IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in upravai Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, De-lavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, znafaii. vsaka beseda Din 1.—. Wf jr JBjSSj mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0-50
Veliki učitelj demokracije in socialnosti
Prvi predsednik češkoslovaške republike dr. T. G. Masaryk je bil znamenita duhovna avtoriteta. Filozof je bil v najpleroenitejšem smislu. Po rodu je bil Slovak. Odlikoval se je pred svetovno vojno, med njo in ob sklepanju miru, ki je bil po zamisli Wilsonovega načrta, pri katerem je sodeloval tudi Masaryk s svojo duhovnostjo, evangelij svobode narodov in bratskega sodelovanja.
Načela demokracije je Masaryk obširno obravnaval v svojih razpravah in tudi kot predsednik češkoslovaške republike je ob vsaki priliki poudaril, da je demokracija oblika, ki je primerna civiliziranemu človeku.
Posebej je poudaril, da je današnja demokracija pomanjkljiva, da ni prava demokracija, toda to ni greh, ni krivda demokracije, ampak krivda onih, ki jo izvajajo. Družba še ne pojmuje demokracije, le zato zlorablja njeno ime.
Načelo demokracije pa ni zagovarjal le Miasaryk. Vsi, ki verujejo v civilizacijo človeštva, so bili in so še danes zanjo. Ce danes ta veliki ideal bratskega sodelovanja med ljudmi manjka, ni dokaz, da postajamo človeku človek, marveč, da mislimo le na to, kako bomo hlapčevali sočloveka, oziroma strahovali sočloveka.
Ta preorijentacija javnega mnenja je povzročila, da naša civilizacija ni šla sporedno z razvojem, da je nastopila karenca v cilizaciji in otopelost, ki ne obvlada več človeških živcev in ne stopnje razvoja.
Masaryk je umrl. Ali nauk njegov in drugih filozofov, ki so se bavili s problemom človeške družbe, kakor tudi razvoj in bitnost človeka, ni pomrla. Dremlje pač v človeku, toda zbudi se, ko se zbudi človek in se zave svojega dostojanstva. To je naravni zakon. Ce bi to ne bilo, bi bili ostali zverina ali karkoli. Ker smo pa sposobni za civilizacijo, bomo krizo preboleli v težkem boju in zmagal bo človek, zmagala civilizacija in demokracija.
Politična konferenca v Beogradu. Predsednik izvršnega odbora' SDS Večeslav Vilder je bil tedni v Beogradu, kjer je imel konference s prvaki radikalne in demokratske stranke.
SSSR in Nemčija
Zanimiva polemika
Oficijelno ni vlada SSSR doslej povedala svojega mnenja glede navzočnosti nemških čet v Romuniji. Ko pa je te dni napisal nek danski časnikar v listu »Politiken«, da je bil SSSR obveščen o prihodu nemških čet v Romunijo in tudi o njihovem številu, se je javila uradna ruska poročevalska služba Tass in sporočila, da ta trditev danskega časnikarja ni resnična.
K tej izjavi Tassa pa pravijo v Berlinu, da so bile vse prijateljske države, ki bi utegnile imeti interes na vkorakanju Nemcev v Romunijo, o tem predhodno obveščene, in da Tass samo hoče zanikati' nekatere netočnosti v poročilu, ki ga je objavila »Politiken«.
Kaj bo na to rekel Tass, bomo šele videli. Vsekakor je zanimivo, da moskovska vlada molči in daje le posredne izjave. V balkanskem vprašanju je til n. pr. v to svrho naročen poseben članek v »Izvestjih«, v katerem je bilo rečeno, da SSSR balkanske zadeve ne brigajo. Takoj potem je uredništvo lista potom poročevalskega urada Tass članek obžalovalo. Prilično enak je sedaj postopek moskovske vlade v vprašanju prihoda nemških čet v Romunijo.
Ponovno naglašajo v Berlinu, da se prijateljski odnošav meH onema državama niso prav nič spremenili. Kot dokaz se navaja dejstvo, da SSSR pošilja Nemčiji petrolej preko Konstance, pa tudi vse drugo, kar se jc obvezal dobaviti; nadalje se omenja, da je te dni prispela nemška komisija za trgovinska pogajanja v Moskvo, čije namen je poglobiti trgovinske stike med obema dr-|žavama, in kot tretji dokaz dobrih od-nošajev med obema državama se omenja prihod štirih ruskih časnikarjev na zapadno fronto, kamor so te dni odpotovali iz Moskve na povabilo nemškega vrhovnega armadnega poveljstva.
Na drugi strani se omenja kot zelo značilno razgovore, ki se vrše med vlado SSSR in vlado Turške republike. Nadalje govori za zbližanje med Anglijo in SSSR dejstvo, da je SSSR zopet imenovala vojaško odposlanstvo v Angliji, kjer ga že od leta 1937. dalje ni več
bilo. Podčrtava se, da SSSR podpira Cankajška v boju proti Japoncem, ki so vendar člen v verigi držav osi in ki so s pogodbo zavezali Nemčijo in Italijo, da nastopita proti vsakomur, proti komur bi nastopili Japonci, ako bi se vmešal v vojno proti Japoncem na strani maršala Cankajška. Zelo je tudi odjeknila izjava Roosevelta, ki jo je dal te dni, ko je rekel, da se prepoved izvoza
vojnega materijala ne nanaša na prijateljske države, med katerimi je omenil SSSR. Po tej izjavi sodeč, se lahko sklepa, kakšne vrste razgovori se že nekaj časa sem vodijo med vlado Zedinjenih držav in Moskvo. Protivno temu se omenja spor, ki je zopet nastal med Anglijo in SSSR zaradi 30 trgqy-skih brodov baltiških držav, ki so jih Angleži zadržali.
NemSko-rusko prijateljstvo
(Kakor ga predstavlja nemška vojaška revija )
Nemška vojaška revija »Militar-Wis-senschaftliche Rundschau« je objavila zanimivo razpravo o nemško-ruskih odnošajih z vojaško-političnega stališča. V srbskem prevodu je izšel ta članek tudi v našem vojno-znanstvenem časopisu »Ratnik«, ki ga urejuje brigadni general Ljubomir Stefanovič.
Zaradi prostora moremo mi podati svojim čitateljem samo glavne zanimivosti in pregled te razprave, ki pravi med drugim:
»Nacionalsocialistična Nemčija in komunistična Rusija sta se sporazumeli v odločilnem trenutku evropske zgodovine. Nasprotniki se tolažijo, da ta nem-ško-ruski sporazum ne more dolgo trajati zaradi velike razlike v obojestranskih nazorih in ideologijah. Vznemirja jih skupna meja med Rusi in Nemci, kakor tudi napredovanje Rusov na zapad. Toda tega ni povzročila Nemčija, temveč Anglija s svojo politiko obkoljeva-nja. V pogledu obkoljevanja je bilo za Nemčijo od nekdaj važno »poljsko vprašanje«, Nemčiji je bilo jasno, da more to vprašanje rešiti samo z Rusijo. Zato je bilo za Nemčijo velikega pomena zbližanje z Rusijo; to sta potrdili i Francija i Anglija, ki sta se trudili, da bi Rusijo ločili od Nemčije, pa čeprav bi za to žrtvovali svoje lastne interese.
Danes se v Nemčiji pogosto opozarja na škodo, ki smo jo imeli, kadar je bila Nemčija v neprijateljstvu z Rusijo, in na koristi, ki smo jih imeli, kadar smo se sporazumeli. Zato lahko mirno rečemo, da nacionalsocialistični Nemčiji, ki je že preživela komunizem, ne preti prav
nobena nevarnost, ako proži roko sovjetski armadi. Nemčija more imeti od tega samo koristi.«
Nato razlaga nemška revija strateški, gospodarski in politični položaj in zaključuje svoja obširna izvajanja takole:
»Prepad, ki je delil Nemčijo in sovjetsko Rusijo, smo premostili. ... Realno politično gledanje je potisnilo v stran vse ostalo. ... Složni smo v boju proti demokratičnemu in kapitalističnemu svetu. ... Vsem uvidevnim je jasno, da nemška naklonjenost napram Rusiji ni prehoden pojav, temveč politični preobrat velikega političnega in časovnega obsega.
Ml se ne damo varati po močeh in slabostih sovjetske Rusije. Poznamo njeno vrednost za nas, pa tudi našo za njo. Kolikor iskreneje o tem govorimo, toliko bolje. Rusi so dostopni za drastične argumente. Dogodki so pokazali tako njim kakor nam, v kako nevaren položaj bi prišli, če bi nas tretja stran izigrala. Složna Nemčija in Rusija sta nepremagljivi. Spopolnjujeta se na srečen način in zato so se demokracije tako trudile, da bi preprečile združitev nemškega organizacijskega talenta z neizčrpnim bogastvom sovjetske dežele.«
Nato pravi revija, da se bo nemško-rusko prijateljstvo spopolnilo še z ru-sko-japonsko pogodbo, ki bo vplivala na japonsko-kitajski spor in na novo ureditev Azije. Že danes se v Moskvi ugodno počutijo ob tej svoji politiki, ker se čutijo bolj varne.
Strahoviti letalski napadi
Strašni nemški napadi na London
Nemško uradno poročilo javlja, da so I Dne 16. oktobra so Nemci nadalje-nemška letala v torek, dne 14. in v noči vali z napadi na London, kljub zelo slana 16. oktober neprestano napadala ' bemu vremenu. Obiskali pa so tudi Bir-
London in metala bombe na mesto. — Ponoči na sredo so bila nemška letala U ur neprestano nad Londonom in so Povzročila z bombami strahovito razdejanje, — Nemci so po poročilu nevtralnih opazovalcev poslali nad London 1000 letal, ki so vrgla na mesto 1 mili-ion kilogramov bomb.
