^овазвегхш iterl&a RM ОДВ
ИдГдШдпкпБо^
Uprava Klagenfurt, Pootfach 1Хб / Uredništvo v magenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na aom	' Odjavo naroC
tega Usta za prihodnji meseo sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec
Stev. 102.
Krainburg, 30. decembra 1942
Leto 2.
Izdajalec Darlan umorjen
SeTemoatriška kriza še traja
Inteligence Service na delu - Anglešlio-amerlšlJa nasprotja pri presojanju umora - Francoski glas o umoru
Krainburg. Anglija je odstranila enega nasprotnika, kateri bi bil kmalu Londonu pripravil nevarne težave v severnoafriški pustolovščini. Na oni način, ki ga ves svet pozna kot angleškega. Izdajalec admiral Darlan, Rooseveltov ljubljenec v ameriško-angleškem sporu za' nad-moč v uropanem francoskem kolonialnem ozemlju, je padel pod krogljami atentatorja.
Admirala Darlana je v četrtek popoldne kmalu po 15. uri umoril, od Angležev najeti dvajsetletni mož, kmalu nato ko je prišel v pisarno vrhovnega komisarijata za Alžir. Morilec, ki je v Darlanovi predsobi čakal admirala, ga je umoril s tremi iz ne-posrednje bližine oddanimi streli iz samokresa, ki so zadeli Darlana v glavo in prsi. Prihitevši uradniki so se vrgli na napadalca in ga obvladali potem, ko je enega izmed njih s strelom zadel v nogo.
Angleški naročniki umora njim neljube-'ga Darlana so zelo hiteli, da so najetega morilca odstranili.
Kot Reuter še poroča, je kolonialni svet soglasno izvolil Girauda, da izvaja funkcije Visokega komisarja v Severni Afriki in vrhovnega poveljnika armade, mornarice in letalstva.
V francoskih vladnih krogih so po za-znanju novice o umoru Darlana soglasno izrekli, da pride samo angleški Intelligence Service v poštev kot povzročitelj umora. Državni podtajnik Marion je posebno poudarjal, da je ravnotako značilno, da se ni objavilo točnih podatkov o osebi morilca, kot tudi pritrjujoče zadovoljstvo, ki se razvidi iz londonskih radijskih oddaj. Veleposlanik de Brinon je glede Darlanovega umora dal francoskemu časopisju izjavo, v kateri je uvodoma postavil vprašanje, kdo je imel interes na Darlanovem umoru. To je brezdvomno Anglija. Darlan je bil vedno zelo sovražen Angležem. De Brinon je izjavil nadalje, da stoji za slučajem Dar-
lana veliko interesno nasprotje med angleškim in ameriškim imperializmom v Afriki. USA imajo gotovo namen, da se v francoski kolonialni državi v Afriki za vedno ustale. Z zasedbo francoske Severne Afrike in Zapadne Afrike bodo dobile pod svojo kontrolo vse zveze Anglije z njenim svetovnim imperijem, tako skozi Sredozemsko morje kot tudi po atlantskem oceanu. Odstranitev Darlana je angleški udarec zoper to politiko. De Brinon vprašuje, zakaj ne priobčijo imena Darlanovega morilca in zakaj je bil že usmrčen. Nasprotna stran je dala za to vojaške razloge. Ni pa uvideti, kateri vojaški razlogi so, da se zamol-čava morilčevo ime. Dejanski razlog je v
resnici političen. Naravno ne bo Roosevelt radi Darlanovega umora opustil svojih imperialističnih ciljev v Afriki.
Imenovanje Girauda za naslednika Darlana v Severni Afriki očitno pomeni samo prehodno stanje v angleško-ameriškem interesnem boju za nadvlado v Severni Afriki. Giraud pomeni kompromis, toda malo bo vesel odstranitve Darlana. Nekega dne se bo moral umakniti ameriškemu namestniku.
Zelo dvomljivo je, če so z odstranitvijo Darlana in imenovanjem Girauda odstranjene diference. Morda bo nekega dne umor Rooseveltovega ljubljenca Darlana pomenil prvi strel med Anglijo in USA.
Zopet 59 oklopnjakov uničenih
Pristaniške naprave na Fldierjevem polotoku uspešno bombardirane
Oberkommando der Wehrmacht je dne 28. decembra objavilo:
Na ozemlju ob Tereku so se zrušili ponovni sovražnikovi napadi. Pri tem in v teku včerajšnjih tudi uspešnih obrambnih bojev med Volgo in Donom in v veli-
skih oklopnjakov. Po težkih zračnih napadih, katerih so se udeležili tudi italijanski in romunski letalski odredi, je sovražnik tudi utrpel visoke zgube. Na srednjem odseku fronte so bili od vrnjeni krajevni napadi proti nemškim položajem.
Jugovzhodno od Ilmenskega jeze-r a je sovražnik znova napadel. Kljub močni uporabi topništva in oklopnjakov smo ga v hudih bojih odvrnili deloma v nasprotnem napadu.
Na fronti ob Ledenem morju so strmoglava z dobrim uspehom napadli pristaniške naprave na Fischerjevem polotoku in v Murmansku.
V Libiji je pojačeno obojestransko izvidniško delovanje. Sovražnikove krajevne napade v Tuneziji proti našim prednjim stražam smo odbili in v nasprotnem napadu pridobili sveta. Napadi strmo-glal'cev in nizki napadi močnih odredov ^r?t-.ega orožja so sovražniku prizadejali občutne zgube.
Pluiokrati postajajo nesigurni
Eidienlaub mit SAwertern
štirje novi imetniki tega, odlikovanja
Berlin, 29. decembra. Fiihrer je podelil
odlikovanje Eichenlaub mit Schwertern zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes (hrastov list z meči k viteškemu križcu železnega križa) Generalu der Panzertnip-pen Hansu Hubeju, poveljujočemu genera^ lu nekega zbora oklopnjakov, kot 22. vo« jaku nemške oborožene sile.
Nadalje je podelil Fiihrer das Eichen^ laub zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes Hauptmannu Heinrichu Papckeju, Gruppenkommandeurju v nekem oddelku bojnih letal, ki se ni več vrnil od svojega poleta proti sovražniku, poveljniku neke divizije oklopnjakov Generalmajorju Her-mannu Balcku, poveljujočemu Generalu nekega armadnega zbora. Generalu der Artil-lerie Walter ju Heitzu in ^f-Oberfiihrerju Hermannu Fegeleinu, poveljniku nekega bojnega odreda na Vzhodu, kot 154, 155, 156, in 157 vojaku nemške oborožene sile.
Sodba v kazenskem procesu v Ankari
Istanbul, 29. decembra. V kazenskem postopku proti sokrivcem pri atentatu na nemškega veleposlanika pl. Papena je bila danes izrečena sodba. Sodišče se je pridružilo predlogu državnega tožilca in obsodilo sovjetskega obtoženca Pavlova in Cor-nilova vsakega na 16 let ječe, oba turška državljan^. Abdurahmana in Sulejmana pa vsakega na deset let ječe. Izpadi sovjetskih obtožencev proti državnemu pravdniku bo-bo imeli za nju še neprijetne posledice, ker je državni pravdnik zoper oba sovjetska voditelja zaradi tega znova pokrenil postopek.
Ipanje na iihodno fronto ndnšeno
Tudi v Afriki In v Pacifiku nI nobenega preokreta v vojni
Marolio naj dobe llSlostato Anglija
Angleški predlog za delitev Severne Afrike - London se boji Rooseveltovlh nakan
Vichy, 29. decembra. »Spor glede Darlana« se v angleško-ameriškem taboru oči-vidno še ni polegel. Roosevelt na noben način še noče pustiti Darlana. Čeprav Angleži in njihovi gaulHstični trabanti neprestano opozarjajo na Rooseveltovo obljubo, da je uporaba Darlana »samo prehodna«, da je, kot Roosevelt ve, francosko in mohamedansko prebivalstvo s poudarkom izjavilo svojo lojalnost Vichyju, ponuja predsednik USA Darlana kot nadomestek za Vichy. Vsi angleški napadi, vse bridke pritožbe Gaullistov Roosevelta čisto nič ne ganejo.. Odločil je, da pride po Dar-lanu v posest Severne Afrike. Kaj Anglija potem misli, ga ne briga.
Radio Brazzaville, v katerem vsak večer govori kak drug gaullistični častnik, toži: »Obžalovanja vredna zmota našega zaveznika je, da se poslužuje nepreudarnih ljudi, ki so lahko tudi agenti sovražnika.« Toda Angleži se ne srdijo samo radi Darlana, temveč tudi radi Boissona, generalnega guvernerja zapadne Afrike. Brazzaville grozi z nevarnimi razkritji aktov, ki naj pri-neso »resnico o Boissonu«. Da te grožnje niso samo prazne besede, za to daje Brazzaville pikantne poskušnje. Berejo brzojavke, iz katerih izhaja, da je Boisson po premirju ameriške ponudbe odbil in se priključil Angliji. Ker pa je bila takrat Anglija še preveč samosvoja, se je izjalovil načrt in BolsBon se je priključil Vichyju,
Afriški napovedovalec Londona, ki čuti slabost angleškega položaja napram ameriškemu imperializmu, predlaga kompromisno rešitev, da ostane Nogues v Maroku, da se Boissona v Dakarju in Darlana v Alžirju odstavi in nadomesti z možmi de Gaulla, torej načrt za delitev plena. USA naj dobe Maroko, Anglija pa Alžir in za-padno Afriko.
Stockholm, 29. decembra. Tudi Angleži morajo, pa najsi napravljajo še toliko hru-šča z novo sovjetsko ofenzivo, priznati, da 80 bile v poročilu nemške oborožene sile objavljene operacije z zavzetjem novih črt izvršene prostovoljno in da so močni nemški nasprotni napadi jugozapadno od Sta-lingrada pridobili terena, katere pridobitve praktično izravnajo velik del za Sov-jete tajfo pogubonosnega prodiranja na drugih frontnih odsekih. Zakon dejanja ostane še vedi)o na nemški strani, čeprav boljševiški nasprotnik stavi vse na eno karto, in bi bil rad svojim zapadnim zaveznikom prikazal odločilno ofenzivo. To bi moralo prav za prav Angleže osupniti glede trajnosti sovjetskih začasnih krajevnih u-spehov. Zato jih tudi očitno nikjer več tako ne precenjujejo, kakor v pretekli zimi. Londonski tisk je pač moral navsezadnje z debelimi črkami naznanjati sovjetske trditve, ko so izostale lastne zmage v Afriki.
Napredujoči napad i donxkem loku
Slabejši sovjetski napadi na ozemlju ob Tereku - Ena prevozna ladja težko zadeta
Ob tej priliki pa sicer tudi v Londonu samem priznavajo, kako grozovite žrtve so imeli Sovjeti v boju proti prejšnji nemški ofenzivi, zlasti v boju za Voroneš. O tem, kaj se je pri sedanjih operacijah lahko doseglo, so mnenja še zelo deljena. »News Chronicle« upa, da bi lahko šle v zgubo vse nemške pridobitve iz poletnega vojnega pohoda. Večina listov je pa veliko previdnejša. Če London misli, da so dogodki na vzhodni fronti merilo nemške moči, je to seveda pravilno — ne samo za sedanji moment, ampak trajno. Toda ravno tako je točno, da tvori tudi merilo naše moči nasprotnikova domneva glede nadaljnjih načrtov nemškega vodstva, in glede tega, česar se od nje nadejajo. Tolažba, da bo Nemčija, če uspe, da ostane cela vzhodna fronta intaktna, primerno oslabljena na Sredozemlju in na zapadu, je izpodbita z obilnimi kombinacijami o učinkih razgovorov v Fiihrerhauptquartierju, iz katerih se vidi, da vsekakor kot doslej ocena nemške akcijske zmožnosti in iniciativne sile ni ''ana.
zm
Oberkommando der Wehrmacht je dne 27. decembra objavilo:
Na ozemlju ob Tereku so bili sovjetski napadi slabejši kot prejšnje dni. Sovražnikova zbiranja smo razbili deloma že s topniškim ognjem. Odvrnili smo sovražne napade med Volgo in Donom in v prostoru v Stalingradu. V velikem donskem loku so odredi pehote in oklopnjakov v napredujočem nasprotnem napadu vrgle bolj-ševike še dalje nazaj proti severu in zavzele nekaj krajev. Obkoljena je bila neka močnejša sovražna bojna četa z oklopnjaki. Nemške, italijanske in romunske zračne bojne sile so ob težiščih bojnih dejanj uspešno posegle v boje na tleh.
Krajevni napadi in sunki Sovjctov v srednjem in severnem odseku fronte so se izjalovili. Podnevni in nočni napadi nem-
ških bojnih letal so bili naperjeni proti sovražnim zbiranjem in železniškim ciljem. Pri trajajočih težkih bojih za oporišče Veliki je Luki je sovražnik utrpel včeraj ob trdovratni nemški obrambi nenavadno visoke zgube. V Lapplandu smo v nizkem poletu napadli železniške naprave v Kanda-lakši in povzročili velika razdejanja.
V Tuneziji so nemško-italijanske čete utrdile novo pridobljene položaje in pri težkih napadih nemških letalskih odredov proti oporiščem v Algeriji je bilo dne 26. decembra uničenih 17 sovražnih letal, med njimi večje število težkih bombnikov. Vrhu tega je sovražnik zgubil pet letal pri zračnih napadih na Bizerto in Tunis. Pri nočnem napadu nekega odreda bojnih letal na algerijsko obrežje je bila težko pogodena neka velika sovražnikova prevozna ladja.
Nedlć srbskemu narodu
Srbija noče biti žrtvovana za London
Delgrad, 29. decembra. Pred kratkim se je obrnil ministrski predsednik general Nedić v svojem govoru preko belgrajske radijske oddajne postaje ponovno na srbski narod. V prvem delu svojega govora je zavzel ostro stališče proti angleški politiki in njenim poskusom, da se žrtvuje srbski narod kot kako kolonialno ljudstvo za angleške cilje. Pozval je srbski narod, da naj presoja po posledicah delovanja Drage Mihajloviča vrednost njegovega dela. General Nedić je naznanil, da bo nastopil z vsemi sredstvi proti Dragi Mihajloviču in vsem pristašem Londona. »Rešitev domovine je najvišji zakon, ki ga bom spolnil do konca,« je sklenil ministrski predsednik,
/
Stran 2. — Stev. 102.
KARAWANKEN BOTE
Srrda. 30. d^cemhra 1942.
Nemški nasprotni napadi v donsliem ozemlju
Oberkommando der Wehrmacht je dne 25. decembra objavilo:
Na ozemlju ob Tereku smo odvrnili ponovne sovražnikove napade in deloma s topniškim ognjem razbili njegova zbirališča. V teku včerajšnjega dne so naše junaško boreče se čete, ki so jih podpirali na novo pripeljani odredi, v donskem ozemlju, na več mestih prešle v nasprotni napad. V ogorčenih bojih so uničile sovražne motorizirane čete in čete oklopnjakov, ki so poskušale prodirati skozi vrzeli novo postavljene fronte v ozadje. Na srednjem odseku fronte so se izjalovili številni sla-bejši sovražnikovi sunki. Jugovzhodno od Ilmenskega jezera smo zavrnili vse sovjetske napade v deloma trdovratnih bojih. Sovražnik je imel visoke krvave zgube in je zgubil 15 oklopnjakov. Lastne udarne čete so izvršile uspešna podvzetja ob Volhovu in pri Leningradu in pri tem uničile celo vrsto bojnih postojank.
V Libiji je bojno delovanje krajevno oživelo. V Tuneziji smo odvrnili ponovne sovražne napade in pripeljali veliko število amerikanskih ujetnikov.
Posamezna britanska letala so na božični večer odvrgla nekaj bomb na zahodno nemško ozemlje.
Uspešna obramba pred Soijeli
Osovloske čete so v Tuneziji zavzele položaje, za liatere so bili hodi boji
Oberkommando der Wehrmacht je dne 26. decembra objavilo:
Severno od T e r e k a se je sovražnik zopet brez uspeha in z visokimi krvavimi zgubami zaganjal proti nemškim položajem. 29 sovjetskih oklopnjakov je bilo tam uničenih. Med Volgo in Donom in na ozemlju ob Donu so se razbili neprestani sovražni napadi ob trdem odporu naših čet. V nasprotnih napadih so nemške čete vrgle Sovjete na več mestih nazaj. Odstrelili smo 42 oklopnjakov. Močni odredi zračnega orožja in brza ogrska bojna letala so podnevi in ponoči podpir?ila boje vojske. Ogrske čete so pri krajevnih sunkih uničile na vzhodnem bregu Dona večje število sovražnih bojnih postojank in uničile njihove posadke.
Severozahodno od Voroneša in zahodno od Kaluge je sovražnik utrpel težke zgube pri naših uspešnih napadih. Pripeljali smo številne ujetnike in plen. Sovražni krajevni napadi na srednjem odseku fronte so se izjalovili.
Oporišče Veliki je Luki se je v ogorčenih bojih ubranilo sovražnih napadov, ki so
bili poskušeni s podporo oklopnjakov, zračnega orožja in močnega topništva. Pri brezuspešnih napadih jugovzhodno od Ilmenskega jezera je sovražnik zgubil deset oklopnjakov.
Visoko na severu so strmoglave! napadali z bombami težkega kalibra sovjetske topniške položaje na Fischerjevem polotoku in železniške naprave v Kandalakši. Dne 25. decembra je bilo 30 sovjetskih letal zbi-tih na tla. Odredi za zračni prevoz so podnevi in ponoči preskrbovali na raznih frontnih odsekih celo vrsto naprej ponujenih oporišč, za katere se vrše hudi boji.
V Libiji je le delovanje izvidniških čet. Nemška bojna letala so se v nizkem poletu bojevala proti britanskim silam. Ponoči je bilo učinkovito napadeno pristanišče Bengasi. V Tuneziji so nemške in italijanske čete zavzele položaje, za katere so se vršili hudi boji, in odbile sovražne napade. Nemško in italijansko zračno orožje je napadlo pristaniške naprave v Alžirju in letališča v Algeriji.
