&UC J ’JJyy€>
številka 31	Ljubljana, četrtek 7. avgusta 1986	Cena 500 dinarjev	Leto XLIII
1538.
Ka podlagi 6. člena zakona o Komisiji Socialistične republike Slovenije za odlikovanja (Uradni list SRS. št. 24/77) in 25. člena poslovnika o delu Predsedstva SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 12/80) je Predsedstvo SR Slovenije na 2. seji dne 11. junija 1986 sprejelo
ODLOK
o razrešitvi in imenovanju predsednika, podpredsednika in članov Komisije SR Slovenije za odlikovanja
I
Razrešijo se predsednik, podpredsednik in člani Komisije SR Slovenije za odlikovanja.
II
V Komisijo SR Slovenije za odlikovanja se imenujejo:
za predsednika:
Alojz Briški, član Predsedstva SR Slovenije za podpredsednika:
Slavko Osredkar, delegat Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije
.III
Člani komisije so delegati, ki so jih imenovali or-tani in organizacije, ki sodelujejo v delu komisije: Vlado Gerič, delegat Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije
Ivan Godec, delegat Skupščine SR Slovenije Marijan Kocbek, delegat Gospodarske zbornice Slovenije
Cveto Novak, delegat Republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV- Slovenije
Drago S e 1 i g e r , delegat Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije
Franc Simonič, član Sveta republike Uroš Slavinec, delegat Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije
Mira Svetina, članica Sveta federacije Jože U t e n k a r , delegat Predsedstva Centralnega- komiteja Zveze komunistov Slovenije
Št. 170-1/86
■Ljubljana, dne 11. junija 1986.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
France Popit L r.
1539.
Na podlagi tretjega odstavka 378. člena ustave SR Slovenije ter 104. člena zakona o splošni ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 35/82) je Predsedstvo SR Slovenije na 2. seji dne 11. junija 1986 sprejelo
ODLOK
o razrešitvi in imenovanju podpredsednika in članov Sveta Predsedstva Socialistične republike Slovenije za ljudsko obrambo
I
Razrešijo se podpredsednik in člani Sveta Predsedstva SR Slovenije za ljudsko obrambo.
II
1.	Predsednik veta Predsedstva SR Slovenije za ljudsko obrambo je po položaju:
. France Popit, predsednik Predsedstva SR Slovenije
2.	Za podpredsednika Sveta Predsedstva SR Slovenije za ljudsko obrambo se imenuje:
Alojz Briški, član Predsedstva SR Slovenije
3.	Za člane Sveta Predsedstva SR Slovenije za ljudsko obrambo se imenujejo:
Janez Bohorič, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije
Ivan Dolničar, član Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije
Tomaž Ertl. član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in republiški sekretar za notranje zadeve Franc Hribar, sekretar Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije
Janez J a p e 1. j . član Predsedstva Republiške konference Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije Nuša Kerševan, predsednica Skupščine mesta Ljubljane
Zoran Klemenčič, član Predsedstva Republiške konference Zveze socialistične mladine
Martin Košir, predsednik Sveta Predsedstva Republiške konference Socialistične zveze delovnega” ljudstva Slovenije za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
Janko Kušar, član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in republiški sekretar za ljudsko obrambo Božena Ostrovršnik, podpredsednica Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije
Edvard Pavčič, generalmajor, komandant teritorialne obrambe SR Slovenije
Franc Poglajen, ,član Sveta republike Stane Potočar, član Sveta federacije Svetozar V i š n j i č , generalpodpolkovnik, komandant ljubljanskega armadnega območja
Marija Zupančič-Vičar, podpredsednica Skupščine SR Slovenije
4.	Tajnik Sveta je Bojan Ušeničnik, svetovalec Predsedstva SR Slovenije.
8t 0204-1/86
Ljubljana, dne 11. junija 1986.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
France Popit L s.
1540.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi Socialistične republike Slovenije in. 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije, izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnjo obsojenca
ODLOK
o pomilostitvi obsojene osebe
Izrečena kazen zapora se spremeni v pogojno obsodbo
Cvetkoviču Dejanu, rojenemu 18. 4. 1966 v Soko Banji, se kazen treh mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo š tem, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v času dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja.
St. 25-1/86
Ljubljana, dne 30. julija 1986.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije
Predsednik France Popit 1. r.
1541.
Na podlagi druge alinee 396. člena ustave SR Slovenije izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
UREDBO
o urejanju posameznih razmerij iz zakona o gozdovih
1.	člen
S to uredbo se urejajo posamezna razmerja, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane pri izvrševanju zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 18/85).
2.	člen
Za zemljišča, ki so v naravi gozd, z dolgoročnim planom občine pa niso opredeljena v območje gozdov, se uporabljajo določbe zakona o gozdovih in na njegovi podlagi izdanih predpisov, dokler na teh zemljiščih ni na podlagi dovoljenja za krčitev izvedena krčitev gozda, kolikor z drugimi predpisi ni določeno drugače.
3.	člen
Gozdnogospodarski načrt sprejme organ upravljanja gozdnogospodarske delovne organizacije! ki gospodari z gozdovi gozdnogospodarskega območja, ki jih zajema načrt. V organizacija^ združenega dela iz prvega odstavka 87. člena zakona o gozdovih sprejme gozdnogospodarski načrt organ upravljanja te organizacije.
Organizacije združenega dela iz prejšnjega odstavka predložijo sprejeti gozdnogospodarski načrt skupaj ,z mnenjem območne skupnosti za gozdarstvo in mnenjem občinskega upravnega organa, pristojnega za gozdarstvo, v potrditev pristojnemu republiškemu organu. Gozdnogospodarski načrt gospodarske enote mora biti predložen v., potrditev v prvih sedmih mesecih po prenehanju njegove veljavnosti, gozdnogospodarski načrt območja pa v prvih sedmih mesecih zadnjega leta njegove veljavnosti.
Območna skupnost za gozdarstvo in občinski upravni organ, pristojen za gozdarstvo, morata podati mnenje k sprejetemu gozdnogospodarskemu načrtu v dveh mesecih po predložitvi načrta. Če mnenje k na-
črtu ni bilo dano v tem roku, se šteje, da se organ z načrtom strinja. Kadar se mnenje pristojnih organov v odločbi o potrditvi načrta ne upošteva, je treba v tej odločbi navesti razloge o tem, zakaj mnenje ni bilo upoštevano.
Pristojni organ mora odločiti o potrditvi gozdnogospodarskega načrta gospodarske enote v treh mesecih, o potrditvi gozdnogospodarskega načrta območja pa v šestih mesecih po predložitvi načrta.
Šteje se, da gozdnogospodarska oziroma druga organizacija nima gozdnogospodarskega načrta, če ne predloži obnovljenega gozdnogospodarskega načrta v predpisanem roku v potrditev pristojnemu organu, če ne uskladi v roku gozdnogospodarskega načrta z zahtevami pristojnega organa ali če ne predloži v roku gozdnogospodarskega načrta, če je bil načrt zavrnjen.
V prehodnem obdobju, ko obnovljeni gozdnogospodarski načrt gospodarske enote še ne velja ali kadar je z gozdnogospodarskim načrtom območja predvideno, da se gozdnogospodarski načrt gospodarske enote izjemoma kasneje obnovi, se uporabljajo določbe letnega obsega del dotedanjega gozdnogospodarskega načrta gospodarske enote.
Za spremembe in dopolnitve gozdnogospodarskega načrta velja enak postopek kakor za potrditev. O potrditvi mora pristojni organ odločiti v dveh mesecih.
Letni ' gozdnogospodarski načrt potrdi občinski upravni organ, pristojen za gozdarstvo, v dveh mesecih po predložitvi načrta. K letnemu gozdnogospodarskemu načrtu, predloženemu v potrditev, mora biti priloženo mnenje območne skupnosti za gozdarstvo.
4.	člen
Organ, pristojen za potrditev lovskogospodarskega načrta, predloži lovskogospodarski načrt samoupravni interesni skupnosti za gozdarstvo in potrdi ta načrt po njenem predhodnem mnenju. Območna skupnost • za gozdarstvo poda mnenje o tem ali je predloženi lovskogospodarski načrt usklajen z veljavnim gozdnogospodarskim načrtom za te gozdove v dveh mesecih po predložitvi lovskogospodarskega načrta. Odločbo o potrditvi lovskogospodarskega načrta se vroči tudi območni skupnosti za gozdarstvo. Enak postopek velja tudi za spremembe in dopolnitve iovskcgospodarskih načrtov.
Če se spremeni ali dopolni gozdnogospodarski načrt zaradi usklajevanja ravnovesja med rastlinskimi in živalskimi vrstami v gozdu, območna skupnost za gozdarstvo obvesti o tem pristojno lovsko organizacijo in organ, pristojen za potrjevanje lovskogospodarskih načrtov. Ta organ določi lovski organizaciji rok za spremembo oziroma dopolnitev lovskogospodarskega načrta.
Usklajenost vrst in števila prosto živeče divjadi s stanjem gozdov se ugotavlja v gozdovih na kontrolnih površinah ter z analizami odstreljene divjadi.
Zaradi uskladitve gozdnega in lovnega gospodarjenja v gozdnih predelih, na katerih živijo redke živalske vrste, in v gozdovih, kjer se v zimskem ob-\dobju zadržuje divjad v tropih (zimovališča), se s samoupravnim sporazumom o temeljih plana območne skupnosti za gozdarstvo udeleženci dogovorijo o površini teh gozdov, kjer se uvaja posebej režim gospodarjenja z gozdom in divjadjo, ki zajema: čas omejitve sečnje in spravila, intenziteto posameznih sečenj, sistem gospodarjenja, gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic, občasno zaporo gozdnih cest, varstvo gozdov pred divjadjo, vrsto in številčnost divjadi, krmljenje in odstrel divjadi. Območna skupnost za gozdarstvo predlaga občasno zaporo gozdnih cest ob-
činskemu upravnemu organu, pristojnemu za gozdarstvo.
Prepovedano je postavljati krmišča in solnice za jelenjad in neavtohtono divjad izven rajoniziranega območja.
5.	člen
Gozd je dovoljeno krčiti le, če je bilo poprej izdano posebno dovoljenje o krčitvi, ki ga izda občinski upravni organ, pristojen za gozdarstvo. Dovoljenje za krčitev gozda se lahko izda za naslednje namene:
—	da se zasadi plantaža gozdnega drevja;
—	da se spremeni .gozd v kmetijsko kulturo, če se s tem doseže trajno donosnejše izkoriščanje tega zemljišča in je to predvideno v planskih aktih občine;
—	da se zgradi gozdna cesta, katere cestišče je v premi širše od 4,5 m;
—	če je krčitev gozda potrebna zaradi spremembe namembnosti zemljišča, določene s planskimi akti občine oziroma s prostorskimi izvedbenimi akti.
Za namene iz 3. in 4. alinee prejšnjega odstavka se dovoljenje za krčitev gozda izda le, če so bili poprej sprejeti prostorski izvedbeni akti in izdano lokacijsko dovoljenje.
V	dovoljenju za krčitev gozda za kmetijske namene se določi tudi rok, v katerem mora biti izkrčenc zemljišče usposobljeno za kmetijsko proizvodnjo. Ce lastnik oziroma uporabnik izkrčeneca zemljišča tega ne usposobi za kmetijsko proizvodnjo v določenem roku, odredi občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, v upravnem postopku na stroške lastnika oziroma uporabnika zemljišča izvedbo potrebnih ukrepov
Dovoljenje za krčitev trajno varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom ter gozdov v njihovi neposredni bližini v pasu 60 metrov, se ne sme izdati, če so s tem prizadete funkcije teh gozdov, zaradi katerih so bili razglašeni za trajno varovalni gozd oziroma gozd s posebnim namenom.
6.	člen
Posek na golo kot način gospodarjenja z gozdom ni dovoljen
Za posek gozda na golo se šteje posek vseh ali tolikšnega števila dreves na določeni nepodmlajem površini sestoja, zaradi česar ni mogoča pretežne naravna obnova gozda s pomladkom semenskega ali panjevskega izvora v nepretrgani gozdni proizvodnji
Posek na golo se v gozdu lahko izvrši samo. če ie to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu zaradi melioracije degradiranega gozda, ali če občinski upravni organ izda dovoljenje ali nalog za takšen posek
Občinski upravni organ, pristojen za gozdarstvo, izda dovoljenje ali nalog za izjemen poseg v gozdove s sečnjo na golo, če je to potrebno zaradi preprečevanja nastanka ali širjenja gozdnih rastlinskih bolezni ali škodljivcev ali če je zaradi drugih poškodb ogrožena večina dreves na določeni površini gozda.
Občinski upravni organ, pristojen za gozdarstvo, lahko izda dovolienje za sečnjo na golo. kadar so potrebni izjemni po-Q = i v gozd zaradi uporabe zemljišča za druge namene, kot so: gozdne ceste, katere cestišče je v premi široko do 4.5 m traktorske poti in gozdne vlake nad 3 m širine, gozdne preseke (daljnovodi, žičnice ipd.) široke nad = m sk'adišča gozdnih lesnih sortimentov do velikosti 2 arov in gozdne drevesnice v velikosti de 2 arov in če sn za posege, za katere le to potrebno po predpisih o ureianhj prostora in naselij, sprejeti prostorski izvedbeni akti in izdano lokaotisko dovolienje.
V	dovoljenju oziroma oaloau za sečnjo na solo se določi tudi način gospodar jen ja na tej površini in do-
ločijo potrebni ukrepi za varstvo gozdov v neposredni bližini poseka na golo. Stroški, ki nastanejo zaradi spremenjenega načina gospodarjenja na površini gozda, posekanega na golo in zaradi varstva prizadetih sosednjih gozdov, gredo v breme tistega, ki uporablja zemljišče v druge namene.
7.	člen
Za okrasna drevesa se štejejo vsa posekana drevesa iglavcev, namenjena za okras ali praznovanje (novoletne jelke, mlaji, ipd.).
Okrasna drevesa morajo biti v gozdu označena za posek in pred prevozom opremljena s plombo, iz katere sta razvidna njihov izvor in leto poseka.
Izvor se označi na plombi s kratico oziroma skrajšano firmo gozdnogospodarske organizacije, na katere območju so posekana okrasna drevesa
Okrasna drevesa, posekana na negozdnih površinah, lahko prodaja organizacija združenega dela, ki upravlja te površine oziroma lastnik 'potem, ko so opremljena s plombami gozdnogospodarske organizacije iz prejšnjega odstavka, iz katerih je razviden njihov izvor.
Prevoz okrasnih dreves je, ne glede na to ali so posekana v gozdu ali na negozdnih površinah, dovoljen le s potrdilom gozdnogospodarske organizacije, iz katerega je razvidno: ime in priimek prodajalca, velikost, količina in izvor ter relacija prevoza.
i
8.	člen
Paša koz in konj v gozdu je prepovedana.
Paša domače živine v družbenih gozdvVih te prepovedana razen v družbenih gozdovih, ki so sestavni del skupnih pašnikov. Taki gozdovi morajo biti z ograjo ločeni od drugih gozdov.
Lastnik gozda lahko pase v svojem gozdu domačo živino ob pogojih iz 45. člena zakona o gozdovih, razen v trajno varovalnem gozdu, v mladem gozdu, v gozdu, ki je v podmlajanju ali v obnovi, in na površinah. na katerih bi paša povzročila eroziio tal Lastnik gozda, ki pase domačo živno v svojem gozdu, mora pod vzeti ukrepe, s katerimi se prepreči škoda, ki bi jo lahko napravila njegova živina v drugih gozdovih.
9.	člen
Steljo, listje in mah ie 'dovoljeno pridobivati v gozdu le s kolobarjenjem in če to ni škodljivo za podmladek.
Smolariti je dovoljeno v zadnjih petih letih, pred Koncem obhodnje oziroma preden se drevesa posekajo. Drevesa za smolarjenje morajo biti odkazana.
10.	člen
Osebe ki delajo v gozdu, lahko Izjemoma kurijo v gozdovih, razen v gozdovih na kraškem gozdnogospodarskem območju in požarno ogroženih gozdovih. Kurišče mora biti urejeno na takem kraju, kjer je odstranjena suhljad, podrast in humus, zavarovano ter pod nadzorom tako, da ni nevarnosti za nastanek požara Po končanem kurjenju morajo ogenj in žerjavico pogasiti in kurišče pokriti s kamenjem in zemljo. Ob močnem vetru in ob suši ter v grmiščib. mladih gozdovih in nasadih niti izjemoma ni dovoljeno kuriti
Ob močnem vetru in suši ter v gozdovih, v katerih ni dovoljeno kuriti, se pri zatiranju škodljivcev gozdnega drevja in škodljivcev lesa s pomočjo lovnih dreves uporabljajo kemijska sredstva.
V gozdu je prepovedano sežigali posečne ostanke. Prav tako je prepovedano sežigati kmetijske ostanke
na njivah ah požigati travišča in ledine na območju, kjer ogenj lahko ogrozi gozd.
Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za skupine gozdnega drevja do 5 arov,
drevorede in parke (gozdnega drevja), plantaže gozdnega drevja, ki se po 2. členu zakona o gozdovih ne štejejo za gozd.
11.	člen
V gozdovih je prepovedano razdirati mravljišča in nabirati mravljine bube (jajčeca).
Občinski upravni organ, pristojen za , gozdarstvo, lahko izjemoma dovoli nabirati mravljine bube (jajčeca) za znanstveno raziskovalne namene in prenašati mravljišča zaradi njihove kolonizacije.
12.	člen
Posekana drevesa iglavcev, panje iglavcev razen jelke in panje bresta je treba po sečnji obeliti ne glede na to, ali je bil posek izvršen v gozdu ali izven gozda. Neobeljene gozdne lesne sortimente iglavcev ni dovoljeno spravljati, prevažati, uskladiščiti in predelovati (žagati, tesati ali drugače obdelovati) oziroma neposredno uporabljati.
Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za gozdne lesne sortimente iglavcev, ki se impregnirajo v lubju. Organizacija, ki prevaža, sprejema ali uskladišči tak les. mora imeti o tem ustrezno dokumentacijo.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena sta dovoljena spravilo in prevoz neobeljenih gozdnih lesnih sortimentov iglavcev do skladišč in skladiščenje takšnih sortimentov na teh skladiščih zaradi strojnega lupljenja, če je zagotovljeno, da bodo ti sorti-menti obeljeni v roku, ki ga določi občinski gozdarski inšpektor ali gozdni nadzornik. Občani lahko prevažajo gozdne lesne sortimente v lubju na skladišča zaradi strojnega lupljenja le na podlagi potrdila, ki jim ga izda gozdnogospodarska organizacija
Skladiščenje neobeljenih gozdnih lesnih sortimentov iglavcev mora biti tako, da je možna njihova pravočasna zaščita pred škodljivci gozdnega drevja in škodljivci lesa, če je to potrebno Pri določitvi roka za beljenje gozdnih lesnih sortimentov iglavcev, ki so uskladiščeni zaradi strojnega lupljenja, se upošteva drevesno . vrsto, lokalne klimatske razmere in stopnjo ogroženosti gozdov, vendar tako, da so sortimenti izdelani iz dreves, posekanih v letni sečnji (od 1. aprila do 30. oktobra) obeljeni najpozneje v enem mesecu po poseku drevja, gozdni lesni sortimenti iglavcev iz zimske sečnje (od 1. novembra do 31. marca) pa najpozneje do 15. maja Gozdni lesni sortimenti iglavcev, ki ne bodo v tem roku obeljeni, morajo biti zaščiteni pred škodljivci gozdnega drevja in škodljivci lesa v dveh dneh po dovozu na tako skladišče.
Izjemoma se lahko gozdne lesne sortimente iglavcev iz zimske sečnje predeluje v lubju, če je zagotovljena predelava ali neposredna uporaba- teh ostankov v bližnji lesnopredelovalni industriji, in sicer najpozneje do 15. maja
Gozdni lesni sortimenti iglavcev iz letnega poseka, ki bodo strojno obeljeni na skladiščih, smejo ostati neobeljeni v gozdu le toliko časa, kolikor je nujno za njihov transport iz gozda do teh skladišč, vendar največ 21 dni po sečnji.
Gozdne lesne sortimente iglavcev in bresta, ki so jih napadli podlubniki, je treba obeliti v gozdu in uničiti podlubnika ali takoj strojno lupiti in uničiti podlubnika.
Kemijska zaščita gozdnih lesnih sortimentov v gozdu je praviloma prepovedana. V primeru kalamitet
ali drugih večjih škod v gozdovih določi ukrepe za beljenje panjev in gozdnih lesnih sortimentov iglavcev ter njihovo zaščito občinski upravni organ, pristojen za gozdarstvo, ki lahko odredi tudi kemijsko zaščito v gozdu.
13.	člen
Kadar se neobeljeni gozdni lesni sortimenti iglavcev uvažajo, se lahko prevažajo in uskladiščijo, če so bili pregledani in je v zdravstvenem spričevalu (certifikatu) države izvoznice posebej navedeno, da so bili zavarovani s kemičnimi sredstvi.
Ce v zdravstvenem spričevalu (certifikatu) iz prejšnjega odstavka ni posebej navedeno, da so bili neobeljeni gozdni lesni- sortimenti iglavcev zavarovani s kemičnimi sredstvi, se lahko pripeljejo do namembnega skladišča, če niso okuženi s karantenskimi boleznimi ali škodljivci. Organizacija združenega dela. ki takšne sortimente uskladišči, jih mora zavarovati s kemičnimi sredstvi v dveh dneh po uskladiščenju.
'	14. člen
V odločbi za razglasitev gozda za trajno varovalni gozd se navede tudi, kako je treba s tem gozdom gospodariti.
Gozdove, ki so po svoji naravi trajno varovalni, mora gozdnogospodarska organizacija, ki z njimi gospodari, predlagati za razglasitev.
Predlog za razglasitev gozda za trajno varovalni gozd vsebuje:
—	lokacijo in orografski položaj gozda;
—	gozdno združbo in razvojno težnjo;
—	dosedanje gospodarjenje in stanje sestoja;
—	ogroženost gozda;
—	neposredne varovalne funkcije gozda;
—	namen razglasitve;
—	naravovarstvene in gozdnogospodarske cilje;
—	predlog nadaljnjega gospodarjenja z gozdom glede na namen, zaradi katerega je razglašen za trajno varovalni gozd.
Kadar se gozd razglasi za gozd s posebnim namenom, navede organ, ki je pristojen za njegovo razglasitev, v odločbi tudi, kdo izvaja poseben režim gospodarjenja v tem gozdu in tudi kdo zagotovi sredstva za odškodnine in stroške, ki bi nastali zaradi posebnega režima gospodarjenja s tem gozdom ali posebnega načina ureditve in opreme gozda za te posebne namene.
15.	člen
Poleg gozdov s posebnim namenom se lahko v gozdu zavarujejo kot naravna dediščina tudi posamezna drevesa zaradi njihove izredne oblike ali izredne debeline.
Ne glede na prejšnji odstavek se v gozdovih zavarujejo zaradi izredne debeline kot naravne znamenitosti vsa drevesa s premerom nad 120 cm.
Razglasitev zavarovanja kot naravne dediščine se izvrši v skladu s predpisi o naravni in kulturni dediščini. Pri morebitnih odškodninskih zahtevkih lastnikov gozdov se smiselno uporabljajo določbe 65. člena zakona o gozdovih. Gozdnogospodarska organizacija, na katere območju so zaščitena drevesa, vodi evidenco zaščitenih dreves, ki zajema zlasti podatke o drevesni vrsti, lokaciji, rastišču in drevesu.
Zavarovana drevesa je dovoljeno posekati ali jim obžagovati veje le iz gozdnovarstvenih razlogov ali če ogrožajo varnost prometa ali bližnjih objektov. Dovoljenje se izda v postopku, kot je potekala razglasitev.
16.	člen
Gozdnogospodarske organizacije označijo goždne ceste na vhodih z opozorilnim napisom, da je cesta gozdna cesta in da jo drugi uporabniki uporabljajo na svojo odgovornost
Gozdnogospodarska organizacija lahko začasno zapre gozdno cesto, kadar sečnje in drugih del pri manipulaciji z lesom ni mogoče opraviti zunaj cestišča in to označi s cestnoprometnim znakom za prepoved prometa in opozorilnim napisom. Na tabli mora biti označen začetek in konec začasne zapore, ki ne sme biti daljša kot deset ur na dan. Ce je zapora preko dneva občasna, se mor^ občasna zapora uravnavati s signalizacijo. Kadar je zaradi spravila z žičnimi napravami potrebna večdnevna začasna zapora gozdne ceste, mora gozdnogospodarska organizacija izdelati poseben načrt prometa in ga označiti na opozorilnih tablah.
Pri občasnih in delnih zaporah gozdnih cest v varovalnih gozdovih, v gozdovih s posebnim namenom, v gozdovih, ki so posebno ogroženi od požara, v gozdovih, ki so zimovališča za divjad ali to narekuje zavarovanje družbenega premoženja, gozdnogospodarska organizacija izdela poseben načrt prometa na teh cestah in ga označi na opozorilnih tablah.
Trajne in popolne zapore gozdnih cest v gozdovih iz prejšnjega odstavka označi gozdnogospodarska organizacija s cestnoprometnimi znaki za prepoved prometa. Občinski upravni organ, pristojen za gozdarstvo, lahko na predlog gozdnogospodarske organizacije odloči, da se gozdne ceste iz tretjega odstavka 69. člena zakona o gozdovih zapro tudi z zapornico.
Organizacije in občani, ki uporabljajo gozdne ceste, morajo upoštevati omejitve prometa na gozdnih cestah, določene na podlagi prejšnjih odstavkov tega člena.
Zapore gozdnih cest, razen zapore po določbi drugega odstavka tega člena, ne veljajo za prebivalstvo bližnjih naselij, ki je dnevno vezano na uporabo teh cest.
17.	člen
Izvajanje določb te uredbe nadzirajo občinski organi, pristojni za gozdarsko.inšpekcijo, izvajanje določb 7., 8., 9., 10., 11. in 12. člena pa tudi gozdni nadzorniki v okviru pooblastil, ki jih imajo po 81. členu zakona o gozdovih. Nadzor nad izvrševanjem 7. in 10. člena te uredbe opravljajo tudi organi za notranje zadeve.
18.	člen
Z denarno kaznijo od 30.000 do 1,000.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1.	če v roku ne spremeni oziroma dopolni lovsko-gospodarskega načrta (drugi odstavek 4. člena); '
2.	če ne izvrši spremembe izkrčenega gozda v kmetijsko kulturo v določenem roku (tretji odstavek
5.	člena);
3.	če ne izvrši naloga za sečnjo na golo po četrtem odstavku 6. člena;
4.	če ne gospodari ali če ne izvrši potrebnih ukrepov za varstvo gozdov, kot jih določa nalog oziroma dovoljenje iz šestega odstavka 6.. člena;
5.	če prodaja oziroma prevaža okrasna drevesa, ki niso opremljena s plombo in nimajo potrdila o izvoru (četrti in peti odstavek 7. člena);
6.	če razdre mravljišče ali če brez dovoljenja nabira mravljine bube (11. člen);
7.	če ne obeli posekanih dreves iglavcev, panjev iglavcev, razen jelke 'in panje bresta v predpisanem oziroma določenem roku ali če spravlja ali prevaža ali uskladišči ali predeluje oziroma neposredno uporablja neobeljene gozdne lesne sortimente iglavcev ali če
uporablja kemijska sredstva za zaščito gozdnih lesnih sortimentov v gozdu (12. člen);
8.	če he zavaruje neobeljenega lesa iglavcev po določbi drugega odstavka 13. člena;
9.	če poseka zavarovano drevo ali obžaga veje zavarovanemu drevesu brez dovoljenja (četrti odstavek
15.	člena);
10.	če ne upošteva omejitev prometa na gozdnih cestah po petem odstavku 16. člena.
Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.00 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe.
19.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 80.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik:
1.	če ne izvrši spremembe izkrčenega gozda v kme-
tijsko kulturo v določenem roku (tretji odstavek 5. člena);	«
2.	če prodaja oziroma prevaža okrasna drevesa, ki niso opremljena s plombo in nimajo potrdila o izvoru (četrti in peti odstavek 7. člena);
3.	če razdre mravljišče ali če brez dovoljenja nabira mravljine bube (11. člen);
4.	če ne obeli posekanih dreves iglavcev, panjev iglavcev, razen jelke in panje bresta v predpisanem oziroma določenem roku ali če spravlja ali- prevaža ali uskladišči ali predeluje oziroma neposredno uporablja neobeljene. gozdne lesne sortimente iglavcev ali če uporablja kemijska sredstva za zaščito gozdnih lesnih sortimentov v gozdu (12. člen);
5 če poseka 'zavarovano drevo ali obžaga veje zavarovanemu drevesu brez dovoljenja (četrti odstavek
15.	člena).
20.	člen
Gozdnogospodarska organizacija mora v dveh letih po uveljavitvi te uredbe predlagati dopolnitev odločbe o razglasitvi gozdov za trajno varovalne gozdove v skladu s tretjim odstavkom 14. člena te uredbe.
21.	člen
Ne glede na 12. člen te uredbe je dovoljeno gozdne ali lesne sortimente iglavcev predelovati v lubju (neobeljene) najpozneje do 15. maja 1989. leta. Ta izjema ne velja za gozdne lesne sortimente, ki jih pridobijo lastniki gozdov po točki a) 45. člena zakona o gozdovih za neposredno uporabo, za gozdne lesne -sortimente, ki se predelujejo na žagah iz 56. in 57. člena zakona o gozdovih in za gozdne lesne sortimente Iglavcev, pridobljene izven gozda.
22.	člen
Z dnem uveljavitve te uredbe prenehajo veljati:
—	uredba o urejanju posameznih razmerij iz zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 8/75),
—	odlok o prevozu in prodaji novoletnih jelk (Uradni list SRS, št. 29/76),
—	odredba o obnovi gozdnogospodarskih načrtov gospodarskih enot (Uradni list SRS, št. 12/75).
23.	člen
Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
8t. 321-01/86-5/1
Ljubljana, dne 23. julija 1986.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik
dr. Boris Frlec 1. r.
1542.
Na podlagi 271. člena zakona o sistemu ■ državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter 'o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82 in 39/85) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 13. seji dne 23. julija 1986 sprejel
SKLEP
o	spremembi sklepa o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov vodilnim delavcem v republiških upravnih organih, republiških organizacijah in strokovnih službah Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije
V sklepu o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov vodilnim delavcem v republiških upravnih organih, republiških organizacijah in strokovnih službah Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS. št. 24/85) se v točki 4/IV in VI za besedilom •►funkcionarja, ki vodi samostojni republiški upravni organ, republiško organizacijo oziroma samostojno strokovno službo Izvršnega sveta Skupščine SR Sloveniie-doda besedilo »in direktorja Zavoda SR Slovenije za šolstvo.«
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 113-02/82-10/30 Ljubljana, dne 23 julija 1986.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Dušan Šinigoj 1. r.
1543.
Na podlagi 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82 in 39/85) in v skladu z 2. členom družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/85) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 13 seji dne 23. julija 1986 sprejel
StC LEP
o	dopolnitvi sklepa o osnovah in merilih za določitev
osebnega dohodka in drugih osebnih prejemkov funkcionarjev, ki jih imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
1
V sklepu o osnovah in merilih za delitev osebnega dohodka in drugih osebnih prejemkov funkcionarjev, ki jih imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 3/86), se za točko 6 doda nova 6 a točka, ki se glasi:
»Funkcionarju, ki poleg del in nalog, ki sestavljajo vsebino njegove funkcije, dalj časa, vendar ne manj kot mesec dni, opravlja tudi dela in naloge, ki sestavljajo vsebino druge funkcije, se lahko poveča
osnova osebnega dohodka, določena po tretji točki sklepa v sorazmerju z obsegom in vrednostjo dodatno opravljenih del in nalog.
O upravičenosti funkcionarja do povečanja osnove osebnega dohodka po prejšnjem odstavku ter o višini povečanja odloča Komisija Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za kadrovske in administrativne zadeve.«
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS
Št. 113-02/82-10/29
Ljubljana, dne 23. julija 1986.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Dušan Šinigoj 1. r.
15 54,
Na podlagi drugega odstavka 2. člena zakdna o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih Interesnih skupnosti s področja družbenih dejav nosti za porabo v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 27-1341/86) izdaja republiški sekretar za finance
ODREDBO
o obrazcu za ugotovitev sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti, katerih poraba je v ledi 1986 začasno omejena
t	1. člen
Družbenopolitične skupnosti in samoupravne Interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti ugotovijo zneske sredstev, katerih poraba je v letu 1986 začasno omejena po zakonu o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti za porabo v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 27-134D86), po obrazcu in metodologiji za izpolnjevanje obrazca v prilogi, ki sta sestavni del te odredbe in objavljene skupaj z njo.
2.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-33/86
Ljubljana, dne 25. julija 1986.
Republiški sekretar za finance
Rudi Šepič 1. r.
OBRAZEC
za ugotovitev sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti s pmjročia družbenih dejavnosti, katerih poraba je v letu 1986 začasno omejena
Sredstva
prora-
Zap.	Opis	čuna DPS
št-	oziroma
SIS
l	2	3
1.	Dosežena sredstva od 1. 1. do 31. 12. 1985 po 4. odstavku 1. člena zakona — izvirni prihodki
2.	Dosežena sredstva od 1. 1. do ......... 1985
3.	Sredstva, ki se ne omejujejo
1.	Prispevek SRS proračunu federacije
2.	Sredstva za premostitev razlik, nastalih zaradi različnih rokov vplačil in vplačil Skladu federacije za kreditiranje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in AP
3.	Prispevek skladu solidarnosti z neuvrščenimi državami in državami v razvoju
4.	Sredstva za odpravo posledic elementarnih nesreč
5.	Regres za umetna gnojila in varstvo rastlin
6.	Intervencije in investicije v gospodarstvu
7 Dodatna sredstva za zaposlovanje
8.	Prihodki od prebivalstva
9.	Varstvo borcev in prejemki vojaških invalidov
10.	Sredstva za znanost
11.	Izplačila pokojnin in invalidnin
12.	Zakonske obveznosti, ki imajo značaj osebnih prejemkov
13.	Druge obveznosti na podlagi dogovorov republik in AP ali zveznega zbora
4.	Osnova za sredstva, ki se omejujejo (zap. št. 2 manj zap. št. 3)
5.	Sredstva, nad katerimi je poraba omejena (zap. št. 4 povečana za dovoljeni porast)
6.	Sredstva, ki so potrebna za izpolnitev nalog, določenih z resolucijo za leto 1986
1.	Sredstva za usklajevanje ravni OD in za del tekočega usklajevanja osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih
2.	Razlike v solidarnostnem združevanju sredstev v družbenih dejavnostih
7.	.Skupaj znesek sredstev, nad katerim je poraba omejena v skladu z zakonom (zap. št. 5 + zap. št. 6)
METODOLOGIJA
za izpolnjevanje obrazca za ugotovitev sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti, kateria poraba je v letu 1986 začasno omejena
Zneski se vpišejo v tisoč dinarjih.
Posamezni zneski se vnašajo po zaporednih številkah obrazca takole:
Zap. št. 1	— zneski prihodkov družbenopolitičnih
skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, ki so evidentirani na vplačilnih računih pri SDK, realizirani za obdobje 1. 1. do 31. 12. 1985;
Zap. št. 2 — za obdobje 1. 1. do 30. 6. 1985 se vpiše 47% priliva sredstev iz zap. št. 1; za obdobje
1.	1. do 30 9. 1985 se vpiše 73% priliv sredstev iz zap. št. 1;
Zap. št. 3 6. in 3.7. — se ne izpolnjuje
Zap. št. 3.8. — zneski prihodkov od davkov in prispevkov od občanov; za obdobje 1. 1. do 30. 6. 1985 se upošteva 47 % priliva sredstev po B-2 za leto 1985; za obdobje od 1. 1. do 30. 9. 1985 73% priliva prihodkov po B-2 za leto 1985;
Zap. št. 3.9. — zneski izplačanih priznavalnin iz proračunov družbenopolitičnih skupnosti za obdobje Zap. št. 3.10. — zneski sredstev, izkazani na skupinah kontov 40 in 41 v PO in ZR raziskovalnih skupnosti za leto 1985 in izplačana sredstva za raziskovalno delo izvajalskim organizacijam na področju visokega šolstva iz prihodkov Izobraževalne skupnosti SR Slovenije in posebnih izobraževalnih skupnosti za obdobje;
Zap. št. 3.11. — zneski sredstev, izkazani na skupini kontov 42 v PO in ZR Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji;
Zap. št. 3. 12. — zneski sredstev, izkazani na skupini kontov 42 v PO in ZR SIS družbenih dejavnosti; Zap. št. 5 — znesek sredstev SIS družbenih dejavnosti, nad katerimi je uporaba omejena, na ravni občine, ne sme biti večji od dovoljenega obsega po zakonu (prihodki iz leta 1985 povečani za 95% stopnje rasti dohodka družbenega gospodarstva v SR Sloveniji, ugotovljene po PO), s tem. da je lahko po posameznih SIS družbenih dejavnosti različen;
Zap. št. 6.1. — vpišejo se zneski, ki omogočajo uresničitev naloge iz točke 6 1. (navodilo Zavoda SRS za družbeno planiranje);
Zap. št. 6.2. — vpiše se razlika v solidarnostnem združevanju sredstev, ki se izračunava takole:
Celoletna razlika v solidarnosti za posamezno obdobje Se ugotovi tako, dn se obveznost do solidarnosti (oziroma sredstva iz solidarnosti pri prejemnicah solidarnosti) iz leta 1985 poveča z indeksom, ki vključuje 95 % rasti doseženega dohodka za posamezno obdobje v gospodarstvu SR Slovenije; za obdobje januar—december pa 95 % ocenjene celoletne rasti doseženega dohodka v gospodarstvu SR Slovenije; ter primerja z obveznostjo za leto 1986;
Za obdobje januar—junij se upošteva 47%, za obdobje januar—september 73 % ugotovljene celo-letne razlike.
Vir podatkov so bilance solidarnostnih sredstev za leto 1985 in 1936 na ravni republike.
Pri SIS dajalkah solidarnosti razlika zaradi povečane obveznosti do solidarnosti povečuje sredstva pod zap. št. 5, razlika zaradi zmanjšane obveznosti pa zmanjšuj? sredstva pod zap. št. 5.
Pri SIS prejemnicah solidarnosti razlika zaradi zmanjšanih sredstev iz solidarnosti povečuje sredstva pod zap. št. 5, razlika zaradi povečanih sredstev iz solidarnosti pa zmanjšuje sredstva pod zap. št. 5.
1545.
Na podlagi petega odstavka 50. člena zakona n gozdovih (Uradni list SRS, št. 18/85) izdaja Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PRAVILNIK
o gozdnem redu
1.	Odkazovanjc drevja
1.	člen
Gozdnogospodarska organizacija mora drevje za posek pri odkazilu označiti. Označevanje se opravlja
z žigom na odkazovalnem kladivu m z barvo. Gozdnogospodarska organizacija vodi evidenco žigov in izdanih odkazilnih kladiv.
Drevo, določeno za posek, se v prsni višini označi z barvo in na koreninskem vratu z žigom tako, da ostane žig na panju viden po poseku drevesa. Drevesa, debela pod 10 cm v premeru v višini prsi in pri panjevskem gospodarjenju se pri odkazovanju za posek lahko namesto z odkazilnim kladivom označijo le z barvo.
Odkazilo drevja za posek na golo v gozdovih zaradi neposredne premene (melioracije) in v gozdovih, kjer se panjevsko gospodari z obnavljanjem na večjih površinah, se izvede z označitvijo meje površine, na kateri bo posekano vse drevje. Površina se označi z barvno črto na obrobnih drevesih, ki niso predviden- za posek.
Način odkazovanja drevja za posek ob izjemnih posegih v gozdove se ureja z dovoljenji ali nalogi za sečnjo na golo oziroma z dovoljenji za krčitev gozdov
Drevesa, odkazana za posek, se morajo izmeriti in sproti evidentirati glede na drevesno vrsto, premer in njihovo število.
2.	člen	,
V gozdovih, ki so bili zaradi naravnih nezgod (veter, sneg, žled, požar ipd.) tako poškodovani, da ni mogoče izvesti odkazila drevja za posek po določbah prejšnjega člena, se označi z barvno črto le obrobna drevesa, ki označujejo meie površine s poškodovanim drevjem, ki je predvideno za posek. Nepoškodovana drevesa na tej površini se smejo posekati šele po predhodnem odkazilu. Po poseku podrtih in poškodovanih dreves se označijo panji teh dreves in evidentirajo po številu, premeru v višini prsi in drevesni vrsti. Premer teh dreves v višini prsi se oceni.
3.	člen
Drevje za posek lahko odkazujejo le pooblaščeni strokovni delavci z visokošolsko ali višješolsko izobrazbo gozdarske smeri ali srednješolsko izobrazbo gozdarske smeri s tri-letnimi delovnimi izkušnjami.
Če odkazuje drevje za posek strokovni delavec s srednješolsko izobrazbo gozdarske smeri s predpisanimi delovnimi izkušnjami iz prejšnjega odstavka, mora biti v gozdnogospodarski organizaciji določen strokovni delavec z visokošolsko ali višješolsko izobrazbo gozdarske smeri, ki vodi odkazovanje drevja za posek.
2.	Sečnja drevja, izdelava in spravilo gozdnih lesnih sortimentov ter ureditev sečišča
4.	člen
Odkazano drevo se mora posekati čim niže pri tleh tako da višina panja, merjena na zgornji strani, ni večja od tretjine svojega premera. V večjih strminah, v skalovitem terenu, v primerih varstva zemljišča in sestoja pred plazovi, v primerih podrtih ali zlomljenih dreves ter pri panjevski sečnji se uravnava višina panja v odvisnosti od ekoloških razmer in funkcije panjev po poseku oziroma od lastnosti drevesne vrste, vendar tako, da se izkoristi čimveč lesne mase.
5.	člen
Drevesa je treba podirati in izdelovati gozdne lesne sortimente tako, da se ne poškoduje sosednjih dreves in podmladka v večji meri kot je to neizogibno, da se ne zmanjša uporabne vrednosti posekanega drevesa ir, da se čim bolj izkoristi lesna masa.
Drevesa se mora podirati in iz njih izdelovati gozdne lesne sortimente tako, da se ne poškoduje gozd-
nih prometnic, obrežja vodotokov in režima odvod-njavanja ter da posekana drevesa ali sortimenti ne ovirajo ali ogrožajo prometa na gozdnih cestah.
6.	člen
Pri spravilu gozdnih lesnih sortimentov (vlačenju po tleh) se mora uporabljati spravilna sredstva in tehnologijo prilagojeno občutljivosti sestojev in gozdnih tal na poškodbe v posameznih letnih časih.
Gozdne lesne sortimente se mora spravljati tako, da se ne poškoduje podmladek, drevje, gozdna tla, gozdne vlake, pot, steza in režim odtoka voda ter same sortimente v večji meri kot je to neizogibno. Takoj po končanem spravilu se mora sanirati poškodbe na podmladku in drevju ter odpraviti poškodbe na gozdnih tleh in gozdnih vlakah, poteh in stezah, če predstavljajo nevarnost za erodiranje tal ter vzpostaviti ustrezni režim odtoka vode. Če so poškodbe večje in jih povzročitelj sam ne more odstraniti oziroma urediti odvodnjavanja, mora o tem takoj obvestiti gozdnogospodarsko organizacijo.
S traktorji se sme vlačiti gozdne lesne sortimente le v smeri označenih gozdnih vlak.
Gozdnih lesnih sortimentov se ne sme spravljati po tleh v hudourniških območjih (hudourniški jarki in pobočja teh jarkov), plazovitih tleh in v strmih pobočjih z erodibilnimi talnimi tipi (rendzina na dolomitu, koluvialna tla ipd ) m po gozdnih cestah, razen če je ta zaprta v skladu s 16 členom uredbe o urejanju posameznih razmerij iz zakona o gozdovih.
Gozdnih lesnih sortimentov in sečnih ostankov se ne sme zlagati in puščati v_ strugah potokov in hudournikov, v jarkih in na voziščih gozdnih cest. Gozdne lesne sortimente se sme zlagati pod cesto ali nad cesto le tako, da ne ogrožajo prometa in da je zagotovljena varnost pred proženjem sortimentov na cesto ali po pobočju in da je drevje zavarovano pred poškodbami.
7.	člen
Zaradi uskladitve gojenja, varstva in izkoriščanja gozdov ter doseganja gozdnogojitvenih in varstvenih ciljev pri gospodarjenju z gozdovi na podlagi gozdnogospodarskih načrtov tei drugih gospodarskih ciljev pri pridobivanju gozdnih lesnih sortimentov, mora načrtovanje dela pri sečnji in spravilu zajemati zlasti ukrepe za:
—	varstvo podmladka in drevja pri sečnji odka-zanih dreves in izdelavi gozdnih lesnih sortimentov; po potrebi zaščito dreves, ki so odločilnega pomena za dolgoročno optimalno izkoriščanje rastišč in sanacijo teh poškodovanih dreves;
—	varstvo tal in odstranitev poškodb, nastalih na tleh pri spravilu gozdnih lesnih sortimentov;
—	zagotovitev smotrnega izkoriščanja lesne mase. zmanjševanje sečnih ostankov in odpadkov;
—	pravočasno spravilo in prevoz gozdnih lesnih sortimentov iz gozda tako, da se ne poslabša zdravstveno stanje sestoja in kvaliteta sortimentov (poškodbe po insektih in glivah) in
—	ureditev sečišča.
Načrtovanje ukrepov za sečnjo in spravilo zajema vse gozdove in se po obsegu in vsebini usklajuje z obsegom in vrsto sečnje oziroma spravila ter s tem povezanimi nadaljnjimi gozdnogojitvenimi in varstvenimi ukrepi.
8.	člen
Ureditev sečišča spada v dejavnost izkoriščanja gozdov. Način ureditve sečišča se določi z izvedbenim načrtom za sečnjo in spravilo.
Za opravljanje gozdnogospodarskih del, ki jih opravijo lastniki gozdov v svojih gozdovih oziroma si za to sami izberejo izvajalca, izda temeljna organizacija kooperantov ob sklenitvi dogovora iz 4(1. člena zakona o gozdovih lastniku gozda pisno navodilo o sečnji in spravilu gozdnih lesnih sortimentov in o ureditvi sečišča; Tako navodilo je del dogovora o izvršitvi del in vsebuje ukrepe iz 4., 5., ti., 7., 9. in 17. člena tega pravilnika.
9.	člen
Takoj po poseku drevja in spravilu gozdnih lesnih sortimentov se mora sečišče urediti. Sečišče je površina, kjer je drevje posekano, izdelani sortimenti in izvršeno spravilo, in sicer:
—	okolico posekanih dreves in izvršenega spravila (redčenje, prebiranje, slučajni pripadki) ?
—	površina, kjer je bila izvršena pripravljalna sečnja (grupna, skupinska, robna ipd.) za nasemeni-tev;
—	površina, kjer je izvršena končna sečnja na podmlajem površini;
—	površina, na kateri je bilo posekano vse drevje zaradi panjevske obnove ali poseka na golo.
Sečišče je urejeno:
—	če so odkazatia in posekana drevesa, ki so bila ob sečnji močneje poškodovana in sanirane poškodbe dreves, nastale ob spravilu ali gradnji gozdnih prometnic,
—	če so spravljeni vsi gozdni lesni sortimenti,
—	če so koreninski vratovi panjev brestov in iglavcev, razen jelke, obeljeni,
—	če so odstranjene veje s podmladka" in tal tako, da je omogočen nadaljnji razvoj podmladka oziroma sadnja ali naravno podmlajenje; veje smreke, jelke in rdečega bora morajo biti zložene na kupe tako, da prekrivajo svoje debelejše konce in vrhače ter neobe-Ijene sečne ostanke: če je potrebno se veje odstranijo in zložijo izven podmladitvenih površin (na opuščene vlake, erodirana tla ipd.); sečni ostanki se ne smejo zlagati na panj.e, na gozdne preseke, mejnike in kmetijska zemljišča ter gozdne robove, na katerih je večja nevarnost požara,
—	če so odpravljene poškodbe na gozdnih tleh in gozdnih vlakah, ki predstavljajo nevarnost za pričetek erozije in odstranjeni vsi posečni ostanki iz strug potokov,
—	če so odstranjeni vsi odpadki uporabljene tehnologije in
—	če je sečišče prehodno za opravljanje, gojitvenih in varstvenih del.
V	gozdu niso dovoljeni depoji sečnih ostankov in odpadkov razen na manjših kupih zaradi ureditve sečišča.
V	gozdovih se ne smejo izkopavati štori posekanih ali kako drugače podrtih dreves v strminah, v območju hudournikov in . v gozdovih na Krasu.
Ureditev sečišča na površinah, kjer je bil gozd posekan na golo zaradi spremembe namembnosti gozdnega zemljišča, določi občinski upravni organ, pristojen za gozdarstvo, v dovoljenju za posek na golo.
10.	člen
Gozdnogospodarska organizacija prevzame sečišče od izvajalcev del iz 8. člena tega pravilnika takoj po spravilu oziroma ob prevzemu gozdnih lesnih sortimentov v gozdu. Ob prevzemu sečišča se preveri ali so bila posekana vsa odkazana drevesa, sprejme ukrepe za posek odkazanih In neposekanih dreves, žigosa panje neodkazanih toda posekanih dreves, dopolni od-kazilni manual in evidenco poseka ter ugotovi urejenost sečišča.
3.	Označevanje in prevoz gozdnih lesnih sortimentov
11.	člen
Gozdnogospodarska organizacija mora gozdne lesne sortimente, ki jih daje v promet, označiti s svojim žigom. Označevanje sortimentov se izvrši z odkazoval-nim kladjvom iz 1. člena tega pravilnika ali drugim žigom proizvajalca (signirno kladivo).
Gozdne lesne sortimente, ki jih pridobi lastnik gozda v skladu s točko a) prvega odstavka 45. člena zakona o gozdovih, gozdnogospodarska organizacija posebej označi v gozdu na čelu sortimenta z znakom iz prejšnjega odstavka v rdeči barvi.
Kmet, lastnik gozda, ki opravlja gozdnogospodarska dela v svojem gozdu, lahko prevaža gozdne lesne sortimente. pridobljene v svojem gozdu na relaciji do gozdnogospodarske organizacije, ki jih prevzame le, če so ti sortimenti predhodno označeni v gozdu.
Gozdnogospodarska organizacija, ki označuje gozdne lesne sortimente. ki jih daje v promet s signirnimi kladivi, mora voditi evidenco teh žigov in kladiv.
12.	člen '
Gozdne lesne sortimente, ki jih lastnik gozda pridobi za neposredno uporabo na podlagi točke a) prvega odstavka 45. člena zakona o gozdovih, se lahko prevaža in žaga na lastni žagi le na podlagi potrdila o lastništvu, ki ga izda temeljna organizacija kooperantov. Potrdilo o lastništvu" se izda za vsak prevoz gozdnih lesnih sortimentov posebej.
13.	člen
Potrdilo za prevoz hlodovine in oblega tehničnega lesa, pridobljenega izven gozda vsebuje naslednje podatke: naziv in naslov gozdnogospodarske organizacije, datum izdaje potrdila, številko potrdila, ime, priimek in naslov lastnika gozdnih lesnih sortimentov, količino in vrsto sortimentov, relacijo prevoza, mesto žaganja oziroma strojnega lupljenja sortimentov, veljavnost potrdila, način oznake sortimentov, ime in priimek delavca gozdnogospodarske organizacije, ki je prevzel sortimente ter podpis in štampiljko pristojne gozdnogospodarske organizacije. Potrdilo je sestavni del tega pravilnika in je objavljeno skupaj z njim.
Potrdilo o lastništvu gozdnih lesnih sortimentov, ki jih lastnik gozda pridobi po točki a) 45. člena zakona o gozdovih, vsebuje podatke iz prejšnjega odstavka in se uporablja tudi kot evidenca za žaganje gozdnih lesnih sortimentov na žagi lastnika gozda.
Na potrdilu iz prvega in drugega odstavka tega člena se določi njegova veljavnost največ za tri mesece; po tem roku lahko pristojna gozdnogospodarska organizacija, ki je potrdilo izdala, izjemoma podaljša njegovo veljavnost, vendar največ za tri mesece.
Določba prejšnjega odstavka za žaganje na lastni žagi se ne uporablja za tiste gozdne lesne sortimente listavcev, ki se naravno sušijo v lubju. Ti sortimenti so na potrdilu posebej, označeni.
Potrdilo za prevoz neobeljenih gozdnih lesnih sortimentov iglavcev do skladišča zaradi strojnega lupljenja vsebuje podatke iz prvega odstavka tega člena; veljavnost potrdila se določi za največ 21 dni po sečnji in se ne more podaljšati.
Potrdilo iz prvega, drugega in petega odstavka tega člena se izda za vsak prevoz posebej.
4.	Nabiranje postranskih gozdnih proizvodov
14.	člen
V navodilih za nabiranje plodov, semena, rastlinskih vrst ali delov rastlin, se dotočita način in obseg
nabiranja teh postranskih gozdnih proizvodov za posamezne gozdne predele po vrsti rastlin, času in količini.
Gozdnogospodarska organizacija pripravi predlog navodil za nabiranje postranskih gozdnih proizvodov za posamezne gozdne predele glede na .obremenitev gozdov z izkoriščanjem postranskih gozdnih proizvodov, stanja gozdov, ogroženosti biološke stabilnosti gozdov oziroma posameznih rastlinskih vrst ter v odvisnosti od stalnosti in pokrovnosti teh vrst.
Predlog navodil o nabiranju postranskih gozdnih proizvmdov se sestavi po kriterijih iz prejšnjega odstavka po posameznih gozdnih predelih in vsebuje omejitev gozdnega predela in vrste postranskih gozdnih proizvodov (plodov, semena), rastlin ali njihovih delov', za katere se uvaja posebne režime njihovega nabiranja.
Z ozirom na ogroženost rastlinskih vrst se uvedejo različni režimi nabiranja postranskih gozdnih proiz*-vodov, in sicer:
a)	prepoved nabiranja (redke rastlinske vrste, posamezni deli rastlin, gojeni gozdni plodovi);
b)	na podlagi dovolilnice o času, načinu in obsegu nabiranja ip ob splošnih, z zakonom določenih pogojih za količinsko omejitev, obveznost kolobarjenja pri nabiranju ali časovno omejitev nabiranja (podzemski deli rastlin, lubje na rastlinah, nizka stalnost in po-krovnost rastlin, rastline plezalke, seme gozdnih drevesnih vrst);
c)	nabiranje, dovoljeno ob splošnih, z zakonom o gozdovih določenih pogojih o načinu in obsegu nabiranja.