London je bil to pot tako bombardiran, da je gorelo na vseh straneh in je dim dobesedno prekril vse mesto. Angleška letalska obramba je odpovedala. Nemci so kar podili angleške lovce po Angleškem nebu.
Pred tedni smo čitali, da vodi letal-operacije proti Londonu maršal ^ring. Sedaj pa je nemško letalsko po-Veljstvo objavilo vest, da je te zadnje 5®Pade dirigiral general Kesselring. — pravi, da so nemški letalci ponos-da vrše to uničevalno delo, pri če-jim lebdi pred očmi zgled porušene
□ y C , rt **	1%	. i n T 3 .i I t /i n n a *• I A* . M
mingham in Liverpool. Vsepovsod so bombe zažgale tovarne, vojaške zgradbe, ladjedelnice, lope za letala itd.
Neka nemška podmornica je potopila tri oborožene trgovske ladje s skupno
21.000	tonami.
Bombardiran je bil nek vojaški vlak, porušena neka radijska postaja za Dalj-nji vzhod in s pomočjo nekega novega žarometa se je posrečilo sestreliti neko angleško letalo.
Nemci pravijo, da so Angleži v teh dneh metali bombe brez cilja in je trpelo samo civilno prebivalstvo v nemških mestih.
Angleške bombe na nemška industrijska središča
(Reuter.) V noči na 17. oktober so angleška letala nad 2 uri metala bombe
j*ršave, razbitega Rotterdama in Dun-(na pristanišče v Kielu, kjer se je na-erqueja.	Ihajalo	tudi	nekaj	vojnih	ladij.	Zadeta
sta bila Deutschland-Werke in Germa-nia-Werke. Opaziti je bilo več požarov. — V Leuni pri Leipzigu so letala zopet napadla tovarno za umetni bencin. Opaziti je bilo več velikih eksplozij, zlasti ko so bombe zadele v neko skupino dimnikov. Razen tega je bila v bližini Leipziga bombardirana neka električna centrala in dve tovarni. — V Poletzu pri Stettinu je bilo povzročeno veliko razdejanje v ondotni tovarni za umetni bencin, ki je ena največjih te vrste, saj so letno produkcijo pred pričetkom vojne cenili na 200 tisoč ton. To je bil sedaj drugi napad na to tovarno, Že po prvem napadu v septembru je bilo nemogoče dobiti bencin iz te tovarne, seda je bil povzročen hud kvar v tovarni, tako da bodo dobave bencina izostale.
*
(Reuter.) V času od 5. do 15. oktobra so angleška letala napadla 52 nemških krajev in na nje metala bombe. Posamezni kraji so bili napadeni po 5 krat, Berlin sam pa 2 krat. Posebno hude poškodbe vsled bombardiranja je utrpel Hamburg. Vsled razdejanja ladjedelnic so bila prekinjena vsa dela na gradnji ladij.
Angleži pravijo o nemških napadih, da so povzročili manjšo škodo, kot navali letal v septembru, toda bombe so zahtevale več človeških žrtev.
Angleško poročilo o zgubah vojnih ladij
Angleška admiraliteta poroča, da so v zadnjem času angleške ladje potopile Italijanom 2 rušilca, 2 pomožni križarki, 2 vlačilca in 4 letala, Nemcem pa 2 vlačilca, 2 ladji spremljevalki in 1 trgovski parnik.
Zgube letal
Angleži so zgubili v času od 6. do zaključno 12. t. m. 105 letal, Nemci pa samo 32. Angleži pa trdijo, da so zgubili Nemci 66 letal, sami pa 43 letal.
17 milijonov vojnih obveznikov
se je favilo v Zedinjenih državah
dne 16. oktobra, ko je začel popis moških od 21 do 35 let. Prijavili so se tudi starejši letniki prostovoljno.
Spopadi na Sredozemskem morju in v Afriki
Italijani o bojih v Afriki.
Italijansko 131. vojno poročilo pravi, da je italijansko letalo s torpedom zadelo križarko »Liverpool«. V severni Afriki so napadali Italijani z letali uspešno in so se vsa letala vrnila. V vzhodni Afriki je oddelek Italijanov napadel Angleže, ki so zbežali in pustili vso bojno opremo na bojišču. Na letališču v Cedardfu v vzhodni Afriki je nek italijanski strmoglavec uničil 11 angleških letal. Na Rdečem morju so italijanske bombe zadele dve angleški trgovski ladji. Napadi sovražnih letal so bili odbiti. Le v Tobruku so letala povzročila škodo; 45 hiš je porušenih, nadalje razne naprave in 9 čolnov v pristanišču.
♦
Italijansko vrhovno poveljstvo trdi še kar naprej, da je italijanska vojna mornarica zmagala v boju z angleškimi vojnimi ladjami pretekli teden pri Siciliji. Nadalje poročajo, da je v noči na 15.
Angleška poročila o vojni v Airiki
Vrhovna vojaška komanda v Kairu javlja o dveh velikih bombnih napadih na Tobruk. V pristanišču so uničene pristaniške naprave in so izbruhnili veliki požari. Bombardirana so bila tudi letališča v Retri ter ponovno luka Sol-lum. Na egiptski fronti so boji v teku; na meji Sudana in Kenije pa nadaljujejo Angleži svojo protiofenzivno akcijo.
Angleška admiraliteta javlja, da je bilo v bitki z italijanskimi ladjami pri Siciliji ubitih 11 angleških mornarjev in 2 častnika, ranjenih pa 20 mornarjev in 2 častnika. — Križarka »Aiax« je bila neznatno poškodovana.
Japonci o bojih v Airiki.
Japonski časopisi razpravljajo o veliki pomembnosti Sueza za države osišča in pripominjajo, da bo morala italijanska mornarica začeti večje akcije, ako bo hotela dobiti na Sredozemskem morju premoč. Velike obrambne mere oktober neka italijanska podmornica, Italije pa ne kažejo, da bi se priprav-potopila angleško podmornico tipa Ijala na kako večjo ofenzivo na morju. »Perseus«.	,	(Reuter.)
Neprestano novi vojaSki prevozi v Egipt
V Egipt prihajajo neprestano novi prevozi angleških čet in vojnega mate-rijala.
Italijani pišejo, da je vojskovanje v afriških puščavah zelo otežkočeno in najmanj enako težko, kot je vojna na morju. Z uspehi v prvih štirih mesecih je italijansko vojno vodstvo zadovoljno, ker predstavljajo maksimum uspeha. Sicer pa samo prirodne ovire branijo Angleže, da jih Italijani že niso poteptali. Kdaj se bo nadaljevala italijanska ofenziva pri Sidi Baraniju, še ni znano, gotovo pa ne poprej, predno ne bodo Italijani zgradili ceste in vodovoda. Njihov napad bo moral biti naperjen proti obmorski trdnjavi Marsa Matruh. — S padcem te trdnjave bodo šele v stanju prodirati proti Aleksandriji.
Ponovno se trdi, da se nahajajo prve nemške čete v Afriki in da vozijo iz Nemčije proti južni Italiji cele vlake polne vojaštva. (Reuter.)
Angleški vojni minister Eden je prispel v Egipt
V Egipt je prišel angleški vojni minister Anton Eden. Spričo pažnje, ki jo zadnji čas posvečata Italija in Nemčija Sredozemlju in Afriki, ter vesti, ki se uporno širijo, da bi utegnil slediti glavni napad držav osi v Afriki, je to potovanje vojnega ministra razumljivo. — Mogoče se bo po njegovem odhodu tudi zvedelo, kako bo z vstopom Egipta v vojno.
Prevoz oroila tez Birmo na-Kitajsko
2000 avtomobilov pripravljenih za prevoz.
Dne 18. oktobra, par minut po polnoči, je pričel prevoz orožja čez Birmo na Kitajsko. Anglija je zopet odprla to cesto, ki jo je pred tremi meseci zaprla v sporazumu z Japonsko. Že 17. oktobra je prišlo na birmansko-kitajsko mejo 5000 kitajskih delavcev za nakladanje orožja. Orožje in vojni materijal bodo prevažali na 2000 tovornih avtomobilih. Prvi avtomobili so odpeljali iz Birme na Kitajsko več tisoč ton vojnega materijala, skupno bo prepeljano že v prvih dneh okrog 100.000 ton vseh vrst orožja, na prevoz pa čaka še pol-vrst orožja, na prevoz pa čaka še pol milijona ton vojnih potrebščin v pristanišču Birme v Rangunu.*
Pričakuje se, da bodo Japonci posku-
šali z letali iz Indokine napadati te prevoze. V koliko bodo uspeli, se bo šele videlo. Vsekakor računajo v Čunkingu, da japonski napadi ne b jdo mogli preprečiti dovoza orožja.
Obenem se trdi, da namerava Cankaj-šek pričeti z vojnimi operacijami proti Indokini, toda ne da bi napovedal vojno, ker to tudi ni treba. V Indokini se nahajajo Japonci, s katerimi je Kitajska itak v vojni. Ako je Indokina dala sovražniku Kitajcev na razpolago oporišča na svojem ozemlju, je Cankajšek upravičen, da ta oporišča napade.
m
Doma Ut weht,
Jelovško Politiko" ne dobiva nobenih subvencij, zato poravnaj naročnino!