Premenljiii boji i/ donskem lokn
Težke zgube bol]ševikov - Sovjetska konjenica razgnana
Obsrkommando der Wehrmacht je dne 24. decembra objavilo:
Nemške čete so tudi včeraj odbile ponovne sovražne napade na ozemlju ob T e-reku in v stepi Kalmikov in pri uspešnem lastnem napadu prizadejale nasprotniku krvave zgube. V ozadju pojavljajoči se sovjetski konjeniški odred smo napadli in ga v takoj za tem sledečem preganjanju razgnali. Med Volgo in Donom smo v napadu pripeljali šeststo ujetnikov in uničili petnajst oklopnjakov. Sovjetski nasprotni napadi so se zrušili.
V donskem ozemlju traja še nadalje obrambna bitka s premenljivimi boji. Pri lastnih napadnih podjetjih smo v srednjem odseku fronte uničili številne bunkarje in bojne postojanke. Sovražnikovi krajevni napadi so spodleteli. Jugovzhodno od Ilmenskega jezera je nasprotnik z močnimi silami zopet povzel svoje napade. Pri uspešni obrambi smo uničili 34 sovjetskih oklopnjakov,
VTunezijiso lastni sunki imeli krajevne uspehe. Zlomili smo sovražnikove poskuse, zavojevati zopet svet, ki ga je bil zgubil prejšnji dan, in pripeljali 200 ujetnikov. Nemška bojna letala so v minuli noči bombardirala pristaniške naprave v Bengasiju in neko sovražnikovo letališče la libijskem obrežju.
Slabe sile britanskega zračnega orožja 10 podnevi napadle nekaj krajev zasedenih zapadnih ozemelj in v zapadni Nemčiji ponoči posamič odvrgle bombe. Pri teh poletih kakor tudi nad Rokavskim prelivom in
na nizozemskem obrežju osem sovražnih letal.
smo sestrelili
Koncentracijsko taborišče DSA za Francoze
Rim, 29. decembra. Po poročilih italijanskega časopisja je bilo na stotine Francozov vtaknjenih v veliko koncentracijsko taborišče v francoskem Kongu po tamošnjih oblastih USA. To taborišče se nahaja v tropičnem, mokrem in malaričnem nižinskem ozemlju reke Sang, tako da je že med prebivalci samimi večkrat razsajala tropična bolezen, posebno ker uporabljajo intemirance za trudapolno delo.
Kanada se vtaplja v USA
Stockholm. 29. decembra. I ccl naslovom »Ali naj se Kanada priključi Zedinjenim državam« prinaša list »Nya Dagligt Alle-nanda« iz Lizbone poročilo, po katerem se zve iz dobro poučenih krogov, ki imajo zveze z Belo hišo, da so se v zadnjih tednih v večih konferencah razgovarjali o formalni vtopitvi Kanade v Zedinjenih Državah po končani vojni. To smatrajo samo za naravno posledico razvoja, ki se je začel že 19. avgusta 1940., ko se je osnoval »kanadsko ameriški obrambni odbor« pod predsedstvom Laguardie. V zadnjih dneh je očitno prišlo to vprašanje precej bliže ugodni rešitvL
20.000 mehikanekih delavcev se Je zbralo na manifestaciji v Mehiku, da protestirajo proti ogromnemu podraženju živil, oblačil In najemnin.
Mezmanišaria sM оВгаШнеттш
Soviet! v Stalingradn zavmieni v ogorčenih bojih na nož
Oberkommando der Wehrmacht je dne 22. decembra objavilo:
Nemške čete so na fronti ob Tereku v nasprotnem napadu vrgle napadajočega sovražnika nazaj. Napadajoč preko Volge, je poskušal nasprotnik ustaliti se v Sta-lingradu. V ogorčenih bojih na nož je bil odbit. Obrambna bitka ob srednjem Donu še traja z nezmanjšano silo. Nemške divizije in bojni odredi so se trdovratno upirali neprestanim sovražnim napadom in ob sodelovanju z zračnim orožjem prizadejali Sovjetom težke zgube. Samo v odseku dveh nemških oklopnjaških zborov so bili v zadnjih desetih dneh uničeni 404 sovjetski oklopnjaki.
Težki boji ob srednjem Donu
Vlsolte zgube Sovjetov med Volgo in Donom in Stalingradom
Oberkommando der Wehrmacht je dne 23. decembra objavilo:
Čete nemških oklopnjakov so severno od T e r e k a, ko so bile krvavo odbile sovražne napade, potisnile za umikajočim se nasprotnikom, pripeljale nad 400 ujetnikov in z obstreljevanjem zažgale nek oklopni vlak.
Pri ponovnih brezuspešnih napadih med Volgo in Donom in v Stalingradu so Sovjeti utrpeli visoke zgube.
Ob srednjem Donu Se trajajo težki boji.
Pri Voronešu so nemške čete prodrle čez zamrznjeno reko v sovražnikove položaje in uničile pri tem številna zaklonišča. Posadke so bile ali uničene ali ujete, nasprotni napadi pa razbiti deloma že, ko so se pripravljalL
V	srednjem in severnem odseku fronte so boji krajevnega pomena odnosno delovanje izvidniških in udarnih čet. Napadi na oporišče Velikije Luki so se izjalovili ob hrabrem zadržanju nemške posadke.
V	Libiji so bile uničene sovražne udarne čete. Nemško italijanske bojne čete so v Tuneziji vrgle sovražnika iz gorskih položajev, ki Jih je žilavo branil. Pripeljale so številne ujetnike in plen in ugonobile nek sovražni konjeniški oddelek.
Vzhodno od Bougie so nemški bojni letalci v napadu zažgali dve veliki prevozni ladji, od teh eno potniško ladjo od 12.000 do 15.000 brt. Rušilska letala so z bombami pogodila neko sovražno podmornico, ki jo je šteti med izgubljene. Ponoči so bile bombardirane pristaniške naprave v Bdne in neko alžirsko letalsko oporišče.
Posamezna britanska letala so podvzela podnevi in v pretekli noči neučinkovite mo-tilne napade na severozapadno nemško ozemlje. Pri tem sta bili sestreljeni dve letali in na francoski obali eno.
Na južnem Angleškem so bojna letala podnevi bombardirala več krajev z raz-strelnimi in zažigalnimi bombami.
Dne 17. decembra je bilo pri Bordeauxu ustavljeno in uničeno angleško sabotažno krdelo, še preden je moglo izvršiti svoj nalog.
Na ostali fronti ob Donu in v prostoru pri Suhiniči so nemške in ogrske udarne čete uničile bojne postojanke in bunkarje sovražnika in se vrnile z ujetniki in plenom. Posamezni sovražni napadi so bili odbiti.
Krajevni napadi nemških čet v prostoru pri Toropecu so znatno zboljšali položaje.
Pri nočnem napadu na Bengasi so bile pogodene pristaniške naprave in ladijska pristajališča z bombami težkega kalibra. Na morju je bil poškodovan nek tor-pedni čoln.
V Tuneziji so bili odbiti sovražnikovi sunki, železniški prevozi in motorizirane kolone v Algeriji in na tunezijskem ozemlju so bili napadeni z bombami in krovnim orožjem. Bojna letala so vzhodno od Alžirja napadla nek sovražni konvoj in tri velike trgovske ladje težko poškodovala. Nemške podmornice so na morju pri Oranu potopile prevozno ladjo z 12.000 brt iz nekega konvoja in torpedirale neko veliko potniško ladjo.
Britanski bombniki so v noči na 22. december prileteli nad južno Nemčijo. Majhno Število razstrelnih in zažigalnih bomb so odvrgli v prostoru MUnchena in s tem med drugim razdejali neko bolnišnico. Prebivalstvo je imelo zgube. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so po dosedanjih poročilih zbili deset letal na tla.
nadzirajo vse javne državne uslužbence in vse javne naprave. Namen te nove naprave je ta, da se v Franciji usmeri ves upravni aparat na politiko Lavala. Novi komisarji bodo imeli pravico, da povzročijo odpust vsakega uradnika, čigar zadržanje se ne ujema z Lavalovo politiko.
Laval postavlja komisarje
Vichj, 29. decembra. Na podlagi izvan-rednih pooblastil, ki jih je maršal Petain dne 17. novembra dal šefu vlade, je Laval sedaj odredil z novim zakonom, da se ustanovi 12 mest opoLnomočenih komisarjev. Ti kominarji imajo nalogo, da kontrolirajo in
Belehsj&germelstcr je Izdal naredbo, ki daje večjo samoobrambno pravico posestnikom vrtov, proti roparski dlvJaClnl, kuncem In drozgom. Dosedanje omejitve Krelejtlger-melstra odpadejo. Posestniki In uživalci ograjenih zemljišč, kot tudi njihovi pooblaSčencl, smejo vsak čas loviti, ubiti, tudi в strelnim orožjem In zase obdržati ropar^o divjaftlno, kunce In drozgre, v kolikor ni moten Javni mir, red In varnost, ali nt ogroženo življenje ljudi. Prepoved o uporabi zanjk In pasti ne pride V pofiteiv.
(mmw )
Švedska vlada Je sklenila, da pojača vojaško pripravljenost z vpoklici na kratkodobne vežbe.
Združeno zvezno zastopstvo v Bemn je prejšnji četrtek Izvolilo predstojnika zveznega poštnega in železniškega departmdja, zveznega svetnika C e 1 i a, za zveznega predsednika za leto 1943. in predstojnika narodnogospodarskega oddelka, zveznega svetnika Stampfllja za podpredsednika.
Doslej je bilo skupno 200 angleških In severnoameriških pilotov interniranih v Španiji, kjer so morali zasilno pristati.
V	francoskem Maroku Je odklonila cela vrsta domačih plemen sodelovanje s severno-amerlSko-anglešklml zasedbenlmi oblastmi, oddajo svojega orožja in se ne odziva vpoklicom. Nekaj francoskih častnikov, ki so zvesto uda-ni francoski vladi maršala Fatalna, se Je prebilo do maroških berbersklh rodov. Vpoklicani francoski rezervisti v Alžirju in Maroku so nevoljni nad prezirljivim ravnanjem angleških in sevemoamerikansklh čet. Angleži In SeveroEunerlkancl ravnajo s francoskimi rezervisti kot z vojaki druge vrste. Poleg tega dobivajo severnoameriške in angleške čete bistveno višjo plačo kot francoski rezervisti, N1 se uresničila trditev Angležev In Amerl-kancev, da bodo domačine preskrbeli z živili, posebno s sladkorjem In čajem. Ker niso uresničili obljub, je prebivalstvo zelo ogorčeno.
številni Francozi v Constantlnu so bili na povelje ameriške vojaške uprave ustreljeni, ker so se ti Francozi hoteli obnašati lojalno napram legalni francoski vladi v Vichyju.
V	egiptovskem parlamentu se je dogodil ▼ sredo tragičen dogodek. Nekaj vladnih Izjav Je povzročilo nemir, na kar je poslanec Glrge, Fahkry Abdehnolr zelo ostro kritiziral vlado Nehaš paše. Ko je končal svoj govor in Je zbornica demonstrirala proti vladi, se Je nenadoma zrušil mrtev. V zvezi s to smrtjo se je razširila govorica, da angleška tajna služba ni docela nedolžna.
Japonsko letalstvo Je dve uri napadalo Kal-kuto, vprvlč od začetka vojne. Kalkuta je glav« no mesto bengalske pokrajine s poldrugim milijonom prebivalcev In ni samo važno pristanišče, temveč tudi pomembno Industrijako središče, predvsem sedež kovinske Industrije in predilnic za jutoveo.
Po poročilu londonakega »Daily Heralđa«, ki Je datirano Iz Colomba, zahteva sedaj tudi Ceylon popolno neodvisnost od Anglije.
šef političnega oddelka židovske agenture ▼ Jeruzalemu Moše Shertok, Je po švedskih poročilih dospel v London, da bi se pogajal z angleško vlado. Razmotrivall bodo možnosti, da bi Žide v večjem številu kot doslej spravili iz Evrope v Palestino. Trdi, da Je treba vse storiti, da se pojačl ona trdnjava demokracije, ki Jo predstavlja židovska Palestina.
Arabsko vseučilišče v maroškem kulturnem mestu Fez so zaprli, ker so baje dijaki mani-
famtlrali proti o>3Jsuatexn ■ovomoM.nverlAlrlH
sadk.
Obnova vihodB
v trgo\.vkl register nemškega sodišča v Luc-ku sta bili vpisani dve novi trgovski družbi a sedežem v Rovnu in sicer ukrajlnsko-trgovsko-prevozniška družba za gozdarske, lesne brod-niške potrebščine z o. z. in ukrajinska naro-čevaina družba. Prva družba ima za nalogo preskrbo in prevoz vseh specialnih potrebščin gozdarskega, lesnega in brodarskega gospodarstva in obrat s tem zvezanih stranskih podjetij, druga družba pa opravlja prevzem in izvedbo vseh obrtnih velenaročll.
V	Otvocku (pokrajina Varšava) bo prihodnje leto otvorjeno novo protljetlčno zdravilišče za Nemce, ki bo nato takoj sprejemalo bolnike. Začetkom 1943. bodo v generalnem guverne-mentu poslovale tri osrednje oskrbovalnlce za Nemce In sicer v Varšavi, Lvovu in Krakovu. V obeh ostalih pokrajinskih glavnih mestih LubMnu in Radomu bodo ustanovljene oskrbovalnlce. Vsak Nemec, ki Je bolan ali zboli za Jetlko v generalnem guvernementu bo sedaj deležen potrebnega oskrbovanja In zdravljenja.
Posebni pooblaščenec BetchHfUhrerja v njegovem svojstvu kot Reichskommissarja fUr die Festigung deutschen Volkstums in gospodarsko obnovo novih državnih ozemelj, profesor Heinrich Wlepklng-JUrgensmann Je govoril v Hannovru o temeljnih obrisih pokrajin v novih državnih ozemljih. RelclisfUhrer Je določil tri nemške pokrajinske tipe kot vzorec za pokrajine na Vzhodu, in sicer eno nizko-nemško, ki Je ploskovno največja, eno srednje-nemško bistveno manjšega obsega In eno vl-sokonemško. Spoznanje, da Je načrtno prirejena pokrajina važno sredstvo za ponemčenje Vzhoda, bo upoštevano pri obnovnem delu. Hočejo naseliti večje skupine rodov, kajti samo v domačih glasovih se lahko duša razvije In tvoritev skupnosti Je eden Izmed najvažnejših ciljev. Vojaki in kmetje bodo končali delo zavarovanja nemškega življenjskega prostora.
Izrazito gospodarsko potlahtnjevanje se ne bo ustanovilo na vzhodnem prostoru. Požlaht-njevalne pridelke za evropejske Industrijske proizvode bo slej kot prej proizvajal In dobavljal nemški In zapadnoevropekl kmet. živinoreja se bo na vzhodnem prostoru obnovila samo v toliko, kot to zahtevajo obratno-gospo-darake razmere. Izjemo tvorijo samo konjereja in ovčereja, ki se Jih bo najbolj pospeševalo, poslednjo posebno radi Izrabe velikih step. Obnova konjereje v večjem obsegu kot doslej Je eden Izmed predpogojev za intenzivno obdelovanje zemlje vzhodnega prostora ob istočasnem zmanjšanju tehnlzlranja na normalno mero. Izjemo tvorijo nadalje prejšnje države Lltauen, Lettland In Eatland. v katerih se gospodarstvo požluhtnjevanja, z ozlrom na posebno strukturo dežel, ne bo samo obdržalo, temveč še Izgradilo.
Vurleif und Lfrurk N8.-U«uverl«K und Urucker«!
Onibll., Klai;«nfurt. - Veiluiisleller: Or. Krnil Hettjen. — Haurtscbrlftlelter; E>l«drlch Horatutiin, • iZaraeh IK AiiaeltMiUiiu Mr.l ffiMt-
BroWi, M. миеМАга 1940.
KARAWANKBN BOTE
stran 8. — Stev. 102.
Generalmajor z. V. Yinzenz Ligotzky
Tojaki !?• pešpolka v то|ш in miru
Zgodovina slavnega c. in kr. pešpolka štev. 17 " Ponosna vojaška tradicija Gorenjcev
Iz gorenjske pokrajine, spadajoče sedaj v Gau Kftrnten, se je dopolnjevalo nekaj čet stare avstro-ogTske armade, med njimi tudi peSpolk št. 17, ki je bil bogat s tradicijo.
Ustanovljen je bil v letu 1674., starejših od njega je bilo zato samo osem polkov pehote, ki so bili postavljeni v tridesetletni vojni In v letih okrog 1660. za vojno proti Turkom (z znano bitko pri St. Gotthardu). Njegov prvi Imetnik je bil grof Heinrich ReuB-Plauen in naborni boben je zanj vprvič bobnal v Er-furtu. Povod za ustanovitev so bili nasilni načrti francoskega kralja Ludovika XIV. Prihodnje leto je polk v bitki pri Goldscheuerju proti Francozom dobil svoj ognjeni krst. Ko je bil sklenjen mir v Nymwegenu, je prišel polk v Konstanz, toda nabirali zanj niso le med Svabi. Vtem ko je pozneje v turških vojnah marsikatera stotnija po ukazu dvornega vojnega sveta odšla kot dopolnitev k četam, ki so se bojevale pod princom Evgenom, je bilo polku pridržano francosko bojišče, na katerem je tudi padel marsikateri imetnik polka, kakor n. pr. grof Egon Plirstenberg. Polk se je pozneje, ko je bil Imetnik princ Aleksander WUrtemberški, posebno odlikoval v španski nasledetveni vojni, pozneje pa je prišel tudi na ogrsko turško bojišče, pri čemur je dobil sedaj Bvoje novince iz avstrijskih pokrajin, zlasti Iz Češke, Moravske in mimogrede iz Kranjske. Dne 5. avgusta 1716. leta je stal polk v bitki pri Petervardelnu pod poveljem svojega imetnika, ki je poveljeval levemu krilu in se je vpričo princa Evgena posebno odlikoval. Po veliki zmagi se je polk udeležil tudi obleganja TemeSvarja, in zopet so stale stotnije njegovih greoadirjev na čelu kolon za naskok, ki jim je poveljeval imetnik sam. Ugodnost, da so Brneli stanovati v zimskih stanovallščih, je bila po vsej pravici zasluženo obročno plačilo za težke zgube, ki so jih pretrpeli v hudih bojih fn ki so stale polk nad 400 mrtvih in skoro enako število ranjenih, vtem ko jih je v te-mešvarskem močvirju enako število obolelo za malarijo. Nujno potrebna je bila torej dopolnitev vrzeli. Imetnikov brat, princ Ludwig, je pozimi pripeljal dva nova bataljona iz Wilr-temberga, ki sta tvorila nov polk; temu so z ozirom na Izvor novakov vzdeli ime Alt-Wtir-temberg. Seveda sta bila ta dva bataljona odstopljena cesarju proti temu, da je, kakor je to bilo običajno, plačal deželnemu knezu.