15.	člen
Seme in plodove gozdnih drevesnih vrst, ki se gojijo v semenskih sestojih ali semenskih drevesih, smejo nabirati druge organizacije in posamezniki le z dovoljenem gozdnogospodarske organizacije in ob pogojih, določenih z zakonom o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 74/82) in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Ta organizacija določi tudi čas, način in obseg nabiranja.
16.	člen
Pridobivati steljo in mahovino ter grabiti listje v gozdottih je dovoljeno s kolobarjenjem, ki je usklajeno z naravnim obnavljanjem gozdne podrasti in z razvojem sestojev. Pridobivanje stelje, maha in listja ni dovoljeno v obdobju od pričetka podmlajevanja sestoja do oblikovanja letvenjaka.
5.	Varstvo gozdov
17.	člen
V požarno ogroženih gozdovih se mora na mestih, kjer je nevarnost požara največja (gozdni robovi ob neobdelanih kmetijskih zemljiščih, ob poteh, stezah, cestah, železnicah, ob počivališčih, prostorih za parkiranje ali taborenje itd.) odstranjevati suhe veje, sečne ostanke in drug suh organski material (trava, zelišča, grmovje) in oblikovati ter vzdrževati še druge protipožarne zaščitne pasove (posek).
18.	člen
Prepo\'edano je uporabljati neobeljen les iglavcev in bresta za ograje, rampe in podobne naprave v godovih in v obrobju gozdov.
19.	člen
Gozdnogospodarska organizacija mora zaradi krepitve biološke stabilnosti gozda skrbeti zlasti za ohra-
njanje naravnega življenjskega okolja živalskih vrst, ki krepijo biološko ravnotežje in pri tem ščititi zlasti ptice, mravlje in netopirje.
20.	člen
Gozdnogospodarske organizacije morajo v okviru svoje dejavnosti varstva gozdov organizirati opazovalno službo za odkrivanje žarišč škodljivih organizmov ter za spremljanje razvoja gozdnih škodljivcev, širjenje povzročiteljev bolezni gozdnega drevja in za spremljanje stopnje poškodovanosti gozdov zaradi imi-sij. Nadzor nad razvojem podlubnikov se mora opravljati sistematično (redno po naprej izdelanem načrtu) s pomočjo kontrolnih dreves, kontrolnih debel in kontrolnih kupov.
Za kontrolo populacije knaverja (Ips typographus) se smejo namesto lovnih nastav uporabljati tudi lovne pasti in vabe (feromone) v skladu s stanjem sestoja in z navodilom za uporabo.
Gozdnogospodarske organizacije poročajo o rezultatih opazovanja in ukrepih za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v skladu z določbami zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 74/82) in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
21.	člen
Pri načrtovanju zatiranja posameznih vrst škodljivcev in 'bolezni gozdnega drevja je potrebno upoštevati biološke posebnosti škodljivega organizma in rastlinske vrste in dati prednost mehaničnim, biološkim in biotehničnim metodam pred kemičnimi. Če se uporablja kemična metoda, je potrebno izbrati pripravke, ki najmanj obremenjujejo okolje z depoziti. Kemični pripravki se ne smejo uporabljati v bližini izvirov pitne vode, potokov, naselij in v okolju redkih živalskih vrst.
Drevesa, ki so jih napadli podlubniki ali okužile nevarne zajedalske glive, bakterije ali virusi, je treba takoj posekati in izdelati, panje obeliti, sečne ostanke pa sežgati. Le v požarno ogroženih območjih je dovoljeno sečne ostanke napadenih, dreves obdelati z ustreznimi kemičnimi pripravki.
V žariščih podlubnikov morajo organizacije zatirati podlubnike s pomočjo lovnih dreves, lovnih debel in lovnih kupov. Za zatiranje knaverja (Ips tvpogra-phus) se smejo uporabljati tudi lovne pasti in vabe (feromone) v skladu s stopnjo ogroženosti sestoja in z navodilom za uporabo.
6.	Končni določbi
22.	člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o gozdnem redu (Uradni list SRS, št. 38/60 in 28/67).
23.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 321-01/86-40
Ljubljana, dne 10. julija 1986.
Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Predsednik
Milan Kneževič 1. r.
Naziv in naslov
gozdnogospodarske organizacije	Datum:
POTRDILO št
o lastništvu gozdnih lesnih sortimentov
(ime in priimek)
(bivališče)
A — je pridobil spodaj navedene gozdne lesne sortimente po točki a) 45. člena zakona o gozdovih za potrebe lastnega: 1 gospodarstva, 2 gospodinjstva. 3 lesne obrti;
B — je posekal drevje izven gozda in izdelal spodaj navedene sortimente (hlodovina in obli tehnični les):
Zap. Drev. št. vrsta
Sortiment
Štev.
kosov
Količina (Opomba ali prostor m1	za šifriranje)
1.
2.
3.
4.
5.
a)	Sortimenti so predpisano označeni z rdečim žigom št.......... in jih ie prevzel tov..............
(ime In ptihnek)
b)	Izvor navedenih sortimentov iz negozdnih površin je ugotovil .....................................
Potrdilo velja do ....................., in sicer:
a)	za žaganje na lastni žagi in kot evidenca žaganja na lastni žagi
b)	za prevoz hlodovine in oblega tehničnega lesa. pridobljenega izven gozda
c)	za prevoz neobeljenih gozdnih lesnih sortimen-
tov iglavcev zaradi strojnega lupljenja na skladišču: ................... do dne ............................
Veljavnost potrdila za žaganje na lastni žagi za listavce v iubju pod zap. št......... ni omejeno.
Gozdni lesni sortimenti bodo prepeljani na rela ciji ........j.........................................
Podpis in štampiljka
1546.
Na podlagi 58. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS. št 37/85) izdaja Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo m prehrano
PRAVILNIK
o ukrepih za preprečevanje škodljivih posledic zaradi ostankov zdravil v surovinah in proizvodih živalskega 1 izvora
1.	člen
S tem pravilnikom se določajo preventivni ukrepi, ki jih morajo izvajati veterinarski delavci, imetniki živali, organizacije združe^eea dela in upravni organi, pristojni za veterinarsko inšpekcijo, zaradi preprečevanja škodljivih posledic po uporabi zdravil.
2.	člen
Gotovo zdravilo doma č n tuje proizvodnje k’ se uporablja za zdravljenje živali, lahko da v promet organizacija združenega dela. ki se ukvarja - proizvodnjo ali uvozom zdraxTil 'e z navodilom (opozorilom), ki mora biti priložene zdravilu.
V navodilu (opozorilu) mora proizvajalec ali uvoznik zdravila navesti, koliko dni po zadnji uporabi zdravila je prepovedan zakol živali oziroma koliko dni po zadnji uporabi zdravila je živilo (meso, mleko, ribe, jajca, med itd.), ki je pridobljeno od zdravljene živali, zdravstveno oporečno in ni uporabno za prehrano ljudi.
3.	člen
Navodilo iz prejšnje točke morajo upoštevati tudi organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in predelavo krmil (mešalnice. tovarne močnih krmil ipd.). Krmne mešanice, ki vsebujejo zdravila v terapevtske ali preventivne namene, morajo imeti deklaracijo s predpisanimi podatki o zdravilu in navodilo iz prejšnjega člena tega navodila.
4.	člen
Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s proizvodnjo ali uvozom zdravil, in organizacije združenega dela. ki opravljajo promet zdravil na debelo (veledrogerije ipd.), smejo prodajati zdravila za veterinarsko uporabo le veterinarskim organizacijam, ki so določene z odločbo Republiškega komiteja za kmetijstvo. gozdarstvo in prehrano q pooblastitvi veterinarskih organizacij združenega dela in imenovanju komisije za nadpregled živalskih proizvodov (Uradni list SRS, št. 26/82 in 30/86, v nadaljnjem besedilu: veterinarske organizacije).
Zdravila za veterinarsko rabo je dovoljeno prodajati le na naročilnico ali recept veterinarskih organizacij. Naročilnico mora podpisati veterinarski delavec, ki je odgovoren za ravnanje z zdravili
Brez recepta ali naročilnice pooblaščene veterinarske organizacije se smejo dajati v promet le zdravila, za katera je v odločbi o dovoljenju njihovega prometa določeno, da jih je dovoljeno izdajati brez recepta.
5.	člen
Zdravila morajo biti spravljena tako. da imajo dostop do njih samo veterinarski delavci pooblaščene veterinarske organizacije. Zdravila izdaja posameznim veterinarskim delavcem vodja službe za ravnanje z zdravili, ki mora voditi tekočo evidenco o nabavi in izdaji zdravil.
6.	člen
Organizacije združenega dela, ki proizvajajo in opravljajo promet na debelo s krmnimi mešanicami, ki vsebujejo zdravila v terapevtske ali preventivne namene, smejo prodajati te krmne mešanice le veterinarskim organizacijam. Krmne mešanice z zdravili, ki se lahko izdajajo le na recept, je dovoljeno prodajati le na naročilnico ali recept veterinarske organizacije. določene z odločbo o pooblastitvi veterinarskih organizacij. Naročilnico mora podpisati veterinarski delavec.
O prometu z mešanicami iz prejšnjega odstavka mora organizacija združenega dela voditi evidenco.
7.	člen
Veterinarski delavec mora takoj po uporabi zdravila ali krmne mešanice, ki vsebuje zdravilo v preventivne ali terapevtske namene, oziroma takoj potem, ko je odredil uporabo zdravila ali krmne mešanice, odrediti potrebne ukrepe za varstvo zdravja potrošnikov živil.
S nisnim navodilom mora določiti imetniku živali ukrep prepovedi zakola živali oziroma prepovedati promet zdravstveno oporečnih živi! 'mleka, jajc ipd.) zaradi ostankov zdravil v teh živilih, in sicer za čaš. ki ga ie z navodilom določil proizvajalec zdravila oziroma krmne mešanice.
O zdravljenju živali in o določenih ukrepih mora voditi evidenco in o tem obveščati občinsko veterinarsko inšpekcijo.
8.	člen
Če je v času prepovedi zakola iz prejšnjega člena zaradi bolezni ali poškodbe živali nujen zakol take živali (zakol bolne živali), mora imetnik živali obvestiti pristojno veterinarsko organizacijo. Obveščena veterinarska organizacija mora v veterinarski napotnici navesti zdravila, s katerimi je bila žival zdravljena, datum zadnje uporabe zdravila in navesti, do kdaj je bila odrejena prepoved zakola zdravljene živali.
Če v veterinarski napotnici ni naveden podatek o zdravljenju živali, je prepovedan zakol take živali.
9.	člen
Oseba, ki je pooblaščena izdati zdravstveno spričevalo, mora pred izdajo spričevala vprašati imetnika živali, ali je bila žival, Iti se odpremlja v klavnico, zdravljena z zdravili in ali je zaradi uporabe zdravil veterinarska služba prepovedala zakol živali. Glede na izjavo imetnika živali napiše pooblaščena oseba na zadnji strani spričevala naslednjo izjavo:
»Žival ni dobivala zdravil ali krmnih mešanic z dodatkom zdravil, zaradi katerih bi bil prepovedan zakol te živali«.
To izjavo mora podpisati imetnik živali, v kmetijskih organizacijah, ki imajo organizirano obratno veterinarsko ambulanto, pa diplomirani veterinar obratne veterinarske ambulante. Če živali niso oštevilčene, je treba živali oštevilčiti pred nakladanjem v vozila. Veterinarsko-sanitarna služba in organizacije združenega dela s področja mesne industrije morajo zagotoviti takšno evidenco živali pred zakolom in po zakolu, da je možna identifikacija živali.
10.	člen	t
Zdravljene molznice morajo biti v času, ko je mleko zdravstveno oporečno, vidno označene. Take živali je treba molsti ločeno, in sicer praviloma po molži zdravil živali. Imetnik živali mora voditi evidenco o zdravljenju živali in o postopku z zdravstveno oporečnim mlekom. Zdravstveno oporečno mleko zdravljenih živali se lahko uporablja za tehnične namene ali za krmljenje tistih živali, ki v času prepovedi ne bodo oddane v zakol. 11
11.	člen
Veterinarske organizacije morajo za preprečevanje škodljivih posledic zaradi ostankov zdravil v živilih opravljati tudi naslednje:
—	nadzirati, ali je vsakemu zdravilu ali krmni mešanici priloženo navodilo proizvajalca o ukrepih po zdravljenju živali;
—	voditi predpisano evidenco o nabavi in izdaji zdravil in zagotoviti, da so zdravila le v rokah službe za ravnanje z zdravili;
—	nadzirati, ali imetnik živali postopa v skladu z navodilom o prepovedi klanja živali oziroma uporabe zdravstveno oporečnih živil;
—	zagotoviti ustrezno označevanje živali pred odpremo v klavnico in v klavnici ter označevanje molznic in drugih živali;
—	obveščati občinsko veterinarsko inšpekcijo in republiško veterinarsko upravo o ugotovitvi morebitnih nepravilnosti.
12.	člen
Občinski veterinarski inšpektor mora enkrat mesečno ugotoviti, katera zdravila oziroma krmne me» Sanice so bile uporabljene za zdravljenje v večjem
živinorejskem obratu in o tem obveščati republiško veterinarsko upravo v mesečnih poročilih.
13.	člen
Zaradi varstva zdravja prebivalstva morajo oddelki za higieno živil veterinarskih organizacij združenega dela sistematično pregledovati surovine in živila živalskega izvora na vsebnost zdravil po naslednjem programu:
1.	Pri vseh indiciranih primerih (zakol bolnih živali ali živali, zaklanih v sili, ki so bile zdravljene, ali pa je podan sum, da so bile zdravljene) je potrebna preiskava na vsebnost antibiotikov in drugih zdravil. V indiciranih primerih je treba poslati v preiskavo vzorce notranjih organov in mesa za preiskavo na vsebnost biostimulatorjev.
2.	Pri živalih iz večjih aglomeracij (predvsem mlade govedi in prašiči) je treba opraviti enkrat mesečno preiskavo skupnega vzorca posameznega proizvajalca (vzorec dnevnega zakola) ledvičnega, jetrnega in mišičnega tkiva na vsebnost antibiotikov, sulfami-dov in drugih zdravil.
3.	V perutninski klavnici je treba enkrat mesečno preiskati vzorec dnevnega zakola, in sicer ledvičnega, jetrnega in mišičnega tkiva na vsebnost antibiotikov in kemoterapevtikov.
V indiciranih primerih je treba preiskati tudi skupen vzorec jeter in mesa (dnevnega zakola) na vsebnost biostimulatorjev.
4.	Mleko iz hlevov, v katerih je bila odrejena začasna prepoved .prometa z mlekom, zaradi zdravljenja molznic z zdravili, ki prehajajo v mleko, mora biti v zbiralnici mleka preiskano na ostanke zdravil vsaj enkrat letno. Mleko iz hlevov, v katerih se pogosto zdravijo molznice (vsak mesec), pa mora biti preiskano na ostanke zdravil vsaj enkrat mesečno.
5.	Štirikrat letno je treba pregledati vzorec jajc, proizvedenih v farmah nesnic organizacij združenega dela in zasebnih proizvajalcev na vsebnost antibiotikov in kemoterapevtikov.
6.	Enkrat mesečno je treba v centralnih skladiščih pregledati skupni vzorec medu na antibiotike oziroma ostanke zdravil.
7.	Enkrat mesečno je treba preiskati skupni vzorec rib iz ribogojnice (konzumna riba) na ostanke antibiotikov in drugih kemoterapevtikov.
14.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo, nadzira izvajanje tega pravilnika in opravljanje sistematičnih pregledov, ki so sestavni del obveznih veterinarsko-sanitarnih pregledov surovin in živil živalskega izvora.
Če se v nasprotju z določenimi ukrepi ugotovijo ostanki zdravil v surovinah in živilih živalskega izvora, občinski veterinarski inšpektor prepove odkup živali in živalskih proizvodov od takega proizvajalca in določi rok za odpravo nepravilnosti in preiskave, ki se morajo opraviti glede na vrsto ostankov zdravil, in' določi druge ukrepe.
15.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 322-03/86-36
Ljubljana, dne 10. julija 1986.
Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Predsednik Milan Kneže vi č 1. r.
1547.
Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83, prečiščeno besedilo), drugega odstavka 26. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80, 23/83 in 43/85) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84 in 2/85), objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986 (Uradni list SRS, št. 42/85, 43/85, 1/86, 2/86, 3/86, 7/86, 8/86, 9/86, 10/86, 16/86, 17/86, 18/86, 19/86, 21/86, 22/86, 23/86, 24/86, 26/86, 28/86, 29/86 in 30/86)
I. V tabeli I. »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se:
I.	Pri zaporedni številki 26 občina Ljubljana Moste-Polje
—	v stolpcu 11 stopnja 5,24 nadomesti s stopnjo
6,24
—	v stolpcu 18 stopnja 14,27 nadomesti s stopnjo 15,27
—	v stolpcu 20 stopnja 12,92 nadomesti s stopnjo 13,92.
II.	Spremembe pregleda stopenj davkov in prispevkov začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 420-12/85
Ljubljana, dne 25. julija 1986.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r.
1548.
Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83, prečiščeno besedilo), drugega odstavka 26. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS. št. 33/80, 23/83 in 43/85) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84, 2/85) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih inte-
resnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986 (Uradni list SRS, št. 42/85, 43/85, 1/86, 2/86, 3/86, 7/86, 8/86, 9/86, 10/86, 16/86, 17/86, 18/86, 19/86, 21/86, 22/86, 23/86, 24/86, 26/86, 28/86, 29/86, 30/86 in 31/86)
I.	V tabeli I. »Stopnje davkov in prispevkov iz
osebnega dohodka« se:
I.	Pri zaporedni številki 2 občina Brežice
—	v stolpcu 6 stopnja 0,75 nadomesti s stopnjo
0,50
—	v stolpcu 18 stopnja 13,75 nadomesti s stopnjo 13,50
II.	Spremembe pregleda stopenj davkov in prispevkov začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-12/85
Ljubljana, dne 1. avgusta 1986.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodlse
Tone Pengov 1. r.
1549.
Na podlagi 4. člena, 5. člena in 15. člena zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za osebne dohodke, za skupno porabo delavcev in za določene poslovne stroške za leto 1986 (Uradni list SFRJ. št 34/86) in določb pravilnika, kako se določa znesek sredstev za izplačevanje čistih osebnih dohodkov za leto 1986 (Uradni list SFRJ, št. 41/86) izdaja generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
SKLEP
o ugotovitvi stopenj rasti kazalnikov delovnih in poslovnih rezultatov organizacij združenega dela s področja gospodarstva SR Slovenije za obdobje od
1.	januarja do 31. marca 1986 v primerjavi z enakim obdobjem leta 1985
I
Stopnja rasti dohodka organizacij združenega dela s področja gospodarstva SR Slovenije znaša 96,8 “/o.
II
Stopnja rasti dohodka na delavca v gospodarstvu SR Slovenije znaša 93,2 %>.
III
Kot stopnje akumulativnosti po podskupinah dejavnosti gospodarstva SR Slovenije (sredstva za akumulacijo v primerjavi s poprečnimi uporabljenimi poslovnimi sredstvi — v %>) se uporabljajo stopnje, objavljene v pregledu kazalnikov delovnih in poslovnih rezultatov organizacij združenega dela s področja gospodarstva SR Slovenije za obdobje januar—marec 1986 (Uradni list SRS, št. 22/86).
IV
Poprečni mesečni čisti osebni dohodek v področju gospodarstva SR Slovenije obračunan na delavca za leto 1985 znaša' 53.986 din.
50 Vo rasti poprečnega mesečnega čistega osebne-
*ga dohodka, obračunanega na delavca za obdobje od
1.	januarja do 31. marca 1986 v primerjavi s poprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom, obračunanem na delavca za leto 1985 v gospodarstvu SR Slovenije znaša 24,45 °/o.
V
Objavljene kazalnike uporabijo uporabniki družbenih sredstev pri izračunavanju razpoložljivih družbenih sredstev za izplačevanje akontacij čistih osebnih dohodkov za leto 1986.
St. 42-3/86
Ljubljana, dne 28. julija 1986.
Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji generalni direktor mag. Franc Knafelc 1. r.
1550.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je na predlog Družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti nekaterih določb samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela Slovenijales — proizvodnja in trgovina in statuta iste SOZD, po dne 14. 7. 1986 opravljeni javni obravnavi
I.	ugotovilo :
Določbe prvega odstavka 102. člena in prvega in drugega odstavka 152. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Slovenijales — proizvodnja in trgovina z dne 26. 6. 1985 niso v neskladju z ustavo in zakonom.
II.	sklenilo :
Sestavljeni organizaciji združenega dela Slovenijales — proizvodnja in trgovina določa ustavno sodišče rok do 30. 6. 1987, v katerem naj sama odpravi neustavnost in nezakonitost:
1.	naslednjih določb samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Slovenijales — proizvodnja in trgovina z dne 26.6.1985:
—	peti odstavek 7. člena v delu, ki določa, da udeleženke lahko spreminjajo dejavnost na podlagi predhodnega sklepa delavskega sveta SOZD;
—	šesti odstavek 163. člena v delu, ki določa, da spremembe 7. člena samoupravnega sporazuma sprejema delavski svet SOZD;
—	27. člen;
—	šesti odstavek 102. člena in
2.	80. člena statuta SOZD Slovenijales — proizvodnja in trgovina z dne 26. 6.1985.
Obrazložitev
Družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije je s predlogom z dne 16. 12. 1985 začel postopek za Oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku odločbe in sklepa navedenih določb samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Slovenijales.
1.	Prvi odstavek 102. člena samoupravnega sporazuma določa, da se vrsta in obseg del delovne skupnosti določi z letnim programom dela delovne skupnosti SOZD. Predlagatelj meni, da po tej določbi samoupravnega sporazuma delovna skupnost sama enostransko določi vrsto del, kar naj bi bilo v nasprotju z določbo drugega odstavka 404. člena ZZD.
V prvem odstavku 152. člena samoupravnega sporazuma je določeno, da udeleženka ne more izstopiti iz sestavljene organizacije, če bi bilo to v nasprotju z družbenim interesom, ali če bi s tem bistveno otežila ali onemogočila delo drugim udeleženkam oziroma njihovim temeljnim organizacijam. Drugi odstavek 152. člena določa primere, ko se šteje, da izstop udeleženke bistveno otežuje ali onemogoča delo drugim udeleženkam oziroma njihovim temeljnim organizacijam. Glede na določbo 40. člena ustave in 384. člena ZZD, po katerem lahko delovna organizacija izstopi iz sestavljene organizacije s tem, da upošteva pogoje in način izstopa, ki so določeni v samoupravnem soprazumu, sta po predlagateljevem mnenju določbi prvega in drugega odstavka 152. člena samoupravnega sporazuma protiustavni in nezakoniti, ker omejujeta samoupravne pravice delavcev v delovni organizaciji, da sami odločajo o tem ali bodo izstopili iz sestavljene organizacije ali ne.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da niso utemeljene navedbe v predlogu o tem, da po prvem odstavku 102. člena samoupravnega sporazuma delovna skupnost SOZD enostransko določa vrsto del, ki jih opravlja za SOZD. Vrsta teh del je v skladu z določbami prvega in drugega odstavka 404. člena ZZD podrobno opredeljena in razčlenjena v določbah 7. do 13. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci delovne skupnosti SOZD in združenih delovnih organizacij z dne 28.4. 1982 in v 95. členu samoupravnega sporazuma o združitvi. Seveda se vrsta in obseg del delovne skupnosti podrobneje določi tudi z letnim programom njenega dela, ta pa mora biti enako kot vsi drugi samoupravni splošni akti delovne skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih iz prvega odstavka 404. člena zakona o združenem delu (drugi odstavek 405. člena ZZD). Izpodbijana določba prvega odstavka 102. člena samoupravnega sporazuma ni v nasprotju z drugim odstavkom 404. člena ZZD, saj ne predpisuje, da se vrsta del delovne skupnosti SOZD določi edinole z njenim letnim programom dela, marveč jo je treba razumeti v kontekstu določb drugega odstavka 405. člena ZZD.
Ustavno sodišče je nadalje ugotovilo, da predlog družbenega pravobranilca samoupravljanja tudi glede določb 152. člena samoupravnega sporazuma o združitvi ni utemeljen. Po zakonu o združenem delu vsebuje samoupravni sporazum o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo, med drugim, tudi določbe o pogojih in načinu za izstop iz sestavljene organizacije (384. člen ZZD). Po oceni ustavnega sodišča določbe prvega in drugega odstavka 152. člena samoupravnega sporazuma udeleženkam ne onemogočajo izstopa iz SOZD, temveč le negativno opredeljujejo pogoje za izstop, oziroma določajo okoliščine kot vsebino teh pogojev. To pa ni v nasprotju s 384. členom zakona o združenem delu, ki določanje pogojev in načina za izstop iz SOZD prepušča samoupravni ureditvi.
2. Peti odstavek 7. člena samoupravnega sporazuma določa, da udeleženke lahko spreminjajo oziroma dopolnjujejo dejavnost na podlagi predhodnega sklepa delavskega sveta SOZD. V zvezi s tem šesti odstavek 163. člena samoupravnega sporazuma med drugim določa, da spremembe 7. člena samoupravnega sporazuma sprejema delavski svet SOZD. Če spremembe dejavnosti posamezne DO v sestavi SOZD (določitev nove dejavnosti namesto prejšnje ali opustitev posameznih prejšnjih dejavnosti — 2. odstavek 413. člena ZZD) pomeni hkrati tudi spremembo dejavnosti SOZD,
je po mnenju predlagatelja to mogoče izpeljati samo s spremembo samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD. Ko pa gre za dopolnitev dejavnosti, ki pomeni razširitev dejavnosti udeleženke (določitev nove dejavnosti poleg tedanje — 2. odstavek 413. člena ZZD) in hkrati ne pomeni spremembe dejavnosti SOZD, pa imajo delavci v TOZD v sestavi udeležene DO na podlagi 409. člena ZZD pravico, da samostojno odločijo o razširitvi dejavnosti svoje organizacije združenega dela. Predlagatelj meni, da je v obeh primerih vezanost odločitve delovne organizacije na predhodni sklep delavskega sveta SOZD v nasprotju z zakonom.
Po določbi prvega odstavka 27. člena samoupravnega sporazuma delavski svet SOZD imenuje določeno število podpredsednikov kolegijskega poslovodnega organa, tj. poslovodnega odbora SOZD izmed delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki so po javnem razpisu izbrani za individualne poslovodne organe delovnih organizacij — udeleženk, s tem, da za enega izmed podpredsednikov obvezno imenuje individualni poslovodni organ DO Slovenijales trgovine. Predlagatelj meni, da je ta določba samoupravnega sporazuma v nasprotju e zakonom o združenem delu, zlasti s 509. členom v povezavi s 538. in 539. členom.