Pšenična moka se prodaja ceneje, kot pa ji je uradno določena cena. »Hrv. dnevnik« z, dne 17. oktobra poroča: »Včeraj je na žitni borzi v Novem Sadu notirala pšenična moka 0 po C.60 din za kg. Po tej ceni se je ponujala moka v svobodnem prometu, dočim so istočasno maksimirane cene moki v mlinih po dim 7.30 za U- To se pravi, da je mogoče nabaviti moko v svobodnem prometu ceneje, kot pa v mlinih. Razlika med ceno pšenični moki v svobodnem prometu in uradno maksimalno ceno znaša, brez vreče, 60 para pri kilogramu, ali 6000 dinarjev pri vagonu. — Kar izračunajmo, koliko to znaša za pasivno Slovenijo, ki uvozi letno vsaj 12.000 vagonov pšenice. Vsekakor pa kaže zgornji primer, da bo treba določevati cene življenjskim potrebščinam na drugi podlagi, da ne bodo špekulanti	-	Ui W
*) s takimi pratiakcijami, kot je tu opisana, dokazovali ljudstvu, da je svobodna trgovina v stanju ceneje preskrbeti prebivalstvo, kot pa vezana, z uredbami.
Lani smo pridelali pšenice v državi 23,488.356 ineterskih centov, letos 15,545.657 meterskih ccnitov. Torej manj 7,492.659 meterskih centov. Padec produkcije pšenice v Evropi pa bo znašal okoli 16 odstotkov.
Javne ustanove naj bodo Vzgled. Draginj-ski val ni zajel samo delavce v obrti in industriji, ampak tudi javne uslužbence, državne, zasebne, kakor tudi banovinske in občinske. — Vsi iga občutijo, ki si z delom služijo kruh; eni bolj, eni manj, kakršne prejemke pač imajo. Navedeni nameščenci in uslužbenci, zlasti nižjih kategorij, so že pred draginjskim valom imeli »vzorno« majhne mezde in plače. Tem nameščencem se sedaj v draginjskem valu, ki presega povprečno že nad 40 odstotkov, dajejo enkratne »podpore« ali manjše doklade od 3 do 12 odstotkov na že doslej prenizke plače. Ta metoda rešavanja socialnega vprašanja je zmotna in nestvarna. Draginski val donaša gospodarstvu, recimo 40 odstotkov prejemkov, zato je gospodarstvo tudi zmožno, da odstopi večji del tega presežka za omiljenje socialnega položaja. Če gospodarstvo tega ne stori, ni krivo ono, ampak oni, ki ga k temu sodelovanju lahko pritegnejo.	j
Zaloge v prehrambeni industriji. Prehrambena industrija ni zadovoljna z novimi določbami glede ustvarjanja zalog. Trdijo, da se nadzorstvu ne upirajo, potrebne so pa zaloge, ki po potrebi polnijo trg. S tega stališča vsaka industrija dela zaloge. Industrija pripravlja posebno konferenco, na kateri bo sklepala o tem vprašanju. Meni namreč, da poln trg regulira tudi cene. Če bi se te določbe ne izpremenile, namerava več delniških družb ustaviti delo.
Trgovinska pogajanja z Veliko Britanijo prične Jugoslavija v kratkem. Vabijo se gospodarski krogi, da sporoča gopodarskim organizacijam želje in predloge
Novega grško-katoliškega škoia s sedežem v Križevcih bo v kratkem imenoval papež iz i Rima.
.Rudarji na Atadžarskem stavkajo. Okrog tisoč rudarjev v premogovnikih v Salgotarianu, Dorodu in Togodu je začelo stavkati. Rudarji zahtevajo 30 odstotkov Povišanja mezd, vla-
da pa je nedavno odločila, da se morajo zadovoljiti s samo 7 odstotki. Vlada je seveda izdala odločne ukrepe proti stavkujočim.
Angleška imperialna konferenca vzhodnih držav, ki se je bodo udeležile Indija, Avstralija, Nova Zelandija, Južna Afrika in še nekatere dežele, se bo vršila v Delhiju v Indiji dne 25. oktobra t. 1.
Pred odstopom angleškega zunanjega ministra? V angleških političnih krogih govore, da ^ bo zunanji minister Halifax odstopil. Njegov, naslednik bi utegnil postati Eden.
*
Kako Zagreb uredi draginjske doklade za nameščence občine. V Zagrebu je ' občina priznala uradništvu in delavcem v občinskih gospodarskih podjetjih naslednje draginjske doklade: K plačam do 2000 din dobe nameščenci in uslužbenci mesečno doklado 500 din oženjeni, samci 350 din; od 2000 do 3500 din dobe oženjeni din 350, samci din 150; od 3500 do 5000 din dobe oženjeni din 250, samci din 150. Nameščenci z otroki dobe za vsakega otroka po din 100.
Naš trgovinski parnik »Orao«, last »Atlantske plovidbe« na Sušaku se ni potopil, kakor, so poročali, ampak je prispel natovorjen z žitom v Gibraltar. Parnik je rešila neka druga ladja, ki je .plula v konvoju, kakor naš parnik.
Italijanska pohvala Švice. Ugledna italijanska revija »II Giornalismo« prinaša izpod peresa nienega ravnatelja, profesorja Fattorella z univerze v Rimu, pomemben članek z naslovom »Panorama švicarskega časopisja«. — Člankar pravi med drugim: »Švicarsko ljudstvo je resničen mozaik narodov, ver in jezikov, je pa pri vsem tem krepko strnjeno; sami po sebi tako različni ljudje so združeni v tesno politično enoto. Švica ie v resnici enotna, pa vendarle raznolika.« Švicarska žurnalistika je na koncu takole pohvaljena: »Švicarsko časopisje ie zrcalo tradicije in nevtralnosti švicarskega mišljenja; ono je tolmač politične zrelosti helveške konfederacije v svetovni javnosti.« — V: l**
Benektinski pater je volil socialiste. V Švici je pred kratkim umrl uvaževani znastvenik, benediktinski menih, pater dr. Damian Buck iz Einsiedelna. Ob njegovi smrti je zapisalo socialistično glasilo »Schnveizer Demokrat« med drugim: »Pater Damian je bil moderen človek, ki so mu bile dobrobiti in težkoče delavstva srčna zadeva. O njem vemo, da je pr« volitvah vedno glasoval za delavske kandidate in .je volil socialistično. Če tudi je to storil bolj iz osebnih kot pa svetovnonazornih na-gilbov, se delavstvo hvaležno spominja njegove lojalnosti, ki je v živem nasprotju z zaslepljenim sovraštvom, ki ga kažejo nekateri politični katoliki do delavskega gibanja.«
Vse konfinacije v Sloveniji razveljavljene
Upravno sodišče v Celju jo na tožbe večjega števila konfinirancev, ki so bili po odloku policijske oblasti letos' poslani v Bilečei, razsodilo, da- se konfinacije razveljavijo. Izrek o konfinaciji nima oslona v zakonu. Zakon določa, da se sine poslati v konfinacijo samo takega človeka, ki moti mir in red, torej se g4 ! mora pri samem dejanju zasačiti, ali pa se mu mora dokazati. Domneva sama pa ni razlog za konfinacijo. Konfi-niranci bodo sedaj vsi izpuščeni in razen tega bodo mogli uveljaviti odškod-niske zahteve napratn državi.
BRESKOV CVE1
Starokltajska dramska pesnitev neznanega avtorja iz XIII. stoletja.
Prevedla: Fran Žižek in Ivan Potrč.
5]	l, Pesmi: Alojz Gradnik in Tone Maček.
Prednica: Še vedno se vam ni posvetilo! Mandarinski raci sta znaka zakonske ljubezni vendar! Ha, ljubezni, Lju-jen-ming!
B o g a t a § : Ljubezni, res? Hihihi...
Prednica: Blazino bom položila nocoj na posteljo na poročno posteljo; in če se vgnezdito v srce malega Breskovega cveta, vam bo blazina ta porok zvestobe njene in ljubezni.
Bogataš- Menico bom vzel sabo, morda ji vrnem ja Verujte prednica, ne bom umazan. Nagrada bo za vas, da boste pomnili! Seveda, ce bo vse, kot pravite!
Prednica: Zakaj bi ne bilo? Te nežne račke glejte in še dvomite!?
Bogataš : Resnico govorite, zaupam vam!
Prednica: A zdaj se hitro preblečite! Sonce zahaja, kmalu vzide mesec vaše ljubezni. I oskrbite* da boste lep in mlad! Ste razumeli .J Lep in mlad!
Bogataš : Prav imate. Lep in mlad!
Prednica: Kako se je obrnil stari! Nte pravijo zaman: če vname star se panj, ga težko pogasijo.
8. pr izo r.
Prednica: Sestra Krizantema! Bogataš Lju-jen-ming sc bo nocoj sestal v samostanu z malim Breskovim cvetom, s hčerko mandarina Li-jen-šija. Naj ju nihče ne moti... hm... in še nekaj: Vizami te to svileno blazino in jo položite na posteljo v sobi za goste. Če pride prvi Lju-jen-ming, ga takoj odpeljite v izbo. A dobro pomnite, dokler ni Breskovega cveta v domu, ne razsvetljujte vhoda. (Odide).
Bogataš : Srce nabija kot veliki zvon, v žilah mi tolčejo kladiva, ves zmeden senu... Temni se ...
Čas sladkega srečanja t mojo mlado cvetko je vedno bližji... O, kaka noč me čaka...!
Nočni paznik : Imenujem se Vang. Nočni paznik sem spoštovane policije tega mesta. Po nočeh se kaj rada potepa tod okoli sumljiva drhal. Ha! Že slišim lopova. Hop prijatelj, zdaj si moj! Tatvina? Kaj? Ropanje? Umor? Marš v luknjo in jutri k mandarinu!
Bogataš? V zmoti ste, predragi brat! Spoštovan in cenjen meščan sem.
N o č n i pa z n i k ? Ne kvasi! Take pojete vsi zločinci.	v< ,
Bogataš : Kaj res me ne poznaš? Najbolj bogat
sem v mestu.