Polk pred Belgradom
Dne 16. avg. 1717. se je polk udeležil zopet bitke pri Bel gradu; v švabskem narečju sestavljena narodna pesem o plemenitem vitezu princu Evgenu prelaga to bitko na 21. avgust. Ca imire v pesmi o konjenikih, ki jo je sestavil nepoznani pesnik, brat imetnika princa Ludwlga v boju, je tudi llcentia poetica (pesniška prostost), kajti v resnici Je bil le ranjen, dokaz, da so takrat kot danes govorice vedno razblinile dejstva. Polk je nato tvoril posadko Belgrada in Temešvarja in se je moral udej-etvovati za civilizacijo pri delih obnove bolj, kakor mu je bilo ljubo. V zadnjih letih vladanja cesarja Karla VI. je polk prebil trde boje proti Turkom, ki so zaradi nedostatnega vodstva le preradl čim žlvahneje zbujali spomine na veleum vojskovodje princa Evgena.
Pod poveljem Marie Theresie
Ko je zasedla prestol Maria Theresia, so poslali polk na severno ^jišče proti Prusom. Bojeval se je pri Mollwitzu, bil udeležen pri zavzetju Prage In Braunaua in je mogel svoje primanjkljaje zopet izravnati z dopolnitvami novincev iz Kranjske. Zaradi drugega vpada Frledricha Velikega v češko, je bil odpoklican od bojišča v Elsassu, sledil Iz češke umikajočega se kralja do meje proti Schlesiji in odkorakal potem v Bayern. Ko je Bayern sklenilo mir z Avstrijo, je odšel polk od obleganega Ambrr,?a čez Prago v Trautenau, ter ee tam združil z nekim odredom saksonske vojske. Ta odred je bil potem na desnem krilu v bitki p,I Hohenfrlcdbergu. V boju proti številčno
močnejšim Prusom, ki jim je uspelo v nočnem napadu razbiti desno krilo, se je moral polk, ko je zgubil dve tretjini svojega staleža, umakniti z bojišča. Toda že v bitki pri Sooru je polk, ki je bil jedva sestavljen iz novincev, hrabro vzdržal naval pruskega polka kirasir-jev. V nato sledeči mirni dobi je bil polk preložen iz Wiena na Sedmograško, kjer so ga izvežbali po reglementu, ki ga je ustvaril bivši poveljnik polka polkovnik Sincere in ki je bil veljaven za vse polke. V sedemletni vojni
so bili za polk največji priznani dogodki bitka pri Lobositzu, Pragi, Breslauu, Leuthenu — takratni poraz je polk v polni meri zopet izbrisal pri Doonstadtu v obhodnem zboru Lav-dona, zlasti z udeležbo pri napadu na Hochkirch; poleg tega so bili deli polka tudi udeleženi pri lovu ščinkavcev v Maxenu. Veliko zgub je imel polk v bitki pri Torganu. Pozneje se je pod Lavdonom udeležil naskoka na Schweidnitz. Po sklenjenem miru so odka-zali polku Leltmeritz kot gamizijo in kot naborni okraj.
V bojih proti Napoleonu
i
V letu 1780., tik pred smrtjo Marie Theresie, je polk dobil novega imetnika v osebi kneza Hohenlohe-Kirchberg. Pod njegovim poveljstvom in poveljstvom njegovega namestnika, kneza Reussa, se je polk udeležil vojne proti Franciji in Napoleonu. Pri tem se je zlasti udeležil sledečih bitk; pri Jemappesu, Wattig-niesu, Charleroiu, Fleurusu, rešilni bitki pri Mainzu, Marengu, Aspemu, Wagramu, Dres-denu, Leipzigni, Lyonu, Belfortu. Po tej vojni dobi je bila odkazana polku Ljubljana kot garnizija in hkrati Kranjska kot naborni okraj. Za spominsko slavje polka je bil določen dan
Curtanone. Kot nadaljnje kraje njegove slave, je navesti Goito, Milan, in 1849. leta Mor-taro. Ko je polk dospel do Novare, je bila bitka že odločena. Polk je bil potem izmenoma v Benetkah in v Dalmaciji. Leta 1859. se je polk uspešno boril v Benedekovem zboru pri San Martino, vendar je odločitev padla na levem krilu pri Solferinu. V letu 1866. so preložili polk, ki je bil med tem v gamiziji v Dalmaciji, v Benetke: začetkom junija se je združil z južno armado. V bitki pri Kustoci je bil razvrščen na skrajnem desnem krilu in z naskokom zavzel vasi Oliosi ter Pasquali in stal
Pri prijetnem opravilu
Aufnahmen: Vintler; Klischee: NS-Gauverlag
dneva zavzetja pokopališča v Aspemu. Polku je bilo poleg visokih vojnih odlikovanj priznanih še 300 dukatov, vendar se je temu takrat visokemu znesku odpovedal v prilog invalidov svojega polka, ki so bili sprejeti v domu invalidov v Pragi. Leta 1820. je polk korakal v Benetke, in vtem ko so njegovi grenadirji na I>odlagl sklepov ljubljanskega kongresa dospeli do Neaplja, so korakali drugi deli polka preko Milana do Alessandrije. V nato sledečih letih miru je prišel polk iz Gornje Italije zopet v Ljubljano. V vmesni dobi je bil po francoski julijski revoluciji leta 1830. preložen zopet v Gornjo Italijo, kjer so ga vežball po Radeckijevi Instrukcijl za manevriranje, po smrti Franca I. pa je prišel zopet v Ljubljano. Vtem ko je torej leta 1847. polk zopet stal v Gornji Italiji, je kadrskl bataljon ostal v Ljubljani In bil pozneje uporabljen proti Ogrom. Polk so uporabili 1848. leta pri uporu v Bre-sclji, ter mu je uspelo, da se je skozi trdnjavski četlrikot prebil v Verono. Pri zmagi pri Santa Luzla je krepko sodeloval in pozneje s koroškim polkom štev. 7. predrl utrjeno črto pri
zvečer pred Mozambuno, kjer se je umikajoči se nasprotnik za svoj beg poslužil mosta čez TI-cino.
Po bitki pri Koniggratzu 1866.
Medtem, ko sta po katastrofi pri Konlg-gratzu dva močna zbora južne armade odšla v Wlen, je ostal polk do sklepa miru kot posadka trdnjave v Veronl. Za nekaj časa je Imel spoznati kot gamizijo tudi nekaj krajev na Južnem Tirolskem in pozneje Trst. Tam ga je doletel ukaz mobilizacije 1878. leta, ki je odkazal polku nalogo, da sodeluje pri zasedbi Boene In Hercegovine. Med tem se je pa struktura polka močno spremenila. Imetnik polka je po letu 1866. postal poznejši vojni minister Feldzeugmeister Kuhn. Ta častnik, ki se je Iz malomeščanskih razmer le z lastno močjo povzpel kvlšiku in po letu 1859. nekaj let bil poveljnik 17. polka, je kot vojni minister odpravil mnogo predsodkov In med drugim po uvedbi splošne vojne dolžnosti znižal aktivno službeno dobo od 8 na 3 leta. Usmeritev čast-
niškega naraščaja se je vršila povsod po enotnih načelih, s čemer so bile zlasti pravice Imetnikov popolnoma odpravljene. Izkustva zadnjih evropskih vojn, kakor uvedba novih pušk odzadnjač, so zahtevaJa tudi ^remembo reglementa, — Pri zasedbi Bosne so se vojaki 17. polka ponovno odlikovali v bitkah pri Roglju, Jajcu kakor tudi pri bojih za posamezne trdnjavam podobne skupine hiš. Ko je bila zasedba 1879. leta Izvršena, se je polk vrnil v Ljubljano. Leta 1893. je bila polku odkazana gamizlja Klagenfurt, vtem ko so bili domači polk preložili v Graz.
17. pešpolk v svetoMii vojni
V skupini tretjega zbora — ki so mu vzdeli ime »železni« — se je 17. pešpolk udeležil prve svetovne vojne. V okviru prve bitke pri Lem-bergu je bil udeležen pri bojih za Gologory, ki so bili polni zgub, v drugI bitki pri Lem-bergu pa pri Grodeku. Pri umiku na Karpate je bila Izvedena prva rešitev Przemysla, vendar je splošni položaj prisilil zopet do umika na vrhove pri Dukll v Karpatih, za katere so se poznje vršili vroči boji. Poskus rešiti Pr-zemysl, ki so ga izvedli v izredno mrzlih zimskih dnevih iz južne smeri in ki je na žalost spodletel, je polku pripravil težke boje v predgorju Karpatov. V maju 1915. leta je bil polk premaknjen v Vzhodno Galicijo in prestal slavne boje za pridobitev Dnjestra. V oktobru 1915. leta se loči polk od svojega severnega bojišča In pride na Sočo, kjer pribori svoji zastavi novo vojno slavo v tretji in četrti bitki ob Soči — najprej v goriškem mostišču pri Osla/, vijl in Podgori, pozneje na Monte San Michele. Spomladi 1916: leta ga prestavijo za ofenzivo na Južnem Tirolskem, kjer napade visoko planoto Sedmih občin in zavzame v naskoku kraja Galllo in Monte Sisemol. Ker so morale zaradi Brusilove ofenzive močne sile oditi na sever, so potegnili polk na Monte Chiessa nazaj; ta vrh je obdržal skozi 16 mesecev vzlic ponovnim napadom. V teku ofenzive v jeseni 1917. leta si zavojuje Monte Sisemol in Val Bella in ga obdrži v hudih bojih do konca januarja 1918. leta. Po kratkem oddihu zamenja čete južno od Assiaga ob robu globeli Assa. Ob pričetku ofenzive ob Plavi mu uspe globoko vdreti v sestav sovražnih položajev, vendar se mora v trdih pozicijskih bojih do konca vojne zadovoljiti s tem, da obdrži položaj pri Canovi. Ob premirju dne 3. novembra 1918. se nahaja polk v istem položaju, in ker je po nasprotnikovem pojmovanju premirje stopilo šele 24 ur pozneje v veljavo, vtem ko je na naši strani bilo izdano povelje, da se nasprotnika ne smatra več za sovražnika, je bil polku, kakor tirolskim cesarskim lovcem In drugim polkom odrezan umik, tako da mu nI bila prihranjena najbrldkejša usoda vojaka, priti v sovražno vojno ujetništvo.
Ponosno vojaško izročilo
Vojna je stala polk veliko krvi, zlasti od 1914. do 1918. leta. Častniški zbor polka, ki je ob mobilizaciji štel okroglo 200 aktivnih In rezervnih častnikov vševši praporščake, jih ima zapisanih 149, ki so padli na bojišču slave. Primeri ran jen ja sploh niso bili šteti. Za svojega skoro 245-letnega obstoja si je polk pridobil pozornost vzbujajoče veliko število visokih In največjih odlikovanj In na vsakem listu njegovega lavorjevega venca najdemo ime kakšnega boja ali bitke, kjer so se vojaki 17. polka pokazali, da so vedno pripravljeni zastaviti kri in življenje za čast orožja.
Dolgo šolanje v armadi je Gorenjce vedno bolj približalo kulturnemu nivoju nemškega naroda in zato je pričakovati, da bo pri boljšem razumevanju priključitev k Velikonem-škemu Reichu tej krajini samo od koristi. Na drugi strani pa prinaša Gorenjska — kakor namiguje ta kratek izpis — bogato jutrnjo kot vojaško volilo.
P.ti t»l»i0»i«tib jiolka
Pokopališče [una ko y 17 nikov ob Soči
vite 4. — Nr. 102.
KARAWANKEN BOTE
MUtwoch. 30. Pezember 1942.
Verluste des Feindes in Tunesien
59 sowjetisdie Panzer bei eriolgreidien Abwehrkamplen vernlditet
Roosevelt znm Mord an Dnrlan
Madrid, 29. Dezember Ein EFE-Korrcspondent meldet aus New York daB die Nechriđit von der Er-mordunj Darlans Im We!6en Haus In Washinjjton die ganze Weihnadiwstimmuns verdorben habe. Roosevelta I'rtcll fiber den Mord, welchee im krassen Gejjensatz zur enjlisdien Anffasson? steht. lautete wSrtlidi; .Der Mord an Darlan tragi die Anieichen eines wohlvorbereltetfn Verbrediens." Viele slanben, 60 jcbreibt der EFE Korreepondent. daB die epitz-findige AfrikapoHflk Nordamerikas welche darenf hinatwISuft die franzSsischen Afrikakolonlen einzein zu eđiluden durch den Tod Darlans stark kompH-ziert werde. Washlnsfon eei jerade In den letzten Tagen besonders befriedijjt gewesen fiber die Zu-eammenarbei' mft Darlan.
Die spanisdie Nadirichtenagentur EFE meldet aue New York daB die Presse der Vereinisten Staaten der Ermorduns Darlans lange Kommcntare widme. in denen zumeist nnterstrichen wird. daB die Schwierig-keiten nnter den Alliierten hiednrch eher groBer als geringer gewordcn seien. AuBenminister Hull bezeich-nete den Mord an Darlan als eine haBIiche and feige Tat
England, Elnd In dsn Armen der DSA
Georg VI. trSstet sein Volk mit Anbicderungen
hw. Stockholm, 29. Dez. Das Londoner Weih-nachten 1942 trug seitsame Vorzeichen. Ober England herrschte. wie schwedische Berichtf sich ausdrucken, an Weihnachten betnahe tSdliche Stille. Die gut bezahlten Offiziere and Mann-schaften der auslSndlschen Hilfskorps und der amertkanischen Besatzungstruppen benOtzten ihren Urlaub, urn bei den Londoner Juwelieren MasseneinkSufe zu tatigen die deren Rest-bestande stark angriffen. Konig Georg von England benlitzte seine Weihnaditsanspradie. urn sidi bei den Amerikanern anzubiedern, indem er die Hoffnung ausdrUckte, daB deren nadi England gesdiickte Besatzungstruppen die Basis zu dauerndem VerstSndnis zwisdien den beiden Vdlkern iegen mdchten. Georg sdiioB seine An-sprache mit einer weiteren Huidigung an die USA: er zitierte die Anekdote von einera ameri-kanischen Prasidenten. der ein kleines Kind auf der StraBe mit einem noch kleineren auf dem Arm antrifft. Auf die Frage, ob dies niclit etwa eine zu schwere Biirde sei, erwiderte das groBe Kind; „Das ist keine Last — das ist mein Bruder." Ahnlich musse. so folgert Georg, die Briiderschaft zwischen dem Ver^undeten sein. — Womit er also der Auffassung Ausdruck gab, daB England sich endgiiltlg mit der Rolle des auf US A-Armen getragenen hilflosen BUndels abfinde.
Es wurde viel beachtet, daB Roosevelt seine Weihnachtsbotschaft niclit nur an die USA-Truppen Uberall in der Welt, sondern auch an die Streitkrafte der Verblindeten riditete, die er also bereits als ihm unterstellt betrachtet.
Die Sdiwlerlshelten der Verratergenerale
tc. Paris, 29. Dezember. Ober die Haltung der franzSiiischen Truppen in Marokko liegen der Pariser Presse nun nabere Einzelheitcn aus Casablanca vor. Die Offiziere der in Meknes stchenden franzo.sisdicn Regimenter hnben nadi hier vorliegendcn Mel-dungen General Giraud erklart daB sowobl Dei den Offizleren als audi b;i den Mannschaftcn groBle Virwirrung herrsAe. Die Offiz'ere befurditen, daB sie auf die Dauer ihre Truppen nicht In der Hand behalten konntcn. Bei den eingeb^rencn Truppen mache sich eine starke Propaganda der a-abischcn Nafionalieten bemerkbar die auf fruchtbnren Boden falle, da die eingeborenen Soldafcn uber das Betra-gcn der oordamerikaDisdien Truppen auf das auBerste empdrt leien.
Nsne ZBsammensl9Be In fndlcn
Bangkok, 29. Dez. Am Samstag fanden nach Meldungen aus Delhi eriieut ZusammcnstolSe zwischen KongreBdemonstranten und der Po-lizei in Ahmedabad, dem Textilzentrum der Pro-vinz Bombay, statt. Die Demonstranten bewarfen die Polizei mit Steinen. Zahlreiche Polixisten wurden verwundet. Die Polizei setzte sidi mit der SchuBwaffe zur Wehr und verwiindete einige Personen schwer.
Moskau mil Ankara-Prozefi nnzulrleden
StoAholm, 29. Dez. Mit dem Urteil im Ankarer AttentatsprozeB 1st man in Moskau unzufrieden. Der Moskauer Nachrichtendienst behauptet, wSh-rend der Geriditsverhandlungen wiire die Vor-eingcnommenheit des Gerichtes klar zutage ge-treten. Das Gericht hiitte willkUrllch gehandelt und den groben Geridit-sfehler, der wShrend der ersten Prozel^fiihrung gemacht worden war, bei der zweiten ProzeBfiihrung wiederholt.
Aus dem Ftihrerhauptquartier, з8. Dezember. Das Oberkommando def Wehrmacht gibt bekannt:
Im Terek-Gebiet brachen erneute feind-liche Angriffe zusammen. Hierbei und im Laufe der auch gestern erfolgreichen Ab-vvehrkampfe zwischen Wolga und Don und im groBen Don-Bogen wurden S9 sowjetische Panzer vernichtet. Durch schwere Luft-angriffe, bei denen auch italienische und ru-rnjinische FliegerverbSnde eingesetzt waren, erlitt der Feind ebenfalls hohe Ausfalle.
