeljek popoldne. Iz bolnišnice so jo pripeljali v stolnico, kjer je msgr. Novak opravil pogrebno sv. mašo. Pogreb so vodili štirje duhovniki, stolni vikar dr. Humar, p. Fidelis, p. Cirili iz Kromberka in g. Eržen iz Alojzijevišča. Zelo veliko Goričanov in tudi iz sosednje Jugoslavije, kjer sta bili sestri Beletovi dobro znani, se je udeležilo sv. maše in pogreba. Gospod naj pokojni Zorki nakloni plačilo za zvesto delo v življenju, sestri Milki pa naj da svojo pomoč in tolažbo. Lepo priznanje slovenski dijakinji V Miljah se je prejšnji teden zaključila razstava umetniških del, ki so jih izdelali učenci in dijaki osnovnih šol. Komisija je ocenila najboljša dela in nagradila tudi dijakinjo goriške srednje šole, Mučič Ado, ki je dosegla tretje mesto v oddelku C. Pridni dijakinji in njeni profesorici Frankovi, čestitamo. Predsednik Moro bo obiskal Gorico Goriški župan Martina je potrdil vest, da bo dne 4. novembra ministrski predsednik Moro obiskal Gorico. Prisostvoval bo tudi odkritju spomenika vojaku Italije, napovedanega za tisti dan. Ob tej priliki bo prišlo v Gorico veliko bivših bojevnikov iz vse Italije. Podberšček — državni prvak CSI Preteklo nedeljo se je član OIympije Edi Podberšček udeležil vsedržavnih lahkoatletskih tekem CSI (Centro Sportivo Italiano), ki so se vršile v mestu Termoli (prov. Campobasso). Dosegel je zelo lep uspeh: prvo mesto in naslov prvaka v metu diska, ki ga je vrgel 41,56 m. Isti atlet se bo prihodnjo soboto in nedeljo udeležil državnih tekem za naraščajnike, k; bodo v Rimu; metal bo disk in kladivo. Pretekli teden smo imeli pri nas kar tri pogrebe, tako da se je število umrlih v tem letu zvišalo na 6 moških in eno žensko. To je že rekordno število za našo vas, posebno za moške. Prejšnji petek smo pokopali 43-letnega trgovca Ladota Uršiča, ki je že več časa bdlehal in nesrečno naključje je hotelo, da je nenadoma umrl. Pokojni je biil kot trgovec dobro znan v vasi in okolici ter spoštovan od vseh. Biil je zelo razgledan in dober družinski oče, ki je svoje otroke vzgajal v zdravem katoliškem duhu. Pred leti je vodil cerkveni pevski zbor, ki je v cerkvi prepeval v čast božjo. V nedeljo smo najprej pokopali 58-let-nega kmetovalca Popita Guli na, ki je bil potomec stare krščanske' Gulinove rodovine in je skrbel, da se je tudi njegova družina vzgajala v istem duhu. Ko je služboval pri nas pok. vikar Čargo, je opravljal pok. Pepi službo cerkovnika. Bil je priden in skrben gospodar ter neomah-Ijivega značaja. Za tem pogrebom smo spremljali k večnemu počitku 70-letno Alojzijo Devetak (Ušerjevo) por. Cotič. Ta dobra in' 'tiha žena, ki je v svojem življenju poznala -le delo in molitev, je nepričakovano zatisnila ■svoje trudne oči. Umrlim naj Vsemogočni podeli mir in pokoj v domači zemlji. Prizadetim družinam 'izrekamo iskreno sožalje. * * * V obvestilo vsem prizadetim, ki so podpisali spodaj navedeno zahtevo, katero je občinski svetovalec g. Hmeljak predstavil g. županu in ki je prišla na sejo dne 26. julija t. L, se daje na znanje, da je prišla zahteva dobesedno zavrnjena. Zahteva se glasi tako; Podpisani občani iz Sovodenj smatramo, da je nujno potrebno, da se dokončno v javno korist uredi zadeva služnostne pravice pešhoje ter z vozom in s stroji, po poti, ki gre po parcelah 149/118 in 149/110 vložka 289 d. c. Sovodnje. Po tej poti smo občani vedno hodili in vozili nemoteno. To se je dogajalo že najmanj od leta 1890, ko so zasebniki odkupili od občine omenjene parcele. Prosimo torej, da županstvo ukrene vse potrebno, da se ta služnostna pravica še vedno nemoteno javno uživa.. Pot je namreč absolutno potrebna za javnj promet in v korist velikega dela občajiov. Sledi 52 podpisov. Zaradi te zahteve se je na seji vnela velika diskusija. Vsi svetovalki večine so bili proti tej zahtevi z županom vred, kateri je dejal, da pot, po njegovem mnenju, ni potrebna, kvečjemu samo za tiste ljudi, ki imajo tam svoje hiše. Čudno, pot je bila koristna in potrebna že čez sto let, ker se jo najstarejši