Nočni paznik: Potlej si masten tat! Nobene več, golobček, ajd, tja do stražnice!
9. prizor.
Študent (nastopi): Čang-žuj-čing sem. potujoč študent. Sem rad vesel, še rajši mlad. V prestolnici me čaka državni izpit, u v tem mestu
me je zajela noč. Ljudje so me napotili v samostan Večne čistosti trkat in spat.
Krizantema : Ste vi to, Lju-jen-ming? Odpiram vam.
Študent: Lju-jen-ming? Lju-jen-ming? Kaj le to pomeni? Nekoga čaka. Da le ni kaka nežna zgodbica iz samostana Večne čistosti! Vsekakor se je sreča nasmehnila študentu. Sestra, čemi* ne svetite pred vhodom?
Krizantema : Dokler ne vstopi gospodična BrC' skov cvet, mora hiti vhod nerazsvetljen, je rbčila prednica. Saj to bo tudi vaša želja. M štovani Lju-jen-ming.
Študent: Kak Lju-jen-ming? In prosim, kdo je gospodična Breskov cvet?	,
Krizantema : Nikar ne bodite no ^ < svetni Vaša najdražja vendar!
Študent: Najdražja? Moja naj dražja. No, za • kaj ne... Če veste, sestra, pa pojdi\a. Breskov c vet: Pred samostanom sem. taK uboga vsa in žalosti«. Srce ubogo... S>c boj1 mogla zbrati ? Tod« Breskov cvet ne Prel«J besede dane. Kaj sem le storila da me le sram tako strašno sram.' Kaj sc dekle zato rodi. » U' nnnrodaj ntožur’ Breskov cvet, ne moreš v nazaj? Kaj mora biti tak? Odprite!
Krizantema : Kdo? Breskov cvet? Kar z no gospodična!
Breskov cvet: O ... prosim vas, • • • a“ že,... kaj je že tu... Lju-jen-ming?
K r i z a n t e m a : Je, in hrepeni po vas.
je
^2/ ('tCfaSli%
TRBOVLJE
Izlet rokodelcev TPD v Maribor ne da spati
'dopisniku »Delavske pravice« iz Hrastnika-. O tem bi se ne splačalo govoriti, ako bi bil dopisnik bolj resnicoljuben in ne bi obrekoval. Tako pa je potrebno, da povemo javnosti, kakšne vrste tiči gnezdijo po stolpcih »Delavske Pravice«. Res je, da je dala TPD din 4000 za ta izlet, ni pa res, da smo »sodrugi« hoteli organizirati ta izlet za sebe. Takoj po odobritvi naše prošnje od strani TPD smo potom našega glavnega zaupnika obvestil vse lokalne odbore pri TPD, da naj pošljejo prijave za izlet,v Maribor. Pa tudi v Trbovljah je bil poziv za prijavo izletnikov javno in vidno objavljen. Kdor se je priglasil je bil sprejet, nikogar se ni odklonilo, pa najsi je bil pripadnik te ali one stranke. To lahko potrdijo vsi rokodelci iz Trbovelj, ki so se zleta udeležili. Trboveljčani in Zagorjani so dobili plačano voznino po din 48 na osebo, udeleženci iz Hrastnika in Hude jame pa vsak po din 50, dasi jih je vožnja manj stala. Res je tudi, da se ie zleta udeležilo car delavskih žen. toda ne na stroške TPD. ampak na lastne. Nadalje trdi »Delavska pravica«, da se je kosilo vršilo Po ogledu tovarn, kar pa ni res. Po kosilu je bil ogled velike metalurgične tovarne »Splošna stavbena družba« na Teznu, ki se ga je udeležilo vseh 70 izletnikov, kateri so kosili v »Mariborski menzi«. Ako pa je res, da je skupina Hrastničanov (ali je bil med njimi tudi dopisnik »Delavske pravice«, ker vse tako dobro ve?), zaplula v gostilno k B. in tam preštevala ter se nedostojno obnašala, kakor trdi dopisnik »Delavske pravice«, je to zadeva Prizadetih. Vodstvo našega izleta o tem nič ne ve in tudi tega ne trdi, temveč naj se prizadeti pomenijo z uredništvom »Delavske Pfavice«. Ugotavljamo pa, da izmed 70 izlet-n|kov, ki so kosili v »Mariborski menzi« ni bil n'ti eden pijan, kajti vsi so se zavedali, da so Prišli v Maribor na poučen izlet, ne pa na pijančevanje. Lahko pa rečemo, da ljudje, kakr-?.®n je 'dopisnik »Delavske pravice« in tisti, ki J'n ta dopisnik omenja, ne bodo več imeli priložnosti. da bi se vozili skupno z nami na kakšne ekskurzije. Ugotavljamo, da v Hrastniku paši sodrugi rokodelci niso bili obveščeni o 'zletu, pa ne po krivdi Trboveljčanov. Ako bi Se bili na-ši sodrugi n Hrastnika udeležili izleta, bi tudi oni ne Pluli z barčico po gostilni B.. ampak bi se bili vozili po kosilu z ostali-Tni izletniki vred na Tezno. Najbolj je nekatere neudeležence izleta na Tezno skrbelo, kaj bo 7. denarjem din 300, ki nam ga je darovala tvrdka »Zlatorog«. Vseh 70 udeležencev je bilo s tem sporazumno, da se ta denar porabi za doplačilo voznine v dveh avtobusih na Tez-^tobusa sta stala din 400. Menda je ti-300i,di,iar*ev kaniei* spodtike za dopisnika »ueiavsKe pravice«, pa ne da bi želel, da bi Dih tudi z njimi zapluli v gostilno k B.? Istočasno pozivamo uredništvo »Delavske pravice«, da se točno izjavi kaj misli s stavkom ‘Zaradi izplačila so se vršile razne nerodnosti, čeprav je denarno stran vodil sodrug Filač.« Kakšne so bile te nerodnosti? Menda se j® nekdo v zadnjem 'trenutku spomnil, da ne 5* bilo dobro zapisati »nerednosti«, ker bi to
m*lo lahko neprijetne posledice. Citalec pa bo
°8oče pri površnem čitanju itak mislil, da za 'nerednosti in ne za nerodnosti, i,,
1 ■»; ■ f ■'■d - r- . t ..	,	v	j
»Amater« — SK »Olimp« (Celje). V ne
del,
v l°, dne 20. t. m. se prične že drugi del pr-enstvenega tekmovanja v slovenski ligi. To ot se srečata zgoraj imenovana kluba v boriti Za to^e- 130 Jesenski tabeli se srečata prvi ™ Poslednji klub v tabeli. Toda moštvo »Olim-
pa.
"e smemo podcenjevati, kajti tradicijonal-
vP,vedno v Trbovljah dobro zaigra in je še tersk° odnese' kako točko iz Trbovelj. Ama-reši moštvo bo moralo napeti vse sile, da ne ' 7 °.točko, ker jim bodo še nujno potreb-£•' ozirom na gornje vabimo športno ob-. : Vo' da poseti to zanimivo tekmo dveh iz-'to delavskih klubov. Tekma se rrične ob ■ uri s predtekmo na igrišču v Trbovljah.
KRANJ
,zraMJaJo novo uredbo o mi-
novih mirMmalnih Z bansko uredbo 0 določilu S	mezd. SO bile mezde slabo
ačamh delavcev v podjetjih zvišane na pred-•'»sauo višino. Z malo izjemo nodietniki v raksi izvajajo to uredbo na ta način, da viSje viČanim delavcem plače znižujejo v kolikor ^ presegajo predpisano minimalno modo S J** hočejo podjetniki Prevaliti Zeme ove na ramena delavcev, čeprav je č sto da je z ozirtmi na podražitev vseh nro-Dnv'‘d°v, dobiček podjetnikov, sorazmerno s i^anjem delavskih plač, veliko večji.
^ odplatl vsak dan S din dražji. Minuli teden z ti? Pri kranjskih trgovcih z usnjem podplati tem • erJet,1° hitrostjo dražili i« zanimivo pri sin J6 t0, da točno 5 din na dan, kar je zne-Cena	m tedna 30 din pri kg. Tako je bila
J*Podplatom minulo soboto kg 140 din. lje	ISie OUZD je že od 15. septembra da-
•iiiuai)rt0 zaradi pokvarjene kanalizacije. To ■'ikb i ovtno Porravilo se po večlcratuih komi-cas /p n,Kledlh 5e vedno ni pričelo. Skrajni da, se to popravilo čimpreje izvrši iz iter ,K v' Ker Je to edino javno kopališče in,
kon-ij ntM|Porabno ravno sedaj, ko je konec ”‘|iue sezone.
su l>f081' d« zaradi od-^^lenlka poravnajo zaostalo naroč-v	ri,KO	ned«Uo	dopoldne
M domu« in sicer od 9. do 11. dopoldne. — Upravništvo.
LJUBLJANA
Banovinski prehranjevalni zavod v Ljubljani
je izvršil registracijo in pričel poslovati. Začasno posluje zavod v palači banovinske hranilnice v Knafljevi ulici, kjer je tudi kmetiški oddelek banske uprave. Uradne ure so od 8.—12. in od 15.—18. ure.
Krompir prodajajo po različnih cenah. — Na ljubljanskem trigu je bil v sredo krompir na debelo (z voza) po 2 din kg. Na trgu so ga pa prodajale kmetice tudi po 1.75 din kg. Mestna občina prodaja slavonski krompir, ki je nekoliko slabši, kakor domači, po din 1.50 kg. Kmetje neradi prodajajo krompir po 2 din kg, ker računajo, da bo še dražji. V nekaterih krajih v Zasavju se ga pa dobi tndi že po din 1.20 do 1.30 kg. V Ljubljano je bilo v sredo pripeljanih pet voz krompirja, ki je bil takoj prodan ves po 2 din kg.