Im mittleren Frontabschnitt wurden 5rt-liche Angriffe gegen die deutschen Stellun-gen abgewehrt.
Sfldostlich des Ilraensees griff der Feind erneut an. Er wurde trotz starken Artillerie-und Panzereinsatzes in harten Kampfen zum Teii im GegenstoB abgewiesen.
An der Eismeerfront griffen Sturzkampf-flieger HafenJnlagen auf der Fischer-Halb-insel und in Murmansk mit guter Wirkung an.
In Libyen verstarkte beiderseitige Auf-klarungstatigkeit. Ortliche Angriffe des Fein-
Berlin, 29. Dezember. Der Reichsminister fur Be-waffnunj! und Munition, Speer. iibernahra im Rah-men einee Betrlebaappells ein grofice Reidisb«hn-ausbessermijjswerk fUr Aufjfeben der ROstun;. In der Haupthalle dee Werkes berichtete Staats^ekretHr GanzenmĐller iiber den Aufschwung. den die Deutsche Reidisbahn seit dcm letzten Winter auf dem Gebiete der Fertigung und Ausbeseerung jjenommen hat. So wurden von den beschadigten Wagen die llber-wiegende Mehrsahl bereits wiederhergeetellt. In den Werken der Deutschen Reiđubahn Ut In diesem Jahr« die allgemeine Leistung uA 16 v, H. geeteigert worden. Diese Erfolge sind darauf znrO&zufBhren, eegte StaatsAekretar Genzenmiiller, daB die Lokomotiven-und Fahrzeugproduktion von Reidieminieter Speer zum ersten Male in das RSistungsprogramm auf-genommen wurde. Staatesekretar GanzenmiilUr verab-ediiedete einen Tell der Belega (haft des Werkes, der als Stamm nadi den Ausbeeserungewerken der neu-gewonnenen Oetgebiete iibersiedelte.
hw, Stod(hoIin, 29. Detcmber. Tn der Diikneslon iiber die swedimUfilgeten M;rhoden lar wlrtsdnft-lichcn und politischen Vernichtung Deutschlande nach dem Kriege hat der Jude Einer im „Economic Journal" Vorschlagc fiir die Zerstorung der deutschen Industrie gemadit. Sie sehtn folgendes vor: Nicht nor eine Auflosung der deutschen Riistungsindustrie sei notwendig, sondern audi fine vollstandig« Einstel-lung der Werkzeugindustrie. um auf diese Weise Dcutschland von Importen abhangig zu machen. Weiter sollen die synthetische Industrie und alle 01-raffinerien liquidiert werden, Der Kohlenbergbau soli bedeutend eingeschrMnkt nnd unte die Vorschrlft gestellt werden. daB jeder „nidit wlrtsdiaftlldi loh-nende" Abbau eingestellt werden mUsse. Um die ge-samte Industrie in voile BotmaBigkfit und unter Auf-sidit zu bringen wird vorgeschlagi-n, daB alle Indo-strieuntemehmen mil mehr als 20 Arbeitern 51 Pro-zent ihres Aktienstocks in d'e H&nde der plutokra-tisch-bolschcwistischen MSdite Iegen sollen
Neben all den friihercn HaB- und Racheplanen. die n. «. die Sterilisierung der mSnnlldien Deutschen, die Entfiihrung der Kindei. die jabreiange Besetzung und Zerstuckelung deutscher Gebiete vorsehen, mutet dieser jiidische Plan bcinahe barmlos in. Er 1st aber besonders raffiniert abgefaftt zu dem Zweck nicht nur das deutsdie Volk In vollige wirtschaftlidie Ab-hangigkeit vom Ausland zu bringen, sondern dariiber hintus auch Europa als Ganzes von der Zufuhr von auBen und von der Konttolle durch Beauftragte des jiidischcn Weltkapitals abhSngig zu machen; denn den Feinden Dcutschiands geht es ja nicht our um die ZerstSrung des Reidies sondern znglelch um die Vernichtung Europas als lenes Organismus. aus dessen Velkem Immer von певеш die groBen Ge-danken der menschlichen Welterentwidtlung hervor-getreten sind.
des in Tunesien gegen unsere Gefechtsvor-posten wurden abgewiesen und im GegenstoB weiteres Geiande gewonnen. Sturz- und Tiefangriffe starker Verbande der Luftwaffe fiigten dem Feinde empfindliche Verluste zu.
Deutsdie Eriegsgefangene und Zivil-internierte grilfien die Heimat
Berlin, 29. Dezember. Auf die Gluckwunsch-telegramme des De itsdien Roten Kreuzes haben einige Lager der deutschen Kriegsgefangenen und Zlvilinternierten bereits telegraphisch gedinkt und das Deutsdie Rote Kreuz gebeten, der Heimat und besonders den AngenSrigen herzliche WeihnaditsgruiJe und beste Ncujaiirswunsdie zu ubermitteln.
Das Deutsche Rote Kreuz sandte an die deut-sdien Zivilinternierten in Feindesland folgendes Telegramm: ,,In treuer Verbundenheit gedenkt die Heimat alter iptfrnierten deutsdien Manner, Frauen und Kinder und sendee durch uns herz-liche WeihnaditsgriiSe und die besten Wiinsche zum JahreswediseL"
AnschlicBenđ richtete Reichsminister Speer hcrz-lidie Worte der Begriifiung an die mehrere tausend Mann etarkt Beiejschaft. Er dankte ihnen fiir ihre grofiarti^e Jehreeleietunj! and jab ihnen einen Ober-blick fiber die Gesamterfolje der Rcichsbahn-Auf-rilstung. Es eel gclungen, den Lokomotivenbaa auf fiber 80 v. H. der hođisten |e erzlelten Jahres-icistun^ zu steigem. Das Jahr 1943 werde neue Rekorde bringen. Femer seien einige tausend Im vorigen Winter zn Schaden gekcnnmene Lokomotiven dem Verkehr wieder zngefUhrt worden. Jetzt werde ein Tell der Belegsduift in dieseo Werkhailen als Kern einer oeuen groBen Betriebsgemeinsdiaft schwere Waffen schaffen. Zwar selen, so sagte Reidisminister Speer. audi Lokomotiven und Waggons Mlttel des modemen Krieges. aber an den Waffen der Front zu arbeiten, werde jeden Rfistungsschaffcndcn mit be-sonderem Stolz erfUIlen Die Belegschaft habe die Lokomotiven sdineil wiederhergestellt und damit in den Werkhailen Raum geschafft ffir eine zusStzliche Waffenproduktion,
Auf der gielchen Linle der anf alle FSile ти ti-«i*lendrn Vemlđitong D«ul»chl»n''e	»idj nuA
def neue ..Plan" eines britischen Volkerbundminl-•ters. Id der Dezemberniimmct einer engiisAen Zeit-schrift entwickelt Lord Robert Cecil, der bekannl-lidi im letzten Krieg Blockademinister und danach der prominenteste Vertreter de.- b:itisdien Volker-bundideologle war. seine Ideen von del Nachkriegs-welt, die wie alle derartigen otopischen РШпе. die die britischen und nordamrrikanischen Kriegshetzer ihren Volkem vorsetzen. ebenfall? mit aller Klarjielt das Streben erkennen lasseu. die Welt nach einem Siege Englands nnd der USA (I) un>er sidi aufzuteilen. Dabel let vor allem bemcrkenswert, dafi audi dieser Vertreter der britischen Emplre-Politik dem Bolsche-wismus eine hervorragende Ro'le In seinem Nach-kriegs-Europa zuspricht. „Einee 1st sicher" 'o helBt der betreffende Passue seines .\rtikele. ..in Mllt=l-und Osleuropa konnen keine Veranderungen chne die Zustlmmung der Sowjetunlon getroffen werden Ihre militarisdie und politische Stellung In diescn Ge-bieten wird tiberragend sein" — das heiBt mit an-deren Worten. Deutschland niid jem Bolschcwismus ens Messer gelieferti
. h*. Stockholm, 29. Dezember. Im SchoS der pluto-kratUdi-boUdiewijtUdiun Liga vollzlehen ilcb poll-til che Verrenkunjcn. die vlellelcht am besten mlt einem hekttsdien Rumba verglichen werden kSnnen. Sie verraten mehr Dardieinander und gelstlge Ver-wirmng all Harmonie. Der sogenannte polnisdie „Minieterprlsldent" Sikorskl, zurzcit In den USA. bat angekflndigt. dafi Ibn Stalin zar Fortsetzung der vor einem Jahr begonnenen Bespredhungen auf-gefordert und ihm aufierdem gchriftlich selnen Wunscfa nach einem grefien und unabhSnglgen Polen liber-mittelt habe Slkoraki will Uber Mexlko nach Moskau eilen. Jedesmal wenn die Sowjcts solche Verslcherun-gen von »ich gebcn. geht eg ihnen unverkennbar schlecht. Denn grunds&tzlich haben tie nle auf den Ansprudi verzlAtet. mindeeten* die 1939 den Polen abgenommenen Gebiete lu behalten. Gegenwirtig aber liegt Stalin offenbar daran. Roosevelt gegenllber den VersShnllchen in gpielen lelbst wenn es eldi um Polen handelt.
Die ..Times" vereldiert genan so Qberzeugend, wie Stalin ein grofiefl, unabhSnglges Polen wUnscht. in einem Artikel id den Lissaboner Besprechungen, die Unabhtnglgkelt und Integritet der Iberischen Halb-insel habe den EngUndem etets am Herzen gelegen und gleichet gelte gewifi fUr alle Ihre Verblindeten. Audi In diesem Fall braudit bloB an das Verhalten der Sowlets nnd EngUnder selbst erinnert zu werden: Die EnglWndei bewicsen ihr angabllches Interesse an der UnabhMnglgkeit und Unversehrthelt der Iberischen Halblniel, Indem ale 1936/38 die bolsdiewistlsdie Festsetzung In Spanien %u stUtxen suchten. Gegen-wiirtig bekunden tie Ihr ..Interesse" durch die Inyangsetzung immer ncuer GcriichtfeidzUge gegen Spanien. Dlesee Land eteht nach achwedischem 2eogni« segcawartlt obanam auf d«t Lift« деи1м1«(
.Die englische Bevolkernng ist sich ihrerNol bewufit geworden'
Die Plutokraten entdecken plotzlidi ihre Moral
Madrid, 29. Dezember. Ober den Beveridgeplan, von dem inzwischen bereits audi durdi zahlreiche Aufierungen en?lischen Ursprungs erwiesen ist. daB die britischen Plutokraten niemals an seine Realisie-rung denken spradi am Samstag Innenminlster Morrison In London. Aus seiner Rede geht elndeutlg hervor, daB dieser Plan nicht etwa einem ehrlidien Bedurfnls der Churchillschen Regiernng entsprang, den englischen Masscn in den Slums zu helfen. sondern eine absolute Zwedtoperatlon zur elnstwelllgen Beruhi^ung des aufhordienden brltlsdien Volkes ist. ..Nachdem unsere BevSlkcrung" so erklarte namlldi Morrison wortlich. . einen Grad der Aufklarung er-relcht hat wo sie sidi die Not der Alten und Kran-ken. der Arbeltslosen und der nnter der Armut Leidenden bewuBt wurde. ruht eine morallsdie Ver-pfliditung auf uns sidi dieser UnglCdclidien anzu-nehmen "
Die ..Moral" der Plutokraten wurde also erst ent-deckt. als die Masse des brltlsdien Volkes der Aus-nntzung sidi bewuBt wurde nnd man gezwungener-maCen etwas fiir ihre Narkotislerung tun mufite. Morrison, der um die City nicht zu krSnken. erklarte. dafi er fiber die Haltung der Regiernng diesem Plan gegenuber gegenwartig nidits welter sagen konne. stiirzte sidi dabel nicht einmal In allzn groBe Unli'osten. wenn er meinte. es sei die Pflicht dieser oder teder anderen Regiernng. . Vorberelfungen fiir die Unterstufe eines Lebinsstandards" zu treffen. Es nimmt heute kaum ncdi wunder. wenn der Brite In selnen weiteren Ausfiihrungen uber die .Eigen-schaft, die wir in det Welt nadi Jem Krlege benotigen". den frcchsten DiebetaW an nationalsozialistisiem Ge-dankensut vornahm.
Er spradi von einem starken Sinn fflr eine natlo-nale Einigkeit und eine MiBaditung privater Sondcr-interessen von der . Verrlchtung ieder Arbeit mit wiirdigem Geiste" von ..Produktionskontrollen, die auch nadi Kricgsende bestehen bleiben' and von der Stutzune aut k la re Werte die nicht roaterieller Art sind". Wenn er dann sdilieBlidi mit dreister Stim verkiindete die Interessen der Gesamtheit mOBten an die erste Stelle gesetzt werden. so iibernahm er auch hier nur das nationalsozialistisdie Grundgesetz:
Gemeinnutz geht vor Eigennul;" Heute 1st es aller-dings so weit. dafi das britisdie Weltreidi weder mit Waffen. nodi mit Schwindelplan weiter am Leben erhalten werden kann und Mr. Morrisons Vernebe-lung.iergiisse sind vergeblidie LiebesmUh.
Eroffnung des iapanisAen Reldistages
Bisher schwerster Angriff auf Kalkutta
Tokio, 29. Dez. In feierlicher Weise wurde Samstag vormittag in Anwesenhelt des Kaisers die diesjahrige auBerordentlidie Sitzung des japanischen Reldistages erSffnet. Unter Wah-rung althergebraditer Zeremonien verlas der Kaiser die Proklamation. „Unsere Wehrmadit", so heilit es darin, „hat in weiten Gebleten alle Schwierigkeiten Uberwunden, den Feind Uberall vernichtet und unseren Ruhm in der ganzen Welt verbreitet. Mit groGer Freude erfiilk uns, daB du Blindnis mlt den .befreundeten Staaien
immer enger geworden 1st." Der Krieg sei jetzt in eine bedeutende Phase getreten, helSt es m der Proklamation weiter. Das japanische Volk solle daher in voller Einlgkeit die Krafte des Landes noch welter stSrken und die habgierlgen Hoffnungen des Feindes vernichten. ..Wir ver-trauen der Treue und Tapferkeit der Untertanen und wiinschen. daS das Kriegsziel bald errelcht wird."
Am 24. Dezember bombardlerten japanische Luftstreitkrafte eine ausgedehnte Aniage von Oltanks und Munitionsfabriken In der NShe von Kalkutta, wo schwere BrSnde hervorgerulen wurden.
Nach Meldungen einer englischen Nachrichten-agentur war dieser Angriff auf Kalkutta der bisher sdiwerste Luftangriff. Er dauerte drei Stun-den. Die Angreifer w&ren In drel Wellen er-schienen und natten zahlreiche Bomben abgewor-fen. Es sei „einiger Schaden" angerichtet worden. Wie inzwisdien amtiich bekanntgegeben wild, ware ein japanischer Bomber abgeschossen worden. „Einige Inder" hiitten Kalkutta am ersten Weihnachtsfciertag verlassen.
Lander, deren Schicksal In England als problematlscb betrachtet werde — nedi dem vergebllchen Abstrelten der Batlsta-Drohungen liber eine engllsdi amerika-nische Invasion In Spanien durdians mlt Redit.
Von dauernden engllsdi-amerlkanlschen Relbungen zeugt eine London Washlngton-Dlsknsslon dariiber, warum die USA Offentlldikeit so sdilecht fiber die englischen VerhSltnlsse unterrichtet sel. Die Eng-lander beklagen sich Immer von neuem dariiber. daS Ihre Leistungen in den USA nidit genligend ein-gesdiStzt wtlrden und daB man dort nIAt einmal Uber ihre RatlonlerungsgiaBnahmen nnterrlditet sel. ..New York World Telegramm" hat darauf jetzt unter Ansplelung auf die engllsdien Zensurmethoden spit* erwidert. das beste Mlttel zu einer besieren Unter-rlchtung der amerlkanlmdien Offentlldikeit wUrde darin bestehen dafi . man den amerikanlsdien Joumalisten in England frele MOglldikelten der Be-rlchterstattung gewUhre.
Mohammedaner-Widerstand In Nordafrlka
tc. Rom, 29. Dezember. Der organlsierte Auf-stand der Mohanimedaner In Nordafrlka 1st nach Meldungen, die am Sonntag morgen aus Tanger vor-liegen, In vollem Gange. Der Nadisdiubverkehr flit die einielnen Im Lande vertellten Posten der Nord-amerlkaner und Franzosen wird In wadisendcm Mafia gestfirt. Ganze nordamerlkanlsdie Streifen seien ab-gefangen und entwaffnet. Waffentransporte aus-gehoben worden. Selbat In den marokkanlsdien StUdten k*me es danemd vor, daB sidi die Soldaten pIBtzllch ohne Waffen wledtrfanden. Die USA-Behor-den versuchen. dem dutch ein strenges Streifensystem
^tcegewutretMU
Englischer Protest gegen die Komintem
Moskaus Gegenkandldat Im Iran - Sultaneb-Reglerung za engiandfreondlldi
Dr. v. L. Rom, 29. Dez. Nach Verlust der bla dahin in Iran gehaltenen mllitSrischen Positionen durch Verlegung des weltaus grOGten Telle« der sow|etischen Besatzungstruppen an die Kaukasus-front wird dag Moskauer Bestreben deutlich, die brltlsch-amerlkanlschen Bundesgenossen durch verstarkte Komlntern-Aktlonen wenlgstens auf polltischem Felde In Teheran zu Uberspielen. Hinter den neuesten Hungerrevolten In Iran stehen zum Tell auch kommunlstlsche Agenten, wie sich aus der Tatsache erglbt, dafi bet Um-zilgen der Demonstranten In Teheran bolsche-wistenfreundllche Plakate mltgefUhrt wurden. Die kommunlstische Agitation zlclt In eretct Linle gegen die Reglerung Klwam es Sultaneh ab, Те von Moskau anscheinend als zu england-freundllch beurteilt wird. Der von den kommunl-stlschen Agenten als Kandidat Moskaus zum neuen MinlsterprSsldenten an Stelle Sultanehs propaglerte Gegenspleler »et der frllhere Flnan*-mlnlst»r Kazeml, der lanjje Zelt Iranlscher Re-glerunx:;vertrcter in der gcmischten sowjetisch-iranischen Kommisslon fUr Flschereiredite im KaspLichen Meer war. Aug der Regierung schied
er auf Grund seiner tusgesprochen moskau-freundllchen Tendenz bus. Er war selnerzeit bereits von Moskau aus zum Reglerungschef der damals pro|ektlerten „Iranlschen Sowjetunlon" deslgnlert und solite die Annexion des Iran durchfUhren.