ljudje spominjajo; danes pa, ko imajo Sovodnje dvakrat toliko prebivalcev in desetkrat toliko prometa, pa nj potrebna več? Županstvo celo avtorizira zasebnike, da lahko poti zapirajo, kar se v Sovodnjah ni nikoli dogajalo niti pod Avstrijo niti pod fažizmom. Nobene steze ni smel nihče zapreti. Odkar pa je v Sovodnjah na oblasti »napredna stranka«, je to že tretja pot, ki so jo zaprli prometu. V Sovodnjah je že tako premalo poti, da morajo kmetje delati pol ure dolge ovinke, da pridejo na svoja polja, ko pa bi lahko z vknjižbo že obstoječih prehodov omejili vso to brezpotrebno zamudo časa. Tega pa na občini nobeden ne misli; narode samo to, kar je njim všeč in ne tega, kar ljudje potrebujejo in želijo. Poroka Preteklo soboto sta si v Sovodnjah obljubila večno zvestobo Arnaild Ferfolja iz Doberdoba ter Marija Tomšič iz znane sovodenjske družine. Novemu zakonskemu paru izreka čestitke in voščilo na skupni življenjski poti tudi naš list. RAZPIS TEKMOVANJ »MEMORIAL M. FILEJ 1966« Š. Z. 01ympija tudi letos organizira športno manifestacijo »Memorial M. Fi-lej«, ki bo tako že peta po vrsti. Na sporedu so različna tekmovanja. Streljanje z zračno puško se bo vršilo v dneh 21. in 22. oktobra ob osmih zvečer v dvorani Katoliškega doma v Gorici. Tekmovali bodo lahko posamezniki in ekipe, sestavljene iz treh članov. Prvi trije bodo nagrajeni z medaljami, prva ekipa bo dobila prehoden pokal. Streljalo se bo iz razdalje 10 metrov, vsakdo bo imel na razpolago 10 strelov. Prijave se sprejemajo do četrt ure pred začetkom tekme; vpisnina je 100 lir. Tekmovanje v lahki atletiki se bo vršilo v soboto, 22. in v nedeljo, 23. oktobra na Šolskem stadionu v Gorici. Tekmovalci bodo razdeljeni v dve kategoriji; naraščajniki (letnik 1950 in mlajši), mladinci (letnik 1949 in starejši). Podroben program in umik bo javljen pozneje. Odbojka se bo vršila v tednu od 24. do 30. oktobra v telovadnici Scuola d’Arte v Gorici, vedno zvečer od osmih dalje. Moštva naj se prijavijo do 21. oktobra. Zmagovalec bo prejel prehoden pokal. Namizni tenis se bo vršil v dneh 7., 8. in 9. novembra v prostorih Katoliškega doma v Gorici. Tekmovale bodo ekipe in zmagovalec bo prejel prehoden pokal. Prijave je treba poslati do 5. novembra. Nogomet je v programu v tednu od 13. do 20. novembra. Podrobnosti bodo javljene pozneje. Tek čez dm in stm bo zaključil športno manifestacijo in se bo vršil dne 27. novembra v števerjanu. Organizacijski odbor prosi netekmoval-ce fante in dekleta, da se prijavijo za sodnijski zbor. Šola Karla Marxa Oblast je zaukazala, da se mora milemu narodu raztolmačiti tri osnovne pojme: kaj je kapitalizem, kaj socializem in kaj komunizem. Sekretar Joto v Črni vodi je dobil okrožni poziv, da takoj skliče miting in poskrbi, da narod dobi potrebna pojasnila. Sklical je miting in prečita! okrožnico. A med prisotnimi ni bilo nikogar, ki hi znal raztolmačiti, kar je okrožnica velela. Zato je bil sprejet soglasni sklep, da gre sekretar Jovo k Titu, ki naj da uradno pojasnilo. Miting so zaključili s pesmijo: »Druže Tito, mlado žito, druže Tito, ljubičice bela, itd.« Sekretar Jovo pa je šel. Imel je srečo in je brez nadaljnjega prišel do Tita, ki ga je nagovoril: »Jovane, kako ti gre? In kaj te jo pravzaprav prineslo k meni?« Sekretar Jovo je povedal, kaj ga teži in da njegovi v Crni vodi želijo mero-dajnejšo razlago pojmov kapitalizem, socializem in komunizem. Tito je stal pri oknu in dejal: »Nič lažjega kot to! Pridi sem! Ali vidiš tam zdolaj avtomobil? Vidiš tudi človeka, ki stoji poleg? Torej avto je last tega človeka, Samo on se lahko v njem vozi, ali pa največ še kdo, katerega on povabi. Vidiš, on je kapitalist. To jc kapitalizem, če bi se pa smel voziti v onem avtomobilu jaz, ti ali vsakdo drugi, potem bi to bil socializem. Ko pa bomo imeli vsi vsak svoj avto, tedaj bo to komunizem. Si razumel?« »Sem, tovariš Tito, in najlepša ti hvala!