Zvišanje plač monopolskim delavcem. — Zveza monopolskih delavcev v Beogradu poroča: V zvezi s predloženimi zahtevami zve-
ze monopolskih delavcev za zvišanje plač zaradi nastale draginje življenjskih potrebščin, je zveza obveščena po generalnem direktorju državne monopolne uprave, da se zviša dra-ginjska doklada za 6 din dnevno vsem monopolskim delavcem, stalnim in nestalnim in ne-glede na višino plače, ki so jo imeli doslej. Zvišana doklada velja od 1. septembra 1940 dalje. Takoj po odobritvi predloga po finanč-nem ministru in glavni kontroli se doklada za september izplača že ta teden. Zveza poziva vse podružnice, da delavstvo o tem ob-veste s pripombo, da se bo zveza z akcijami dalje trudila, da izboljša položaj monopol-skega delavstva. Monopolno delavstvo naj se pridruži naši zvezi in jo podpira pri nadaljnih akcijah.
V disciplinarno preiskavo je prišel tajnik ljubljanske Delavske zbornice France Preželj, ki je do nadaljnjega razrešen službe. Kaj je zagrešil, še ni znano.
MARIBOR
Mariborski pekovski mojstri pred sodiščem
v,	JESENICE
dcoeiiiK	Prične	obratovati	šele v
n^?dukcijeaPa b° in'C,a 2art°° t0“ lct-
V sobi št. 15 okrajnega sodišča se je dne 17. oktobra znašla na zatožni klopi cela vrsta mariborskih pekovskih mojstrov zaradi kršenja naredbe o preskrbi prebivalstva z življen-skimi potrebščinami. Obtoženi mojstri so v noči na 23. septembra kljub prepovedi pričeli z nočnim delom in potem v ponedeljek dopoldne prodajali svež kruh. Predsednik mariborskega pekovskega združenja, 'g. Jakob Koren, je v imenu vseh navzočih izjavil sodniku g. dr. Obranu, da obtoženci priznavajo, da so dotič-nega dne delali ponoči in potem prodajali svež kruh ter da večina izmed njih dela ob pone-deljkih tudi še naprej tako, veridar pa se obtoženi ne čutijo krive, kajti kr,uh. ki se peče v soboto, v ponedeljek ni več za prodajo, ker je neužiten. V marsikateri pekarni so stranke kruh, ki je bil pečen v soboto in v ponedeljek prodan, vrnile. Z ozirom na to nemogoče stanje je pekovsko združenje v Ljubljani zaprosilo kr. bansko upravo, da se izjemoma dovoli peči kruh ob ponedeljkih že pred 4. uro in ga še isti datii prodajati. Banska uprava je uvidela v polni meri upravičenost te zahteve pekovskih mojstrov in je predložila njihovo iprošnjo s priporočilom ministrstvu. Pač pa je banska uprava z dne 24. septembra naročila tukajšnjemu mestnemu poglavarstvu, da se proti mojstrom ne postopa zaradi prodaje svežega kruha do rešitve njihove vloge na bansko upravo. Glede tega vprašanja so bile večkrat deputa-cije pekovskih mojstrov in sicer že takoj po objavi uredbe, pri banski upravi v Ljubljani. Taka deputacija je bila sprejeta pri samem g. banu dre 20. septembra in so se v tej depit-taciii nahajali predstavniki ljubljanskega združenja: Požar Vinko, Fister Ivan in drugi. Ob tej priliki je ban izjavil, da se pač sme do tedaj. dokler se zadeva ne reši. ob ponedeljkih peči. Mariborsko združenje je dobilo na podlagi te banove izjave od ljubljanskega pekovskega združenja brzojavno obvestilo, da se srre ob ponedeljkih ponoči delati iu zjutraj prodajati svež kruh. — Tako trdijo mojstri.
Sodrdk g. dr. Obran je nato odločil, da bo zaslišal kot priče glede. banove izjave člane dePutacije ljubljanskega združenja pekovskih mojstrov in vpogledal brzojav, ki ga je mariborsko združenje prejelo od Ijuhlianskesra združenja, nakar je razpravo preložil na 12. novembra ob 9. uri dopoldne.
Cene grozdju. V Splitu stane grozdje na trgu pri branjevkah din 8, v pristanišču, kamor ga dovažajo z otokov z jadrnicami, pa din 6 za kg. Grozdje je zelo sladko in razen tega je bila v okolici Splita letošnja trgatev tako obilna, kot že davno ne. Ako primerjamo cene grozdju na našem trgu. s cenami v Splitu, potem se moramo čuditi, kako je mogoče, da stane grozdje pri nas din 16 za kg in vrhu tega je mnogokrat še kislo, dvojno kislo. bi. rekli, po kvaliteti in ceni. Ali bi ne kazalo cene grozdju regulirati in skrbeti za to, da bi se dalmatinsko grozdje ne prodajalo po isti ceni, kot naše, ako je naše že tako strašno drago, ker ga je tako malo. S primernimi ukrepi bi se dalo doseči1, da bi si lahko vsak privoščil vsaj malo grozdja, ako bo pa tako drago, letos precej ljudi grozdja ne bo niti okusilo.
32 nemških mark znaša cena za izvoz 100 kg namiznih jabolk v Nemčijo od jugoslovanske meje. Sadje je letos izredno drago, izgleda pa, da ga bomo na domačem trgu kupovali dražje, kakor pa v inozemstvu.
Čuden način pozdravljanja skuša uvesti peščica zaslepljenih oboževateljev tuje miselnosti v neki tukajšnji tekstilni tovarni. Zavedni in razsodni delavci se mirno zadržujejo in se ne pustijo izzivati k nepremišljenim dejanjem. Priznati Je treba, da je potrebno mnogo volje in samozatajevauja. ki ga kažejo delavci na-pram tem izzlvačem, ki tudi sicer kritizirajo vsevprek kar je domačega in se hvalijo, da uživajo visoko zaščito. Vsakega potrpljenja Pi6 .fnkrat konec. To bi morali vedeti tako izzivau, kakor tudi oni. ki skrbijo v tovarni za red.
Seja mariborskega mestnega sveta se bo vršila v petek, dne 25. t. m. s pričetkom ob 18. uri v mestni posvetovalnici.
Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč
čl a p Oni iHJZj) itii njihovim upravičenim svoj-cem vrši v neodložljivih Primerih in v odsotnosti pristojnega zdravnika v nedeljo, dne 20. oktobra g. dr. Horvat Martin. Tržaška cesta št. 13. t. j. javna bolnišnica.
Nad 7 m blaga je ukradel nek prefriganec pri tvrdki Mastek na Glavnem trgu.
Za kaj gre?
Pekovski mojstri so prišli na zatožno klop na ipodlagi ovadbe od strani pomočnikov. Toda pomočniki jili niso ovadili zaradi peke svežega kruha, ampak zaradi kršitve prepovedi nočnega dela. Pekovski mojstri pa sedaj dokazujejo pred sodiščem, da jim pomočniki branijo peči svež kr,uh in da so torej proti interesom prebivalstva, ki si želi svež kruh ob ponedeljkih.
Nadalje se pekovski mojstri sklicujejo na izjave g. bana, ki da jim je odobril nočno delo ob ponedeljkih in pa -prodajo svežega kruha. Topogledno je bila pri g. banu tudi deputacija pomočnikov. Ta deputacija pa trdi, da je &. ban izrecno naglasil, da se bo prepoved nočnega dfcla uvaževala.
' Dejstvo je, da banska uprava ni izdala nobene javne okrožnice, s katero bi bila odobrila nočno delo v pekarnah ob ponedeljkih. Pač pa je po objavi maksimalnih cen kruhu naglasila, da se mora spoštovati določbe o delovnem času. Prav tako je mestno poglavarstvo v Mariboru, ko je določilo cene kruhu, opozorilo mojstre z javno objavo v časopisih ma prepoved nočnega dela. Mojstri pa so se pred sodiščem sklicevali tudi na g. cir. Juvana, kot predsednika občine češ, da so tudi od njega dobili ustmeno dovoljenje glede kršitve nočnega dela ob ponedeljkih. Baje jim je g. predsednik občine izjavil, da glede iponedeljka dne 23. septembra ne bo proti mojstrom uvedel postopanje.	... .
Pomočniki 'trdijo, da se da napeči dovolj svežega kruha do zjutraj, ako se prične z delom ob 4. uri. Pri tem opozarjajo tudi na to, da je več pekarn, ki so uredbo striktno izvajale in ni bilo zaradi kr,uha nobenih pritožb, četudi je bil kruh od sobote. Gre zato, da se kruh iz nove moke prav peče, pa bo užiten tudi dva dni. kakor je domač kruh užiten po teden ali celo 14 dni.
Sicer pa ne gre za svež kruh, ampak za prepoved nočnega dela v pekarnah, ki je predvsem povzročilo, da so nekateri pomočniki in vajenci v pekarnah garali tudi po 14 do 16 ur dnevno.
• Obtožene pekovske mojstre je zastopal pred sodiščem tajnik združenja pekovskih mojstrov g. Julče Novak.
Po 10 kg moke za vsakega otroka je ponovno podarila tvrdka Hutter in drug svojim delavcem. Kakor smo že poročali, so nedavno tega dobili delavci po 15 kg moke, sedaj pa jo dobijo samo roditelji za svoje otroke. Skupno je tvrdka J. Hutter in drug razdelila med svoje delavce 30.000 kg krušne moke. Neobvezno je vodstvo tovarne obljubilo obratnim zaupnikom, da bo čez en mesec zopet skušalo priskrbeti za svoje delavce nekaj moke in masti, prav tako je vodstvo tudi obljubilo, da bo zopet izdajalo proti takojšnjemu (Plačilu blago po režijskih cenah.