Po določbi šestega odstavka 102. člena samoupravnega sporazuma daje delavski svet SOZD poznejše soglasje k zaključnemu računu delovne skupnosti SOZD. Po predlagateljevem' mnenju je odločanje o zaključnem računu samoupravna pravica delavcev v delovni skupnosti, ki je ni mogoče omejiti. Sesti odstavek 102. člena samoupravnega sporazuma pa jo omejuje in je zaradi tega v nasprotju z določbami prvega odstavka 95., 384. in tretjega odstavka 404. člena ZZD,
Glede izpodbijanih določb samoupravnega sporazuma o združitvi, navedenih v izreku sklepa pod tč.
II.	1) in glede določbe 80. člena statuta SOZD, katere besedilo je identično besedilu prvih dveh stavkov prvega odstavka 27. člena samoupravnega sporazuma o združitvi in jo je zaradi tega ustavno sodišče, ne da bi formalno razširilo postopek, vključilo v obravnavanje, je SOZD Slovenijales po svojem zakonitem zastopniku in predstavniku na javni obravnavi predlagala, da se ji omogoči, da bi te določbe samoupravnih splošnih aktov v primernem roku uskladila z. veljavno zakonodajo, predvsem z določbami zakona o združenem delu, glede katerega se pripravljajo spremembe. Po 21. členu zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije lahko ustavno sodišče, preden odloči o ustavnosti in zakonitosti samoupravnega splošnega akta, omogoči organizaciji združenega dela, da sama v roku, ki ga določi ustavno sodišče, odprava neustavnost ali nezakonitost splošnega akta. Ustavno sodišče je ocenilo, da lahko delavci SOZD Slovenijales sami odpravijo neustavnost in nezakonitost izpodbijanih določb samoupravnih splošnih aktov in je v ta namen SOZD Slovenijales določilo rok do
30.	6. 1987. Po poteku tega roka bo ustavno sodišče ob uporabi 22. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije odločilo o ustavitvi oziroma o nadaljevanju postopka.
Ustavno sodišče je iz navedenih razlogov na podlagi 6., 21. in 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je razvidno iz izreka odločbe in sklepa.
Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Janko Česnik, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar.
Št. U I 125/85-26
Ljubljana, dne 14. julija 1986.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
Jože Pavličič 1. r.
1551.
Na podlagi 37. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in 16. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) sklenemo delavci v temeljnih in- drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, delovni ljudje, ki samostojno in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, in pri njih zaposleni delavci ter občani, samoupravno organizirani v občinskih skupnostih otroškega varstva v SR Sloveniji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o usklajevanju planov skupnosti otroškega varstva v SR Sloveniji za obdobje 1986—1990
I. SKUPNI CILJI IN RAZVOJNE USMERITVE
1.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v občinskih skupnostih otroškega varstva v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma), določamo s tem samoupravnim sporazumom uresničevanje nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v obdobju 1986—1990. Občinske skupnosti otroškega varstva in Skupnost otroškega varstva Slovenije obenem usklajujemo srednjeročne planske dokumente, ki temeljijo na skupno dogovorjenih ciljih, usmeritvah in osnovah.
2.	člen
Udeleženci sporazuma bomo skupno dogovorjene cilje, usmeritve in naloge uresničevali tako, da bomo zagotovili:
—	izenačene pogoje za razvoj vseh predšolskih otrok ter kakovostno in celovito vzgojo in varstvo vsem predšolskih otrokom;
—	varstvo matere in novorojenca pred rojstvom in po njem;
—	dogovorjeno raven socialne varnosti otrokom ne glede na ekonomske možnosti posameznih območij v naši republiki.
3.	člen
Na' podlagi skupno dogovorjenih osnov in meril s tem samoupravnim sporazumom usklajujemo občinske skupnosti otroškega varstva in Skupnost otroškega varstva Slovenije zlasti:
—	vsebino in obseg zagotovljenega in skupnega programa;
—	način zbiranja sredstev za program skupnih nalog, ki ga planiramo in usklajujemo v Skupnosti otroškega varstva Slovenije;
—	osnove in merila za združevanje sredstev;
—	osnove in merila za oblikovanje cen storitev, k*i so predme^ zagotovljenega programa;
—	osnove in merila za družbene pomoči otrokom;
—	merila za združevanje solidarnostnih sredstev in pogoje za prejemanje teh sredstev;
—	druge medsebojne pravice, obveznosti .in odgovornosti pri uresničevanju dogovorjenih nalog.
4.	člen'
Udeleženci sporazuma bomo skupno dogovorjene cilje, usmeritve in naloge, določene v tem samoupravnem sporazumu, uresničevali, tako da ji.h bomo vnesli v srednjeročne in letne planske dokumente občinskih skupnosti otroškega varstva za obdobje 1986—1990.
5.	člen
Uporabniki bomo sklenili petletne samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela z izvajalci, ki opravljajo storitve za uporabnike z območja vse SR Slovenije. Preden bomo sklenili te sporazume, bomo v Skupnosti otroškega varstva Slovenije uskladili razvoj dejavnosti ter delovne in finančne načrte izvajalskih organizacij, ki so skupnega pomena za vso republiko.
6.	člen
V občinskih skupnostih otroškega varstva bomo udeleženci opredelili v srednjeročnih planskih dokumentih uresničevanje celovitih potreb in interesov uporabnikov na področju družbenega varstva otrok, pri čemer bomo upoštevali dohodkovne ter druge možnosti gospodarskega in socialnega razvoja občine.
Uporabniki in izvajalci bomo sklenili petletne samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela in v njih določili pravice, obveznosti in odgovornosti, zlasti pa:
—	naloge posamezne vzgojnovarstvene organizacije;
—	obseg, vrsto in kakovost storitev;
—	smotrno in učinkovito uresničevanje programov oziroma storitev vzgojnovarstvenih organizacij;
—	zagotavljanje enakega materialnega položaja delavcev vzgojnovarstvenih organizacij z delavci v gospodarstvu, in sicer tako, da bi ta cilj dosegli najpozneje do leta 1987;
—	materialne obveznosti uporabnikov.
II. ZAGOTOVLJENI PROGRAM IN SOLIDARNOSTNE NALOGE
7.	člen
Udeleženci sporazuma bomo v obdobju 1986—1990 zagotavljali vsem otrokom, ki prebivajo na območju SR Slovenije:
—	vzgojni program, ki obsega pripravo otrok' na osnovno šolo v letu pred vstopom v šolo — malo šolo;
—	vzgojo in varstvo otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
—	socialno varnost — družbene pomoči otrokom, če jim roditelji s svojim delom ne morejo zagotoviti dogovorjene ravni socialne varnosti.
8.	člen
Udeleženci' sporazuma bomo v obdobju 1986—1990 v mejah zagotovljenega programa in na podlagi solidarnosti uresničevali program priprave otrok na osnovno šolo — malo šolo in program vzgoje in varstva otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Število otrok, ki jih načrtujemo za ta program, izhaja iz dosedanjih izkušenj in predvidevanj na podlagi demografske projekcije za naslednje srednjeročno obdobje.
9.	člen
Pri uresničevanju programa priprave otrok na malo šolo bomo izvajalci v vzgojnovarstvenih organizacijah upoštevali:
1.	Standarde, ki izhajajo iz ooveznosti na podlagi določb zakona o vzgoji m varstvu predšolskih otrok;
2.	Normative:
—	o številu otrok na oddelek, ki ga določa zakon o vzgoji in varstvu predšolskih otrok;
—	o obsegu vzgojnega dela: 180 ur v letu 1986, 240 ur v letu 1987, 300 ut v letu 1988, 360 ur v letu 1989 in 420 ur v letu 1990;
—	druge normative, ki jih bomo določili v srednjeročnem planu za obdobje 1986—1990 ali v drugem ustreznem samoupravnem aktu.
10.	člen
Ceno oziroma povračilo za uresničevanje programa priprave otrok na šolo iz 9. člena tega sporazuma bomo udeleženci ugotavljali po naslednjih osnovah in merilih;
1.	Ustrezni del materialnih stroškov, vračunanih v ceno storitev na oddelek:
2.	Osebne dohodke in skupno porabo za 1,66 vzgojiteljice ter v ustreznem deležu za druge delavce v letu 1986 v naslednjih letih pa skladno s povečanjem obsega vzgojnega dela po določbi 2. točke 9. člena.
Amortizacijo po minimalnih zakonskih stopnjah za osnovna sredstva, ki jih uporabljamo za vzgojno dejavnost.
Ceno oziroma povračilo za uresničevanje vzgojnega programa otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju bomo udeleženci ugotavljali po naslednjih osnovah in merilih:
1.	Ustrezni del materialnih stroškov, vračunanih v ceno storitev na oddelek;
2.	Osebne .dohodke in skupno porabo za: 1 specialnega pedagoga, 1 varuha, 0.6 drugega strokovnega delavca in za ustrezen del drugega osebja;
3.	Amortizacija po minimalnih zakonskih stopnjah.
11.	člen
Vsem otrokom na obmo ju SR Slovenije bomo zagotavljali družbene pomoči skladno z določili samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. Družbene pomoči otrokom bomo preusmerili za plačilo stroškov v vzgojnovarstveno organizacijo ali za plačilo predmetov in storitev za otroka (funkcionalna oblika pomoči), v denarju pa bomo te pomoči izplačevali le tedaj, če jih ne bi bilo mogoče preusmeriti. Družbene pomoči, ki jih bomo izplačevali v denarju, bodo znašale 15 °/o osebnega dohodka na zaposlenega delavca v minulem letu, 25 % pa tedaj, če je otrok zmerno in težko duševno prizadet ali teže telesno prizadet.
Za vrednotenje zagotovljenega programa in solidarnosti bomo upoštevali število otrok, ki prejemajo družbene pomoči in poprečni znesek teh pomoči v SR Sloveniji. V začetku srednjeročnega obdobja v solidarnostni program ne bomo vključevali družbenih pomoči otrokom, dodeljenih po 9. členu samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. Skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije bo ugotovila kdaj bodo določbe 9. člena uresnfčene v vsej SR Sloveniji in sklenila, da ta omejitev preneha.
12.	člen
Za zagotovljeni program vzgoje in varstva predšolskih otrok in družbenih pomoči otrokom bomo udeleženci v obdobju 1986—1990 združili v občinskih skupnostih otroškega varstva tale sredstva:
v cenah 1985 (v milijonih din)
Vrsta programa	1985	1986	1987	1988	1989	1990	Skupaj 86-90
1. vzgojni program male šole » 2. Vzgoja in varstvo otrok z motnjami	266,6	429,6	572,6	724,0	838.7	1.057.9 •	3.622,8
v telesnem in duševnem razvoju	-	353.6	398,3	417,4	432,0	458,8	487,7	2.194,2
' 3. Družbene pomoči otrokom	5.897,0	7.101,4	7.243,4	7.388,3	7.536,1	7.680,8	36.956,0
Skupaj	6.517,2	7.929,3	8.233,4	8.544,3	8.833,8	9.232,4	42.733,0
13.	člen
Sredstva za zagotovljeni program vzgoje in varstva predšolskih otrok iz 12. člena tega sporazuma bodo zagotavljali delavci in drugi delovni ljudje s prispevkom iz osebnega dohodka na podlagi osebnega dohodka po načelu stalnega prebivališča. '
Sredstva za zagotovljeni obseg družbenih pomoči iz 12. člena tega sporazuma bodo zagotavljali delavci in drugi delovni ljudje s prispevkom iz osebnega dohodka na podlagi osebnega dohodka po načelu delovnega mesta.
Prispevne stopnje za zagotovljeni program bo vsako le'" določila skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije s finančnim načrtom.
14.	člen
Za uresničevanje nalog zagotovljenega programa iz 12. člena tega sporazuma bomo občinske skupnosti otroškega varstva Slovenije združevale solidarnostna sredstva.
Solidarnostna sredstva bodo prejemale občinske skupnosti otroškega varstva, ki po enotni povprečni prispevni stopnji ne združijo dovolj sredstev za uresničitev zagotovljenega programa.
15.	člen
Občinske skupnosti bodo združevale solidarnostna sredstva pri Skupnosti otroškega varstva Slovenije po enotni povprečni prispevni stopnji od bruto osebnih dohodkov; podlaga za izračun so doseženi bruto osebni, dohodki v minulem letu (9 mesecev)
Enotno prispevno stopnjo za solidarnost bo vsako leto določila skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije.
Za solidarnost bomo udeleženci v letih 1986—1990 predvidoma združili tale sredstva
— v cenah 1985 — v milijonih din
1985	1986	1987	1988	1989	1980	Skupaj
473,3	680,1	693,7	707,6	721,7	736,1	3.539,2
16.	člen
Ne glede na določilo 14. člena tega sporazuma ni upravičena do solidarnostnih sredstev občinska skupnost otroškega varstva, če:
—	družbeni proizvod na prebivalca v občini presega 80 °/o povprečnega družbenega proizvoda na prebivalca v SR Sloveniji v zadnjem letu, ko je bil podatek uradno objavljen;
—	solidarnostna sredstva predstavljajo do 5 Vo njegovega zagotovljenega programa.
17.	člen
Solidarnostna sredstva prejmejo občinske skupnosti otroškega varstva, če izpolnjujejo še tele pogoje:
—	da prevzemajo in uresničevanje zagotavljanja programa najmanj enake obveznosti kot udeleženke, ki prispevajo solidarnostna sredstva;
—	da programi, ki jih zagotavljajo s solidarnostnimi sredstvi, po normativih, standardih, cenah in zneskih družbenih pomoči ne presegajo meril, dogovorjenih s tem sporazumom, in drugih meril, dogovorjenih v Skupnosti otroškega varstva Slovenije.
18.	člen
Obseg sredstev, ki pomeni obveznost oziroma pravico do solidarnosti, vsako leto določi skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije s finančnim načrtom na podlagi:
—	poročil o izpolnitvi zagotovljenega programa, ki jih predložijo občinske skupnosti otroškega varstva za obdobje januar-september minulega leta;
—	doseženih osebnih dohodkov po občinah, ki jih predloži Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje za obdobje januar-september minulega leta;
—	uresničevanja drugih pogojev, povezanih z uveljavljanjem zagotovljenega programa vzgoje in varstva predšolskih otrok.
Obveznosti in pravice, izračunane na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka tega člena, so dokončne.
III.	PROGRAM SKUPNIH NALOG DRUŽBENEGA VARSTVA OTROK V SKUPNOSTI OTROŽKEGA VARSTVA SLOVENIJE
19.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani bomo v obdobju 1986—1990 v Skupnosti otroškega varstva Slovenije uresničevali po načelu vzajemnosti program naslednjih skupnih nalog:
1.	Nadomestila osebnih dohodkov za zadržanost z dela zavoljo poroda, nege in varstva otroka;
2.	Družbeno pomoč pred otrokovim rojstvom in po njem študentkam, iskalkam zaposlitve in učenkam v srednjem usmerjenem izobraževanju, ki imajo stalno prebivališče na območju SR Slovenije;
3.	Porodno nadomestilo kmetici v enakem obsegu in za enako dobo kot delavki, če bodo kmetje vzajemno združevali sredstva za ta namen;
4.	Pomoč pri opremi novorojenca;
druge skupne naloge družbenega varstva otrok, ki so pomembne za vso republiko.
20.	člen
Nadomestila osebnega dohodka pri zadržanosti z dela zavoljo poroda, nege in varstva otroka v časa 365 dni, in to praviloma 28 dni pred predvidenim datumom poroda in 337 po porodu, bomo zagotavljali;
—	materi, kd ima status delavke, delovnega človeka ali združene kmetice:
—	očetu ali drugemu delavcu, delovnemu človeku ali združenemu kmetu, ki neguje in varuje otroka,
v obsegu, zmanjšanem za toliko, za kolikor je mati to pravico že izrabila, najmanj pa za 28 dni;
— materi, ki ima status kmetice, če bodo kmetje vzajemno združevali sredstva za ta namen.
Upravičencu, ki neguje in varuje dvojčke, teže telesno ali duševno prizadetega otroka in za nego in varstvo nedonošenčka bomo zagotavljali nadomestilo osebnega dohodka do 15. meseca otrokove starosti, za nego in varstvo več hkrati živorojenih otrok pa še dodatne 3 mesece za vsakega nadaljnjega otroka.
Za zadržanost z dela zavoljo poroda, nege in varstva otroka bomo zagotavljali 100 %> nadomestilo osebnega dohodka. Kot osnovo za nadomestilo osebnega dohodka bomo v načelu upoštevali osebni dohodek, ki ga je upravičenec dosegel v minulem letu. Vrednost nadomestila osebnega dohodka bomo čimbolj izenačili z vrednostjo osebnega dohodka, ki bi ga upravičenec dosegel, če bi delal. Da bi dosegli ta cilj, bomo nadomestila osebnega dohodka sproti valorizirali z odstotkom 'rasti povprečnih čistih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije.
Upravičenec in organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost se lahko dogovorita za najprimernejšo obliko izrabe pravice do zadržanosti z dela, in za osebo, ki bo to pravico izrabila. Pri tem dogovoru bosta upoštevali potrebe in koristi otroka, prav tako pa tudi možnosti in interese organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti.
Ce dogovor iz prejšnjega odstavka presega obseg dogovorjene pravice po tem sporazumu, zagotovi dodatna sredstva organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost. t
21.	člen
Družbeno pomoč zavoljo poroda, nege in varstva otroka jsa dobo 84 dni, in to praviloma 28 dni pred datumom predvidenega poroda in 56 dni po porodu, bomo zagotavljali iskalkam zaposlitve, študentkam in učenkam v srednjem usmerjenem izobraževanju, ki imajo stalno prebivališče na območju SR Slovenije.
Upravičenkam, ki so navedene v prvem odstavku tega člena bomo zagotavljali družbeno pomoč v višini 50 "/o povprečnega čistega osebnega dohodka vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije v minulem letu.
22.	člen
Pomoč pri opremi novorojenca bodo v obdobju 1986—1990 prejele vse matere, ki imajo stalno prebivališče na območju SR Slovenije.
Ohranili bomo realno vrednost zavitka za opremo novorojenca, njegovo vsebino pa bomo postopoma obogatili za blizu 50 “/o. Uvedena bo različica zavitka, da bodo roditelji lahko izbirali po Svojih potrebah oziroma željah.
23.	člen
Udeleženci sporazuma bomo združevali sredstva tudi za druge naloge, ki so skupnega pomena za vso republiko. Med te naloge sodijo:
—	pospeševanje razvoja vzgojnovarstvene dejavnosti: razvojno motenih otrok, ki so v zavodih za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, otrok, ki so na zdravljenju v Kliničnem centru v Ljubljani, otrok slovenskih delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, otrok pripadnikov slovenskih manjšin, ki živijo v Avstriji in Italiji, in otrok pripadnikov italijanske narodnosti ter pripadnikov madžarske narodnosti na območjih, kjer živita ti narodnosti, ter otrok Romov;
—	financiranje samoupravno dogovorjenih nalog, ki v svoji vsebini vključujejo družbeno varstvo otrok (mladinska periodika, regresiranje skupinskih potovanj, mladinske delovne akcije itd.);
—	financiranje družbenih organizacij in društev, ki uresničujejo programe vzgojnovarstvene dejavnosti za predšolske otroke;
—	delo samoupravnih organov Skupnosti otroškega varstva Slovenije;
—	dela in naloge strokovne službe na področju družbenega varstva otrok na podlagi samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela, ki sta ga sklenila Skupna strokovna služba SIS zdravstva in socialnega varstva Slovenije in Skupnost otroškega varstva Slovenije;
—	druge naloge, pomembne za uresničevanje družbenega varstva otrok v republiki.
24.	člen
Za uresničitev programa skupnih nalog iz 19. do 23. člena tega sporazuma bomo v letih 1986—1990 udeleženci združili naslednja sredstva:
— v cenah 1985 — v milijonih dinarjev
Naloge oziroma programi	19851	1986	1987	1988	1989	1990	Skupaj 1986-90
I. VARSTVO MATERE IN NOVOROJENCA							
1. Nadomestilo OD delavke	6.434,0	10.464,2	10.673,5	10.887.0	11.104.7	11.326.8	54.456,2
2 Nadomestdo OD združenje kmetic	66,0	67,3	68,6	70,0	71,4	72,8	350,0
3.	Nadomestilo OD — kmetic 4.	Zagotovitev socialne varnosti		21,3	21,7	22,1	22,6	23,0	110,7
študentkam, iskalkam zaposlitve in učenkam v srednjem usmerjenem izobraževanju		156,0	159,3	162,5	165.6	•168,9	812,3
5. Pomoč pri opremi (zavitek)	260,5	324,1	368,0	417,5	474,0	538,0	2.121,6
Skupaj (1—5)	6.760,5	1.032,9	11.291,1	11.559,1	11.838,3	12.129,5	57.850,9
Stopnja realne rasti	—	63,2	2,3	2,4	2,4	2,4	12,4
II. DRUGE NALOGE SKUPNEGA PROGRAMA							
1. Pospeševanje razvoja vzgojno-							
varstvene dejavnosti	164,7	173,3	178,0	183,4	188,1	891,5	
Naloge oziroma programi	1981»	1986	1987	1988	1989	1990	Skupaj 1936-90
2. Raziskovalno in razvojno delo na področju družbenega varstva otrok	12,5	13,1	13,4	13,6	13,7	14,1	67,9
3. Vzgojnovarstvena dejavnost družbenih organizacij in društev	4,5	4,7	4,7	4,8	4.8	5.0	24,0
4. Druge dogovorjene naloge (mladinski periodični tisk. mladinska potovanja, mladinske delovne akcije itd.)	75,3	77,3	79,2	81,3	83.2	85,3	406,3
5. Delo samoupravnih organov Skupnosti otroškega varstva Slovenije in strokovne službe	27,5	28,2	28,9	29,8	30,4	31,1	148,4
6. Druge dogovorjene naloge	3,1	3,1	3,3	3,2	3,3	3,5	16.4
Skupaj (1—6)	287,6	295,1	302,8	310,7	318,8	327.1	1.554.5
Vsa sredstva skupnega programa	7.048,1	11.328,0	11.593,9	11.869,8	12.157,1	12.456.6	59.405,4
1) v znesku za leto 1985 je prikazan	porodniški	dopust po	sedanji	ureditvi			
*	25. člen
Sredstva za uresničevanje programa skupnih nalog bodo zagotavljali delavci v združenem delu. delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in delovnimi sredstvi, ki so last občanov, delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poKtrcno dejavnost, in delavci, ki so v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi oziroma z drugimi nosilci samostojnega osebnega dela s prispevkom iz osebnega dohodka na podlagi osebnega dohodka po načelu delovnega mesta.
26. člen
Udeleženci sporazuma bomo združevali sredstva za skupni program v SR Sloveniji in 24 člena tega sporazuma v skladu s planskimi dokumenti Skupnosti otroškega varstva Slovenije in občinskih skupnosti Otroškega varstva.. Sredstva za ta program planira v svojih letnih finančnih načrtih Skupnost otroškega varstva Slovenije, njena skupščina pa vsako leto določi prispevno stopnjo
V občinskih skupnostih otroškega varstva bomo dogovorjene skupne naloge, opredeljene v tem sporazumu, in potrebni obseg sredstev za njihovo uresničevanje vnesli v svoje petletne in letne planske akte ter zagotovili njihovo uresničevanje
Sredstva, ki jih občinske skupnosti otroškega varstva združujejo v Skupnosti otroškega varstva Slovenije se planirajo posebej in se ne upoštevajo v omejitvah rasti sredstev za programe občinskih skupnosti otroškega varstva.
27	člen
Občinske skupnosti otroškega varstva soglašamo, da bomo v svojih planskih a. tih določile, da Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji sproti prazni v breme vplačilnih računov občinskih skupnosti otroškega varstva in prenaša na račun Skupnosti otroškega varstva Slovenije ustrezen delež sredstev, zbranih s prispevkom iz n->bnega dohodka, za program skupnih nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v skladu z določbami 24 in 25 člena tega sporazuma ter za program solidarnosti v skladu s 15 členom tega porazuma.	■
28	člen
Ce Skupnost otroškega varstva Slovenije ugotovi, da vn!ač:ia presegalo vred-'-.- • dogovorjenega pro-• -grama solidarnosti iz 15. člena tega sporazuma, pre-
neha obveznost udeležencev do vplačevanja prispevkov za tekoče leto oziroma se obveznost zmanjša
Ce Skupnost otroškega varstva Slovenije ugotovi, da ,z združevanjem solidarnostnih sredstev m bil dosežen obseg sredstev, ki bi zagotovi! uresničevanje programa iz 15. člena tega sporazuma, poveča obveznost do združevanja sredstev
29. člen
Zneski v tem samoupravnem sporazumu so navedeni v cenah iz leta 1985 Preračun vrednosti v tekoče cene bomo opravili vsako leto takole.
—	zneske iz 12 člena tega sporazuma za družbene
pomoči in zneske iz 24. člena za nadomestilo za porodniški dopust bomo valoriziral:	skladno z rastjo
poprečnih nominalnih osebnih dohodkov na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu:
—	zneske iz 12 člena za program vzgoje in varstva predšolskih otrok in zneske iz 24. člena za program skupnih nalog izvzemši sredstva za porodniški dopust, bomo preračunali v skladu z določili dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije v letih 1986—1990.
IV NADZOR NAD URESNIČEVANJEM SPORAZUMA
30 člen
Udeleženci sporazuma bomo v mejah svojih pravic in obveznosti spremljali uresničevanje vseh medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti, ki jih sprejemamo s sklenitvijo tega sporazuma Pri tem pooblaščamo Skupnost otroškega varstva Slovenije in njene samoupravne organe, da redno spremljajo uresničevanje sporazuma in o tem obveščajo udeležence Ce skupščina ugotovi, da sprejetih obveznosti po tem sporazumu ne more uresničiti, obvesti o tem udeležence. Skupnost socialnega varstva Slovenije in Skupščino SR Slovenije.
31.	člen
Ce skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije ugotovi, da sredstva presegajo vrednost dogovorjenih programov, za presežek sredstev zmanjša prispevno stopnjo. Zmanjšana prispevna stopnja zavoljo presežka sredstev velja za naslednje mesece tekočega leta oziroma za naslednje leto.
Ce skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije ugotovi, da združena sredstva ne zagotavljajo uresničevanja sprejetega skupnega programa v dogovorjenem
obsegu ali če vseh oziroma nekaterih nalog ni mogoče uresničiti v predvidenem obsegu in dinamiki, bo povečala prispevno stopnjo. Če ne bi bilo mogoče povečati prispevne stopnje oziroma preprečiti motenj pri uresničevanju programa, skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije o tem obvesti udeležence sporazuma in predlaga uvedbo postopka za spremembo tega sporazuma.
32.	člen
Nadzor nad uresničevanjem tega sporazuma opravlja odbor za samoupravno delavsko kontrolo Skupnosti otroškega varstva Slovenije na podlagi statuta Skupnosti otroškega varstva Slovenije.
Pri nadzoru iz prvega odstavka tega člena je potrebno še posebej ugotavljati ali se solidarnostna sredstva uporabljajo v skladu z določili tega sporazuma.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE .
33.	člen
Obveznosti in pravice do solidarnostnih sredstev za uresničevanje zagotovljenega programa družbenega varstva otrok v letu 1986, izračunane na podlagi poročil
o izpolnitvi zagotovljenega programa za leto 1985, se štejejo kot dokončne.
34.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko predsedstvo skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije ugotovi, da so ga sprejele vse občinske skupnosti otroškega varstva in Skupnost otroškega varstva Slovenije.