Auf britlsch-amerlkanlsdier Selte sind Moskaus polltisdie Anstrengungen Ubel vermerkt worden. Im Zusammenhang mlt den Revolten In Teheran kam es laut Sondermeldung aus Ankara zu einem Protestschrltt der alliierten BesatzungsbehSrden bei dem sowjetlschen Bot-schafter Wirogrado mlt dem Ersuchen, die an sich idion smwlerlge Lage In Iran nicht durch eine den „gemelnsamen Interessen" sch&dllche Propaganda zu kompllzleren. Um der Agitation Moskaus auf publlzlstlscliem Geblet entgegen-zutreten, wurde von brltlsdi-amerlkanlscher Selte all angebllches Reglerunggorgan die Zel-tung „Gun" In Teheran Ins Leben gerufcn, die unter der Kontrolle der dlplomatisdien Ver-tretungen Englands und der Vereinigten Staaten Steht.
Lokomotivenwerk wird Rustungsbetrieb
RelAsminister Speer nnd StaatssekretSr Ganzenmilller be! einera Betriebsappcll
Deutsche Industrie zerstoren!
Neue Hofigesonge - Auch Lord Cecil will Deutschland demBolschewismus ausliefem
Politischer Rumba im feindiichen Lager
Stalin gibt „versdbniidie" Verslđierungen - Das Spiel um die Iberisdie Balblnsel
Breda, 30. decembra 1940.
KARAWANKEN BOTE
Stran 5. — StčT. 102.
Aui dem Hreise Krain&urs
Krainburg:. (Cestna zbirka H J.) 2e v Kgodnjih dopoldannsklh urah v soboto" In nedeljo so opozarjale fanfare HJ prebivalstvo Kralnburga na zbirko WHW. Neumorno je korakala godba Ш po mestnih ulicah na oba dva dneva, da poziva prebivalce k požrtvovalnost na Horst-Wessel-Platzu je bilo v Številnih lopah na prodaj obilo igrač, ki jih 30 napravila HJ, in ki so vzbudile v otroških ercih prisrčne želje za božič. Vladalo je živahno vrvenje in veliko kupovanje, tako da so lepe igrače hitro prodali.
Kralnburg. (Uslužbenskl večer Ar-beitsamta.) Zadnjič se je zbralo uslužben-Btvo Arbeitaamta Kreisa Krainburg na večerno družabno prireditev Arbeitaamta. Godba in izreki so uvedli zabavo. Predstojnik Arbeitaamta, Reglerungsamtmann Kaufmann, je podal pregled o izvršenem delu. Ob naj-veselejšem razpoloženju se je zabava nadaljevala ob godbi veselih pesmi in petju. Spomnili Bo se tudi zimske pomoči.
Hofleln. (Javno zborovanje.) Pred mekaj dnevi se je v strankinem domu v Hof-leinu vršilo javno zborovanje, ki je bilo zelo dobro obiskano. Kreisbauernfiihrer Pg. Eixels-berger iz Kralnburga je govoril o snovi »Pogled nazaj na leto 1942« in izvajal, da so fronte in prehranjevalna vprašanja zelo napredovale ter sta oba dela popolnoma zasigurana, kar na sovražnikovi strani ni slučaj. Njegova (zborna Izvajanja so žela splošno odobravanje.
St. Martin unter dem GroBgallenberg. (D o-ber uspeh zbirke.) Zbirka HJ in BDM ea WHW je znesla RM 687, kar je za občino zopet znatni znesek, ki je bil že predzadnjič Visok. Fantje in dekleta so res pridno delali.
Kropp. (Obdarovanje otrok.) V okviru na novo ustanovljenega vaškega prosvetnega krožka in pod vodstvom Stellenleiterin Ber-te K1 a m t se je vršilo popoldan predbožično slavje. Med drugim je prinesel palček vrečo polno peciva na oder in s tem obdaril vse šol-Bke otroke. Vsak otrok je dobil mal zavojček. Za to darilo je poskrbela šolska mladina, ki je v to svrho po žlicah nabirala moko In sladkor ter nabrala Sest kilogramov moke in štiri kg sladkorja.
Sairach. (Apel.) Dne 22. decembra 1942 se je zahvalil Ortsgruppenleiter Pg. Mailer pri apelu Ortsgruppe vsem svojim sodelavcem za pridno in veselo sodelovanje pri ustanavljanju In organizaciji stranke. Iz tega področja so raz-motrivall Se nekaj nerešenih vprašanj. Pred zaključkom Ortsgruppenleiterjevlh Izvajanj je . kratko govoril še Presseamtswalter T r o j e r Bborovalcem.
Sairach. (Iz življenja na vasi.) Pri cestni zbirki je Hitler Jugend dne 19. in 20. decembra nabrala nad 500 RM. Znaki so bili hitro prodani. Posebno tokrat so jih zelo zahtevati. — HJ. in žoiska mladina sta nabrk-Ijala okrog 300 raznih dobro uspelih igrač kakor živali iz sukna in zrezljane lesene Igrače. Od teh je bilo nad sto komadov prodanih In izkupiček odveden WHVV. Ostanek je dobila NSV, da gra je razdelila med revne rodbine s Številnimi otroki. — Pred kratkim se je v ljudski Šoli vršil dobro obiskan večer za starše. StandortfUhrer der Hitler Jugend Pg. A 1 b e r je pozdravil vse udeležence. Nato In v odmorih sta pianist Jobst in izbornl igralec na harmoniko Tarmann igrala glasbene komade. Hitler Jugend je pokazala pri vežbl svoje naj-—————
Rdeči naprstec
Spisal: Gerda Holt.
Vlak je privozil na postajo, in vojak je pospravil svojo prtljago, tudi lesenega konja za Petra in vse druge malenkosti. Tedaj se dvigne dama, ki mu je sedela nasproti; »Ali Vam smem pomagati?« je vprašal Georg Langh in prijel njene kovčke. »Prosim, to bi mi bilo zelo ljubo.« Na vožnji sta le malo govorila. Njena žalna obleka, prikrita bolest v njenih očjh sta bila najbrže kriva njenih kratkih odgovorov.
Izstopili so. Petletni deček je priletel ves iz sebe preko perona in zlezel Georgu v naročje. »No, očka tukaj si! Ho, ti imaš pa trd obraz!« — »Saj sem se šele danes zjutraj bril, Peter!« — »Toda vendar reže, brada !Ti, kje pa imaš konja? Spusti me, da izložim konja. In psička sem doma za-Prl. Idi!« -T »Trenutek, dragec! Oče se mora še posloviti od dame!« Ko se je obrnil« je videl, kako je njegova sopotovalka že zginila v vrtincu potnikov. Proč... s prikrito žalostjo je zbiral svoje stvari in strmel, kajti zavoj v svilenem papirju ni bil njegov, ampak neznane gospe in ga je razmišljen vzel s seboj. Sklenil je, da ga odda v uradu. Toda ko je s svojim blebetavim Petrom prišel domov, je držal svojo najdbo še vedno pod pazduho.
In sedaj je imel delovni dopust. Zvečer, ko je gorela njegova svetilka za učenje in je zopet izvlekel svoje učne knjige in imel svoje misli pri gO šolskih učencih, kateri so mu bili vnovič zaupani, je prinesel zavojček in ga odprl, rdeč plašček za dečka je bil notri, ki bi bil ravno Petru prav. Ima torej tudi dečka kot on ...
Čez teden dni se je sprehajal s Petrom In psičkom Hubertom po mestu sem ter tja In končno tudi skozi predmestja, šele čez nekaj dni je naletel zopet na mlado ženo, ki Je Imelet zunaj tik gozda majhno hišo z
boljše znanje. Nato so sledile vesele Igre. Vršila se je tUdI javna telovadba In zaplesalo kola Narodne pesmi In narodni plesi so dali slavju prav posebno obeležje. Na koncu so zapeli nekaj lepih koroških pesmi. S počastitvijo Fiihrerja se je končalo to dojmljivo slavje, ki je priredilo veliko veselje. — Pomožna policaja Rakowitsch In Faber sta bila postavljena za Bezirksoberwachtmeistra der Gendarmerie. — Posebno veselje In zadovoljstvo je napravila povečana božična doklada. NSV Ortsgruppe Sairach je med revne rojake že razdelila 5000 RM, nadaljnjih 3000 RM bodo razdelili v prihodnjih dneh.
Flodnlg (Iz vaške kronike.) Sedaj so tudi tukaj ustanovili vaški prosvetni krožek, ki ga vodi Eduard Tschabuschnig. — Frauenschaft je v zadnjem tednu napekla 12 kg. peciva kot božično darilo za naše vojake. Vrhu tega je zbrala za isti namen 6 kg. moke In 2 kg sladkorja. — Tudi mladinska skupina je bila marljiva In je sama izdelala 60 komadov mičnih igrač za vojaške otroke.
PoUand b<^ Laak. (Poučno zborova-n j e.) Pred nekaj dnevi se je v VVidmarjevl gostilni v Pollandu vršilo poučno zborovanje za Zellen- und Blockleiterje, h kateremu sta prišla Kreisorganisationsleiter Pg. Zschlrnt in Kreiskassenleiter Pg. Kokol, ki sta obširno razlagala razna organizatorična In blagajniška vprašanja. V tej zvezi je Kreisorganisationsleiter dal smernice za bodoče delo In opozarjal zlasti na to, da samo enotno skupno delo vseh sotrudnikov z Ortsgruppenleiterjem zagotovi popoln uspeh. — V bivši Matschkovi gostilni popravljajo dvorano, ki bo potem služila kot dvorana za klnske predstave in poučna zborovanja,
Predassel. (Uspeh zbirke WHW.) Na zadnjo cestno zbirko so bili poslani vsi so-trudniki NSDAP in KVB, ki sd s svojim trudom dosegli zelo lep uspeh zbirke, ki je dala 1035 RM. Istega dne so oskrbovalci prejeli 6000 RM. NSV Amtsleiter je razdelil tudi igrače in medenjake.
OBlltz. (Službeni apel Ortsgruppe O 11 lit z.) Pred nekaj dnevi je pozval Ortsgruppenleiter NSDAP vse Polltischen Leiter in Leiterinnen na službeni apel v strank: nem domu. Krajevni poverjenik NSV je dal računsko poročilo za leto 1942. Izvajal je, da so v tem letu kot prvem letu obstoja Ortsgruppe izdali vresinostnih nakaznic in stvarnih daril v vrednosti 6240 RM revnemu prebivalstvu. Frauenschaft Ortsgruppe je v 580 delovnih urah nabrala 190 kg borovnic in povrh nabrala, posušila in odvedla oboroženi sili 213 kg sadja. Ravnotako ao oboroženi sili oddali 50 svilenih šalov. Nabiralni dnevi so imeli uspeh 4035.52 RM. Vsak posameznik se jih je udeležil. Zato gre vsakemu posamezniku zahvala. Nato je poročal Ortsgruppenleiter v daljšem govoru. Izvajal je, da je Ortsgruppe sedaj popolnoma organizirana, da so postavljena vsa službena mesta in da delujejo. Zahvalil se je
vsem sodelavcem In jih hkrati poarml, nej energično delajo, da se bo Se dalje razvila. Pripadnost k vellkonemSkemu Relchu nalaga dolžnost, ne le nemško misliti in čutiti, ampak tudi delati po nemškem načelu: »Gemeinnutz geht vor Elgennutz« (obča blaginja gre pred sebičnostjo). — Dlenstelle der NSV v Hobousche je v nedeljo opravila svečano obdarovanje otrok. — Frauenschaft je v strankl-
vrtom na okoli, tukaj jo je videl stati med rdečimi lilijami in kopati plevel. Ob vhodu je bral: Sybille Gregory, umetna obrt. Pozvonil je, imenoval svoje ime ter vprašal, če lahko govori z milostno gospo. Ko je nato stopil v vrt, se je smehljala. »O, Vi ste!« Georg je rekel: »Vi ste takrat prehitro zginili.« — »Takrat ste Imeli opravka z Vašim dečkom.« — In Vi ste hoteli k Vašemu, kaj ne ? Vem ..., v raztresenosti sem njegov plašč vzel s seboj in radi tega sva midva oba tukaj.«
Ko jo je smejoč pogledal, so bile njene poteze zopet žalostne kot onega dne in jo je vprašal: »Ali sem Vas užalil?« — Pri-pognila se je k Petru in mu popravila klobuček.« Srečni morate biti z njim... Kako mu je ime?« — »Peter« — »Poglej, Peter, pokaži psičku lepi ribnik tam zadaj.« Sedaj sta ostala sama. »Ali se ne bi za kratek čas usedli? To se pravi, če Vas ne pričakuje kdo ...« — »Ne... moja žena ne živi več. Neka sorodnica mi gospodinji in tako se sama potikava tod okrog...« Usedla sta se. Sybilla je položila roke v naročje in rekla; »Pred štirimi tedni bi bili še lahko videli igrati se mojega otroka tukaj. Odkar se je moj mož z vozom tam v mestu ponesrečil, sem zbežala, nisem hotela nič več slišati in videti, in hotela sem imeti mir in svoje umetniško delo. Odšla sem z Borni jem v hribe in sem hotela tam slikati... in deček je tekal ves divji naokrog ... naenkrat zaslišim vpitje tam spodaj ... vpitje ...! Hotel je trgati rdeče na-prstce in je padel v prepad...!«
»Mi bi radi ostali tukaj«, je vpil Peter brezskrbno od ribnika sem in ko ni bilo odgovora, je prišel bližje: »Ti imaš lep vrl! Rad bi...« — »Miruj«, je rekel oče, »motiš«. Sybilla je razprostrla svoje roke: »Seveda sme Peter ostati, ali ne? Če dovoli oče do jutri!« Peter je vprašal pro-dirljivo: »In psiček?« — »Tudi psiček«, je dovolila Sybilla. Pri tem je ostalo,,«
nem domu v Sawodnu obhajala božič in pri tej priliki obdarovala revne otroke.
Fodnart-Habem, (15 deklet se pelje v Notsch.) S svojo voditeljico se je peljalo 15 deklet mladinske skupine Podnart-Habem v N6tsch (Karnten). Na kolodvoru v Nbtschu so jih sprejele Ortsfrauenleiterin in njene so-trudnice in jih peljale v slavnostno dvorano. Pri skupni kavi so dekleta zapela dve pesmi in nato obiskala gledališko predstavo, ki sta jo priredila Hitler Jugend in Jungmadelgruppe Feistritz. Potem je sledila božičnica Jugend-gruppe Notsch, kjer jih je pozdravil tudi Ortsgruppenleiter. Ko so zapeli nekaj pesmi in prednašali več rekov, so navzoči dobili vpogled v delo Jugendgruppe Notsch kar ga je bilo opravljeno v zadnjih mesecih. Nato sta že mladinski skupini Notsch in Podnart izmenoma peli, nekaj pesmi. Ko se je mladinska skupina Habem zahvalila in ko so še skupno zapeli eno pesem je bilo končano to predbožiino slavje, ki bo, kakor sploh cela vožnja ostalo vsem udeležencem še dolgo v prijetnem in lepem spominu.
Podnart-Habern. (Obisk Krelsleiter-ja.) Nedavno je' obiskal Kreisleiter doktor Hochstelner našo Ortsgruppo. Med dru-
littai. (Spomin junakov.) Pred enim letom na sveti večer padlim trem možem nekega LandesachUtzenbataillona na čast, je napravila Ortsgruppe NSDAP malo, toda dostojno spominsko svečanost s položitvijo venca. Udeležila sta se je po en vod varnostne policije In gasilstva.
lilttai. (Veselo iznenadenje.) Pri predbožičnem slavju otroške skupine Frauenschaft je iznenadila Brauenschaftleiterin naše Patenortsgruppe Friesach s svojo Prcpa-gandaleiterin in obsula na£e otroke z darili. Tako je prejelo 50 revnih otrok naše Ortsgruppe oblačila in igrače, ki jih je bila z ljubečimi rokami izdelala Jugendgruppe der Frauenschaft Friesach. Na. i botricl v Frie-sachu naj bo s tem izrečena naša najprisrč-nejša zahvala.
Kressnitz. (Otroški vrtec.) Pred kratkim otvorjeni otroški vrtec obiskuje 26 otrok Iz Kressnitza. Starši so z vzgojo zelo zadovoljni. Na spomlad bodo sprejeti tudi otroci iz Kressnitzberga in POllanda.
Welnthal. (Dobrluspehlzbirk.) Uspeh zadnje hišne in cestne zbirke je močno poskočil, Hišna zbirka je poskočila za 18%, cestna pa za preko 28%. čeprav ta Ortsgruppe še ne obstoji dolgo časa, je prebivalstvo dokazalo svoje razumevanje za mogočno zimsko pomoč našega FUhrerja.
Laas/Sawe. (Obdarovanje otrok.) Pred kratkim se je v Soli Welntal vršilo božično obdarovanje v okviru NSV. Namestnik Ortsgruppenlelterja, Pg. Huber je govoril otrokom, ki so nato prednašali stare in nove božične pesmi in druge pesnitve, ki so dale prireditvi globoko svečano obeležje.