Steklenico v obraz svojemu nasprotniku
je zagnala mlada ženska v neki gostilni v Taborski ulici. Alkohol vsekakor ustvarja junake.
Truplo 24 letnega mladeniča Simona Svenška je naplavila Drava pri Sv. Marku iPri Ptuju. Nesrečni utopljenec je izvršil samomor v valovih Drave.
Prostovoljno v smrt. Z lizolom se ie zastrupila 22 letna Hedvika Korošec na Pobrežju. Umrla ie kmalu po prevozu v bolnišnico.
»Nenavaden človek« za delavske sloje. —
To soboto bo v »Narodnem gledališču« druga letošnja dramska iPremiera najnovejše delo lirvatskega dramatika Gena Senečiča, tragikomedija v 6. slikah »Nenavaden človek«. Kot glavni Junak nastopa vpokojeni železniški sprevodnik Avgust Tonkovič, ki je po vpoko-jitvi Postal kostanjar pred zagrebškim kolodvorom. Nenavaden človek pa je zato, ker je vse svoje življenje pošten. In to svoje poštenje mora končno drago plačati kot kruta žrtev špekulantov s socijalno ustanovo »Srce za siromaka«. Igra je vseskozi kot nalašč primerna za delavske sloje.
Plesna šola 1. Delavskega kolesarskega osr. društva prične z rednimi plesnimi vajami v nedeljo, dne 20. oktobra ob 15. uri popoldne. Plesne vaje se bodo vršile v »Gambrinovi dvorani« in sicer vsak četrtek od 20. do 22. ure in vsako nedeljo od 15. do 18. ure in od 20. do 22. ure. Ples bo poučeval dipl. učitelj g. I.udovik S,i tn.o n č i č. Vpisovanje se bo vršilo pred vsakim poukom. Začetniki in začetnice, ne zamudite začetnega tečaja! — Odbor.
POSLEDNJE VESTI
$
Angleško vojno poročilo dne 18. t. m.: Zaradi slabega vremena angleška letala niso napadala Nemčije v noči na 18. t. m. Nemci so napadali London, srednjo Anglijo in nekatere druge kraje. Škoda ni velika, človeških žrtev je srednje število.
Nemško vojno poročilo z dne 18. ,t. m.: Dne 17. t. m. so .v bristolskem kanalu nemške vojne ladje nappdle angleški konvoj in potopile s torpedi 1 trgovsko ladjo. Ostale ladje so zasledovala nemška letala. V Kanalu sta bili potopljeni dve trgovski ladji in 2 cisternski ladji, skupno 33.000 ton. Neka podmornica se je vrnila po daljši odsotnosti z vesjto, da je potopila 42.000 ton ladij, skupno v treh podvigih 93.000 ton. — London je ‘bil zopet napaden. Porušen je bil en kolodvor, Viktorijina ladjedelnica in zgradbe ob ustju Temze. V boju letal nad Londonom so Nemci ostali zmagovalci. Neka nemška obalna baterija v Le Hav-ru je potopila neko angleško podmornico. S flandrijske obale so nemški topovi obstreljevali nek konvoj, ki se ie razbežal. Včeraj in ponoči Angleži niso napadali Nemčije.
Nemci poročajo, da so dne 17. t. m. napadali Anglijo z 200 letali. Angleži so zgubili 17 letal, Nemci 1 letalo.
Boji v Afriki. Angleška letala so dne 17. t. m. metala bombe v Eritreji na mesto Guro, italijanska pa na Aleksandrijo in Kairo.
Angleški vojni miniter Eden je imel v Egiptu posvetovanja s poveljnikom angleških čet generalom Wawellom, Izvršil je pregled armade in ugotovil, da so v septembru poslana ojače-nja dospela na svoja mesta ter da je armada v Egiptu odlično opremljena.
Ruski maršal Timošenko pride dne 19. t. m. v Besarabijo, kamor dovažajo Rusi še vedno nove čete in tudi najmodernejše tanke. (Reuter).
Francoska vlada proučuje židovsko vprašanje. Izločiti hoče Žide iz javnega udejstvovanja, vendar ne da bi jih hotela osebno preganjati.
Novi romunski poslanik v Rimu je prvi poslanik, kt je član »Železne garde«.
Strogo nadzorstvo nad romunskimi ladjami je uvedla vlada. Nobena ladja ne sme odpluti brez pristanka oblasti iu tudi ničesar prevažati, brez dovoljenja oblasti.
Ves materijal za gradnjo cest, mostov in železnic sme zaseči 'turška vlada.
Turški poslanik v Moskvi je bil takoj po prihodu sprejet pri Molotov,u.
Turško časopisje piše, da bo imel vsakdo, ki bi hotel skozi Turčijo na Suez, prepričati se, da Turčija ni Belgija, ali -Nizozemska, ali Francija.
Sporazum med Japonsko in Indoklno se v
celoti izvaja.
Ladje natovorjene z letali so na poti iz Zedinjenih držav v Birmo, kjer bodo letala poslali naprej na Kitajsko.
Arabci se selijo Iz francoskega Maroka v španski Maroko, Ker so razmere v francoskem Maroku slabe.
*
Uredba o avtomobilskem prometu bo V kratkem dopolnjena, da bo ustreženo gospodarstvu in poklicnim šoferjem.
Iz teSkm
Javne pisarne v Pragi. Pred par leti so nastale v Pragi javne pisarne, v katerih si lahko vsakdo za majhno plačilo opravi na pisalnem stroju svoje pisarije. Tja hodijo pisati trgovski potniki in drugi ljudje, ki prihajajo po poslih v Prago. Pisarne so se dobro vživele in jih skoraj ni več mogoče pogrešati.
Razen zaradi saharina, češka je bila sivoj čas po vsei Evropi znana kot najboljša pridelovalka sladkorne pese, iz katere so izdelovali najboljši sladkor in ga izvažali v inozemstvo. Izgleda pa, da sedaj že tudi na Češkem tihotopijo saharin, ker so nedavno obsodili v Pragi nekega trgovca Jana Troničeka na 20.000 kron zaradi verižnega trgovanja s saharinom.
Obsojeni mesarji. Časopisi javljajo iz prejšnjega tedna zopet celo vrsto mesarjev iz čeških krajev, ki so bili obsojeni zaradi draženja mesa na visoke zneske po 20.000, 10.000, 8.000 in 5.000 kron.
Obsodbe dražilcev konjev. Urad za določevanje cen je obsodil J. Bartoša, zastopnika sladkorne tovarne v okraju Hranice na Moravi na 20.000 kron radi draženja konj in radi istega prestopka Blaža Lapeža, živinskega trgovca v okolici Tfebiča na 15.000 kron in še dva druga živinska trgovca na 7500 in 500 kron.
Iz Slovaftk«
»Gheto« v Bratislavi, V srednjem veku so smeli bivati Židi po čeških mestih samo v posebnih za to določenih delih mesta, ki so jim pravili »gheto«. Marsikateri znameniti pisatelj je že v svojih romanih opisoval težko življenje, ki so ga imeli Židje v takih ozkih in nezdravih ulicah »gheta«. Sedaj poročajo slovaški listi, da bo na Slovaškem v kratkem izšla naredba, po kateri bo tudi na Slovaškem Židom v Bra-tislavi in drugih večjih mestih dovoljeno stanovati samo v (gotovih ulicah. V vsakem podeželskem kraju pa 'bodo Židom določili za bivanje gotov del kraja.
Časnikarstvo na Danskem je zelo razvito.
Visoko kulturno stopnjo tega malega severne-
ga naroda, ki ga Je letos Nemčija vzela v svoje varstvo, spoznamo najbolje če pomislimo, da šteje dežela okoli 3,500.000 prebivalcev, raznih časopisov pa izhaja v nakladi okoli 1,000.000 dnevno; še zgovornejše nam priča primer glavnega mesta KoPenliagena, s svojimi 800.000 prebivalci, kjer izhaja 6 časopisov s skupno naklado 625.000 izvodov, kar se pravi, da pride skoraj na vsakega prebivalca po en izvod; ako se povprečno računa družina s
4 osebami, kupuje torej vsaka družina po 3 časopise dnevno. Poleg dnevnikov izhaja še tedensko 27 ilustriranih listov v nakladi
1,500.000	izvodov ter 1500 strokovnih časopi-
sov.
Štev. 120.
 •
Veliko Izbito iesenskejo binsn
za moške obleke in plašče, damske kostume in plašče, hubertuse, oficirske in železničarske uniforme ter
v češki in angleški kvaliteti po znano nizkih cenah krojaške potrebščine dobite samo v Maribor, Ulica 10. oktobra (pri glavni policiji
Češkem magazinu
lllllll!llll!lll!lllll!!li!l!llllllllllll!ll>lllllllllllllllll!lllllllll!lt
\
Zvišanje mezd rudarjem pri TPD Minlmaliie plaie za privatne nameščence
V torek, dne 15. oktobra t. 1. se je vršila v Ljubljani, v palači »Trboveljske, promogokop-ne družbe« mezdna razprava med zastopniki delavstva in zastopniki TPD, v zadevi povišana mezd rudarjem in apneničarjem vsled porasta draginje.