35.	člen
Ta samoupravni sporazum se uporablja od 1. 1. 1986. leta.
36.	člen
Ta samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS.
Določbe 20. in 21. člena se uporabljajo za vse upravičence od istega datuma dalje.
8t. 19-3/83-86/4
Ljubljana, dne 17. julija 1986.
Skupščine občinskih skupnosti otroškega varstva in skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
1552.
Na podlagi 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 54. in 92. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/86) je Skupščina mesta Ljubljane na 3. seji zbora združenega dela, dne 17. julija 1986 in na 3. seji zbora občin, dne 17. julija 1986 sprejela
ODLOK
o plačevanju prispevka iz dohodka za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe
1.	člen
Delavci organizacij združenega dela in delovnih skupnosti s sedežem na območju ljubljanskih občin in delovni ljudje, ki na območju ljubljanskih občin samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, plačujejo v srednjeročnem obdobju 1986—1990 prispevek iz dohodka za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe (v nadaljevanju: prispevek).
Prispevek plačujejo tisti zavezanci iz prvega odstavka tega člena, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Komunalne skupnosti ljubljanskih občin za obdobje 1986—1990. 2 3
2.	člen
Prispevek se plačuje iz dohodka po stopnji 1,95 e/e od osnove BOD.
3.	člen
Sredstva, zbrana na podlagi tega odloka odvajajo
organizacije združenega dela in delovne skupnosti na poseben račun Komunalne skupnosti ljubljanskih občin ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov pri pristojni podružnici službe družbenega knjigovodstva.
Uprave za družbene prihodke ljubljanskih občin odmerjajo, pobirajo in odvajajo zbrana sredstva prispevka za delovne ljudi, ki samostojno opravljajo de-
javnosti z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov in za njihove delavce na posebni račun Komunalne skupnosti ljubljanskih občin po posebni pogodbi.
4.	člen
Zbrana sredstva po tem odloku se uporabljajo po sprejetih planih in programih gospodarjenja s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe Komunalne skupnosti ljubljanskih občin.
5.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
gt. 352-6/86
Ljubljana, dne 18. julija 1986.
Predsednica
Skupščine mesta Ljubljane Nuša Kerševan 1. r.
'1553.
Na podlagi 7., 50., 51. in 52. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84), 55. in 92. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/86) je Skupščina mesta Ljubljane na 3. seji zbora združenega dela, dne 17. julija 1986 in na 3. seji zbora občin, dne 17. julija 1986 sprejela
ODLOK
o stavbnih zemljiščih
I.	ODDAJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ
1.	člen
Stavbna zemljišča v družbeni lastnini oddajo občine preko sklada stavbnih zemljišč (v nadaljevanju bese-edila: sklad) v uporabo za gradnjo na podlagi odločitve
komisije za oddajo stavbnega zemljišča.
2.	člen
V območjih veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov sklad odda v uporabo za gradnjo le stavbna zemljišča, ki so urejena skladno z investicijskim programom urejanja stavbnih zemljišč.
Stavbna zemljišča, ki ne leže na navedenih območjih, se lahko oddajo neurejena, če investitor sprejme obveznost, da jih bo uredil.
3.	člen
Stavbna zemljišča se oddajo investitorjem v uporabo za gradnjo s pogodbo na podlagi javnega razpisa ali brez javnega razpisa.
4.	člen ,
Na podlagi javnega razpisa se oddajo investitorjem v uporabo za gradnjo .vsa stavbna zemljišča razen stavbnih zemljišč, ki so določena v drugem odstavku 51. člena zakona o stavbnih zemljiščih.
Stavbno zemljišče, za katero po dveh razpisih ni bilo ponudnikov se lahko odda v roku 6 mesecev od drugega razpisa neposredno s pogodbo, pod pogoji drugega razpisa.
5.	člen
Javni razpis se izvede z zbiranjem pismenih ponudb in se objavi v Uradnem listu SRS in v dnevnem časopisu najmanj 15 dni pred obravnavo in izbiro pismenih ponudb.
6.	člen
Obj'--a javnega razpisa mora vsebovati:
—	naziv in sedež sklada
—	katastrske podatke o stavbnem zemljišču
—	ceno stavbnega zemljišča
—	višino prispevka k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča
—	rok in način plačila cene stavbnega zemljišča ter prispevka k stroškom urejanja stavbnega zemljišča
—	naslov in rok za vložitev pismenih ponudb
—	rok za sklenitev pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča
—	rok za začetek in dokončanje gradnje na stavbnem zemljišču
—	podatke o namembnosti objektov, ki jih bo dovoljeno graditi na stavbnem zemljišču skladno s prostorskim izvedbenim aktom
—	podatke o stopnji urejenosti stavbnega zemljišča
—	posebne pogoje za graditev objekta na stavbnem zemljišču, ki jih določa zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi
—	navedbo podatkov, ki jih morajo v ponudbi navesti ponudniki za pridobitev stavbnega zemljišča za graditev individualne stanovanjske hiše (7. člen odloka) in za gradnjo poslovnih objektov (9. člen odloka)
—	čas in kraj obravnave in izbire pismenih ponudb skladno z razpisanimi pogoji
—	druge pogoje določene skladno s politiko stanovanjske in druge graditve na območju ljubljanskih občin
Obrazce in druge podatke dobijo ponudniki pri skladu.
7.	člen
Ponudniki, ki se udeležijo javnega razpisa za pridobitev stavbnega zemljišča za graditev individualne stanovanjske hiše morajo v ponudbi navesti naslednje podatke:
—	stanovanjskih razmerah
—	socialnih razmerah
—	zdravstvenih stanjih
—	delovnih pogojih
—	namenskem varčevanju
—	neuspeli udeležbi pri že izvedenem javnem razpisu
—	zagotovilu delovne organizacije glede reševanja stanovanjskega problema delavca.
K podatkom iz tega člena ponudnik predloži ustrezne listine, ki jih določi v razpisu komisija za oddajo stavbnega zemljišča.
8.	člen
Merila za uvrstitev so:
a)	Stanovanjske razmere
1.	Imetniku stanovanjske pravice se prizna 10 točk za vsakega družinskega člana v stanovanju, če stanovanje ne ustreza standardom iz naslednje tabele.
Število	Stanovanjska
družinskih	površina
članov	v m* 1 2 3 4
1	32
2	45
3	58
4	70
za vsakega nadaljnjega •družinskega člana še 10 m2
Družinski člani po tem odloku so zakonec, otroci, posvojenci in drugi, ki jih je imetnik stanovanjske pravice po zakonu dolžan vzdrževati in so stalno prijavljeni pri imetniku stanovanjske pravice.
Točke
2.	Ni imetnik stanovanjske pravice	20
3.	Uporabnik oziroma lastnik stanovanja v
objektu, predvidenem za rušenje po prostorskem izvedbenem načrtu	20
b) Socialne razmere 1. Število družinskih članov
—	1	oseba	2
—	2	osebi	4
—	3	osebe	6
—	4	Osebe	8
—	5	oseb ali več	10
2.	Mlade družine z nepreskrbljenimi otroki.
Ta kriterij se upošteva pri tisti družini udeleženca, ki ima vsaj enega otroka in v kateri noben od zakoncev ne presega starost 30 let 8
3.	Skupni dohodek na družinskega člana
— do 30 % povprečnega OD na .zaposlenega
v SRS v preteklem letu	10
—	od 31 °/o do 40% poprečnega OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu	8
—	od 41 % do 50 % poprečnega OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu	6
c)	Zdravstveno stanje
—	invalidi	8
—	kronična ali težja bolezen člana skupnega
gospodinjstva	4
d)	Delovni pogoji
1.	Delo pod posebnimi pogoji
—	delo z beneficirano delovno dobo	6
—	delo s skrajšanim delovnim časom zaradi
težavnosti dela	4
2.	Oddaljenost sedanjega prebivališča od organizacije, kjer je ponudnik v delovnem razmerju
—	od 5—10 km	2
—	od 10—20 km	4
-1- nad 20 km	6
3.	Oddaljenost lokacije od delovnega mesta, kjer je ponudnik v delovnem razmerju
Točke
—	do 10 km	10
—	od 10—20 km	6
—	nad 20—30 km	4
—	nad 30 km	'	2
e)	Namensko varčevanje Doba varčevanja
—	že pretekli 2 leti varčevanja	4
—	že pretekla 3 leta varčevanja	8
—	že pretekla 4 leta varčevanja	12
—	nad 5 let varčevanja	16
f)	Lastna privarčevana sredstva Višina privarčevanih sredstev
—	do desetih poprečnih OD v Sloveniji za
preteklo leto	4
—	do dvajsetih poprečnih OD v SR Sloveniji
za preteklo leto	8
—	do štiridesetih poprečnih OD v SR Sloveniji za preteklo leto	16
—	nad štirideset poprečnih OD v SR Sloveniji za preteklo leto	28
g)	Neuspela udeležba pri že izvedenem javnem razpisu	6
h)	Zagotovilo delovne organizacije, glede reševanja stanovanjskega problema delavca	6
9.	člen
Pri javnem razpisu za oddajo stavbnih zemljišč občanom v uporabo za gradnjo poslovno stanovanjskih in poslovnih objektov lahko sodelujejo ponudniki, ki izpolnjujejo pogoje glede kvalifikacije za pridobitev dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti in v ta namen predložijo potrdilo občinskega upravnega organa, pristojnega za družbeno planiranje in gospodarstvo.
Pri javnem razpisu se smiselno uporabljajo merila iz 8. člena tega odloka (e., f. in g.), poleg tega pa imajo prednost ponudniki, ki že opravljajo, ali bodo opravljali obrtno dejavnost, opredeljeno kot deficitarno v posamezni občini in tisti, katerih dejavnost je opredeljena kot prioritetna z družbenim planom občine in je za njeno opravljanje podano pozitivno mnenje občinskega upravnega organa.
II.	POSTOPEK ZA ODDAJO STAVBNEGA • ZEMLJIŠČA
10.	člen
Stavbno zemljišče, za katero je bil objavljen javni razpis, odda komisija za oddajo stavbnega zemljišča ponudniku, ki zbere največje število točk iz prejšnjih členov tega odloka.
V primeru enakega števila točk na osnovi meril iz prejšnjih členov ima prednost pri pridobitvi stavbnega zemljišča občan, ki zbere večje število točk pri posameznem merilu na osnovi vrstnega reda posameznih meril.
11.	člen
Komisija za oddajo stavbnega zemljišča pismeno obvesti vse ponudnike, ki so se prijavili na javni razpis o izboru ponudnika, ki je zbral največje število točk določenih s tem odlokom.
12.	člen
Vsakemu ponudniku, ki ni bil izbran v postopku obravnave prispelih pismenih ponudb, je sklad dolžan dati na vpogled ponudbo tistega ponudnika, ki mu je bilo zemljišče oddano.
III.	NAČIN DOLOČITVE PLAČILA CENE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA IN SORAZMERNEGA DELEŽA STROŠKOV PRIPRAVE IN OPREMLJANJA
13.	člen
Stavbno zemljišče se odda proti plačilu cene tega zemljišča in sorazmernega dela stroškov za pripravo in sorazmernega dela stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča, ki jih mora poravnati investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja oziroma pred začetkom gradnje na podlagi priglasitve.
14.	člen
Sorazmerni del stroškov za pripravo in sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami sekundarnega omrežja se določi na podlagi poprečnih predvidenih stroškov priprave in opremljanja stavbnega zemljišča na območju mesta Ljubljane in se obračuna skladno z naslednjimi merili:
Zap.
št.
Vrsta stroška
Bazni faktor Parameter * 1 11
A. Za odkup in pripravo stavbnega zemljišča
Stroški za zemljišče
1.	Odškodnina za	zemljišče	0,04424
2.	Odškodnina za spremembo namembnosti
kmetijskega zemljišča	0,03048
3.	Stroški pridobivanja zemljišča
in zemljiško knjižni prepisi	0,00665
Skupaj strošld za	zemljišče	0,08137
Priprava stavbnega zemljišča
4.	Geodetski načrti	0,00460
5.	Geološke in ostale raziskave	0,00214
6.	Prostorski izvedbeni akti	0,01453
7.	Lokacijska dokumentacija	0,00360
8.	Koordinacijski načrti	0,00446
' 9. Projekti komunalnih naprav (idejni) 0,00574
10.	Rušenje objektov	0,01544
11.	Sanacija zemljišča	0,05716
12.	Prestavitev komunalnih naprav	0.00276
13.	Cenilni elaborati	0,00049
14.	Investicijski programi	0,00446
15.	Odškodnine za posevke	0,00197
16.	Odškodnina za objekte in selitve	0,13211
17.	Nadomestna stanovanja	0,07181
18.	Vzdrževanje praznih stanovanj	0,00142
19.	Ostali stroški ■	0,00079
20.	Operativna koordinacija pri pripravi
zemljišč	0,02351
Skupaj stroški za pripravo stavbnega zemljišča	0,34699
B. Za izgradnjo komunalnih in drugih objektov in naprav skupne in individualne rabe
Komunalni objekti in naprave skupne
rabe (sekundar)
21.	Makadamska cesta	0,03504
22.	Asfaltna cesta	0,06780
23.	Asfaltna cesta s pločniki	0,11328
24.	Zunanja parkirišča	0,04866
25.	Javna razsvetljava	0.03295
26.	Hortikulturna ureditev	0.02965
27.	Meteorna kanalizacija	0,05119
28.	Operativna koordinacija	0,02257
Skupaj stroški za komunalne ob j; ’
in naprave skupne rabe (sekundar)	0,29830
1 2_________________________ __________
Komunalni in drugi objekti in naprave individualne rabe (sekundar)
29.	Vodovodno omrežje
30.	Fekalna kanalizacija
31.	Plinsko omrežje
32.	Vročevodno omrežje
33.	Električno omrežje
34.	Telefonsko omrežje
35.	Operativna koordinacija
Skupaj stroški za komunalne in druge objekte in naprave individualne rabe Skupaj A. in B.
3 ■
0,03993
0,04975
0,03253
0,07274
0,03655
0,02359
0,01825
0,27334
1,00000
Planirana bazna cena za izračun prispevka, ki ga je dolžan plačati posamezni investitor, je določena na dan 31. 12. 1985 in znaša za parameter oziroma bazni faktor 1,00000 in za 1 m2 predvidene neto etažne površine, ugotovljene po JUS-UC 2-100 39.900 din/m2.
Sorazmerni del stroškov za odkup stavbnega zemljišča se določa z baznimi faktorji navedenimi pod zaporedno številko 1. 2. in 3. samo takrat, kadar dejanskega deleža ni možno realno ugotoviti. V vseh ostalih primerih se obračuna dejanska cena stavbnega zemljišča.
15.	člen
Bazna cena določena v prejšnjem členu se vsako leto valorizira skladno z indeksi za obračun razlike v ceni gradbenih storitev (ostalo nizka gradnja), ki jih ugotavlja Splošno združenje gradbeništva in industrije gradbenega materiala Slovenije. Bazno ceno določi letno s sklepom Skupščina mesta Ljubljane.
Bazna cena se valorizira tudi med letom in sicer tako, da se trimesečno ugotovljeni indeksi podražitev interpolirajo na datum plačila.
Za vsa izvršena plačila je bazna cena na dan plačila fiksna in se investitorju ne sme več valorizirali Valorizira se samo neplačani del stroškov.
16.	člen
Glede na namembnost gradnje in ugodnost posamezne lokacije se bazni faktor povečuje ali zmanjšuje s korekcijskim faktorjem na naslednji način:
—	za več družinsko stanovanjsko gradnjo, šole, vrtce, trgovine za osnovno preskrbo in ostale objekte družbenega standarda, znotraj večjih sosesk se upošteva bazni faktor brez korekcijskega faktorja;
osnova za izračun je neto površina predvidenega objekta.
—	za poslovne objekte se upošteva bazni faktor
povečan na korekcijski faktor 1,50;	x
osnova za izračun je neto etažna površina predvidenega objekta.
—	za garažne objekte se upošteva bazni faktor zmanjšan na korekcijski faktor 0,50;
osnova za izračun je neto etažna površina predvidenega objekta. •
—	za individualno stanovanjsko gradnjo se bazni faktor za skupne stroške odkupa stavbnega zemljišča upošteva brez korekcijskega.faktorja;
osnova za izračun je površina dodeljenega stavbnega zemljišča.
—	za individualno stanovanjsko gradnjo se bazni faktor z,a skupne stroške priprave stavbnega aemljiščs zmanjša na korekcijski faktor 0.25;
osnova za izračun je površina dodeljenega stavbnega zemljišča.
—	za individualno stanovanjsko gradnjo se bazni faktor za opremljanje stavbnega zemljišča poveča na korekcijski faktor 1,20;
osnova za izračun je neto etažna površina predvidenega objekta.
—	za adaptacije in dozidavo s katero se pridobijo nove površine se bazni faktor zmanjša na korekcijski faktor 0,50;
osnova za izračun je neto etažna površina predvidenega objekta. Isti korekcijski faktor se uporablja tudi za priključitev že zgrajenega objekta na posamezno komunalno napravo.
—	za poslovno industrijske objekte v poslovno industrijskih kompleksih se bazni faktor za skupne stroške, odkupa in priprave stavbnega zemljišča zmanjša na korekcijski faktor 0,50;
osnova za izračun je površina dodeljenega stavbnega zemljišča.
—	za poslovno industrijske objekte v poslovno industrijskih kompleksih se bazni faktor za stroške opremljanja poveča na korekcijski faktor 1,50;
osnova za izračun je neto etažna površina predvidenega objekta.
—	za izjemno ugodne lokacije se bazni faktor lahko poveča največ na korekcijski faktor 2,50. Predlog o višini korekcijskega faktorja poda komisija za oddajo stavbnega zemljišča, skladno z izdelanim investicijskim programom in območji določenimi z odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, upravnemu odboru sklada, ki odloči o višini korekcijskega faktorja.
IV.	KONČNA DOLOČBA
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi 'dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-4/86
Ljubljana, dne 18. julija 1986.
Predsednica
Skupščine mesta Ljubljane Nuša Kerševan 1. r.
1554.
Na podlagi 158. člena - zakona o splošni ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 21/82) 204. in 205. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Urdani list SRS, št. 35/82) ter 72. in 91. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/86) je Skupščina mesta Ljubljane na 3. seji zbora občin dne 17. julija 1986, na 3. seji zbora združenega dela dne 17. julija 1986 in na 3. seji družbenopolitičnega zbora dne 17. julija 1986 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o zakloniščih na območju ljubljanskih občin
1.	člen
V odloku o zakloniščih na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 21/83 in 27/84) se v 3. členu, v prvem odstavku beseda »hišna« nadomesti z besedami »zaklonišča v stanovanjskih zgradbah«.
Četrti odstavek se črta.
Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.
Dodata se nova peti in šesti odstavek, ki se glasita:
-Zaklonišča v stanovanjskih zgradbah so namenjena zaščiti prebivalcev m zaposlenih v teh zgradbah.
Družinska zaklonišča so namenjena zaščiti prebivalcev družinske stanovanjske hiše.-
2.	člen
V	7. členu se spremenita drugi in tretji odstavek in se glasna:
-Pri izdelavi urbanističnih in prostorske izvedbenih aktov je treba upoštevati pogoje za gradnjo zaklonišč in načrt gradnje javnih zaklonišč.
Na prostorske izvedbene akte ie treba pridobiti predhodno soglasje mestnega upravnega organa pristojnega za ljudsko obrambo.«
3.	člen
V	10. členu se v prvem odstavku črtajo besede -kot samostojne objekte«.
V	drugem odstavku se besedi »hišna zaklonišča« nadomestita z besedilom -zaklonišča v stanovanjskih zgradbah in družinska zaklonišča.«
4.	člen
V	12. členu se v prvem odstavku za besedo -stavb« dodata novi besedi -oziroma prostorov«.
Tretji odstavek se spremeni in se glasi:
»Za stavbe iz prvega odstavka tega člena se ne štejejo manjši objekti, v katerih se ne zadržujejo ljudje, in prostori, ki se po zakonu o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih ne štejejo za poslovni prostor.«
5.	člen
V	13. členu se besedilo drugega stavka spremeni in se glasi:
»V tem primeru morajo investitorji ali organizacija, ki' komunalno ureja zemljišča zagotoviti pogoje za graditev skupnega zaklonišča.«
6.	člen
V	17. členu postane zadnji stavek besedila nov drugi odstavek.
7.	člen
V	21. členu se doda novi prvi in drugi odstavek, ki glasita:
»Družbeni investitorji obvezno gradijo zaklonišča v I., TI. in III. coni ogroženosti, zasebni investitorji pa v I. in II. coni ogroženosti.
Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Skupščine mesta Ljubljane lahko v posameznem primeru izjemoma odloči, da družbenemu investitorju ni potrebno graditi zaklonišča v III. coni ogroženosti.«
Sedanji prvi, drugi, tretji in četrti odstavek postanejo tretji, četrti, peti in šesti odstavek 21. člena.
8.	člen
V	26. členu se v petem odstavku beseda -Hišna« nadomesti z besedilom »Zaklonišča v stanovanjskih zgradbah«.
9.	člen
V	30. členu se črta tretji odstavek in zadnji stavek četrtega odstavka.
Dosedanji četrti in peti odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
10.	člen
V	31. členu se v drugem stavku prvega odstavka črtajo besede »od stanarin in najemnin«.
Četrti odstavek se spremeni in se glasi:
»Prispevek za zaklonišče iz prvega in tretjega odstavka tega člena se ne plačuje, če je bii plačan prispevek iz 30 člena tega odloka, če je v zgradbi zgrajeno zaklonišče osnovne, dopolnilne ali močnejše zaščite ali če obstaja obvezpost gradnje zaklonišča na podlagi soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga izda mestni upravni organ pristojen za ljudsko obrambo.*
V	petem odstavku se besede -ki ga plačujejo občani« nadomestijo z besedilom »iz tretjega odstavka tega člena«.
11.	člen
V	33. členu se v prvem odstavku beseda »hišna« nadomesti z besedilom -zaklonišča v stanovanjskih zgradbah, družinska zaklonišča*.
V	3. alineji se za besedami »strupene snovi« doda beseda »druge ekološke oporečne snovi«.
12.	člen
V	37. členu se za besedama -vzdrževanjem zaklonišč- doda besedi »ter prenovo«, besedilo »upravni organi, določeni s splošnimi predpisi« nadomesti z besedilom »mestni upravni organ pristojen za inšpekcijsko nadzorstvo«.
13.	člen
38.	člen se spremeni in se glasi:
»Investitorji, ki so bili dolžni graditi zaklonišče
po potrjeni investicijsko tehnični dokumentaciji, morajo. plačati prispevek za zaklonišče, če je mestni upravni organ pristojen za ljudsko obrambo oziroma za inšpekcijsko nadzorstvo ugotovil, da zaklonišče ni zgrajeno v skladu z odobrenim projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Mestni upravni organ pristojen za ljudsko obrambo lahko ugotavlja ali investitor gradi zaklonišče v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem in soglasjem mestnega upravnega organa pristojnega za ljudsko obrambo, v času od izdaje gradbenega dovoljenja do izdaje uporabnega dovoljenja za objekt.
Višina prispevka se odmeri v skladu z določili
30.	člena tega odloka.
Rok za plačilo tako odmerjenega prispevka ne sme biti daljši od šest mesecev.
Obveznost plačila prispevka iz prvega odstavka tega člena zastara v roku pet let od dneva ugotovitve pristojnega organa, da investitor ni zgradil zaklonišča v skladu z odobrenim projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja. V teni primeru pristojna občinska uprava za družbene prihodke odmerja investitorju letni prispevek za zaklonišča po določbah tretjega odstavka
31.	člena odloka o zakloniščih na območju ljubljanskih občin.«
14.	člen
39.	člen se spremeni in se glasi:
»Mestni upravni organ pristojen za ljudsko obrambo lahko zavrne predračunsko vrednost objekta, če je starejša od enega leta ali če ugotovi, da je prenizka glede na projektirani objekt.
V	primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ali če investitor ne predloži predračunske vrednosti objekta, mestni upravni organ pristojen za ljudsko obrambo, določi vrednost objekta na podlagi povprečne gradbene cene določene s predpisom, ki določa povprečno gradbeno ceno stanovanj na območju ljubljanskih občin.«
15.	člen
V	40. členu se v prvem odstavku številka »5.000« nadomesti s številko »20.000« in številka »30.000« nadomesti s številko »150.000«.
V drugem odstavku se številka »2.000" nadomesti s številko »10.000« in številka »10.000« nadomesti s številko »35.000«.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Z denarno kaznijo od 10.000 do 35.000 se kaznuje za prekršek lastnik ali upravljalec stanovanjske ali družinske zgradbe v kateri je zaklonišče, če ne vzdržujejo zaklonišča v skladu s 26. členom tega odloka.«
16.	člen
Statutarno-pravna komisija določi prečiščeno besedilo odloka.
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-1/86
Ljubljana, dne 17. julija 1986.
Predsednica
Skupščine mesta Ljubljane
Nuša Kerševan 1. r.
IDRIJA
1555.
Na podlagi 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) in 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne
16.	julija 1986 in seji zbora krajevnih skupnosti dne
17.	julija 1986 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Idrija za leto 1985
1.	člen
Potrdi še zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Idrija za leto 1985, katerega sestavni del je tudi zaključni račun sredstev rezerv občine Idrija posebnih računov, ki se vodijo pri SO Idrija in posebnih partij žiro računa proračuna.
2.	člen
Doseženi prihodki in odhodki čunu za leto 1985 so znašali:
I.	Proračun
—	prihodki v letu 1985
—	odhodki v letu 1985
—	presežek prihodkov
po zaključnem ra-dln
238,882.756,55
224,600.593,40
14,282.163,15
II. Sredstva rezerv —	prenesena sredstva iz leta —	prihodki v letu 1985 —	odhodki v letu 1985 —	presežek prihodkov	1984	din 704.169 2,368.472 1,300.000 1.772.641
III. Sredstva posebnih računov —	prenesena sredstva iz leta 1984 —	prihodki v letu 1985 —	odhodki v letu 1985 —	presežek prihodkov		6.307.336 123,378.151 122,470.172 7,215.315
IV. Sredstva posebne partije proračuna —	prenesena sredstva iz leta —	prihodki v letu 1985 ' — odhodki v letu 1985 —	presežek prihodkov	Z. R. 1984	2,656.841 4,266.656 4.561.073 2.362.424
3 člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna v znesku 14,282.163,15 din se prenesejo kot prihodek proračuna v leto 1986.
4.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev rezerv občine Idrija v znesku 1,772.641 din se prenese kot prihodek računa sredstev rezerv v leto 1986.
5.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnih računih posebnih računov v znesku 7,215.315 din se prenese kot prihodek posameznih posebnih računov v leto 1986.
6.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu posebnih partij žiro računa proračuna v znesku 2,362.424 din se prenese kot prihodek posebne partije žiro računa proračuna v leto 1986.
7.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-15/84
Idrija, dne 17. julija 1986.