Schwarzendorf. (Božične slavje.) Ortsgruppe NSDAP je v svečani uri obhajala predbožično slavje na prostoru pred domom HJ. Zbrali so se vsi oddelki stranke in ravnotako NS-Frauenschaft na prostoru pred občino, od koder so v tihem maršu korakali do doma HJ, ki se nahaja na višini s krasnim razgledom. Ko je bil prižgan kres, so zapeli pesmi ter so se prednašali kresni reki, je bil slavnostni govor, ki je v markantnih besedah
Nekega opoldneva se je končala šola predčasno, in Georg je hotel oba zunaj presenetiti, toda hišo' najde prazno in sliši, da je šla Sybilla s Petrom v sotesko. Zato je šel preko zorečih polj. Globoko je dihal in je bil srečen. Ob vhodu v sotesko je videl Sybillo sedeti na travniku s svojim slikarskim stojalom. Pomiga mu, se usede poleg nje v travo in gleda z njo vred v steno, ki žari vsa polna rdečih naprstcev, Sy-billin obraz je ves prepojen, mlad in poželjiv pod temnoplavimi, kratkimi lasmi. »Čudoviti so naprstci, Vas popolnoma prevzamejo.« — Ona reče: »Nato me ne smete spominjati!« Nato je prestrašena pogledala okrog sebe: »Deček! Kje je vendar Peter?« Vse odvrže v travo in zbeži, da ga poišče.
Peter je stal ob strani v globini in je poželjivo gledal naprstce. »Tukaj se vidijo še lepše«, zavpije Sybilli,« in tukaj se lahko pleza, dvigni me gori, ali ne?« Močno ga potegne s seboj. »Ne bomo jih več gledali. Slišiš ? Idi, oče je tu« — »Tak potepuh«, reče Georg, »sem si mislil kaj takega.« Sybilla je tiho pospravila svoje stvari in vsi trije so šli proti domu. Naenkrat reče Sybilla vsa razburjena: »Pozabila sem vendar svoj čopič«, in je hitela zopet nazaj.
Oba sta sedela že davno v hiši, toda Sybille ni bilo in končno gre Georg pogledat, kje je. Najbrže je hotela biti sama. Včasih je ni mogoče razumeti, kot mraka, ki se priplazi. Travnik je prazen, toda ko gleda naokrog, je odkril Sybillino belo obleko med nebom in steno nad rdečimi naprstci. Nato je spoznal; »šla je na skalno steno; ni videla nevarnosti, se tam zadržuje in trga rože, Georg leti v skokih preko travnika in stoji sedaj pod pečino, ves trd radi njenega dejanja, njene razmišljenosti in zakliče: »Sybilla!« Zdelo se je, da je slišala klic, nadaljuje pa svoje brezglavno delo, posluša in spozna resničnost: mrak,
gim si je ogledaj športni prostor In stavbišča, kjer bo postavljen dom obiestva. Na sledečem zborovanju članov Ortsgruppe KVB ja govoril Kreisleiter o novih socialnih ukrepih. Kreisleiterja so poučili o različnih načrtih občine Podnart in je obljubil, da jih bo kmalu uresničil.
Podnart-Habem. (Letno delo Frauen-g r u p p e. J Kako raste iz malega veliko in kako male skupine ženskega dela pomagajo preskrbovati naše vojake, pokaže delo skupine Podnart Habem, ki sestoji zi 20 žen in ki jo vodite gospa Dernitsch in gospa Suppan. V teku leta so bila doslej opravljena in odvedena sledeča večja dela: 130 copat, 120 volnenih šalov, 57 kg vkuhane sortirane marmelade, 2® kg borovnic, 17 kg črešenj, 12 steklenic mali-novca, šest zabojev prvovrstnih jabolk. V jeseni je bilo nabranih 19 kg marmelade za la-zarete, 35 kg keksov itd. To je prepričevalen primer za to, kaj vse se lahko opravi za končno zmago nemškega naroda, z marljivostjo, vnemo in voljo do dela tudi v manjših Orts-gruppen.
Seeland. (Pogreb.) Te dni so pokopali daleč naokrog znano hotelirko' in veleposeet-nico Mario Offner .
obrazložil pomen prireditve In se spomnil Fiihrerja ter junakov, ki so padli v tem usodnem boju. Poudariti je zlasti veliko udeležbo od strani prebivalstva, ki je s tem pokazalo, da je voljno krepko se udeležiti obnove Gorenjske.
Wodltz. (Iz vaške kronike.) Zadnje dni so se vrnili iz KSmtna fantje in dekleta, kateri so se od pomladi nahajali tam v službi kot kmetsdti delavci. Vsi so bili sveži in zdravi in iz oči sta se jim brala sreča in veselje, kar je dokaz zato, da so se v KSrntnu dobro počutili. Večina njih bo sedaj nastopila razna učna mesta. — V vasi Repne se na samostanskem posestvu, katero je prevzela država, gradi nova kmeika hiša za naseljenca. — Zadnja cestna zbirka, katero je izvedla HJ, je bila zaključena z zelo dobrim uspehom. Nabran je bil znesek
Vsem bralcem in raznašalcem Karawanken Bote!
Prihodnja številka našega lista bo izšla 1. januarja in bo torej bralcem dostavljena Najkasneje na starega leta dan. Baznašalce prosimo torej, da pridejo po časopise en dan preje, kot običajno.
550 RM. V tukajšnji Ortsgruppi je bilo doslej od strani WHW izdanih za 5500 RM vrednotnic onim družinam, ki se nahajajo v potrebi in imajo dosti otrok. To bo slednjim zelo dobrodošlo. — Od strani Gaufilmstelle Kamten predvajane filmske predstave, so vedno dobro obiskane. Prebivalstvo želi, da bi se filmi pogosteje predvajali.
Mottnig. (Nezgoda.) Dne 21. decembra t. 1. se je pri delu na žagi ponesrečil 201etnl posestnika sin Pisker Johann iz MOttnig 48. Ko je pripravljal hlode za žaganje, se mu je kup hlodov udri, ob kateri priliki mu je en hlod padel na desno nogo ter mu jo je nad gležnjem stri. Poklican je bil takoj rešilni auto iz Steina, kateri j: odpeljal ponesrečenca v bolnišnico Cllll.
prepad, tmino. Toda nekdo je klical: Sybilla!... in se spusti. Georg ujame njeno telo in pade z njo vred na kolena, toda Sybilla leži nepoškodovana, vsa zmedena, v njegovih rokah. »Zakaj ste to storili?« — Л Nisem hotela tudi njega zgubiti... kot drugega, jaz sem kriva, samo jaz, nekaj v meni je krivo, ne vem kaj... nato sem vse okrog sebe pozabila.« Molče sta šla domov, njen truden obraz je edina svetloba v noči.
Delovni dopust gre h kraju. Rdeče rože so že davno obledele, čopič in slikarsko orodje počiva. Globoko znotraj postane mimo. Misli se obračajo k bodočemu. Na večer pred svojim odpotovanjem na fronto, stoji Georg pred posteljo svojega sinčka, ki je nekoč prenočevala Bemi Gre-goryja. Peter reče: »Psiček hoče biti vedno v hiši slikarice.« — »Ali ne tudi ti?« — »Pač«, ves vesel po kratkem času: »Oče, ti tudi!« — »Moram na vojno.« — In potem?« Georg poljubi svojega sinčka in zapusti sobo.
V vrtu čaka Sybilla s psičkom na vrvici. »Noče stran. Ni ga mogoče spraviti stran« — »Da? To je lepo.« — »Toda misli samo na delo, ki ga napravlja on s psom, skrbi... in poleg tega prihaja jesen, Sybilla ...« — »Ne verjamem«, reče mlada žena, »dokler čakajo otroci na vas, je vendar poletje v Nemčiji. Morebiti je to čudovita skrivnost naše moči: Iz umiranja črpamo moč, da živeče še bolj ljubimo.., do tega sem prišla potom Tebe.. «
»Kdo je tukaj?« kliče Peter zaspan iz svoje postelje. Kljuka pade, in psiček Hubert priskaklja notri, za njim se vleče vrv. Svoje tačice položi na vzglavje: Pozabila sta me, spodaj stojita in on poljublja njeno čelo...
Toda Peter ga ne razume in mu prijateljsko reče: »Idi spat!« Tačice so zginile doli na preprogo, sopiha in se potegne, nato je tiho. Peter se zvonko zasmeji in niti ne ve zakaj, in nato zaspi.
Aus dem Hreise Stein
stran 6. — StfT. 102.
KARAWANKEN BOTE
Sreda. 30. decembra 1942,
Ain dem Hrehe Radmannsdorf
Neranarktl. (Iz krajevnega dogajali J a.) Obnovitvena dela v dekliški šoli eo sedaj že toliko napredovala, da bo po novem letu zopet lahko služIla svojemu namenu In se bo pouk vrSll normalno, kolikor je v vojni možno. NS-Frauenechaft v zvezi z oddelki HJ je s pomočjo vzgojiteljic napravila veliko igrač, nekaj naravnost umetniško. Nekaj jih je bilo razstavljenih v trgovini Globotschnig v splošno priznanje pri odraslih, v občudovanje pri mladini. — Kmečka poklicna šola, ki je odprta od začetka novembra, ima sedaj štiri razrede In jo bodo v prihodnjih mesecih raz-Sirili na šest razredov. Občinska uprava zelo podpira poklicno šolo In nemčke tečaje. Naš nebogljenček, kino, je stalno razprodan. Tedenskega pregleda marsikateri ne more videti. Platz SA s svojimi stranskimi ulicami je sedaj času primemo urejen, pločniki niso več za življenje nevarni. Prihodnje leto bodo ceste asfaltirane. Delajo tudi na mestnem vodovodu. — Vse pisarne NSV, KVB itd., se nahajajo sedaj v domu >na skalcl«. Uradovanje je sedaj veselje in občevanje s strankami nI sedaj ni-какбеп problem več.
NeumarktI. (Slikanapredne občine.) 2upan Pg. ing. pl. K u r z je 22. t. m. poročal BetriebefUhrerjem mesta, ki jih je povabil v dvorano KdF >Na skalci<, ob zaključku leta o delu svojega osemmesečnega udestvovanja. Dvorana je bila nabito polna. Izhajajoč iz sestave občinske uprave v nacionalsocialističnl državi je pojasnjeval Pg. pl. Kurz današnje nalete v razširjenem delokrogu. Iz številk smo spoznali, kaj je storila jugoslovanska doba za splošnost. Danes je v mnogočem drugače. V dvajsetih letih njenega vladanja ni samo vse mirovalo, temveč se je živelo od obstoječega, od materije. In kljub temu danes občina NeumarktI ne le nima nobenih dolgov, temveč je še precej prihrankov za nadaljnje naloge na razpolago. Predvideni so obsežni načrti, katerih večina se bo izvršila šele po vojni. Predvsem se mora napraviti hišo skupnosti In času ter velikosti kraja odgovarjajoči kino. Grajajoč marsikatere nedostatke v trgovini je pozval župan pl. Kurz k narodni skupnosti. Za-
veda naj se pa tudi delavec svojih dolžnosti v nacionalsocialističnl državi. Nato je pojasnjeval govornik cll]e In namene poklicne šole in nemških tečajev in je pozval BetrlebsfUh-rerje, da jih pospešujejo. V istem smislu se je dotaknil Pg. pl. Kurz WHW. Več razumevanja In skupnostnega čuta je želeti. Z najboljšimi novoletnimi častitkami in pozdravom našemu ljubemu FHhrerju je zaključil ob živahnem pritrjevanju župan pl. Kurz svoje poročilo.
Neiunarktl. (Jubilej dela.) Te dni je v predilnici Glanzmann und Gassner 22 uslužbencev obhajalo jubilej dela: enajst jih je praznovalo svoj SOletnl, šest svoj 40Ietnl In pet svoj 25Ietni jubilej dela v istem podjetju. V priprostem slavju In ob navzočnosti Kreisob-manna DAF Stelnackerja, župana pl. K u r z a in Ortsobmanna DAF Geisendor-f e r j a je BetriebsfUhrer počastil dolgoletne delovne tovariše z nagovorom, v katerem je dal
^por#njporočevalec
pregled o razvoju obrata In poudaril zlasti zasluge posameznih tovarišev. Betriebsobmann jim je Čestital v imenu vsega uslužbenstva. Uslužbenci lastnega obrata so dali slavju lepo obeležje z ubranimi glasbenimi predvajanji.
Ratechach-Matten. (Državna cestna zbirka H J.) Hitler Jugend je v Ratachach zbirala za WHW z velikim veseljem in požrtvovalnostjo. Nabranih je bilo 4i8 RM, t. j. 73 Rpf. na glavo. Poleg tega je Izdelala HJ In DJ 172 različnih igrač. Pri tem se je posebno odlikoval Jg. Josef Oswald, star 10 let. Na vsakega fanta pridejo 4 Igrače.
Ratschach-Matten. (Apel za H J.) Pred kratkim se je vršil apel HJ in DJ. Gefolg-schaftsfUhrer R. Kopaunik se je po odpeti pesmi >Ein junges Volk« poslovil od tovarišev, kateri bodo v kratkem stopili v vrste RAD. Dalje je pohvalil fante, da so se pridno udej-stvovali pri izdelavi Igrač. Trikratni »Sleg-Heil« FUhrerju in hrabri ter ponosni nemški vojski In himna HJ »Vorwitrts, Vorwftrts« je zaključila apel ter zadnjo službo HJ v letu IMa.
(Brcnnpunkt des Tage*
v žarišču dneva
Razvoj in napredek sporla na Gorenjskem
Pogled na športne dogodKe v letu 1942
Razvoj športa aa Gorenjskem je v preteklem letu znatno napredoval. Kmalu po zasedbi tega področja so se že pričela ustanavljati razna športna društva v okviru NSRL-a, najprej v mestih, pozneje pa tudi na deželi. Kot prvo tako društvo na Gorenjskem je bilo v septembru 1941. ustanovljeno športno društvo K&mtner Volksbunda v AQUngu, ki se je v februarju naslednjega leta, po vstopu v NSRL-družlno preimenovalo v ABlinger Sport-und Tumgemeinschaft. Kmalu za tem je bila ustanovljena taka skupnost tudi v Krainbur-gu, ki si je vzdela Ime Turn- und Sportgemein-schaft Krainburg. Po zgledu Afllinga In Kraln-burga, ki predstavljata dva športna središča na Gorenjskem, so bile končno tudi na deželi,
V službi za naše TOjake
Velika akcija NSV v okviru oskrbe vojakov
Poleg svojih normalnih nalog v socialnem delu za prebivalstvo Krelsa in poleg cestnih zbirk Je imela NSV Krainburg v zadnjih tednih pred božičem reiitl še večje posebne naloge. Tako so poslalf na Kreisamtsleitung Wlen der NSV okrog 4000 božičnih dreves. Tudi akcija z igračami, ki Je bila prirejena v zvezi ■ HJ, je imela popoln uspeh: trg z Igračami Je bil zelo dobro obiskan in so vse do zadnjega prodali. Veliko večje delo pa je bila prireditev predbožlčnlh slavnoeti za naše okrevajoče vojake In za oddelke oborožene sile in policije, ki so nastanjeni v Krelsu. Tako je bilo prirejenih deset velikih dobro uspelih slavij v času od 12. do 23. decembra v Kralnburgfu, Laaku a. Z., Domschale, Llttalu, Pbllandu In Gallenfeleu. Pri teh slovesnostih je bilo oskrbovanih In obdarovanih okrog 2000 mož. V Kralnburgu in v Laaku je na več prireditvah, burno pozdravljen, govoril Krelelelter Pg. K u B možem o nemSkem Julfestu In njegovem pomenu ter pravi vrednosti In poudarjal tesno povezanost stranke In oborožene sile. Na prireditev v Kralnburgu je prišel tudi Landrat dr. Skalka. V Domschale je pozdravil vojake Pg. Pilz In Llttalu Kreisamtelelter Pg. M o s e r.
Pri vseh slavaostlh je bil prvi del dostojna resna ura premisleka in preudarka v pravem
nemškem božičnem razpoloženju. Nato je sledil tovanški večer, kjer so prišli do veljave veselje, Sala in humor; njih središče je tvorilo obdarovanje po Kreisamtsleitung NSV Krainburg, ki Je na teh prireditvah s pomočjo Frau-enschaft razdelila skoraj 6000 zavojev. Vsak mož je dobil tri zavoje, enega s potrebščinami vsakdanjega življenja, kakršnih si želi vojaško srce, s pisemskim papirjem, pisalnim priborom, čtlvom, aparatom za britje in nenavse-zadnje z neizogibnimi cigaretami, vtem ko sta oba druga zavoja, polna peciva In jabolk, skrbela za to, da je tudi »želodec čutil ljubezen«. Zavoj, ki so jih dale gospodinje Krelsa pri zbirki po žlicah, ki jih je Frauenschaft v posameznih Ortsgruppah okusno priredila In ki so jih žene in mladinske skupine Ortsgruppen NSDAP ljubeznivo ponudile, so priredile možem veliko veselja in Jim dale zaveet, da tudi v Krelsu Krainburg čutijo hvaležna srca za nje. Zato nI manjkalo Izjav zahvale Iz vrst obdarovanih ženam in mladini na Gorenjskem. Pri slavnostni pojedini so stregle žene posameznih Ortsgruppen NSDAJP, gospa Lehner in gospod Brauch pa sta razveseljevala s pevskimi predvajanji resne in vesele vsebine in pri slavju okrevajoče stotnije v Kralnburgu je sodeloval tudi Theo Knapp od Grenzlandtheatra Iz Klagenfurt, ki so ga vojaki posebno pozdravili.
in to v Laaku, Zwischenw&ssern, St. Veitu, Veldesu, Radmaimsdorfu in Steinu, ustanovljene športne skupnosti, z nalogo, tudi med preprostim ljudstvom razširjati Idejo športa, ki je neobhodno potrebna pravemu duševnemu In telesnemu razvoju vsakega človeka. V splošnem se lahko reče, da je prebivalstvo Gorenjske v športnem duhu razmeroma zelo izobraženo in da je veliko število špofta-šev na razpolago. Gorenjci so že v neštetih športnih disciplinah pokarali naravnost zavidljive uspehe, ki so vpisani v zlati knjigi evropskega športa. Niso nam Se odšli iz spomina sijajni uspehi naših smučarjev, telovadcev, lahkoatletov itd., katere se prišteva med najboljše v Evropi.