« Tito mu šc naroči, naj pozdravi vse dru-žete v Crni vodi, stisne mu roko v slovo in presrečni sekretar Jovo je odšel. Ko se je vrnil v Cmo vodo, je takoj Odškodnina žrtvam nacizma Uradni list št. 207 z dne 22. avgusta 1966 je prinesel zakon št. 646 z dne 6. avgusta 1966, ki zadeva »Spremembe in do datke k odloku predsednika republike št. 2043 z dne 6. oktobra 1963 in se nanaša na določbe o razdelitvi zneska, k; ga je nakazala Vlada Zvezne nemške republike v Bomnu na podlagi bonnskega sporazu-ma z dne 2. junija 1961 kot odškodnino italijanskim državljanom, preganjanim od nacistov«. S tem odlokom je postavljen nov rok treh mesecev od dneva objave zakona v uradnem listu. Rok zapade 22. novembra letos. Do takrat imajo možnost predlo žiti potrebne dokumente in dokazati pravico do odškodnine vsi, ki so vložili P1'0*’" njo že pred 21 julijem 1964. Prizadeti naj pohitijo in predložijo vse dokumente v omenjenem času in nikakor ne kasneje. ing. Janko Koštf Knjižica NAŠA DARITEV je izšla v četrti izdaji. Posamezne izvode lahko dobite v knjigarnah v Fortunato v Trstu in V Gorici za ceno 250 lir. Večja naročil sprejema in izvršuje Marijanišče, ki je Knjižico izdalo in založilo. Knjižica obsega: red sv. maše, speve nedeljskih in prazniških maš ter sto cerkvenih pesffli Koristno im praktično knjižico vsem župnijam vljudno priporočamo. Poštni našlo'1 za naročilo: Marijanišče, OPČINE (Trte ste). Obvezno bolniško zavarovanje za verske poklice. Državni uradni list št. 178 je pri' nesel zakon št. 535 z dne 24. junija 19(6' s katerim je bilo obvezno bolniško z3' varovanje razširjeno na one( duhovniške in redovniške poklice, ki za plačilo opravljajo podrejeno delo pri drugih, ki nimajo značaja cerkvenih ali verskih ustanov. Obvezno bolniško zavarovanje velja tudi ** duhovniške in redovniške poklice, ki s® že zavarovani za starost in onemoglo*1 pri blagajnah, zavodih ali ustanovah, P so naštete v zakonu št. 692 z dne 4. avgusta 1955. Iz Celovca smo prejeli več izvodov »Družinske pratike« za leto 1967. Na razpolag0 so na upravi lista. Cena 200 lir. DAROVI: Za Alojzijevišče: N. N. 5.000; N. N. 5.0$ dr. Fr. Lenkič 2.000; družina Vetrih 5.0$ lir. Namesto cvetja na grob drage ZorK® Beletove daruje Jerica Jakončič lir 2.0$ za Alojzijevišče in lir 2.000 za Zavod sv' Družine. Za Zavod sv. Družine: Žvanutove naine' sto cvetja na grob pok. Bele Zorki 2.500; Družina Vetrih 5.000; N. N. 2.000 lir. Vsem dobrotnikom iskren Bog plačaj■ sklical miting in- vsi so prišli. Za uvod je Jovo sporočil, da jih Tito vse prav lepo pozdravlja. Nato je pogledal naokoli, kje naj bi bil avtomobil. A tega ni bilo, sploh ni bilo videti nič posebnega, le tam na robu množice je stal cigan z vrečo na hrbtu. Jovo ga pokliče na oder in pozove ljudi, naj pazijo. Vzel je ciganu vrečo in rekel: »Vidite to vrečo. Je njegova, samo cigo jo lahko rabi, samo on nosi in nihče drugi. Cigo je torej kapitalist. Če pa bi to vrečo nosil on, in jaz, in vsakdo od vas, to bi bil socializem. A ko bomo vsi imeli tako vrečo, tedaj bo to komunizem. Ste razumeli?« »Smo!« In za zaključek je zaorila pesem: Druže Tito jaši konja bela, za njim ide Amerika cela, Amerika cela-a-a-a-a ... OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpe®' trgovski L 3#, osmrtnice L. 50, več ^ davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Tiska tiskarna Budin v Gorici ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ^ z nami sočustvovali ob smrti naše dra^ Zorke Beletove Zlasti smo dolžni zahvalo čč. duhovi ni, msgr. Novaku za pogrebno mašo stolnici, darovalcem cvetja in vencev 1(1 vsem, ki so se v tako velikem števila udeležili pogrebne maše in našo dra^ pokojnico spremili na pokopališče. Sestra Milka In sorodniki Gorica, 4. oktobra 1966 ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in nam pomagali težki izgubi našega ljubljenega LADOTA Posebna zahvala čč. gg. duhovnikoma, darovalcem cvetja in vsem, ki so spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena, sinova Robert in Ladi, mama, sestri, brat in ostali sorodniki Sovodnje - Gorica, 5. oktobra 1966