Po daljši razpravi se je doseglo za 1. in II. kategorijo 10 odst., za 111., IV. ini V. kategorijo pa vsled spremembe uredbe o minimalnih mezdah 14 do 21 odst. povišanje temeljnih mezd. Istotako se povišajo akordne postavke za 10 odst. Ker se je s sedanjim sporazumom spremenil sedaj veljavni mezdni sistem, obstoječ iz mezde in draginjske doklade na kosmati zaslužek v čisto mezdo se je prejšnja 25 odst. draginjska doklada vračunala tako, da- so se v splošne dosedaj veljavne temeljne mezde in akordne postavke zvišale za 35 odst. Tako
Stališče Zveze rudarjev Jugoslavije
znaša sedaj temeljna mezda I. kat. din 56.25, 11. kat. din 50, 111. kat. din 46, IV. kat. din 44 in V. kat. din 34; za apneničarje pa I. kat. din 48. II. kat. din 46, III. kat. din 44 in IV. kat. din 34. Vsi poviški imajo veljavnost od 10. oktobra naprej. Med drugim se je t,udi spremenilo čl. 26 kolektivne pogodbe tako, da bo v bodoče tvoril podlago za razprave odstotek za kolikor je porasla draginja in ne točke, kakor do sedaj.
Zastopnik Zveze rudarjev Jugoslavije je bil proti odpravi doklad na kosmate zaslužke, česar pa zastopniki ostalih organizacij niso hoteli uvaževati in je tako prišlo ao poslabšanja čl. 26 kolektivne pogodbe. Zato bo efektivni zaslužek rudarjev in bodočnost pokazala, kdo je imel prav?
Pozabljeni
Nešteto je delavskih ter uslužbenskih kategorij ljudi v privatnih in javnih službah, ki jih je povodenj draginje zajela, pa se skušajo obdržati na površju. Nekateri poklici se borijo z večjim, drugi z manjšim uspehom, čeprav se menda nobenemu delavcu in nameščencu ni Posrečilo, da bi bil dosegel povišanje prejemkov za toliko, za kolikor je narasla draginja. Ampak kdo bi naštel vse one, ki niso še ničesar prejeli ali pa če so, tedaj niti ene četrtine onega, kar bi bilo potrebno ter pravčino. Med temi so ljudje, ki se ne znajo, nočejo, ali pa ne morejo boriti. Taki ljudje so v strašnem položaju, toda tisti, ki bi v tej stvari mogli kaj ukreniti, tega ne razumejo, ker sami ne občutijo! Med temi nesrečniki se nahaja neka kategorija železniških vpokojencev, ki sicer ni številna, je pa med vsemi ostalimi dvojno prizadeta —	i	1.	i.	t	To	so	ti-
sti železničarji, o katerih so časopisi že neštetokrat poročali, da jim niso pri vpokojitvi bila priznana leta službe, čeprav so vplačali vse prispevke v provizijski fond. Takih za pokojnino plačanih let imajo nekateri nad dvajset. Toda leta. ki so jih plačevali kot železniški delavci v provizijski fond in ki znašajo
nad dve tretjini njih službene dobe, jim niso šteta v pokojnino, ampak samo preostala tretjina službenih let, t. j. doba, ko so iz delavcev postali poduradniki. Ti vpokojenci prejemajo sedaj od din 450 do din 650 mesečne pokojnine. Isti njihovi tovariši, ki so bili vpoko-jeni po prejšnjem zakonu in po novem popravljenem. pa dobivajo po 1000 dinarjev mesečno več. To je krivica, ki so jo doslej priznali še vsi ministri, katerim so jo prizadeti obrazložili, popravljena pa še do danes ni. Ta krivica, ki je nastala po pomoti .	■•-,-.1	* pa
tira Prizadete v obup. Pred nedavnim časom je eden izmed teh vpokojencev obupal In zgrabil za rešilno vrv, da si je skrajšal človeka nevredno življenje. Ali ni poniževalno 2a človeka, ki ima pravico na penzijo, s katero bi še kako rinil skozi življenje, pa mora biti v breme drugim? Ali res ni nikoear, ki bi pomoto zakonodajalca popravil?
Apeliramo na tiste, ki nosijo odgovornost za to, da se tem vpokojencem že tolikokrat dana beseda izpolni, kakor tudi na tiste ki lahko vplivajo na to, da se bo ta zadeva hitro in končno uredila.	A.	B.
Ban je odredil povišanje minimalnih1 bra dalje za trgovske pomočnike din mezd za trgovsko in ostalo višje pomož- j 1.150 mesečno, za ostalo višje pomožno no osebje.	j	osebje pa din 1.300 mesečno. Uredba
Minimalna mezda znaša od 1. novem-! je že objavljena v »Službenem listu«.
Trgovska pogajanja z Nemčijo
V Beogradu so se vršila trgovska pogajanja, ki so bila prekinjena, se bodo pa čez nekaj dni nadaljevala. Razlike so še glede tečaja marke, količine izvoza in cen.
Literatura
Dva odlična francoska pisatelja-zamorca. —
Paul Hazoume in Thomas Mofolo sta dva zamorca, ki sta odlična pisatelja in Pišeta svoja dela v francoščini, liazoumejev najnovejši roman »Doguicimi« po imenu, opisuje najfiaejše občutke človeške duše nadvse mojstrsko. Mofolcjev zadnji roman »Cliaka«. slika življenje zuluškega vladarja.
KULTURNI PREGLED
CELJE
Ker so se pojavili ponovni slučaji pasje stekline v mestu in bližnji okolici se opozarja lastnike psov, da se strogo drže navodil o pasjem kontumacu.
HRASTNIK
Stanovanjsko vpraianje tudi za delavce v Kemični tovarni ni rešeno. Zadnjič smo čitali v naši »Delavski Politiki« beležko iz našega kraja, v katerem se nek steklar pritožuje nad steklarno, da ni poskrbela za primerna stanovanja za svoje delavce, dasi bi bila po zakonu dolžna to storiti. Pri tem se je dotični pisec skliceval tudi na Kemično tovarno, češ, da so delavci v tej tovarni v dobrih stanovanjih, ki jim jih je zgradilo podjetje. Kako pa izgleda stvar v resnici? Tovarna je zgradila eno hišo s 16 enosobnimi stanovanji. V treh hišah so se predelala manjša stanovanja v večja in v nje so se vselili uradniki in nekateri delavci. Kljub temu je pa še vseeno premalo stanovanj, tako da mora več delavcev stanovati po podstrešjih. Za stanovanje služi celo taka luknja, ki ima tri kvadratne metre prostora, pa se v njej spi in kuha. V taki luknji ne bi smel prebivati niti kakšen velik ovčarski pes, kaj šele človek, ki dela in se na večer vrača truden z dela domov. Kako naj se odpočije v takem »stanovanju«, ko ne more v njem niti pošteno sedeti, kaj šele ležati. — V nehigienskih stanovanjih stanuje precej delavcev Kemične tovarne že po deset let. Zeto je potrebno, da tudi Kemična tovarna začne resno razmišljati o rešitvi stanovanjskega vprašanja za svoje delavce, v kar ie tudi po zakonu zavezana. Kar se pa novih gradenj tiče, bi priporočili podjetju, da pri oddaji del pazi, komu poveri taka dela in razen tega uvede posebno strogo nadzorsvto, da bo gradbeni materijah ki se uporablja, res prvovrsten, četudi gre samo za delavska stanovanja. Ali ni škoda, ako nova stavba začne predčasno razpadati in to po krivdi podjetnika, ki jo ie zgradil na brzo roko in z materijalom, ki ga mogoče kje drugje ni mogel uporabiti. V novo stavbo s 16 stanovanji se je delavstvo vselilo 1. novembra 1939. Čez dva meseca so bila v hiši potrebna prva popravila. Čez par let bo treba mnogokaj popraviti. Zaradi slabe gradnje morajo sedaj trpeti stanovalci in potem moledovati, da se jim stanovanja popravijo, Delavec.
Steklarji, pozor! V nedeljo, dne 20. oktobra ob 10. uri dopoldne se bo vršil v lokalu nad Pečnikom sestanek vsega delavstva steklarne. Na sestanku bodo obratni zaupniki poročali o uspehih pogajanj z,a zvišanje draginjskili doklad. z.ato sc poz.iva tem potom vse delavstvo, da se tega sestanka udeleži. — Sklicatelji.
STUDENCI PRI MARIBORU
Za Čistočo cest. V naši »Delavski Politiki« sem čital beležko »Grda razvada v Erjavčevi ulici«, kot odgovor na neko objavljeno kritiko, da zlivajo prebivalci v tej ulici umazdno vodo in pomije na cestišče. Jaz sicer dotične-ga članka, o katerem ie govora v beležki, nisem čital. Še manj pisal, smatram pa za- uo-trebno ugotoviti to-Ie: 2e deset let stanujem
v Erjavčevi ulici ta moram samo potrditi, da je ta ulica res nesnažna. Temu pa seveda niso krivi stanovalci oz. najemniki, ampak hišni gospodarji, ker pri zidanju hiš pozabijo, da je treba v hišah skrbeti tudi za higijeno in ne samo pobirati najemnino. Najemniki ne smejo umazane vode in pomij zlivati na dvorišča, odtočnih jam ali gnojišč pa v hišah ni. Kaj Preostaja človeku drugega, kot da zlije vodo v jarek na cestišče, ker žepov si z njo tudi ne more napolniti. Seveda ženske umazane vode in pomij ne precede, zato pridejo z vodo vred tudi vsi kuhinjski odpadki na cestišče, kar povzroča smrad pozimi in še večjega poleti. Kako temu odpomoči? Občina naj prisili hišne lastnike, da urede vprašanje greznic oz. odtočnih jam za vodo in pomije, pa bo vse v redu. Ako bi bila v naši občini izpeljana kanalizacija, bi bilo pa še bolje. — Stanovalec v Erjavčevi ulici.