Pri vseh teh velikih uspehih pa je treba poudariti, da je bil pretežni del povzdige športa breme in žrtev posameznih Idealnih športnikov, ki so s svojim Idealnim športnim razumevanjem In lastnimi žrtvami pripomogli do razvoja In napredka športa, ker se o kakih podporah v znatnem obsegu sploh ne da govoriti, saj merodajnl vodilni faktorji niso imeli absolutno nobenega razumevanja za razvoj športa. Drugače je s Športom v Reichu. Le malo kakšna stvar Je tako podprta, kot ravno šport. S tem pa je tudi dana športnikom prilika za mnogo višji in širši razvoj. S priključitvijo Gorenjske pa so bili tudi gorenjski športniki deležni vseh ugodnosti in podpor, ki jih Imajo športniki Relcha. Gorenjcem je Wla e trm dana možnoet nadalj»fra. *«
povzdlga v športu in so sadovi tega dela, ki so padli na rodovitna tla, že delno razvidni iz letnega športnega poročila.
Kot središče športnega delovanja na Gorenjskem se prišteva predvsem mesto AQllng. Do-člm Ima večina gorenjskih športnih društev pretežni del le nogometno sekcijo, pred-njači ABlinger Sportgemelnschaft po zaslugi svojega športnega vodje dipl. Ing. Rudescha z 12-tlml aktivnimi sekcijami. Poleg že prej obstoječih sekcij, kot 80 tenis, lahka atletika, boks, smučanje, drsanje, telovadba, namizni tenis, plavanje In kolesarjenje, so bile v letošnjem letu na novo ustnovljene kot prve In edine tovrstne In do sedaj Gorenjcem še nepoznane športne panoge, in sicer rokomet (Hand-
Neue Sdiladitkarten filr Seibstversorger
Nove karte zakol pri sainooskrbovalclh
Berlin, 29. Dezember. .\m. 4. Janner be-ginnt fUr alle landuirtRchaftUchen Seibstversorger einheltUch die neue Anrechnungszeit dee Haushaltungsjahres 1942. Die neue .\лгесћ-nungszeit Iftuft vonti 4. Jiinner bls zum 14. November Da filr dlese Zelt statt des bisher eln-heltUchen Ratlonssatzcs zwel x-erschledene Satze fiir Erwachsene und Kinder bis zu sechs Jahren treten, milssen die blsherigen Schlacht-karten zum S. Jiinner abgesch!o»sen werden, FUr die am 4. Janner beginnende neue An-rechnungszelt Hind neue Schlachtkarten bei den Emahrungsamtem anzulegen und neue An-rechmingskarten an die iandwirtschaftlichen Seibstversorger abzugeben
Widitlg fiir alle Gewerbetreibenden!
Važno za vse obrtnike!
Die Wirtschaftskamnier Karnten t)berlel-tungsstelle des Handels in Krainburg Itat Ira Monat Derember 3 Amtstragersitzungen ab-gehalten. Der Gesch&ftsfiihrer Wilhelm R a -in I n g e r erkl&rte den Krelsfachgruppen- und OrtssteIlenleit«m die Lehrllngsausblldungs-verordnung und unterstrlch dal>el besondera die Besthmnung, daB alle bestehenden Lehr-verhiiltnisse bei der Industrie- und Handels-kammer anzumolden sind. Welters gab er den Amtstriigpm bekannt, daB die Kaufleute die SchlieBung des Betriebee aus AnIaB der Eln-ziehung des Betrieiwfilhrers zur deutschen Wehrmacht, sofort an die t)berieItungssteUe des Handels zu meiden haben.
ball), košarka (Korbball) in hokej na ledu. Delovanje posameznih sekcij v preteklem letu pa je razvidno iz naslednjega:
Nogomet
Da je nogomet res kralj vsega športa, nam priča dejjtvo, da vsako športno društvo kot svojo prvo panogo športa ustanovi nogometno sekcijo, je pa tudi od vseh športov ravno za nogomet največje zanimanje. Na Gorenjskem imamo 10 športnih društev, ki goje nogomet, od teh nekateri z dvema ali celo s tremi moštvi. Kreis Radmannsdorf šteje dve Športni društvi, Kreis Krainburg 4 in Kreis Stein 4. Dočim sta Kreis Radmannsdorf in Krainburg tesn opovezana s športom v K&mtnu, je Kreia Stein radi svoje geografske lepe osamljen in je imel v preteklem letu izvedeno lastno nogometno prvenstvo Kreisa, ki so se ga udeležili tamošnji Športni klubi Mannsburg, Littai, Domschale itd.
Prvenstva K&rntna pa se od gorenjskih društev udeležujeta AQIing In Krainburg, ki pa igrata tudi važno vlogo v tem prvenstvu. Do-film si je Krainburg. ki je po usodi žreba moral letom večino prvenctiMmlli takam till ■!< aa tujem	zasigural četrto mesto v jesen-
skem prvenstvu, je ABling po zadnji regularni In iz neznanega vzroka Se nepotrjeni tekmi z KAC-RapIdom zaenkrat na 3. mestu, z verifikacijo te tekme, ki se je končala z zmago ABlinga z 9:1. pa bo prevzel AQling vodstvo tabele In naslov jesenskega prvaka.
Krainburg je igral v preteklem letu 5 prvenstvenih tekem, od katerih je eno dobil, dve zgubil in dve igral neodločeno, ABling pa je od petih tekem tri dobil, eno zgubil in eno re-mlziral. V letošnjem letu v to tekmovanje na novo v«LopIvSi klub, ^-Sportgemelnschaft iz Klagenfurta se mora zadovoljiti s predzadnjim mestom, dočim tvori repek tabele KAC-Rapid. Luftwaffe In VSV z enakim številom tofik pa tvorita vrh tabele.
(Dalje prihodnjič.)
Dr. F. J. Laka«	Ausechneiden! Anfbewahren!
Фт18ек methoHiseh und ptaktiseh
136. STUNDE. "
Anfgabe: Setzen Sie die in Klammer Btehenden Worter in den richtigen Fall:
1.	Der Kranke ist (eine Labung) bediirf-tig.
2.	Wir Bind (unsere Eltem) eingedenk.
3.	Er ist (jede Untat) fahig.
4.	Die Kinder sind (das Leben) froh.
5.	WIr miissen (ein Gewitter) gewartig sein.
e. Ist dieser Bergsteiger (der Weg) kun-dig?
7.	Als er dies tat, war er (seine Sinne) nicht machtig.
8.	Er glaubte (der Ausgang) des Pro-zesses sicher zu sein.
9.	Er war (die Arbeit) miide und legte sich schlafen.
10. Warum war dieser Mensch (das Leben) Uberdrlissig ?
Wichtige W»rt«r In gebriuchlicher Satnerbindung.
1.	Warum sitzen Sie so gedankenvoll da? An was denken Sie?
2.	Wieviel Oedecke soil ich auflegen? fragte das Dienstmadchen.
8. In der frischen Gebirgsluft und bei gesunder Emahrung gedelhen die Kinder prfichtlg.	^
4 Wo du auch bist, Ich wer e Immer deiner gedenken, eagen die Verlieb-ten,
5.	Die Schmiede von Kropp liefem ge-diegenes Kunsthandwerk.
6.	Dem Herrn Maier wurde im Gedr&nge seine Uhr gestohlen.
7.	Gedulden Sie sich bitte noch ein wenig (haben Sie noch ein wenig Geduld), der Chef wird gleich hier sein.
8.	Dieses Werkzeug ist leider zum 6ffnen von Konservenbiichsen nicht geeignet.
9.	Ich bleibe bei meiner Behauptung, selbst auf die Gefahr hin, miBverstan-den zu werden.
10.	Man soil sein Leben nicht zwecklos geffthrden (in Gefahr bringen).
11.	Achtung! Gefiihrliche Kurve! Vor-sichtig fahren!
12.	Der Hund ist ein treuer Geffthrte des Menschen.
13.	Gef&Ilt Ihnen dieser Hut? Mir gefallt er nicht.
14.	Er fand an dem jungen Madchen einen so groOen Gefallen, daB er es schlieGlich heiratete.
15.	Dieser junge Mann hat eine sehr ge-f&llige Handschrift.
16.	Der Wehrmachtbericht meldete die Gefangennahme von 3500 Engliindern.
17.	Haben Sie nicht irgend ein Gef&Q, wo ich diese Milch hineinschiltten kfinnte?
18.	Sie nahm die Nachricht vom Tode ihres Mannes sehr gefaBt entgegen.
19.	Am Ostrande der Stadt fand ein kur-
jUef«obt gt*tt#
20.	Die Rekruten riickten am frlihen Mor-gen zu einer GefechtsUbung aus.
21.	Er hatte geflissentlich vermieden, von dir zu eprechen.
22.	Das GeflUgel ist gefiedort.
23.	Zum Schlufl seiner Rede zitierte er ein geflUgeites Wort.
24.	Horen Sie das GeflUster am Ende des Ganges ?
25.	Die Hyane ist feige und gefr&Big.
26.	Wenn Sie mich nicht Uberzeugen kon-nen, mit Gewalt werden Sie mich nie gefligig machen.
27.	Gegen den Tod ist kein Kraut ge-wachsen.
28.	Er stiefi mit dem Kopf gegen die Wand.
29.	Haben Sie etwas gegen mich? Was soil ich gegen Sie haben?
30.	Wann kommen Sie? Voraussichtlich gegen 3 Uhr.
W«rter
bedlirftig — potreben
eingedenk — svest, pomljiv
eingedenk sein (einer Sache) — spominjati
se česa ffthig — zmožen, sposoben gew&rtig sein (einer Sache) — pričakovati (kaj)
gedankenvoll — zamišljen Gedeck (s) — namizje, pribor gedeihen — rasti, uspevati gedcnken, ich gedachte, ich habe gedacht (jemandes) — spominjati se (koga), spominjal itd.
gediegcA — izvrsten, soliden fiedr&nge Xe)j —, gnffa, fiUeka
gedulden (sich) — potrpeti, potrpljenje imeti
Geduld (w) — potrpljenje, potrpežljivost geeignet — primeren, pripraven gefahrden (etwas) — ogrožati (kaj), v
nevarnost pripraviti Gefahrte (m) — tovariš gefallig — lep, všeč, ljub, prikupljiv Gefangennahme (w) — zajetje, ujetje GefaG (s) — posoda gefaBt — miren, pripravljen Gefecht (s) — borba, boj Gefechtsiibung (w) — bojna vaja gefliessentlich — nalašč, namenoma Geflilgel (s) — perutnina gefiedert — pernat GeflUster (s) — šepet(anjc)
gefraBig — požrešen gegen — proti, zoper Handschrift (w) — rokopis hineinschiltten — vliti, vlivati Hyane (w) — hijena kundig — vešč
Kunsthandwerk (s) — umetno rokodelstvo Labung (w) — krepčanje miBverstehen — napak razumeti stattfinden — vršiti se Uberdrlissig — sit, naveličan
Rrdewrndungen Seiner Sinne machtig sein — imeti svoje
čute v oblasti ein Gedeck auflegen — pogrniti auf die Gefahr hin — ne glede na nevar*
noflt, kljub nevarnosti Gefallen finden an etwas — veseliti se čes4 ein geflUgeites Wort — krilatica jemanden gefUgig machen — voljnega nari cediti kog«	'
Sreda, 30. decembra 1940.
KARAWANKEN BOTE
stran 7. — Ster. 102.
Hier sprichl die Deutsche Arbeilsfrontl
Achtung! Sprechtage der Rechtsberater der Deutschen Arbeitsfront
In den Monaten Janner und Februar 1943 werden in Oberkrain an den angegebenen Tagen und zu den angefuhrten Zeiten Sprechtage durchgefiihrt:
Krainburg;	(eden Donneretag ta der Dienststelle
der NSDAP.. Ortsgruppe Krainbarg,
Id der Zeit von 9.00—11.00 Uhr Wart;	(eden Samstag in der Dienststelle Wart
der DAF.-Kreiswaltung Krainbnr;
in der Zeit von
Laak a. đ. Zaler:	12.	Janner	
	26.	Janner	
	9.	Februar	
	23.	Februar	
St Veh ж. d. Save:	5.	Janner	
	2.	Februar	
Rađmannsdorf;	5.	Janner	M
	2.	Februar	
ABIing:	12.	Janner	
	26.	Janner	
	9.	Februar	
	23.	Februar	
Nenisarktl;	13.	Janner	
	10.	Februar	
Littai:	19.	Janner	
	16.	Februar	
Stein;	20.	Janner	
	17.	Februar	
Domsdiale;	20.	Janner	
	17.	Februar	
CM—11.00 Uh ,00—11.00 Uh OO—11.00 Uh .00—11.00 Uh 00—11.00 Uh 00—11.00 Uh 00—11.00 Uh 00—16.00 Uh 00—16.00 Uh .00—17.00 Uh .00—17.00 Uh .00—17.00 Uh .00—17.00 Uh 00—12.00 Uh 00—12.00 Uh .00—15.00 Uh .00—15.00 Uh 00—16.00 Uh .00—16.00 Uh .30—10,30 Uh .30—10.30 Uh
Die Sprechtage finden jeweila in der Dienststelle der DAF-Kreiswaltimg, bzw. DAF-Ortswaltung statt.
Die DAF-Mitglieder, Gefolgschaftsmitglieder und Betriebsfiihrer, erhalten bei alien Sprechtagen Auskiinfte und allenfalls Vertretung vor Gericht und Behorden in alien arbeits- und sozialversicherungsrechtlichen Angelegenheiten.
Der Leiter der Gaurechtsberatungsstelle gez.; Dr. Raggam
itukemauHfMk

'»V	^ . '
ir
m
gereglleh ««1*^^
Gelauti & Hdffler
Klagenffurt

M. VtO'Mk
MANUFAKTUR- UND WASCHEERZEUGUNG
KRAINBURQ
GeschSlzte Milleilung
Auf Anordnung der Hauptvereinigung der deutschen Gartenbauwirtschaft bleibt die Auslieferung von Samereien bis zum 1. Februar 1943 gesperrt. Reklamationen vor diesem Termin sind daher zwecklos.
Im Interesse der Stammkunden desAlt-gaues werden im Gegensatz zum Vor-jahr Auslieferungen an Wiederver-kaufer und Verbraucher in den ruck-gegliederten Gebietea (Oberkrain) nur nach vorher brieflich erfolgter Be-atellung vorgenommen.
Anfang Janner 1943 werden die Kata-logbestellisten alien unseren Kunden zugesandt.
SamengroBhandlung
Josei Keuschnigg
Klagenfurt
Иах iHoBQi & и. SrebrQ
Manuiakturvaren
Villadi,Draubrild(e Adolf-Hlil«r-'>laii Ruf «875
Verschont das
Selbstgebecken
„Bet**
Franz Kregar
Mobei-Tischlerei Wisdimarje SI.Yeit a.d. ^ve
ШГЕЕЕШП
■abrikC.Wenger Klagenfiirt
Inserirajte - nspeli bosic!
SENF
fabrik CWengcr Klagentw
ESSIG
Fabrik C.Wenger KUgenfur'
Trgovina, obrt, Industrija!
POZOR!
Knjigovodstvo, vse v 1« stroko spadajoče Izpeljave, letne bilance In vse davčne zadeve, гебије strokovno usposobljena pisarna
Hans Pichler
davčni In knjijfovodslvenl strokovnjak Kralnburg, Hotel »Alte Post«
idi
mar
MANUFAKTURHANDLUNG
KRAiNBURG. ADOLF-HITLER-PLATZ 16
POZIV UPNIKOM!
Tvrdka Zaje & GrCar, odnosno Johann Zaje, strojno mizarstvo, Domsehale, je prenehala poslovati, iter se je preosnovala v tvrdko >Kawalscha« Splel-Erzeugung J. Seiz & Co., Domscliale, Oberkrain, ki je prevzela vsa njena aktiva in pasiva.
Vsi oni, ki imajo proti bivdi tvrdki Zaje & GrCar kakrftne koli zahtevke oziroma terjatve, se pozivajo, da se javijo z dokazili iiajkasnoje do 1. februarja 1943 v pisarni notarja Dr. Hermmann-a Hiilzl, Stein in Oberkrain, Adolf-Hitler-Platz 84, med uradnimi uramL
Stein in Oberkrain, dne 17. ХП, 1942.
Notar Dr. Hermann Httlzl.
Jakob
OFENERZEUGEE
Werchounik
ST. VEIT A. D. SAVE
Johann Adamiisdt
Krainburg
MODE, KONFEKTION MANUFAKTUR- UND GALANTERIEWARE
ANTON STEFE
SCHIIHFABRIK — TOVARNA CETLJET
KRAINBURG
^f'cztal^aiis fitt '^^Cerrcnmoilen
AWi

Klasenfurt, Paradelsergasse 4, Etke Domgasse 8 • Rul 1145
fr...„L Schlnkowelz
tSei/erei uad Handlun^
Krainbnrg, Im Bsuiagarlei
Kupujem Увшко ntnoiiao
bonofiijine^A m cenenega prec/iva
Stran 8. — Štev. 102.
K Л Л W A N K E N BOTE
SroHfi, 30. dpcpmhrn 1942.
Chef der ZivUverwaltun^
In den beeetzten GeUeten Kftrntens und Kralne
Bekanntroađinng
Tom 19. December 1942 fiber PreisefOr inlaodiidie Speisckartoffcln in den Monaten Janner uod Febnur 1943.
Anf Gnind der Verordnung fiber Erzengerpreise ffir Speise-karteffeln. Futterkartoffeln und Fabrikkartoffeln im Kartoffelwirt-echaftsjahr 1942/43 vom 11. Juni 1942 (RGBl. I. S. 385) werden die Preise fiir inlandische Speisekartoff eln fiir die Monete Janner und Februar 1943 wie folgt festjesetzt;
№ weiBe, fQr KSalgi- ffirJulioIere rote nod ffir berger Hdroob'-niKipfler) bUue geike Blati- und KSsigsbergec Sorleo Sorieo Weittblaok« GelbhlaoU in Reichsmark Prtlagebiet
In. II 6.60
In. II 7.20
In. II 8.60
In.n 9.20
7.— 7.60 9.-
7.40 8.-
9.40
8.20 8.80 10.20
8.40 9.— 10.40
9.60
10.—
10.80
11.-
8.80 9.40 10.80 11.40
Ereeugerprels frei Verladestation oder Verladestelle je 100 kg . .