Predsednica Skupščine občine Idrija
Ivica Kavčič 1. r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Idrija za leto 1985
Zap. št.	Prihodki	Znesek v din	Zap. št.	Splošni razpored prihodkov	Znesek v din
i	Davki od dohodka in oseb. doh.	80,979.169.00	1	Sred. za delo upravnih organov	159,535.313,50
2	Prometni davek	94,491.893,50	2	Negospodarske investicije	92.548,50
3	Davek na prih. od premoženja		3	Sredstva za ljudsko obrambo in	
	in premož. pravic ter drugi davki	2,037.142,00		družbeno samozaščito	5,711.000,00
4	Takse	8,231.880,00	4	Sredstva za intervencije v go-	
5	Prihodki po p os. predpisih in pri-			spodarstvo	3)421.177,50
	hodki organov	10,244.805,75	5	Sredstva za družbene dejavnosti	23,865.129,50
6	Prihodki od drugih DPS — do-		6	Druge splošne potrebe	17,424.001,50
	polnilna sredstva republike In od-		7	Sred. za splošno kom. rabo	8,571.000,00
	stopljeni prih.	36,642.000,00	8	Izločena sredstva	2,599.695,00
7	Prenesena sredstva iz preteklega		9	Drugi odhodki	3,380.727,90
	leta	6,255.866,30			
	Skupaj	238,882.756,55		Skupaj	224,000.503,40
1556.
Na podlagi 261. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/(15), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73, 1/82, 2/86) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79, 11/81, 8/82) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 16. julija 1986 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. julija 1986 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1985
1.	člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1985.
2.	člen
Zaključni račun izkazuje:
—	obremenitve
—	plačila
—	zaostanek
3.	člen
Zaključni račun obsega:
—	bruto bilanco
—	bilanco
—	pregled skupno doseženega prometa
—	pregled dolgov i^i preplačil zavezancev na dan 31. 12. 1985
-7- poročilo strokovne komisije o pregledu zaključnega računa
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-4'86
Idrija, dne 17. julija 1986.
Predsednica Skupščine občine Idrija
Ivica Kavčič 1. r.
1557.
Na podlagi drugega odstavka 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83 in 24/85), drugega odstavka 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82),
32.	člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38'81), drugega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76 in 15/84), drugega odstavka 51. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38'82). tretjega odstavka 290. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 35/82) ter 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 16. julija 1986 in zbora krajevnih skupnosti dne 17. julija 1986 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti materialne
proizvodnje v občini Idrijo
T. člen
V odloku o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje v občini Idrija (Uradni list SRS, št. 1/86) se v 2., 3., 4., 5., 6. in 7. členu datum 30. 6. 1986 spremeni na 31. 12. 1986.
2. člen
Odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 402-22/85
Idrija, dne 17. julija 1986.
Predsednica Skupščine občine Idrija
Ivica Kavčič 1. r.
1558.
Na podlagi 206. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79), je Skupščina občine Idrija na seji družbenopolitičnega zbora dne 16. julija 1986, na seji zbora združenega dela dne 16. julija 1986 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. julija 1986 sprejela
ODLOČBO
o poimenovanju muzejskega oddelka NOB v Cerknem po partizanski bolnišnici Franja
1
Muzejski oddelek NOB v Cerknem se poimenuje v »Muzej partizanske bolnišnice Franja«.
2
Ta odločba velja takoj.
St. 022-12/86
Idrija, dne 17. julija 1986.
Predsednica Skupščine občine Idrija
Ivica Kavčič 1. r.
KAMNIK
1559.
Na podlagi 185. člena ustave SR Slovenije in 238. in 24. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 6/8G) je Skupščina občine Kamnik na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela In zbora krajevnih skupnosti dne 16. julija 1986 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA
občine Kamnik
1.	člen
Prvi odstavek 40. člena statuta se spremeni tako, da po novem glasi:
din
180,662.592
176,014.951
4,647.641
»Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, socialnega varstva. in zdravstva, odločajo enakopravno z zbori skupščine občine, kadar skupščina občine odloča o vprašanjih iz njihovega področja.«
2.	člen
' 67. člen statuta se spremeni tako, da po novem glasi:
»Pri določanju politike urbanizacije in prostorskega urejanja občinska skupščina z družbenimi plani in prostorskimi izvedbenimi akti daje poseben poudarek varstvu okolja, pri- tem pa upošteva človekove biološke, kulturne, gospodarske in druge potrebe in družbene koristi.«
3.	člen
Drugi odstavek 220. člena statuta se spremeni tako, da po novem glasi:
»INDOK služba je organizirana kot posebna enota v okviru Strokovne službe Skupščine občine Kamnik.«
4.	člen
Te spremembe in dopolnitve statuta občine Kamnik začnejo veljati osmi dan pq objavi v Uradnem
listu SRS.
: St. 020-26/85
Kjurmik, dne 16. julija 1936.
Predsednik Skupščine občine Kamnik
Anton Ipavic 1. r.
1560.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 4. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1930 fUradni list SRS. št. 43/85) in 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS. 'št. 9/82), na skupnem zased•miu' zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. julija 1986 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za- intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986
1.	člen
V 1. členu odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 (Uradni list SRS. št. 43/85) se stopnja 0,5 nadomesti s stopnjo 0,35 “/o.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-17/86
Kamnik, dne 16. julija 1986.
Predsednik Skupščine občine Kamnik
Anton Ipavic 1, r.
1561.
Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18<84), 44. člena navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) ter 91. in 179. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 6/86) je Skupščina občine Kamnik na 4. seji zbora združenega dela dne
16.	julija 1986 in na 4. seji zbora krajevnih skupnosti dne 16. julija 1986 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta B 21 Spodnji Utok
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt B 21 Spodnji Utok, ki ga je izdelal Biro Kamnik — Zavod za urejanje prostora pod št. 51/85 v septembru 1985 in na osnovi javne razgrnitve in obravnave dopolnil v maju 1986.
2.	člen
Meja območja zazidalnega načrta poteka iz severovzhodnega vogala zemljišča pare. št. 423/1 proti zahodu, kjer v dolžini 58 m zaoktene proti jugozahodu, deli pare. št. 423/1 in se naveže na njen jugozahodni vogal. Od tod poteka. proti jugozahodu tn deli pare. št. 935/2 (voda), se obrne proti jugu in v razdalji 38 m južno od jezu pri DO Stol ostro zavije proti vzhodu, se naveže na jugozahodni vogal pare. št. 432/1, poteka po njem južni meji, nadaljuje po južni meji pare. št. 432/2, se v dolžini 31 m obrne proti jugu. deli pare. št. 434 in 436/1 ter se naveže na jugozahodni vogal pare. št. 896/2, poteka po njeni severni meji in v dolžini 15 m skrene diagonalno preko nie, se naveže na zahodni vogal pare. št. 412. poteka 20 m po njeni zahodni meji	proti jugovzhodu,	jo	nato deli	in	nadaljuje potek	tako. da deli pare	št.	411. 410.	409.	408
in 407. koder se naveže na vzhodni vogal slednje. Od tod skrene vzhodno pravokotno	na	obvoznico, preko
pare. št. 942	(obvoznica), se v	razdalji 9 m	od	osi
obvoznice proti vzhodu obrne na sever, poteka vzporedno z osjo cestišča in se v točki, ki je na nasprotni strani izhodiščne točke glede na os obvoznice pravokotno zasuče proti zahodu in vrne v izhodiščno točko. Vse parcelne številke se nahajajo v k. o. Volčji potok.
Območje obsega površina v skupni izmeri 29 ha 29 a 8 m2.
3.	člen
Zazidalno območje je namenjeno postopni preselitvi proizvodnje in poslovnoprodajne dejavnosti delovne organizacije Utok iz obstoječe lokacije v starem mestnem jedru Kamnika na obravnavano območje.
Pri izgradnji in urejanju je upoštevati urbanistični pogoj, da je celotni kompleks oblikovan tako, da ob upoštevanju tehnološko pogojenih rešitev izhaja iz sledečih konceptualnih osnov
—	centralno formiran vstop v območje z obvoznice:
—	razmejitev proizvodnega dela usnjarne s čistilno napravo od »čistejšega« . kompleksa konfekcije in skupnih služb;
—	navezava območja na rekreacijski predel ob Kamniški Bistrici s kvalitetnim prehodom, od proiz-
vodnega dela, preko poslovnega dela in zelenega prehoda (interna rekreacija, parkovna ureditev);
—	navezava območja na cestno omrežje (obvoznica) in železniško omrežje (matični industrijski tir z dostavnim tirom).
Izgradnja in urejanje upošteva kriterije čimvečje izrabljenosti obstoječega prostora, varovanje bivalnega in delovnega okolja, funkcionalne postavitve objektov, naprav in rekreacijskih površin v sozvočju z okoljem in enotne obdelave celotnega kompleksa.
Pri izgradnji in urejanju obravnavanega območja je obvezno upoštevati sledeče arhitektonsko-obliko-valske pogoje:
A.	Objekti:
a)	usnjarna:
—	tlorisni gabarit objekta je 195 m X 120 m, vertikalni gabarit P oziroma P + 1; fasada je enotne obdelave, smer slemena sever—jug, vratne in okenske odprtine so obdelane po enotnem oblikovalskem principu,
b)	skupne službe in konfekcija:
—	tlorisni gabarit objekta je 60 m X 72 m, vertikalni gabarit K + P + 2 oziroma P + 2 (vzhodni del);
fasada je enotne obdelave, streha ravna (peščeni prodec), vratne in okenske odprtine so oblikovane po enotnem oblikovalskem principu,
c)	objekti čistilne naprave:
—	tlorisni gabarit objekta črpališča in predči-ščenja je (10 + 16,80) m X 6,50 m, vertikalni gabarit prilagojen tehnologiji,
—	tlorisni gabarit objektov izravnave in usedalnika je 35,25 m X 12,0 m oziroma 6,0 X 12,0 m (zgoščevalec blata), vertikalni gabarit prilagojen tehnološkemu procesu,
—	tlorisni gabarit upravno-programskega objekta z dehidracijo blata je 24,0 m X 12,0 m, vertikalni gabariti prilagojen tehnološkemu procesu,
—	tlorisni gabarit objektov biološkega čiščenja je 5 X 4,0 m (asanacija) oziroma 0 13,0 m (naknadni usedalnik), vertikalni gabarit prilagojen tehnološkemu procesu,
d)	objekt energetske postaje:
—	tlorisni .gabarit je 7,0 X 10,0m, objekt je pritličen, fasada je usklajena z okoliškim objektom,
e)	skladišče vnetljivih snovi:
—	tlorisni gabarit je 10 m X 7,50 m, vertikalni gabarit je 4,0 m, objekt je pritličen, delno vkopan, fasada in kritina prilagojena objektu usnjarne, smer slemena sever—jug,
f)	gostinsko-rekreacijski objekti ob brvi čez Kamniško Bistrico:
—	tlorisni gabarit je 010,0 m, objekt je pritličen; oblikovanje je prilagojeno funkciji objekta in specifiki okolja zelene poteze ob reki
g)	centralni lovilec olja:
—	tlorisna površina lovilca znaša 67 m2, objekt je pod nivojem terena;
h)	dvonamensko zaklonišče:
—	tlorisni gabarit je 12,0 X 27,75 m, objekt je pritličen.
B.	Zunanja ureditev:
a)	vse vozne površine so asfaltirane, razen parkirnih površin, ki so obdelane s travnatimi ploščami; dostopne površine k objektom so obdelane v ploščah in pranega prodca; kolesarske steze in pešaški hodniki ob obvoznici so asfaltirani, sprehajalne poti ob reki in znotraj parkovno-rekreacijskih ureditev so v peščeni izvedbi
b)	športna igrišča, zelenice ter parkovne ureditve morajo biti urejene v skladu z namembnostjo
c)	javne zelenice in hortikulturne ureditve rekreacijske poteze ob reki so urejene v skladu s tipiko obvodnega območja, pri čemer je obvezno ohranjati avtohtonost območja.
4.	člen
Komunalno opremljanje območja se izvaja na sledečih osnovah:
— Kanalizacija je zasnovana v ločenem sistemu ter usklajena s širšo zasnovo celotnega kanalizacijskega sistema. Sanitarna voda je ločeno vodena do »S« kanala in dalje na centralno čistilno napravo Domžale—Kamnik. Tej vodi se priključi tudi na industrijski čistilni napravi prečiščena tehnološka voda. Meteorna voda se razdeli na meteorno vodo s streh in meteorno vodo z asfaltnih površin. Prva se vodi preko preskolovov direktno na odhodni kanal, druga se zbira in vodi v lovilec olja in maščob ter odtod na odvodni kanal in dalje v Kamniško Bistrico.
— Vodovodno omrežje sanitarne in požarne vode se priključujejo na obstoječi cevovod PVC DN 225 na lokaciji ob šolskem centru in nadaljuje s cevovodom enakega profila, ki bo zagotavljal zahtevane pretoke in pritiske.
— Hidrantno omrežje je speljano okoli objektov z dvema krožnima zankama. Predvideni so podtalni hidranti v razdalji 60,0 m.
— Tehnološka voda se dovaja iz črpališča ob Kamniški Bistrici.
— Porabnik NN napetosti se priključuje na RTF Kamnik preko soseske B17. V ta namen se izvede VN dovod od RTP Kamnik do TP Utok.
— Javna razsvetljava se deli na splošno (osvetljevanje komunikacij) in interno na objektih za osvetljevanje dvorišč m manipulacijskih površin. Prižiga-lišče je treba izvesti ob priključku na TP (za splošno razsvetljavo), za interno pa v objektu.
— PTT razvod se priključi ATC Bakovnik, preko brvi čez reko. in zazidalnega območje B 17.
— Semaforizacijo je izvesti v križišču povezoval-nice z vhodom v tovarniško območje.
— Vročevodno omrežje je priključeno na magistralni cevovod, ki poteka po desnem bregu Kamniške Bistrice v višini jezu pri DO Stol. Od tod poteka po brvi čez reko, se razdeli za potrebe žage DO Stol in DO Utok in se s (severnim krakom priključi na objekt usnjarne.
— Smeti se zbirajo v 600 litrskih kontejnerjih na vnaprej določenih mestih in odvažajo.
5.	člen
Ustrezni pogoji za zaščito okolja pred onesnaženjem s tehnološkimi odplakami se zagotove z izgradnjo interne čistilne naprave na južnem delu območja z dispozicijo na centralno čistilno napravo Domžale— Kamnik. Na podlagi tehnološkega načrta je pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja obvezno upoštevati potrebne zaščitne ukrepe.
Investitor je ob izdelavi projektne dokumentacije dolžan zagotoviti ustrezne zaščitne ukrepe za preprečevanje prekomernega hrupa v naravnem in bivalnem okolju, prekomerne emisije dima, prašnih delcev žvepla in drugih snovi.
6.	člen
Zazidalni načrt se Uvaja v treh etapah.
Prva etapa obsega območje obvoznice z ureditvijo križišča (funkcionalna enota I), vstopni plato (funkcionalna enota II) z uvozno rampo in energetsko postajo, del parkirnih površin (funkcionalna enota III), del proizvodnega objekta usnjarne s pripadajočimi internimi prometnimi površinami (funkcionalna enota V), pripadajoči del čistilne naprave (funkcionalna enota VII), visokovodni nasip z rekreacijskimi površinami (funkcionalna enota VIII, IX, XI) ter pripadajoča infrastrukturna omrežja in sicer pare. št. 942, 424/1, 424/2, 424/3 ter dele pare. št. 411, 412, 896/2, 433/4, 433/2, 436/1,	436/2,	433/1,	432/1,	432/2,	430, 431/1,
431/2, 429, 428, 427/2, 425, 935/2, 402, 403, 404, 405, 406, 407, 408, 409, 410, 411, 434, 423/1, 422, vse k. o. Volčji potok.
Etapa vključuje rušitev obstoječega stanovanjskega objekta na pare. št. 433/4, lesene lope na pare. št. 896/2, leseno-betonske lope na pare. št. 436/1 ter lesene brunarice na pare. št. 431/2 vse k. o. Volčji potok.
Druga etapa obsega izgradnjo preostalega dela objekta usnjarne (funkcionalna enota V) in čistilne naprave (funkcionalna enota VII) ter pripadajoče infrastrukturno omrežje, in sicer na delu pare. št. 402, 403, 404, 405, 406, 407, 408, 409, 410, 411, 433/2, 433/4, 434, 433/1, 432/1, 432/2, 431/1, 431/2, 428, vse k. o. Volčji potok.
Tretja etapa obsega izgradnjo objekta skupnih služb in konfekcije s pripadajočim internim dvoriščem, izstopom v rekreacijsko območje (funkcionalna enota VI), pripadajoči del parkirnih površin (funkcionalna enota IV) ter izvedbo industrijskega tira (funkcionalni enoti IX, X), s pripadajočim infrastrukturnim omrežjem in sicer deli parcelnih št. 429, 427/2, 425. 935/2, 429 vse k. o. Volčji potok.
7.	člen
Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi etapi oziroma drugi etapi izvajanja prostorskega izvedbenega načrta je enaka dosedanji, pri čemer za njih veljajo obstoječi režimi, s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki so nujni za nemoteno realizacijo predhodne etape.
8.	člen
i	Investitorji in izvajalci so dolžni zagotoviti:
—	zgraditev objektov v skladu z določili prostorskega izvedbenega načrta oziroma nemotenega tehnološkega obratovanja,
—	zgraditev vseh podzemnih komunalnih naprav sočasno (oziroma predhodno) z izgradnjo samih stavbnih in površinskih objektov, oziroma zgraditev vseh potrebnih podzemnih objektov, ki omogočajo kasnejšo vgraditev komunalnih naprav,
—	zgraditev objektov in naprav, ki zagotavljajo ukrepe navedene v 5. členu tega odloka,
—	zgraditev posamezne etape sočasno, z eventualnimi zaostanki pri izgradnji industrijskega tira,
,	— dokončanje izvajanja začete etape z vsemi ,
elementi, pred pričetkom izvedbe sledeče etape izvajanja prostorskega izvedbenega načrta.
9.	člen
Odstopanja od predpisanih gabaritov so dovoljena od 200 cm v vertikalni, 300 cm v horizontalni smeri in do 500 cm za komunalno infrastrukturo.
Za industrijski tir in objekte v območju čistilne naprave (funkcionalne enote VII, IX, X) so dovoljene
večje tolerance, ki so pogojene s podrobnejšimi tehnološkimi rešitvami, kar bo določeno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Sprememba namembnosti zemljišč, objektov in naprav ni dovoljena.
10.	člen
Zazidalni načrt je delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, samoupravnim organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri Komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnik, na sedežu krajevne skupnosti Volčji potok in Biroju Kamnik — Zavodu za urejanje prostora.
11.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija Občinskega inšpektorata Kamnik.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
St. 020-49/86
Kamnik, dne 16. julija 1986.
Predsednik Skupščine občine Kamnik
Anton Ipavic 1. r.
1562.
Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84), 44. člena navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS. št. 14/85) ter 91. in 179. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 6/86) je Skupščina občine Kamnik na seji zbora združenega dela dne 16. julija 1986 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 16. julija 1986 sprejela
ODLOK
o sprejetju ureditvenega načrta R1 gramoznica
1.	člen
Sprejme; se ureditveni načrt za območje gramoznice R1 SGP Graditelj na levem bregu Kamniške Bistrice, ki ga je izdelal Biro Kamnik, Zavod za urejanje prostora pod št. 68/85 v juniju 1985 in na osnovi javne razgrnitve dopolnil v maju 1986.
2.	člen
Meja območja ureditvenega načrta poteka po naslednjih parcelnih mejah vse k. o. Godič:
na jugu deli zemljišče pare. št. 306, 307, kjer se zaobrne na sever- in poteka po zgrajenem robu bodoče ježe preko zemljišč pare. št. 1003, 281/2, 278, kjer se na južni meji zemljišča pare. št. 282 obrne na vzhod in poteka po isti meji, v podaljšku prestopi obstoječo komunikacijo pare. št. 1001 in poteka po njeni vzhodni meji proti severu.
Na razdalji 18 m severno od križišča meja prestopi cesto (pare. št. 1001) in poteka po severovzhodni meji isto proti jugu, kjer v križišču deloma seka zemljišče pare. št. 361 in 399/3 ter se priključi na jugovzhodni vogal pare. št. 359/2. Od tod poteka po
južni meji zemljišča pare. št. 359/1, delu jugovzhodne meje pare. št. 334, prestopi pot pare. št. 1006-1 ter zajame vzhodni del pare. št. 333. Z južne meje zemljišča pare. št. 333 zavije proti jugu, prestopi pot pare. št. 1004 in poteka po zahodni meji bodoče obratne ceste tako, da deli zemljišča pare. št. 328/1, 326, 324 in 315 ter se priključi na obstoječo pot pare. št. 1004, poteka po zahodni meji iste, jo prestopi v stičišču z južnim vogalom pare. št. 315 in poteka po zahodni meji pare. št. 306 do svoje izhodiščne točke.
3.	člen
Območje je namenjeno izkoriščanju gramoza za potrebe gradbene dejavnosti SGP Graditelj.
4.	člen
Pri izgradnji in urejanju je upoštevan urbanistični koncept, ki sloni na konceptualnem ohranjanju generalne poteze obstoječe vzhodne ježe Kamniške Bistrice. Urbanistično-arhitektonska zasnova temelji na sanaciji obstoječe gramoznice in premiku ježe proti vzhodu do obstoječe dovozne poti h kmetijskim površinam.
Dovoz k izkoriščevalnemu območju je omogočen z dveh strani, z zahoda preko obstoječih obratov separacije SGP Graditelj (interni dovozi) in s severa po obstoječi sanirani komunikaciji.
Ob izgradnji in urejanju je obvezno upoštevati sledeče arhitektonsko-oblikovalske pogoje:
a) Ceste in poti:
—	vse ceste in poti na območju so v makadam
izvedbi, z utrjenimi bankinami,
—	glavne komunikacije na severu in na zahodni strani so širine 5,0 m
—	dovozna pot h kmetijskim površinam na vzhodu je širine 3,0 m, z obojestranskimi utrjenimi bankinami širine 0,5 m.
. b) Zelene površine:
—	vse površine (razen cestnih) se po zaključenem izkoriščanju gramoznice vrnejo kmetijstvu,
—	brežine območja se oblikujejo v skladu z zasnovo zelenih površin in zasade z orehi, kot elementi hortikulturnega oblikovanja, ki so prisotni na že obstoječi ježi,
—	kmetijske površine nižje (končne) terase se spremene v njive, travnike in sadovnjake v skladu s tem odlokom.
5.	člen
Komunalno opremljanje območja ni potrebno, vse potrebe vezane na komunalno opremljanje je obvezno vezati na obstoječi lokaciji sedanje separacije, kjer se izvajajo' na sledečih osnovah:
—	odpadne vode- za pranje agregata je obvezno pred izpustom v Kamniško Bistrico čistiti v usedalniku,
—	menjavo olja, pranje, manjše remonte ter pretakanje goriva je obvezno vršiti na betonski, ploščadi, s katere je meteorna voda speljana preko lovilca olj v usedalnik.
6.	člen
Ureditveni načrt se izvaja v desetih etapah.
Prva etapa zajema območje v katerem se, nahajajo naslednja zemljišča oziroma deli zemljišč pare. št. vse v k. o. Godič: 1001. 361, 359/3, 359/2, 1003/1, 294/2, 294/1, 293, 292, 291, 290, 295, 296, 297, 1004, 333, 328/2, 328/1, 326, 298, 1005, 288, 289, 299, 325.
Druga etapa zajema območje pare. št. oziroma del pare. št.: 289, 288, 299, 300, 301, 325, 324, 1001, 1004, vse k. o. Godič.
Tretja etapa zajema naslednje pare. št. oziroma dele: 324, 325, 300, 301, 302, 303, 288, 289, 1001, 1004 vse k. o. Godič.
Četrta etapa zajema naslednje pare. št. oziroma dele: 324, 325, 1004, 303, 302, 288, 289, 1001, vse k. e. Godič.
Peta etapa zajema naslednje pare. št. oziroma dele parcel: 324, 325, 1004, 302, 303, 304, 305, 288, 289, vse k. o. Godič.
Šesta etapa zajema naslednje pare. št. oziroma dele parcel: 324, 325, 1003, 1004, 304, 305, 287, 286, 289, 288, 1001, vse k. o. Godič.
Sedma etapa zajema naslednje pare. št. oziroma dele parcel: 324, 325, 314, 1004, 286, 287, 285, 284 in 1001, 1003, vse k. o. Godič.
Osma etapa zajema naslednje pare. št. oziroma dele parcel: 315, 314, 1004, 307, 284, 283/1, 283/2, 282, vse k. o. Godič.
Deveta etapa obsega naslednje pare. št. oziroma dele pacel: 315, 306, 1004, 1003, 283/2, 282, 281/1, 239, 276, vse k. o. Godič.
Deseta etapa obsega naslednje pare. št. oziroma dele: 307, 1003, 1004, 282, 281/1, 280/1, 279, 278, 280/2 in 281/2 vse k. o. Godič.
'	7. člen
Reku Iti vacija območja zajema celotno območje
gramoznice s tem, da se prične s sanacijo takoj po končanem odkopavanju predhodne etape.
Novoformirana ježa se prekrije s travnatimi rušami, ki jih dobimo pri odkrivanju obstoječe ježe novega odkopnega bloka. Dno gramoznice je obvezno prekriti s humusom, ki ga dobimo pri odkrivalnih delih.
i
S pričetkom del na novi etapi se lahko prične šele takrat, ko se izkoriščanje na predhodni etapi zaključuje in je etapa pred njo že usposobljena za kmetijsko rabo.
8.	člen
Začasna namembnost zemljišč, ki jih posamezne etape izvajanja ureditvenega načrta še niso zajele, ostane nespremenjena.
9.	člen
Investitor in izvajalci so dolžni zagotoviti:
—	realizacijo vseh določil iz 5. člena tega odloka,
—	izvedbo posameznih etap v celoti, s tem da se zemljišče po končanih delih sanira in prekrije s humusom debeline 0,50 m ter vzpostavi stanje zemljišča primerno za kmetijske površine,
—	sanacijo brežin v naklonu 1:2 z zaoblitvijo zgornjega in spodnjega robu končne brežine,
—	sprotno rekultivacijo — sanacijo s tem, da se prioritetno prične sanirati obstoječi del gramoznice, z oblikovanjem končne brežine in dna na predvideni koti, razprostiranjem humusa in zasaditvijo dreves,
—	primanjkljaj takšnega žasipnega materiala za sanacijo obstoječega dela, ki ne bo škodljiv za okolje in podtalnico (brez organskih primesi in strupov),
—	izvedbo vseh dovoznih poti v celoti.
10.	člen
Med investitorjem in KS Godič se sklene poseben sporazum o medsebojnih odnosih lastnikov zemljišč in investitorjem o načinu pridobitve zemljišč.
11.	člen
Odstopanja od predvidenih gabaritov pri posameznih etapah so možna do 2 m v horizontalni smeri in do 1 m v vertikalni. Sprememba namembnosti zemljišč, objektov in naprav ni dovoljena.
12.	člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, samoupravnim organizacijam in skupnostim pri Komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnik, na sedežu krajevne skupnosti Godič in Biroju Kamnik — Zavodu za urejanje prostora.
13.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija Občinskega inšpektorata Kamnik.
14.	člen
Ta odlok začne 'veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
St. 020-48 86
Kamnik, dne 16. julija 1986.
Predsednik Skupščine občine Kamnik
Anton Ipavic 1. r.
1563.
Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18 84). 44. člena navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS. št. 14'85) ter 91. člena st..: da občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 6/86) je Skupščina občine Kamnik na 4. seji zbora združenega dela dne
16.	julija 1986 in na 4. seji zbora krajevnih skupnosti dne 16. julija 1986 sprejela
ODLOK
e sprejetju zazidalnega načrta za del zazidalnega območja B 3 Novi trg z oznako BS 3 in BC 4 1 2
1.	člen
Sprčjme se zazidalni načrt za del območja B 3 Novi trg z oznako BS 3 in BC 4, ki ga je izdelal Urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana, Kersnikova 9, v decembru 1985, pod št. 3131 ter na osnovi javne razgrnitve in obravnave dopolnil v marcu 1986.
Zazidalni načrt obsega območje, ki je določeno s srednjeročnim družbenim planom občine Kamnik za obdobje 1986—1990.
2.	člen
Meja zazidalnega načrta poteka na S čez del parcel 1125/2 in 1120, nato pa po vzhodnem zunanjem robu parcel 1118. 1108. 1102. 1097'2 preko parcele 1095 tčr po zunanjem robu parcele 1094 in 1093 do poti. ki vodi do gozda. S dd omenjene poti se v zazidalni
načrt vključujejo še parcele 1091, 1090/2 in deli parcel 1159/1, 1090/1. Meja nato sledi poti 160 m proti gozdu in se ob gozdnem obronku obrne proti S ter poteka ob vzhodnem zunanjem robu parcel 1049, 1051/2, 1039, 1035/2, 1035/3, 1038/1, 1037/5 do poti na parceli 1479/1. Od tu poteka po zunanjem južnem robu parcele 1058/2 in seka del parcele 789. Meja se nadaljuje ob zunanjem vzhodnem delu parcel 791/1, 791/3, 790/2, 793/2, seka parcelo 794/1, 795/1, 795/3 ter se obrne proti zahodu na parceli 795/28, seka obstoječo gozdno pot in se nadaljuje po zunanjem vzhodnem robu parcel 795/18. Nato obkroži parcelo 795/19 in 795/20, zavije proti Z ob robu parcele 802. 803, obkroži parcelo 799 in poteka ob južni zunanji meji parcele 812/12 nato se obrne proti S in poteka ob parcelah 804/6, 812/9, 804/7, 788/1, obkroži parcelo 814/8 ter se nadaljuje ob poti na parceli 814/14, 1476/1 proti S.
Tu ves čas poteka ob trasi obstoječe poti, ki povezuje Novi trg—Perovo, do parcele 1072/1, kjer se ob parcelni meji obrne proti Z do obvoznice. Nato poteka ob obvoznici proti S in se zaključi na parceli 1125/2.
3.	člen
Prostorske pogoje za realizacijo zazidalne zasnove določajo:
—	zazidalna situacija, ki določa pogoje za funkcionalne in oblikovalske rešitve območja
—	funkcionalne in oblikovalske rešitve objektov in naprav
—	rešitve prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter omrežja Zvez.
4.	člen
Zazidalna situacija, ki določa pogoje za funkcionalne in oblikovalske rešitve območja, prikazuje:
—	razporeditev objektov in odprtih prostorov
—	njihovo okvirno namembnost
—	njihovo velikost oziroma površino
—	pripadajoče funkcionalne površine oziroma površine. ki bodo v zasebni rabi in njihovo ureditev
—	javne odprte površine po namenu in njihovo ureditev
—	ureditev zelenih površin
—	obnova in prizidki obstoječih objektov.
5.	člen
Zazidavo tvorijo bloki, sestavljeni iz dveh ali treh stopniščnih enot. Ležijo v- dveh nizih s podolžno osjo S—,1 in orientacijo stanovanj V—Z. Med obema nizoma poteka osrednja peš povezava, ki je dostopna iz zgornjih in spodnjih blokovnih enot, medtem ko se z zunanjih strani" bloki navezujejo na parkirišča in prometne površine V pritličju imajo stanovanja v bloku zunanje atrije, ki se odpirajo na obe strani in so za pol etaže dvignjeni nad teren, medtem, ko So zgornji in spodnji vhodi v kletni medetaži. Med blokom in parkirišči na zunanjih straneh so sekundarne vzdolžne peš poti.
Tlorisne dimenzije enega stopniščnega elementa so 33,6 m X max. 15,35 m oziroma minim. 10.70 m Dimenzije so vzete iz priloge idejnih projektov, ki jih je izdelal Urbanistični zavod Projektivni atelje. Celotni niz je pri dveh enotah dolg 67,20 m, pri treh enotah pa 100,8 m.
6.	člen
Funkcionalno zemljišče posameznega bloka je opredeljeno tako, da sega na notranji dvoriščni strani
do osrednje 3 m peš poti oziroma otroškega igrišča za
najmlajše, na zunanjih straneh pa do parkirišč. S m J jih omejujejo prečne peš poti. Vrtovi pritličnih stanovanj segajo na obeh straneh v globino max. 5 m.
7.	člen
V	zazidalnem območju je poleg obstoječe individualne zazidave predvidena še nova Grupirana je na 3 območjih:
a)	V od blokov na pobočju nad podaljškom Bevkove ceste z uvozom iz Bevkot/e ceste — 17 objektov
b)	J od blokov in Z od Palovške ceste na pobočju z uvozom od zgoraj iz Palovške ceste — 5 objektov
c)	skupina 3 objektov na ravnem terenu z dovozom iz S strani iz napajalne ceste, ki se posredno navezuje na Palovško cesto.
8.	člen
Na S delu osrednje peš povezave, ki se tu zaključuje v manjšo ploščad, je locirana trgovina osnovne preskrbe, zunanjih tlorisnih dimenzij max. 9 m X 14 m s toleranco ± 0,50 m. Okvirna' bruto površina je 250 m2 v pritlični etaži, kjer so prodajni prostori, prostori priročnega bifeja in skladiščni prostori s pripadajočimi hladilnicami.
V	mansardnem delu so rezervne površine za prostore KS, klubskih ali pogodbenih dejavnosti.
Funkcionalna površina sega na S do zemljišča zdravstvenega doma, na J in V do peš poti in na Z do parkirišč.
Oskrba trgovine je iz Palovške ceste po dovozu za parkirišča. Glavni vhod je predviden iz osrednje peš poti na J strani, za bife pa iz V peš poti Objekt bo pritličen z asimetrično dvokapno streho v naklonu SOd in 60°, ki na S strani sega deloma do tal. Kom-presorska postaja in strojnice prezračevalnih naprav morajo biti v sklopu objekta; kolikor bodo locirane na strehi objekta, mora biti izvedeno dušenje hrupa v skladu s predpisi. S od trgovine je locirano balinišče. Na tem območju med parkirišči na Z in peš potjo na V, je možno locirati tudi kiosk ali stojnico za potrebe trgovine. Prostor je neposredno povezan s ploščadjo pred trgovino, kamor se navezuje tudi bife trgovine.
9.	člen
Osrednja peš pot vodi na J do objekta VVZ za 86 otrok, z oddelkom za jasli za 14 otrok.
Objekt je pritličen in tlorisno razgiban. Okvirne tlorisne dimenzije so 47 m X 24 m s tlorisno površino ca. 680 m2. Igralnice so orientirane proti J in Z in imajo svoje interne atrije.
Dostop za otroke je iz S strani iz peš poti, ki je povezana z osrednjo peš povezavo ter pločniki Palovške in Bevkove ceste. Dovoz je urejen iz Palovške ceste do internega parkirišča in servisnega dela objekta.
Situacija objekta je narejena na osnovi že izdelanega projekta biroja za lesno industrijo v Ljubljani s soglasjem avtorja Štrukelj Milana, dipl. inž. arh. s tem, da se projekt ob izdelavi glavnega projekta višinsko prilagodi stanju na terenu.
10.	člen
Na območju zazidalnega otoka deluje tudi zdravstveni dom, ki je opredeljen že z lokacijsko dokumentacijskim dovoljenjem št. 351-333/82-5/50 ter v 1. fazi tudi že zgrajen.
V	okviru kompleksa zdravstvenega doma se pred-
vkh še lekarna z okvirno bruto zazidalno površino
400 m2. Objekt, se predvidi v podaljšku trakta D kjer so lociram fizioterapija in garaže Objekt je po.višinskih gabaritih enak traktu D, označenim v lokacijski dokumetaciji.
Obsega pritličje, nadstropje in mansardo Zaradi strmega nagiba terena je dostop v mansardni dei možen iz V dela iz podaljška Bevkove ceste, v kletni del pa je dostop direkten iz primarne vzdolžne peš poti Le-ta je preko nivojskih stopnic prečno pove-i mo tu li z zgornjo vzciol '-no peš ootjo.
V	kletni etaži se organizira prodajni prostor, v
1.	nadstropju in v mansardi pa skladiščni del.
11	člen
V	območju blokovne gradnje je locirano otroško igrišče za najmlajše in sicer na dvoriščni strani blokov bb glavni peš povezavi Otroško igrišče za predšolske otroke je tudi na območju VVZ. vendar je to namenjeno predvsem otrokom vrtca Med glavno peš cono in vrtcem ie še sankal:,če na naravni D'ežim. ki ima raven i/t ->k m mnogonamenski ploščadi (dim 30 m X 16 m) Sankališče m ploščad sta namenjen i tudi otrokom VVZ.
Igrišče za naimlajše jv opremljeno s peskovnikom, plezali in gugali ter klopmi oziroma mizami, ki so postavljeni na popločenih površinah.
12	člen
Zasnova zelenih površin cioloč-. ob t n- zasadit-v drevja ob parkiriščih, kot je označeno v grafični prilogi (zaščita pred soncem).
Javne zelenice je urediti kot parkovne površine s skupinami dreves, grmovnic in klopmi za počitek. Z grmovnicami je zasaditi tudi brežine ob vrtovih pritličnih stanovani i-er pas okoli pokritih prostorov za kontejnerje. Ob označenih urgentnih 'mteh se v širini 5 m ne sme saditi dreves in grmovnic.
13	člen
Funkcionalne in oblikovalske rešitve objektov in naprav določajo:
—	načela glede organizacije programa po etažah predvidenih objektov
—	okvirne etažne površine za posamezne programe
—	dopustne vjšine objektov
—	največje horizontalne gabarite objektov ter najmanjše obvezne odmike od sosednjih objektov in od javnih odprtih površin
—	smeri glavnih dostopov in dovozov
—	načela glede oblikovanja zunanjosti in, orientacije fasad.
14. člen
Blokovni nizi so sestavljeni iz 2 oziroma 3 stop-niščnih enot v zamiku, pri čemer je niz A prilagojen strmemu terenu, niz B pa ravnemu terenu. Stopniščna enota iz niza A ima 25 stanovanj, stopniščna enota iz niza B pa 24 stanovanj. V vseh enotah je skupno 197 stanovanj.
Enote iz niza A imajo 6 etaž in sicer dve kletni etaži, ki se odpirata s stanovanjskim delom proti Z po pobočju hriba, dve tipični etaži in dve mansardi. Glavni vhod je iz V strani v medetažo prve kletne etaže. V zasutem delu kleti so locirani shrambe, kolesarnica, toplotna priključna postaja in prostori za HS. Ob dvoriščnem vhodu je še prostor za otroške vozičke. Enota za ravni teren ima klet, pritličje, dve tipični etaži in dve mansardi. Vsi spremljajoči prostori so
organizacijah in skupnostih in ostali delovni ljudje in občani organizirani v krajevnih skupnostih na območju občine Kamnik (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) sklenili
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o združevanju sredstev za sofinanciranje programov potreb in razvoja krajevnih skupnosti v občini Kamnik v srednjeročnem obdobju 1986—1990
1 člen
S tem samoupravnim sporazumom se opredeljuje način sofinanciranja razvoja in potreb krajevnih skupnosti občine Kamnik, opredeljenih s programi skupnosti in dogovorom o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1936—1990.
2. člen
Sredstva zbrana na podlagi tega sporazuma, se bodo delila krajevnim skupnostim po naslednjih kriterijih'
a)	1/2 zbranih sredstev bo dodeljenih krajevnim skupnostim sorazmerno na število zaposlenih delavcev, ki živijo na območju krajevne skupnosti.
b)	1/2 zbranih sredstev bo na osnovi meril razdelil zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine.
Pri tej delitvi bodo imele prednost naložbe v osnovne m za življenje najvažnejše komunalne naprave ter objekti in tiste krajevne skupnosti, ki imajo svoje programe usklajene s SIS.
3 člen
Udeleženci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter drugi delovni ljudje in občani odvajajo sredstva v višini 0.20 "/o od čistega dohodka na osnovi bruto osebnega dohodka in lih plačujeic ob zaključnem računu na posebni račun pri SDK Kamnik.
4.	člen
Udeleženci v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih odvajajo sredstva v višini 0.20 "/n od čistega dohodka na osnovi bruto osebnega dohodka iz sklada skupne porabe.
Sredstva plačujejo udeleženci ob zaključnem računu na posebni račun pri SDK Kamnik.
5.	člen
Spremembe osnov in stopenj za združevanje sredstev se določajo z letnimi plani o izvajanju družbenega plana občine Kamnik, na osnovi katerih se izda sklep o načinu združevanja sredstev, ki se objavi v Uradnem listu SRS.
6.	člen
Ta samoupravni sporazum velja za srednjeročno obdobje od leta 1986—1990. Določbe samoupravnega sporazuma se v teku srednjeročnega obdobja lahko spremene po enakem postopku, kot velja za sprejem sporazuma.
7.	člen
Samoupravni sporazum postane veljaven, ko ga sprejme večina udeležencev. Samoupravni sporazum in ugotovitveni sklep o veljavnosti samoupravnega sporazuma se objavita v Uradnem listu SRS.
St. 402-7/86
Kamnik, december 1985.
1571.
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na 12. seji dne 16. julija 1986 sprejel naslednji
UGOTOVITVENI SKLEP
1.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik ugotavlja, da je samoupravni sporazum o združevanju sredstev za sofinanciranje programov potreb in razvoja krajevnih skupnosti v občini Kamnik v srednjeročnem obdobju 1986—1990 sprejela večina udeležencev in je s tem postal veljaven.
2.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma združujejo na podlagi 3. in 4. člena sporazuma ter letnega plana o politiki izvajanja družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1986—1990 v letu .1986 sredstva v višini 0,20 %> po osnovi bruto OD iz čistega dohodka ali sklada skupne porabe.
Sredstva se nakazujejo na račun št. 50140-842-015-82224 — sredstva za sofinanciranje programov KS SO Kamnik.
3.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 402-7/86
Kamnik, dne 16. julija 1986.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Kamnik Janko Gedrih 1. r.
1572.
Na podlagi 17. člena statuta Občinske zdravstvene skupnosti Kamnik je skupščina samoupravne interesne skupnosti na seji dne 23. aprila 1986 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Kamnik za obdobje 1986—1990 sprejet
1
Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Kamnik ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Kamnik za obdobje 1986—1990 sklenjen, ker ga je sprejela večina udeležencev sporazuma.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Kamnik, dne 24. julija 1986.
Predsednica skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Kamnik
Cvetka Cvek 1. r.
1573.
Na podlagi 25. člena statuta Občinske skupnosti
socialnega skrbstva Kamnik je skupščina samoupravne interesne skupnosti na seji dne 22. aprila 1986 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik za obdobje 1986—1990 sprejet
1
Skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik za obdobje 1936—1990 sklenjen, ker ga je sprejelo dve tretjini udeležencev sporazuma.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Kamnik, dne 24. julija 1986.
Predsednica skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik
Ivana Skamen 1. r.
1574.
Na pod.lagi 53. člena statuta Občinske skupnosti otroškega varstva Kamnik je skupščina samoupravne interesne skupnosti na seji dne 24. aprila 1986 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Kamnik za obdobje 1986—1990 sprejet
1
Skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva Kamnik ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Kamnik za obdobje 1986—1990 sklenjen, ker ga je sprejelo dve tretjini udeležencev sporazuma.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Kamnik, dne 24. julija 1986.
Predsednik skupščine
Občinske skupnosti otroškega varstva Kamnik Jože Mihelič' 1. r.
1575.
Na podlagi 14. člena statuta Občinske izobraževalne skupnosti Kamnik je skupščina samoupravni interesne skupnosti na seji dne 24. aprila 1986 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, da je samoupravni sporasum o temeljih piana Občinske izobraževalne skupnosti Kamnik za obdobje 1986—199* sprejet 1
1
Skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Kamnik ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Kamnik za obdobje 1986—1990 sklenjen, ker ga je sprejelo dve tretjini udeležencev sporazuma.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Kamnik, dne 24. julija 1986.
Predsednik skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Kamnik
Janko Blagšič 1. r.
1576.
Na podlagi 25. člena statuta Občinske raziskovalne skupnosti Kamnik je skupščina samoupravne interesne skupnosti na seji dne 7. maja 1986 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana	Občinske	raziskovalne	skupnosti	Kamnik	za
obdobje 1986—1990 sprejet
Skupščina Občinske raziskovalne skupnosti Kamnik ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana	Občinske	raziskovalne	skupnosti	Kamnik	za
obdobje 1986—1990 sklenjen, ker ga je sprejelo več kot polovica udeležencev sporazuma.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Kamnik, dne 24. julija 1986.
Predsednik skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Kamnik
Jože Homar 1. r.
1577.
Na podlagi 17. člena statuta Samoupravne interesne telesnokultume skupnosti Kamnik je skupščina samoupravne interesne skupnosti na seji dne 23. aprila 1986 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih piana Samoupravne interesne telesnokultume skupnosti Kamnik za obdobje 1986—1990 sprejet
1
Skupščina Samoupravne interesne telesnokulturne skupnosti Kamnik ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne interesne tdlesno-kulturoe skupnosti Kamnik za obdobje 1986—1990 sklenjen, ker ga je sprejelo dve tretjini udeležencev sporazuma.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Kamnik, dne 23. julija 1986.
Predsednik skupščine Samoupravne interesne telesnokultume skupnosti Kamnik
Anton Šuštar L r.
1578.
Na podlagi 26. člena statuta Kulturne skupnosti Kamnik je skupščina samoupravne interesne skupnosti na seji dne 24. aprila 1986 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Kulturne skupnosti Kamnik za obdobje 1986 do 1990 sprejet
. 1
Skupščina Kulturne skupnosti Kamnik ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Kulturne skupnosti Kamnik za obdobje 1986—1990 sklenjen, ker ga je sprejela večina udeležencev sporazuma.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Kamnik, dne 23. julija 1996.
Predsednica skupščine Kulturne skupnosti Kamnik
Marija Podobnik 1. r.
1579.
Na podlagi 14. in 18. člena statuta Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Kamnik je skupščina samoupravne interesne skupnosti na seji dne
27. jtriija 1986 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, da je sampupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Kamnik za obdobje 1986—1990 sprejet 1
1
Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Kamnik ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Karpnik za obdobje 1986 do 1990 sklenjen, ker ga je sprejela večina udeležencev sporazuma.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Kamnik, dne 24. julija 1986.
Predsednik skupščine Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Kamnik
Alojz Jerman 1. r.
LAŠKO
1580.
Izvršni svet Skupščine občine Laško je na podlagi 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na 7. seji dne 14. julija 1986 sprejel
SKLEP
o manjšem odmiku od zazidalnega načrta »Kolonov graben- Radeče
1
Sprejme se manjši odmik od zazidalnega načrta »Kolenov graben« Radeče (Uradni list SRS, št. 10/77).
2
Manjši odmik predstavlja dozidavo in rekonstrukcijo stanovanjskega objekta Pot na brod 5, Radeče in se bo izvedel na parcelnih številkah 174/36 in 174/37 po dokumentaciji Razvojnega centra Celje, št. LD 43/86.
3
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-17/86
Laško, dne 14. julija 1986.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine .	Laško
mag. Roman Matek 1. r.
1581.
Izvršni svet Skupščine občine Laško je na podlagi 82, člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na 7. seji dne 14. julija 1986 sprejel
SKLEP
o manjšem odmiku od zazidalnega načrta Komunalni center Radeče
1
Sprejme se manjši odmik od zazidalnega načrta Komunalni center Radeče (Uradni list SRS, št. 1/80).
2
Z manjšim odmikom se dopušča gradnja skladišča namesto dela predvidenih garaž in se bo Izvedel po projektu GIP Ingrad Celje, št. 1626/86, maj 1986.
3
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-542/83
Laško, dne 14. julija 1986.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Laško
mag. Roman Matek 1. r.
LENART
1582.
Na podlagi 294. in 300. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82, 1-53/83, 9-524/86) in 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17-836/79), 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35-1551/79), 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1-2/80),, 20. člena zakona o svo-
hodni menjave dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1-2/81), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35-1552/79), 20. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35-1550/79), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1-3/80 in 45-1947/82), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 27-1349/82), 68. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35-1549/79) v skladu z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33-1604/80 m 23-1005/83), je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. junija 1986 enakopravno s pristojnimi skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Lenart sprejela
ODLOK
o financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Lenart za obdobje
1986—1990
1.	člen
Delavci v združenem delu, delavci zaposleni pri občanih in civilnopravnih osebah ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim ugotavlja dohodek, oziroma temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim ugotavlja dohodek ter niso podpisali samoupravnih sporazumov o temeljih plana za obdobje 1986—1990 za:
—	skupnost otroškega varstva,
—	izobraževalno skupnost,
—	kulturno skupnost,
—	telesnokulturno skupnost,
—	skupnost socialnega skrbstva,
—	skupnost za zaposlovanje,
—	zdravstveno skupnost,
—	raziskovalno skupnost,
plačujejo prispevke za financiranje družbenih dejavnosti po prispevnih stopnjah, ki jih za posamezno obdobje glede na določila letnih resolucij o uresničevanju družbenega plana za obdobje 1986—1990 določi skupščina posamezne samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija ‘ 1986.
St. 420-4/80-9
Lenart, dne 24. j*tnija 1986.
PredseAiica Skupščine občine Lenart
I.	r.
Predsednik Skupščine občinske skupnosti socialnega varstva Lenart
Alfred Pirher 1. r.
Predsednik Skupščine občinske kulturne skupnosti Lenart
Edo Zorko 1. r.
Predsednik
Skupščine občinske izobraževalne skupnosti Lenart
Matija Gjerkeš 1. r.
Predsednik Skupščine občinske zdravstvene skupnosti Lenart
Telka Firbas 1. r.
Predsednik Skupščine občinske raziskovalne skupnosti Lenart
Talib AH-Shammary 1. r.
1583.
Na podlagi 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82, 1-53/83 in 9-524/86), 31. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in 32/85) in 10. člena odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 43-1826/85 in 5-289/86) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. julija 1986 sprejela naslednji
SKLEP
1
Skupščina občine Lenart daje soglasje k statutu sklada stavbnih zemljišč občine Lenart, ki ga je sprejel upravni odbor sklada na seji dne 17. junija 1986.
2
Ta sklep se objavi ▼ Uradnem Kstn SB6.
Žt. 06-1/86-4
Lenart, dne 17. julija 1986.
Predsednica
Skupščine občine Lenart Vida Savli L r.
1584.
V skladu z 31. členom zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84),in na podlagi 10. člena odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 43-1826/85 in 5-289/86) je upravni odbor sklada stavbnih zemljišč občine na svoji seji, dne 17. junija 1986 sprejel
STATUT
atittda stavbnih zemljišč občine Lenart
I.	SPLOŽNE DOLOČBE
1.	člen
S tem statutom se podrobneje ureja organizacija in delovanje Sklada stavbnih zemljišč občine Lenart
(v nadaljnjem besedilu: sklad) skladno z zakonom in odlokom o njegovi ustanovitvi.
2.	člen
Sklad je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki jih določa zakon, odlok o njegovi ustanovitvi in ta statut.
Ime sklada je: Sklad stavbnih zemljišč občine Lenart, p. o.
Sedež sklada je v Lenartu, Trg osvoboditve 7.
Sklad ima štampiljko okrogle oblike z besedilom: Sklad stavbnih zemljišč občine Lenart.
Sklad je vpisan v sodni register pri Temeljnem sodišču v Mariboru.
II.	ORGANI SKLADA
3.	člen
Organi sklada so:
1.	upravni odbor sklada.
2.	komisija za oddajanje stavbnega zemljišča.
3.	stalna ali začasna delovna telesa, ki jih ustanovi upravni odbor.
4.	člen
Upravni odbor je najvišji organ upravljanja sklada.
Upravni odbor opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sprejema statut sklada in druge splošne akte,
—	sprejema letne programe dela, finančni načrt in zaključni račun sklada,
—	sprejema investicijske programe urejanja stavbnih zemljišč,
—	poroča občinski skupščini o svojem delu in o izvrševanju nalog sklada,
—	predlaga občinski skupščini ukrepe za uresničevanje določene politike glede pridobivanja, urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč za graditev,
—	sklepa sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih občinskega upravnega organa, ki opravlja za sklad administrativno-tehnična in druga opravila,
—	imenuje predsednika in člane komisije za oddajanje stavbnega zemljišča,
—	daje splošne smernice za delo komisije iz prejšnje alinee,
—	odloča o ugovorih zoper odločitve komisije za oddajo stavbnega zemljišča o izboru ponudnika v javnem razpisu o oddaji zemljišča,
—	ustanavlja stalna ali občasna delovna telesa sklada,
—	sprejema druge akte in ukrepe ter obravnava druga vprašanja, ki se nanašajo na delovanje in poslovanje sklada.
5.	člen
Upravni odbor ima predsednika in 6 članov.
Predsednika in člane upravnega odbora imenuje za dobo dveh let občinska skupščina izmed svojih delegatov na način in po postopku, ki ga določa odlok o ustanovitvi sklada.
6.	člen
Upravni odbor dela na sejah.
Seje upravnega odbora sklicuje in vodi njegov predsednik
Predsednik upravnega odbora je dolžan sklicati sejo odbora, če to predlaga član upravnega odbora, komisija za oddajo stavbnega zemljišča ali funkcionar občinskega upravnega organa, ki opravlja za sklad administrativno-tehnična in druga opravila ali izvršni svet.
7.	člen
Predlog dnevnega reda za sejo upravnega odbora določi predsednik upravnega odbora v sodelovanju s funkcionarjem upravnega organa, ki opravlja za sklad administrativno-tehnična in druga opravila, oziroma v sodelovanju s tistimi, ki predlagajo sklic seje po tretjem odstavku 6. člena tega statuta.
8.	člen
Upravni odbor je sklepčen, če je na seji navzoča več kot polovica vseh članov, kolikor s tem statutom ni določeno drugače.
Predlog je sprejet na seji upravnega odbora, če je zanj glasovala večina članov, kolikor s tem statutom ni določeno drugače.
9.	člen
V	primerih, ko odloča upravni odbor o sprejemu statuta,' letnem programu dela, finančnem načrtu, zaključnem računu in o sporazumu, ki jih sklepa sklad, je sklepčen, če je na seji navzočih več kot dve tretjini vseh članov.
V	primerih iz prejšnjega odstavka je predlog sprejet, če je zanj glasovalo najmanj dve tretjini vseh članov.
10.	člen
O sejah upravnega odbora se vodi zapisnik, ki ga podpiše predsednik upravnega odbora in zapisnikar.
11.	člen
Predsednik upravnega odbora sklicuje in vodi sejo upravnega odbora, podpisuje akte, ki jih je sprejel upravni odbor, predstavlja in zastopa sklad v mejah pooblastil, ki jih določa odlok o ustanovitvi sklada ter opravlja druge naloge, ki jih določa ta statut in upravni odbor sklada.