MEŽICA
»Vzajemnost« vabi na uprizoritev T. Hirst-ove drame v 3. dejanjih »Za čast in kri«, katero uprizori na na novo prenovljenem odru, v nedeljo, dne 20. oktobra s pričetkom točno ob 3. uri popoldne v dvorani ij. Toffa. Med odmori bo igrala godba na lok (Gekon). Vstopnina običajna. Za obilen poset se najvljudneje priporoča in vabi — odbor.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Otvoritvena: predstava;
Cyrano de Bergerac
Ta heroična komedija je svojemu avtorju, francoskemu pesniku in dramatiku Edmondu Rostandu prinesla že pri prvi uprizoritvi leta l»y7 čez noč svetoven sloves, obšla zmagovito vse večje odre vseh držav in se šteje k najpomembnejšim delom svetovne dramatske književnosti. Po pravici, saj se v njej druži vsa prefinjena, plemenita irancoska kultura z blestečo teatraliko in sijajnim pesniškim izrazom. Cyrano pa pomeni obenem že višek Ro-standovega oderskega ustvarjanja; njegova druga drama »Orlič« (L’aiglon), ki obravnava življenje nesrečnega Napoleonovega sinu, Pomeni že rahel korak nazaj.
Naslovni junak Cyrano de Bergerac je resnično živel pred več kakor dvesto leti. Bil je plemič iz francoske pokrajine Gascogne, znal izborno sukati meč. bil vojak in pretepač, kakor je pač bil običaj v tistih razburkanih časih, obenem pa je znal tudi izborno sukati pero in spisal mnogokaj, kar je bilo po krivici prehitro pozabljeno. Tej zgodovinski osebnosti, ki ji je življenje grenila telesna manjvrednost, predolg nos, je postavil Rostand spomenik s svojo dramo, ki je visoka pesem globoke, samega sebe žrtvujoče ljubezni moža do žene.
Vprizoritev tega dela, ki zahteva velik aparat in bogata sredstva, je še za večje odre trd oreh. Tem več priznanja gre mariborskemu gledališču, ki se je pogumno lotilo te naloge in tudi povsem uspelo. Režija (g. VI. Skrbinšek in g. Kosič) je postavila delo na oder brez krajšanja. Dasi je res, da je vsa drama organska celota in ji je težko kaj črtati, se vendar po drugi strani, izvajanje pre-
Vzaiemno posojilno društvo, zadr. z omej. zsv, v Slov. Bistrici.
VABILO
Ker ie okrožno sodišče v Mariboru s sklepom z dne 10. oktobra 1940 razveljavilo sklepe skupščine z dne 22. septembra 1940, sklicuje podpisana zadruga za v nedeljo, dne 3. novembra 1940 ob 10. uri predpoldne v zadružno pisarno v Slovenski Bistrici nov občni zbor s sledečim
dnevnim redom:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo predsednika.
3. Poročilo nadzorstva in odobritev računskega zaključka za leto 1939.
4. Revizijsko poročilo.
5. Sprememba pravil.
6. Volitev 2 članov v upravni odbor, 1 člana v nadzorni odbor.
7. Slučajnosti.
Slovenska Bistrica, dne 15. oktobra 1940. Leskovar Bernard. 1. r. Walland Ivan, 1. r,
predsednik.	ravnatelj.
cej zavleče, če se poda umetnino neokrnjeno in trpi s tem pozornost poslušalcev. Zato bi nekaj previdnih črt vseeno ne škodilo.
Predstava je bila. v celoti skrbno pripravljena in odlično poudarjena, tako da je od dejanja do dejanja enakomerno in krepko rasla. Višek je dosegla igra v petem dejanju, katerega je velo resnično doživetje. Mnogo so pripomogla k uspehu odlična pozorišča, ki jih je pripravil g. ing. arh. Hlad, naslikal pa g. Ussar.
Naslovno vlogo je prikazal g. VI. Skrbinšek, ki je v tej težki, a njemu izredno odgovarjajoči vlogi dal iz sebe najboljše in dosegel popoln uspeh. Odlično in prepričevalno je očrtala Roksano v vsej njeni razvojni poti ga. Rasbergerjeva. Ob teh dveh likih je treba še zlasti omeniti grofa Guicha g. Nakrsta in Kristijana g. Venišnika. Tudi ostali igralci so bili na mestu in očividno v svojem elementu, kajti vsi brez izjeme, 'tudi novinci, so igrali tako, da je bila skupna igra ubrana in skladna, a vendar živahna. Vsak posebej bi zaslužil priznanje, a omenim naj samo najvidnejše, g. Košiča kot Ragueneauja. go. Zakrajškovo kot duenjo, točajko ge. Savinove itd.
Rostandov »Cyrano de Bergerac« je delo, vredno da si ga vsakdo ogleda in si nato dramo še prečita, saj jo imajo vse knjižnice. Vse duhovite finese, vse premnoge potankosti te drame, ki je vsa pisana v prelepih verzih, se razodenejo šele pri čitanju; pri naglem menjavanju dogodkov na odru se večina zgubi in ne pride do prave veljave. Prevod Otona Župančiča je mojsterski in je umetnina zase. Pozna se mu pa, da ga je delal pesnik, ne dramatik, saj mora ob vsem bogatem pesniškem prelivanju govora včasih stopiti v ozadje oderska jasnost. Ravno zato pa nudi ponolrr užitek šele pri čitanju.	S.
Delavski pravni svetovalec
Izgon Iz stanovanja (Trbovlje)
Vprašanje; Z ženo sem se nekaj sporekel. Lastnica hiše mi je zato rekla, da moram takoj zapustiti stanovanje, češ, da svoji ženi branim hoditi v cerkev. Ali me sme hišna lastnica radi tega vreči iz stanovanja?
Odgovor; Radi tega, ker ste se s svojo ženo sporekli in ker ji odsvetujete zahajanje v cerkev, Vas ne more hišna lastnica izgnati iz stanovanja brez zakonite odpovedi stanovanja. Tudi če bi Vam hišna lastnica pravilno ustno odpovedala stanovanje, Vas ne more pregnati toliko časa iz stanovanja, dokler Vam istega pravilno sodno ne odpove in dokler sodna odpoved ne postane pravomočna. Sele na podlagi pravomočne sodne odpovedi stanovanja Vas more hišna lastnica deložirati.
Izplačevanje obresti pr! Konzumnem društvu Rubež mezde (Rajhenburg)
Vprašanje : Konzumno društvo mi za več časa ni izplačalo procentov. Zato sem se do višine predvidenih procentov nalašč pri Konzumnem društvu zadolžil. Sedaj mi Konzumno društvo grozi s tožbo. Ali bom moral svoj dolg kljub temu plačati in ali mi lahko zarubijo plačo, ki jo prejemam pri rudniku?
Odgovor: Članom Konzumnega društva se izplačujejo le takrat obresti in v tisti višini, kolikor se pokaže ob letnem proračunu dobička in kolikor v to svrho določi občni
ŠE VEDNO KUPITE DOBRO IN PO UGODNIH CENAH
Rokavice, nogavice, pletenine, bluze, jopice, sviterje, žemperje (lastni izdelki). Volna, preja za strojna ročna dela. Komblueie, modrčke, srajce svilene in flor nogavice Itd. Gblekce, platno, odeje, predpasnike, rute. Blago, perilo za ženske, moške, otroke. šlvllske potrebščine, galanterija.
OSET »MARA«, Koroška cesta 26
(Poleg tržnice — Vodnikov trg).
Vsakovrstne
•Ipadk« papirja, cunj, ovija volna tar divja kaatanja
kupuje in plačuje po najvlijlh dnevnih cenah
B. ŽELEZNIK
trgovina vseh vrst surovin Marlbar, Pabralja, Cankarjeva 16 liikafnihla: Miril«. Rtulrtki la PI»lUl Tii»fti t. (Oiitlillf)
zbor, če v pravilih ni že za ta primer drugače odločeno, če Vam ne pristojajo procenti, ste dolžni Konzumnemu društvu poravnati svoj dolg. Vaša mezda, če temelji na zaposlitvi, ki je v direktni zvezi z rudarjenjem, je v smislu rudarskega zakona nerubljiva.
Posvojitev (Maribor)
Vprašanje: Dve posestnici sta vzetf mojo hčerko že s ‘tremi leti za svojo. Obe sta že umrli, toda posestvo sta zapustili svoji" služkinji. Moja hčerka je sedaj stara 39 let, a je ostala za svoje delo brez vsakega plačila. Ali in od koga more zahtevati plačilo?
'Odgovor: Očitno sta posestnici le ua-pram Vam rekli, da hočeta posvojiti Vašo hčerko, toda tega nista predlagali na sodišču, radi česar ta posvojitev nima pravne veljave-Zato Vaši hčerki tudi ne pristojajo dedne pravice kot posvojenki. Vendar lahko hčerk* zahteva plačilo za svoje delo pri obeh P®" sestnicah, ker sta ji sigurno kakšno odplačila za to obljubovale. Tožiti more zato sedanj® prevzemnico posestva, ker so se z delom Vaše hčerke okoristile obe prednici.
Zvočni kino Pobrežle
19. in 20. oktobra
„Dan prod pogubljenjem”
Misteriji
DOVOLJ BLAGA
z lepimi vzorci se dobi poceni v	^
Trpinovem bazarji
Maribor. Vetrlniska ulica 15
Izletniki, pozor!
Najugodneje se kupuje provijant v špecijalni delikatesni trgovini
PERKO
Maribor, Dvorakova 14, v palači dr. Sedaja
Za komordl izdaja in urejuje AdoV Jelen v Mariboru, r-* Tiska Ljudska tiskarna d. 'd v Maribora, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.