Erzeugerpreis frei Empfaogstation
ie 100 kg........
Festpreis einsdil. Versandverteiler-epanae frei Empfangstation je
100 kg.........
HBchstpreis ab Waggon oder Lager des Empfangsverteilers bei Selbst-abholung dnrch den Kleinverteiler
je 100 kg........
HSchstpreis bel Liefenmg frei Lager des Kleinverteilers durdi den Empfangsverteiler je 100 kg , .
Hodistpreis bel Liefemng frei Keller des Verbraadiers durch den Empfangsverteiler je 100 kg . .
Hodistpreis bei Lieferung ab Verkaufsstelle des Kleinverteilers aa den Verb randier:
I П I П I п in
Je 100 kg RM 9.— 7.80 9.60 8.40 11.— 9.80 11.60 10.40 je 50 kg RM 4.50 3.90 4.80 4.20 5.50 4.80 5.80 5.20 je S kg RM 0.50 0.42 0.53 0.45 0.60 0.52 0.63 0.56 je 1 kg RM 0.10 0.09 0.11 0.10 0.12 0.11 0,13 0.12
Die unter I genannten Hochstpreise gelten fSr folgeode Gemeinden: Klagenfurt, Viktring, Krumpendorf, Portsdhadi, Velden, Villadi, Lands-kron, Spittal an der D ran, Seeboden. Millstett. Tediendorf, Mallnitz, Heiligenblut, Lienz. St. Veit an der Glan. Fricsadi, Hiittenberg, Eber-etein, Klein-St. Paul, Lolling, FerlaA, Windisdi-BIeiberg, Bleiberg-Kreuth, Radenthein and Hennagor.
ABIing, Krninburg, Kronau, Kropp, Lees, Llttai, Nenmarktl, Rad-mannsdorf, Ratschach, Veldes und Schwarzenbadi.
Bei Belieferung der O rte Heiligenblut, Hiittenberg, Bleiberg-Kreuth und Radenthein diirfen den Klcinverteilerabgabeprcisen fiir Mengen von 50 kg und mehr die zusatzlidien Kosten des Grofiverteilers fiir die Zu-fuhr mit Lastkraftwa^en ab nadistgelegener Bahnstation angehangt werden.
Die unter П genannten Hodwtpreise gelten em fkdien Lend und In Gemeinden. deren Versorgung unmlttelbar durdi die Erzeuger eicher-gestellt is t, also in alien unter I nidit genannten Orten.
Bei Einkauf durdi den Kleinverteiler unmlttelbar belm Erzeuger eoweit nadi den Bewirtsdiaftungsvorsdiriften zulassig Ist dem Erzeuger zu vergiiten:
1.	Bei Selbetabbolung vom Hof dee Erzeuger« der Erzeugerpreis frei Verkdestelle.
2.	Bei Lieferung des Erzeuger* frei Haus oder Lager des Kleinverteilers der Erzeugerpreis frei Empfangssution.
Fiir die unmittelbere Belieferung des Vcrbrandiers durdi den Егтео-ger gilt folgendes:
1.	Bei Abholung durdi den Verbraudier belm Erzeuger ist der frei Empfangsstation festgesetzte Preis ohne AbzM zu bezahlen.
2.	Bei Belieferung frei Keller oder frei Wohnimg des Verbraudbers durdi den Erzeuger sowie Im Srtlidien Marktverkehr darf der fiir die jeweilige Menge im betreffenden Preisgebiet zuiassige Abgabepreis des Kleinverteilers an den Verbraudier nidit iibersdiritten werden.
Bei Belieferung von GroBverbrandiem durdi den Erzeuger let
a)	bei Selbstabholung beim Erzeuger durdi den GroBverbraudier der Erzeugerfcstpreis abziiglidi eines Betrages von 30 Rpf. )e 100 kg bel Entfernungen bis 30 km, bzw. bodistens 50 Rpf, je 100 kg bel Ent-fernungen iiber 30 km zu bezahlen;
b)	bei Zustellung frei GroBverbraudier durdi den Erzeuger darf der Erzeugerpreis frei Empfangsstation sowie bei einer Lieferstredie iiber 3 km fiir j eden wciteren km einen Transportzusdilag von 20 Rpf. je 100 kg, hodistens jedodi RM 1.40 je 100 kg, beredinet werden.
Bei der Belieferung von GroBverbraudiern durdi Verteiler darf hSdistens der jeweils zuiassige Verteilerabgabepreis beredinet werden.
Fiir die Belieferung der Wehrmadit, der Waffen-^f, der kasernier-ten Polizci, des RAD, und der Gemeinsdiaftskger gelten die Bestimmun-gen des Runderlasses Nr. 86/42 des Reidiskommissare fflr die Prei*-blldung vom 12. September 1942 (11-108-14 597/42).
Wilhelm Poschgai^
BUCHBiNDEREi UND KARTONAGEN Kraiubu гд
Die bequeme, ^	schnelle und
/^POSTSCHECKDIENST	billige
untore lahlungswelse!
Auskunft hei alltn Potlđmtern
DEUTSCH E
&
REICHSPOST
Сжпж llaktrowarkslMltan
Ing. F. Dullnig, Klagenfurt
Pischeldorfer SIraS« Nr. 4 • Telafon Nr. 1833
Baui Elektrisch« Kraftanlagen Freileitungen ujiw.
Raparaturani Elektrische Maschlnan,
Motoren jeder Art und GrfiBa
Deutsche Frauen und MSdell Helft miti
Die DeulMhe Rfichspwet let tur Dcwflltiuung tfarer AufRnben. die ffir Front und Heimat gleich wirhtig *iml, au( Eure MUarinsit dringfixl angewieycn. Bei Aemtem in Stadt und Land kdnnl Ihr io alien Uienatzweigen einge«eUt werden, inabesondere im
Brief- und PaketzustelWienet, Brief- und Paketverteildienst, Sdtialterdienst bei den Postamtem, Telegraphendienst (Fernschreiber)
Ferasprech- tind Rentenrechnungsdiervst, Postscheckdienst, Postsparkassendienst (nur in Wden), Fernsprechvennitl-kingedi^flt, Kraftwageniiihrerdienst, Burodienst ^chreibmdschine — Kurzschrift)
sowie in reio techniscben Dienet&tellea, falls Шг leichte bandwerkliche A:t>oi%eo fibemehinen wollt.
Die Aulga^ca der Deutschen Reichsf>o8t sind so viekeit^^, da8 jede Frau uwi Wee MAde) eiue ihrer Keimune und Begabung entuprcchcfKle Arl>elt erhalton kann. Fftr d^ . AullendierMit wird srhimic^e DiensU:)rt<Jon>; »H^steiU ftr kčnnt zur AttshiUst^schaftixung (eucb taite* imd ttumlen« ri&e) im Ang^tellten- oder Arbeitemerhaltnis oder tur Daurnl^CArhaftittwug mil wif Berahir* in da« Bcamtenvcrbaitnis (Aufstieg bis zur Of>er|)o«t-eingeslellt werdrn. TarifnUnige Vergiituijy aucii wahrend der Aus-biwM#. UcrU>UUer mit genau^ Bedineungen ertialtPt Ihr bei jedem Poalamt.
Deutsche Prauen und M&deM Meldet Euch xur

DEUTSCH EN REICHSPOST!
^ша
МШ I
Chemische Erzeugnisse — Kemični izdelki KRAINBDRG
^Lndreas Ggrize^ Strickerei ^ra/n/ft,
шгд

mmw
j„i., i Prodam novo MUZDO dODi klavirsko harmo za nizko Poizvc
Preddelavca tli uvedenega vodjo partije od stavbnega podjetja za višja gradbena dela na državni železnici v Ober-krainu išče Ing. Jakob Sittler, Krainburg, Alte Strafie 5, ali A15 ling, Adolf-Hiiler-StraKe.
Dva vajenca sprejmem; vsa oskrba v hiši. Franz Bokal, slikar in pleskar, Polane 28, St. Veit-Sawe.
5243-1 Služkinja od Л) do 35 let dobi stalno mesto pri boljši kmečki družini, ki je brez otrok. Ponudbe	pod „Jekla" na K.B. Krainburg.
Prodam štajersko harmoniko dobro ohranjeno in en aparat (Wibrator) za masiranje za ce-nilno vrednost. Naslov pri K.B. Krainburg.
Анна ICdsiani^cUiisdu
SCHIIHE - GAL4!VTER1E — KR4li\BllRG
2,1Џ. HERMAIVN кот
ЈСгапгЈишЈ.
ZeiilrailieiiDB9eii, MasserleilnRgslnslallalloBrn, SanllSre Aniaqei
ANION
)E§CHE
Sđinheneu^and
Ncumarhli - Obcrkrain
Sprejme se takoj vajencc za pouk v pohižtvcnem mizarstvu. Ficd-nost imajo iz bližnje iKolLc, ki bi lahko uporabljali železniško zvezo. Viktor Pangoz, Mo-
beltisAlerei, Wisdimarie 14, St. Veit-Sawe.
Večje trgovsko podjetje v Krain-burgu sprejme takoj trgovsko pomočnico pp možnosti veščo v maniufakturni ali mešani stroki ter žensko pisarniško moč (tudi začetnico), ki zna nekaj nemško. Ponudbe na K. Bote Krainburg pod „Perfektna".
5-JS4-1
Gramofonske plošče, stare ш godalne mstru-mente vsake vrste kupuje M*' sikhaus Hergeth, Klagenfurt, Burg* gasse
85H1./
Služkinjo za poTp ska dela in mol-žnjo krav sprejo mem. Naslov pri K. Bote K rain-, burg. 5270-1
^ofiann Gsojni^
Manufaklurwaran-Handlung Krainburg, Adolfa Hitler-Plati
Služkinjo in samostojno kuharico, vsi cd orno-žitve dosedanje, sprejme trgovska hiJa na Gorenjskem. Dopise na K. B, Krainburg pod šifro ,Poštena in zanesljiva".
6276-]
ALT-EX
d«l vllliiitlge AHffrlichanginiittal fur W6s(Ae und Kleidung
b#l unv*rend*>tw Qualildt
und gl*kh#m Inhaltl SdMdttal t Roll# i
V
ALT-EX
fflnogostr&Dsko oiveževilno sredstvo
za perilo in obleko
sedai ^екф^
pri nelzpremenjeni kakovosti In lati vsebini!
Škatla:
Zvitek:

\. МД|В1ШН
KRAINBURG
Sluikinjo, pošteno sprejme trgovina L. Piul'i Domsdiale _ 'Sa-wcstrafie
6278-1
Službe išče
lo-Utni kmctsk fant bi se rad izučil mizarske obrti pri dobrem mojstru na Gorenjskem. Stanko Jenko, Siegers-dorf, Hlg. Kreuz.
5271-ii
Prodam
Bkgain«, varne proti požaru in vlomu, omare гд spise in knjige -
Hans Wernig Klagenfurt, St Ruprediterstr. 32.	8554.1)
Prodam ali zamenjam plug (Winkel) 7Л lahki obračalnik. Peter Seunijj, Miutsdiitsdi 51 5207-0
niko ceno. l'oizve se pri Bosowitschar Valentin Sniinz 16. Post Laak-Zaier. 5251-7
Prodam dobro ohranjeno črno moško suknjo za ccnilno vrednost. Poizve se pri K.B. Krainburg. 5:298-6
Prodam ali zamenjam 8 mesecev brejo, mlado kravo za plemenskega vola. Naslov K. Bote Krainburg.
Kupim
Dobro ohranjeno volneno jopico, bluzo in volneno obleko kupim. Postava srednje velika. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Jopa".
Kupim šivalni stroj nov ali star. G reiser, Veldcscr StralSe št. 1. Krainburg.
Gospodična z očali, temnih las v kombinirani
temnorjavi obleki z enako-barvnim klobukom in zeleno sivim plaščem na pas, ki je potovala v soboto ]!). dec. z lOtim
vlakom iz Krainburga v Neumarktl, in je v kupeju či-tala knjigo ter se vrnila v ponedeljek 21. dec, s prvim vlakom proti Krainbur-gu in potovala proti Afilingu, prosi gospod, ki se je peljal v soboto iz Krainburga do Naklas v istem kupeju, za njen cenjen: naslov. Dopis na K. B. pod ,,Strogo zaupno", Krainburg.
5281-20
Obrtnik, 45 let star želi resnega znanja radi že-nitve z zdravim, mirnim, pridnim in dobrosrčnim dekletom ali vdovo brez otrok od 28 do 40 let starosti. Glavni pogoj je dobrodušnost in blago srce. Le resne ponudbe s sliko pod „Obrtnik" je poslati na K. Bote Klagenfurt.
3571-21
Ženitve
Mlad podjetnik, ki ima lep dom želi resnega znanja s pridno, pošteno in simpatično deklico do 22 let. Dopise po možnosti s sliko na K._ B. Krainburg pod „Srečno novo leto". 52(iO—21
Iskrenega zna-čajnega gospoda iz Gorenjskega, v starosti od do 45 let, želi radi pomanjkanja znanja spoznati simpatična Blietna uradnica. Ločenci izključeni. Le resne ponudbe pO možnosti s sliko, slati na podruž-ki se vrne, je po-nico K. Bote Krainburg pod „Tako sama".
5287-21
„Abridit-hobelmaschino"
ali kombinirano, : kufiiuSBU Valentin
Bohinz, Wagner in Siegersdorf, Hlg. Kreuz.
Zelezničarski prometnik, v zreli moški dobi želi v svrho poznejše ženitve resnega znanja z deželanko do 30 let, vajeno šivanja in kuhanja. Denar postranska stvar. Le resne ponudbe z opisom življenja in sliko poslati na K. B. Kraii)-burg pod ,31ТПх-je'. 5262-21
Gramofonske plošče, slovenske in nemške, kupim ali zamenjam. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Mu-siker". 527U-17
Menjam
Zamenjam nove rjave Jportne čevlje 38 za višinsko sonce, ki je v dobrem stanju, ali isto kupim. Dopise na K. B. Krainburg pod .Doplačilo'.
Dopisi
iltf (|ГоШ1АП<1е1н-gciielUrli.birlrt an;
Knodienleim,
Hautieim,
lederielm,
Xunitdilnoer,
GeMlint.
diem. ProduVle
,Omnia' l.ripi- u. Cbfmikal.-llamlfl*-
Mllnggwi# Nr.
Uradnik srednje postave icli sebi primerno, vitko do 28 let staro resno priateljico. Dopise s polnim naslovom pošlji na K. B. pod „Cas hiti" v Krainburg. Po možnosti slika. Diskrecija zajamčena. 5'^»-2o
Temnolaso gospodično v sncž-kah, s tcmno-rdečim plaščem in enakim klobukom, ki je v Krainburgu v ponedeljek 21. dec. ob 11. uri šla v Lcder-
warenhandlung Golob Paule, i roki z vrvico pleteno ročno torbo, v kateri je im^la dve žarnici in od tam v NS.-Gau
veriag-Druckc-
rci, kjer je kupila papir zavit v rolo, vljudno naprošam za cenjeni naslov. Želim z njo rosnega znanja. Do pis na K. Bott Krainburg pod .Tajna ljubezen*.
Mladenič, kmetovalec, srednjih let želi v svrho poznejše ženitve spoznati pošteno,
simpatično kmetsko gospodično srednje ali visoke rasti v starosti 28 do let. Resne ponudbe s sliko poslati na K. B. Krainburg pod šifro „Skupna sreča". 5208-21
izgubljeno
Simpatičen gospod želi znanja z dekletom, prijetne zunanjosti in dobrega srca v svrho poznejSe ženitve. Le resne ponudbe s sliko je poslati na K. B. Krainburg pod „Tiha noč".
6249-21
V ponedeljek dne 21. decembra sem na cesti od Manns- j burga do Rodit- j i?c zgubil ,.Klci- i derkarte" in bo- » ne za 12.- RM Ker izgubljeno ni moja last, prosim poštene-nega najditelja, da ml najdeno vrne na naslov: Franz Jantschar, Kolitsdiau 6B.
5380-22
Katero dekle ali vdova brez otrok bo hotela dopisovati z vdovccm
srednjih let brez otrok v svrho poznejše ženitve. Ce mogoče sliko. Imetje postranska stvar. Dopise na Kar. Bote, Krainburg pod „Srečno novo leto".
8Г)«()—21
V nedeljo dne 20. dec. sem v Praschach zgubil zapcstno moško uro. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti visoki nagradi
v gostilni Vrhunz v Pra-sche. 6279-22
Osamljena uradnica tridesetih let mirnega značaja želi spoznati resnega gospoda do 40 let. Samo resne dopise na K. B. pod „Iskreno
prijateljstvo lltW" 5247-21
Državni uslužbenec, srednje postave želi znanja z vitko gospodično, staro 28 do 28 let. Po nudbe poslati s polnim naslovom na K. B. pod „Resna stvar",
Krainburg. Tajnost zajamčena. 62Sli.:.'l
Mlajši gospod želi spoznati radi osamljenosti simpatično gospodično IS do 21 let, po mo^ nosti z dciclf. Slika /^iclicn.i.
Dne 15. decembra mi je bilo v Krainburgu ukradeno novo sivomodro moško kolo znamke .Durkopp'. iKoIesa, blatniki, balanca, belo kromirano. Pedali iz gume. Iz, sleditelju plačam 100 RM kot nagrado. Javiti n* naslov Anton Erser, PosAenk
20, P. Zirkladi.
5271-22
Razno
Ono, dobro mi znano osebo, ki ic dne 5. dec. vedoma odnesla v vlaku pozabljeno suknjo in rokavic« od postaje Werd — AlSling, resno opozarjam radi neljubih posledic, da vse takoj vrne na K. B. Krainburg.
6252-23
Najdeno žensko blago dne 12. de-cciiibia v trži-škem vlaku se ■Cenjene ponud-ldobi v Kranken-be m K. B. pod haus Gallenfel' .Srček oglasi se', pri vratarju. „ 6250-21	5286-38