V	odsotnosti predsednika upravnega odbora opravlja naloge predsednika član upravnega odbora, ki ga določi občinska skupščina.
12.	člen
Komisija za oddajanje . stavbnega zemljišča odloča o oddaji stavbnega zemljišča za graditev investitorjem.
Komisija ima predsednika in 4 člane ter prav toliko namestnikov.
Mandatna doba predsednika in članov komisije ter njihovih namestnikov traja dve leti in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani še za eno mandatno obdobje.
Predsednik in člani komisije ter njihovi namestniki so za svoje delo odgovorni upravnemu odboru sklada in skupščini.
13.	člen
Predsednika ter članes komisije in njihove namestnike imenuje upravni odbor sklada na predlog komisije za volitve in imenovanja občinske skupščine.
14.	člen
Komisija za oddajanje stavbnega zemljišča dela na svojih sejah, če njeno delo (postopek) ni urejeno drugače s predpisi občinske skupščine.
Komislija se sestaja, kadar je to potrebno.
Seje komisije sklicuje in vodi njen predsednik.
15.	člen
Komisija za oddajo stavbnega zemljišča je sklepčna, če je na seji navzoča večina članov oziroma
njihovih namestnikov.
Predlog na seji komisije je sprejet, če je zanj glasovala večina članov, kolikor s predpisi občinske skupščine ni drugače določeno.
16.	člen
Stalna ali začasna delovna telesa sklada se ustanovijo z nalogo, da spremljajo in proučujejo določena strokovna vprašanja iz delovnega področja upravnega odbora sklada ter da oblikujejo ustrezne predloge.
Delovna telesa iz prejšnjega odstavka imenuje upravni odbor sklada.
Upravni odbor sklada z aktom o ustanovitvi določi haloge delovnim telseom, spremlja njihovo delo in jih razrešuje.
III.	STROKOVNA SLUŽBA SKLADA
17.	člen
Adaministrativna in strokovna ter tehnična dela, ki so potrebna za delovanje sklada in izvajanje sklepov upravnega odbora, za delo komisij in delovnih teles sklada opravlja občinski upravni organ, ki ga določa odlok o ustanovitvi sklada.
Notranja organizacija upravnega organa, vrsta in obseg del, osnove in merila za zagotavljanje sredstev za delo, način koordiniranja dela ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti se uredijo s sporazumom, ki ga skleneta upravni odbor sklada in izvršni svet občinske skupščine. '
IV.	DEJAVNOST SKLADA
18.	člen
Sklad opravlja zlasti naslednje naloge:
1.	financira pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, ki so namenjena za kompleksno graditev,
2.	ureja stavbna zemljišča v naseljih in na drugih območjih namenjenih za kompleksno graditev,
3.	upravlja z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter razpolaga s temi sredstvi skladno s svojim finančnim načrtom,
4.	je investitor izgradnje nadomestnih objektov v zvezi s pridobivanjem stavbnih zemljišč v družbeno lastnino in urejanje stavbnih zemljišč, kadar se urejajo na podlagi investicijskega programa, ki ga sprejme sklad,
5.	opravlja tudi druge naloge, ki jih določa zakon in odloki občinske skupščine.
19.	člen
Sklad opravlja svoje dejavnosti po svojih organih, strokovni službi in organizacijah združenega dela.
20.	člen
Sklsd z vsakoletnim programom opredeli naloge, ki jih bo izvajal v tekočem letu.
Program nalog iz prejšnjega odstavka oblikuje sklad skladno s srednjeročnimi planskimi odločitvami občine in na podlagi letne resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine.
Letni program nalog sklada potrjuje občinska skupščina.
O izvrševanju nalog sklada poroča upravni odbor sklada občinski skupščini.
V.	FINANCIRANJE SKLADA
21.	člen
Sredstva sklada so:
1.	denarna sredstva, zbrana iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča,
2.	denarna sredstva pridobljena z oddajo stavbnega zemljišča v družbeni lastnini investitorjem,
3.	denarna sredstva, zbrana iz prispevkov investitorjev k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča,
4.	denarna sredstva zbrana iz prispevka iz čistega dohodka TOZD oziroma drugih skupnosti ter oseb, ki z lastnimi sredstvi opravljajo samostojno gospodarsko dejavnost,
5.	druga sredstva.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se združujejo na račun sklada in se uporabljajo za pridobivanje stavbnih zemljišč v družbeno lastnino, pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč po merilih in na način, ki so določeni z dogovorom o temeljih družbenega plana občine in družbenim planom občine.
22.	člen
Na podlagi meril iz drugega odstavka prejšnjega člena in programa nalog iz 18. člena tega statuta se s finančnim načrtom sklada opredelijo potrebna sredr stva za izvajanje programiranih nalog sklada ter višina sredstev za delovanje organov sklada in njegove strokovne službe.
23.	člen
Finančni načrt in zaključni račun sklada potrjuje občinska skupščina.
IV.	KONČNE DOLOČBE
24.	člen
Ta statut se lahko spremeni ali dopolni po postopku, ki velja za njegov sprejem.
25.	člen
Statut sprejme upravni odbor sklada in začne veljati, ko ga potrdi 'občinska skupščina.
Akt o potrditvi stauta, ki ga sprejme občinska skupščina, je njegov sestavni akt.
26.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 06-1/86-2
Lenart, dne 17. julija 1986.
Predsednik
upravnega odbora sklada
Janez Šijanec 1. r.
1585.
Na podlagi 28. in 29. člena zakona o varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37-1512/85) ter 367. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS. št. 4-258/81. 13-801/82 in 1-53/83) je Izvršni svet Skupščine občine Lenart na 10. seji dne 15. julija 1986 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja na območju občine Lenart
1.	člen
S to odredbo se določi višina pristojbin za vete-rinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja iz 17. in 21. člena in 1. in 2. odstavka 30., 32., 33. in 49. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76 in 67/80), 28., 2. točke 29. in 30. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37-1512/85), ter IV„ V, in VI. točke odloka o pristojbinah za zdravstvena spričevala in potrdila ter o kriterijih in merilih za določitev pristojbin za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja (Uradni list SRS, št. 43-1774/85).
2.	člen
Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov, preglede kopitarjev, parklarjev, perutnine in kuncev, za veterinarsko-sanitarne preglede živalskih proizvodov in živalskih surovin v predelavi, za dovoljenje za promet z mlekorn in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se na območju občine Lenart plačujejo naslednje pristojbine:
I. Za veterinarsko-sanitarni pregled kamionskih ali vagonskih pošiljk pri nakladanju, prekladanju in
razkladanju:
din
kamioni do 2 t	2.278
—	kamioni ali vagoni do 101	3.042
—	za vsako nadaljnjo	tono pa	še po	304
za letalske pošiljke	živih živali	7.582
Za kosovne pošiljke živih živali:
—	za kopitarje, govedo in jelenjad
(od komada)	874
—	za žrebeta, teleta, prašiče, drobnico, pse, mačke in drugo živo divjad ter druge
živali (od komada)*	343
—	za perutnino, golobe in druge ptice, kunce in druge male živali (za kamion ali
vagon)	1.513
—	za vsako vozilo z enodnevnimi piščanci in za kamionske in vagonske
pošiljke čebel	2.278
—	za pošiljke čebel — manjše za
za vsakih 10 panjev	874
—	za pošiljke rib, žab, polžev itd.
(od 1 tone)	1.232
—	za kosovne pošiljke perutnine, okrasnih in drugih ptičev, kuncev in drugih
malih živali (po komadu	oz.	kilogramu)	265
II.	Za pošiljke živalskih proizvodov, surovin živalskega izvora, krmil in živalskih odpadkov:
din
—	za kamion do 2 t	1.5J3
—r za kamion ali vagon	do	10 t	3.04?
—	za vsako nadaljnjo tono	304
—	za mleko (po ytpu ah kilogramu)	0,28
—	za kOs9Vne pošiljke živalskih
proizvodov, surovin živalskega javora,
krmil in živalskih odpadkov	874
—	za mast, zaseko, maslo, sire, med,
VOSek, jajca in d m go (po kilogramu ali
kom..)	7,89
—	za mleko (PO litru ali kg)	1,56
III.	Veterinarsko-saniterni pregledi pošiljk kppir lariev in parklarjev, kj se vodijp izven območja občine:
sc po živali	749
IV.	Veterinarsko-sanitarni pregledi pri nakladanju in razkladanju izvoznih in uvoznih pošiljk živali, živil živalskega izvora, živalskih proizvodov, surovin, odpadkov, valilnih jajc, iker, semena za umetno osemenjevanje in krmil:
din
—	za	pošiljko do 1 tone	3.744
—	za	pošiljko nad 1 tono	7.582
—	za	kosovne pošiljke	1.747
V.	Veterinarsko-sanitarni pregledi mesa, jajc, mleka, divjačine in njihovih izdelkov, rakov, školjk, žab, polžev, želv in iker, namenjenih za hrano ljudi:
—	v predelovalnicah mesa znašajo pristojbine po kg predelane hrane ali se nadzor dogovori 1,88 po pogodbi upoštevajoč čas, ki je potreben za stalni 'nadzor in 35»/o od vrednosti porabljenega časa ali pogodbe
—	v gostinskih obratih, prodajalnah živil živalskega izvora, v obratih družbene prehrane, skladiščih, pakirnicah, predelavah živil, v obratih kmečkega turizma, pri zasebnikih in na prireditvah se za veterinarsko-sanitarne preglede živali za zakol, divjačine, rib in drugih živil živalskega izvora določi pristojbina za vsako začetno uro porabljenega časa za opravljeni pregled — 2.808 din.
VI.	Za opravljanje veterinarsko-sanitarnega nadzora ali pregleda živali na živalskih sejmih, dogonih, razstavah in drugih javnih prireditvah za vsako začeto uro porabljenega časa — 2.803 din.
3.	člen
Za dovoljenja za promet s svežim mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za vsakoletno podaljšanje dovoljenja se določi letna pristojbina po vzorcu — 1.800 din.
Pristojbine zbere od kooperantov organizator odkupa mleka KZ Lenart in jih odvede na posebni račun ga zatiranje živalskih kužnih bolezni proračuna Skupščine občine Lenart do 1. 'avgusta v letu.
Lastnik molznic, ki ne oddaja mleka v zbiralnico — mlekarno, pa ga sam oddaja za javno potrošnjo, mora poleg pristojbine plačati še enkratni letni pregled krav molznic na TBC, stroške odvzema vzorca krvi ter preiskave vzorca za izključitev bolezni, bruceloza, kar znaša po kravi molznici — 1.800 din.
Pristojbina iri nastali stroški preiskav se zaračunajo lastniku molznic po opravljenih preiskavah.
4.	člen
Sestavni del pristojbin za pregled po 2. členu V. točke te odredbe je tudi pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede pri razkladanju in nakladanju živali, živalskih proizvodov in surovin.
5.	člen
Kadar doseže obračun pristojbin in kosovnih pošiljk pri istem transportnem sredstvu višino pristojbine za vagon, kamion ali letalo, se obračuna pristojbina za kamionske ali vagonske pošiljke.
6.	člen
Za plačilo stroškov, ki nastajajo z bakteriološkimi pregledi surovin, izdelkov, brisov rok, orodij in naprav in preglede izdelkov tn surovin na vsebnost pesticidov, soli težjih metalov ter antibiotikov ob izvajanju rednega veterinarskorsanitarnega nadzora v proizvodnji, skladiščenju (n prometa živil se (jedoči pavšalna mesečna pristojbina z& privatne mesnice v višini — 6JXH dinarjev.
Drugi koristniki veterinarsko-sanitarnih uslug iz tretjega odstavka V, točke 2. člena, plačajo stroške preiskav po. opravljenih preiskavah na podlagi posebnega sklepa sočasno s plačilom uslug za pregled.
7.	člen
Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali,' ki se zaradi klanja odpremijo v klavnico ter za živali zaklane v sili, ki so bile pred tem pregledane po pristojnem veterinarju, se pristojbina za pošiljko ne zaračunava.
8.	člen
Pristojbine plača naročnik usluge oziroma organi-zaci-ja, ki se ukvarja s prometom, proizvodnjo, predelavo ali skladiščenjem živali, surovin ali odpadkov živalskega izvora takoj po opravljenem pregledu oziroma izdaji dovoljenja ali se zaračunava mesečno po obračunu ali po pogodbi.
Pristojbine navedene v 2. členu te odredbe se lahko plačujejo tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita organizacija združenega dela, pri kateri se opravljajo veterinarsko-sanitarni pregledi in izvršni svet skupščine občine.
Nalog za izdelavo predloga pogodbe izda izvršni svet skupščine občine organizaciji, ki opravlja veteri-narsko-sanitarne preglede in ki izdaja dovoljenja.
9.	člen
Opravljanje pregledov, ki so taksativno našteti v
2.	členu, je treba prijaviti veterinarskemu inšpektorju oziroma pooblaščeni veterinarski organizaciji najpozneje 12 ur pred zaprošenim pregledom.
V primeru, če pošiljka oziroma predmet pregleda ni pripravljen za veterinarsko-sanitarni pregled, kot je bilo zaprošeno oziroma dogovorjeno, se poleg pristojbine zaračuna zamudnina za vsako začeto uro čakanja 2.280 din in jo je naročnik pregleda dolžan plačati organizaciji, ki izvaja nadzor.
Naročnik veterinarsko-sanitarnega pregleda lahko zahteva povrnitev škode, ki bi nastala, če delavec veterinarskega inšpektorata oziroma pooblaščene veterinarske organizacije po tem, ko je bilo sprejeto obvestilo pravočasno in delavec brez opravičila oziroma dogovora ni opravil pregleda v dogovorjenem času.
Za veterinarsko-sanitarne preglede, ki se morajo opraviti izven rednega delovnega časa se pristojbina poveča za 50 %>.
10.	člen
Sredstva plačana za pristojbine se zbirajo na posebnem računu za zdravstveno varstvo živali proračuna Skupščine občine Lenart in se razen sredstev zbranih po 3. in 6. členu te odredbe koristijo takole:
—	25 0/o ostane na računu za zdravstveno varstvo živali proračuna Skupščine občine Lenart,
—	75 °/o ostane za pokritje izdatkov oziroma stroškov, ki nastajajo z veterinarsko-sanitarnimi pregledi.
Pristojbine plačane po 3. in 6. členu se nakazujejo na postavko kot »drugi prihodki« navedenega računa. Posebne materialne stroške, ki vsebujejo prevozne stroške (kilometrino), stroške posebnih preiskav in stroškov izvedencev, zaračuna veterinarski zavod na podlagi opravljenega pregleda stranki, ki je zahtevala pregled.
11.	člen
Nadzor nad izvajanjem te odredbe opravlja veterinarski inšpektorat Medobčinske uprave inšpekcijskega nadzorstva občin Maribora, občine Lenart in občine Slovenska Bistrica.
12.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja na območju občine Lenart (Uradni list SRS, št. 9-525/86).
13.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Žt. 322-5/78
Lenart, dne 23. julija 1986.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart Franc Mencigar, inž. agr. 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD
1586.	^
Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in tretjega odstavka 200. člena v zvezi z drugim odstavkom istega člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 13/86) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 4. seji zbora združenega dela dne 10. julija 1986 in na 4. seji zbora krajevnih skupnosti dne 10. julija 1986 sprejela
ODLOK
o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje BS 6/2 — Stare Črnuče in dele ureditvenih območij BS 6/3 — Gmajna, BS 6/4 — Gmajna in BS 6/5 — Pod boršt
I.	SPLOŠNA DOLOČBA
1.	člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za ureditveno območje BS 6/2 — Stare Črnuče in dele ureditvenih območij BS 6/3 — Gmajna, BS 6/4 — Gmajna in BS 6/5 — Podboršt.
Prostorske ureditvene pogoje je izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem - LUZ, Kardeljeva ploščad 23, Ljubljana, pod št. 3315 v maju 1986.
II. OPIS MEJE OBMOČJA PO PARCELNIH MEJAH
2.	člen
Območje BS 6/2 — Stare Črnuče je na jugu omejeno s kamniško železniško progo, na severu s Titovo cesto, na vzhodu s kmetijskimi površinami, na zahodu pa se konča z znamenjem in Lukmanovo graščino.
Meja območja BS 6/2 poteka od severozahodnega vogala parcele 146/2 po severnih mejah parcel ob Titovi cesti: 146/1, 145/2, 992/4, 143, 142, 74/2, 74/1, 1013/7, 145/1, 74/7, 54/4, 74/5, 72/3, 70/1, 70/2, 68/4, 67/2, 67/3, 64/2, 993, 44/4, 103/2, 43/5, 43/6, 999/7, 17/3, 17/4, 15/1, 15/2, 15/3, 994/2. 14/2, 13/1, 994/1, 1/1, 2/3, 844/6, 844/8, 842/1, 841/1, 840/2, 839/1, 839/4, 838/2, 838/7, 838/80, 837/7, 837/1, 837/2; na parceli 836/3 se meja obme proti jugovzhodu in poteka po vzhodnih mejah parcel 836/1, 836/2, 837/5, 838/1, 838/5. 839/3, 840/4, 841/4, 841/6, 824/4, 842/5, 843/3, 844/9, 2/2, 845/4, 845/1, 845/3, 847/2, preko parcel 1003/1, 996/4, 1018/2, po severovzhodnih mejah parcel 849/2, 929/1, 927/2, po južni strani parcele
927/2, nato pa po severni strani železniškega nasipa in parcele 1013/1 ter preko jugozahodnega dela parcele 1035/5, vse k. o. Črnuče.
3.	člen
Območje BS 6/3 — Gmajna je na vzhodu omejeno s potokom Crnušmca, na zahodu z gozdno mejo in hribi Straža, Lačenberg. in Tabor, na jugu s Titovo cesto ter na severu z mejo daljnovodnega koridorja Kleče— Šoštanj—Beričevo.
Meja območja BS 6/3 poteka od jugozahodnega vogala parcele 168/3 preko parcel 178, 180/1, 190/2, 190/1 in 190/2, po zahodni meji parcele 190/3, preko parcele 191/2, po severni meji parcele 191/2, po severni in vzhodni meji parcele 191/1. preko parcele 184/2, po severni m vzhodni meji parcele 182, po vzhodnih mejah parcel 183/1 in 183/2. preko parcele 176/3. 128 939/1, 131, po severni strani parcel 132/1 in 93/1, po vzhodni meji parcele 122/3, po severni meji parcele 1019/1 (Pečarjeva cesta), preko parcel 121/2 in 93/4, po severni in vzhodni meji parcele 88, po južnih mejah parcel 98 in 98/1, preko parcel 98/2, 120/18, 120/19, 120/13, po zahodnih mejah parcel 120/21 in 120/5, preko parcel 120/6. 120/7 in 120/2, po južnih mejah parcel 120/12, 121/15. 121/10, 121/4, 121/3, 123/20, 123/11, 129/14, 123/34, 123/10, 123/12, 123/13, po vzhodni in južni meji parcele 125/3, po južni meji parcele 125/2. po zahodni meji parcele 125/4, po južni meji parcele 125/1, preko parcele 149/12, po južni meji parcele 223/3, preko parcele 223/2, po južnih mejah parcel 213/4, 213/3, 213/2 in 216/9, preko parcele 216/32, po južnih mejah parcel 216/33 in 216/6. po južni in severni meji parcele 216/21, po severnih mejah parcel 216/7, 216/5, 216/23, 216/15, 216/16, 216/17 in 216/18, po zahodni meji parcele 218/4, po zahodni in severni meji parcele 218/2. po severnih mejah parcel 218/3, 225/2, 225/3,- 226/5, 233/3, 234/1 in 239/4. preko parcel 990/1, 231/5, 327/1, 327/2, 329/2, 330 in 329/1, po južni, zahodni in severni meji parcele 331/1, preko parcele 332/4, po zahodni meji parcele 332/G, po zahodni, severni in vzhodni	meji parcele	332/2,	preko	parcel
325/1, 325/2, 325/3	in 323/1, po	severni meji	parcel
323/2, '322/2, 322/1, 318, 319/3, preko parcel 319/4, 319/5, 317/1,	317/8.	307/2.	307/1. 301/2,	301/3,	300/9,	300/3,
985/5, 295/18, 294/4. 299/15. 299/7, po sredini potoka Crnušnica vse do	Titove ceste	in po	južnih	mejah
parcel ob Titovi cesti: 110/7, 110/2, 110/5, 106/3, 985/2, 104/3, 102/4, 102/3, 987/3, 99/2 preko 97/5, 97/6, 97/3, 84/2, 83/2, 83/1, 92/5, 79/1, 75, 76, 141/5, 141/10, 141/11, 141/4,	141/9,	141/3,	141/15, 988,	149/2,	149/4,	154/7,
149/1,	149/5,	148/9,	148/1, 148/11,	157/1,	148/10,	148/6,
165/2, 167, 148/13, 166 in 176/4, vse k. o. Črnuče.
Določila tega odloka ne veljajo za območje med Cesto	Ceneta Stuparja, Primožičevo ulico in	Cesto
v Pečale. Meja tega območja	poteka	po vzhodnih
mejah parcel 240/3, 305/26, 240/5, 304/8. 304/3, 989/6, 241/76, 241/74, 241/72, 241/70, 241/69. 241/68, 241/67, 241/66, 230/6, 247/25, 247/23, 247/22, 248/7 in 247/30, po severnih mejah parcel 252/15, 1020/1, 1020/2 in 1020/3 ter op zahodni in južni meji parcele 985/2, vse k. o. Črnuče.
4.	člen
Del območja BS 6/4 — Gmajna, za katerega velja ta odlok, je na zahodu omejen s potokom Crnušnica, na severovzhodu z gozdno mejo hriba Hrastovec, na vzhodu z mejo glinokopa in opekarno Črnuče, na jugu s Titovo cesto ter na severu z mejo daljnovodnega koridorja Kleče—Šoštanj—Beričevo.
. Meja območja BS 6/4 poteka od stičišča Titove ceste in sredine potoka Crnušnica vse. do meje daljnovodnega koridorja, nato po južni strani daljnovodnega koridorja preko parcel 296/1. 296/2. 984/4, 485/10, 485/11, 485/12, 485/5, 4.85/6, 486, 497/4, 497/8, 497/12 in 497/10, po severovzhodnih mejah parcel 497/10,, 499/17, 499/18 in 506/8, po severnih mejah parcel 514/10, 515/4, 515/3, 515/2, 516/2, 516/3, 516-4, 516/5, 518, 517/1, 517/2, in 517/3, preko parcele 519/2, po vzhodnih mejah parcel 519/2, 523/3, 524/1 in 526/4, po' severnih mejah parcel 526/5 in 544/4. po vzhodnih mejah parcel 544/4, 544/3,	547/3,	547/3,	547/6,	546/1,	547/7 in 547/1, po
severni meji parcele 560/2, po južni meji parcele 548/2, preko parcel 548/7 in 567/8, po vzhodnih mejah parcel 567/9, 982/1, 558/1 in 982/14, po severnih mejah parcel 570/2.	570/1,	569/1.	569/10,	569/11, 569/12, 569/13, po
vzhodnih mejah parcel" 569/13. 567/5, 569T4, 592/6, 592/5, 592/2, 592/4. 593/1, 593/2 in 593/3 ter po južnih mejah parcel št 593'/3, 591/6,	589/5, 589/6, 588/15, 588/20,
588/13,	587/3,	586/30,	587/11,	586/3,	585/11, 585/13, 583/3,
579/1,	580/1,	581/3,	583/2,	574/3,	575/2, 578/3, 578/2,
578/1 in 578/5, vse k. o. Črnuče.
5.	člen
Del območja BS 6/5 — Podboršt, za katerega velja ta odlok, je na zahodu omejen z opekarno Črnuče, na vzhodu s Strniševo ulico, na severu z gozdno mejo hriba Hrastovec in na jugu s Titovo cesto.
Meja območja BS 6/5 poteka od jugozahodnega vogala parcele 603/1 po zahodnih mejah parcel 602/2, 603/5, 602/1, 598/12, 598/11, 598/10 in 598/9, preko parcel 598/20 in 598/19, delno po jugozahodni meji parcel 597/15, preko parcele 622/19, po severovzhodnih mejah parcel 566/5. 566/6, 524/7, 624/5 in 624/6, preko parcele 624/1, po severni meji parcele 624/3, preko parcel 624/8, 981/2 m 625/6. po severnih mejah parcel 626/3 in 626/5, preko parcel 627/7, 627/9, 627/3 in 628/2, po južnih mejah parcel 627/4, 627/5, 627/6, 627/10, 627/11, 633/33 in 633/34, po severni meji parcele 634/T, po severozahodni meji parcele 634/10, po vzhodnih mejah parcel 634/2 in 1114, op južnih straneh parcel ob Titovi cesti 633/32, 633/8, 633/9 in 631/24, preko parcele 1113 in po južnih straneh parcel 631/3, 631/20, 631/28, 631/5, 631/4, 630/3, 630/5, 630/8, 609/12, 609/3, 609/4, 619/16, 607/7, 981/2, 605/7, 605/8, 605/26, 605/18, 606/5, 605/4, 604/1, 604/9, 602/4 in 603/2, vse k. o. Črnuče.
III.	POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
6.	člen
V	območju BS 6/2 — Stare Črnuče je na delu, ki je v situaciji označen z A2, možno in nujno v skladu z zahtevami 2. stopnje varstvenega režima spomeniškega varstva:
—	nujna je ohranitev izvirnega stanja območja,
—	varovati je treba stavbno gmoto objekta, strešni naklon, kvaliteto kritine, oblikovanje napuščev in zatrepov in ostale detajle ter vse fasadne elemente,
—	dopustne so pri zidave, adaptacije in povečave objektov ter nadomestne gradnje objektov.
Povečave (prizidave, nadzidave) so dopustne samo do višine obstoječih objektov oziroma do višine sosednjih objektov, kolikor so le-ti višji. Ob izdelavi lokacijske dokumentacije je potrebno predhodno soglasje spomeniške službe.
V	območju sejmišča in nogometnega igrišča je dopustna gradnja funkcionalnega objekta (sanitarije, garderobe) v skladu z obstoječo arhitekturo.
Novogradnje so možne v območju na naslednjih parcelah: 8/1, 9/4, 9/2, 26/3, 33, 34, vse k. o. Črnuče.
7.	člen
V	območju BS 6/3 — Gmajna so dovoljene gradnje individualnih stanovanjskih objektov, nadzidave, adaptacije in prizidave obstoječih objektov, razen:
—	v območju, ki je v situaciji označeno z A1, kjer niso dovoljeni nobeni posegi v prostor,
—	v območju, ki je v situaciji označeno z A 3, kjer so dopustne le adaptacije, ki bistveno ne spreminjajo gabaritov objektov (zamenjava strehe, nujne funkcionalne dopolnitve: vetrolovi, sanitarije),
—	v območju, ki je v situaciji označeno z A 2, kjer e: dovoljeni gradbeni posegi le s predhodnim soglasjem p.istojne spomeniške službe.
Dovoljena je nadzidava obstoječe trgovine osnovne preskrbe, adaptacija kulturnega doma s kinodvorano ter izgradnja II. faze Zdravstvenega doma Črnuče.
8.	člen
V	območju med Titovo cesto in južnim pobočjem hribov Lačenberg in Tabor ]e dovoljeno povečevati obstoječe obrtne delavnice kot nujno funkcionalno dopolnitev obstoječih dejavnosti.
Vsaka povečava tehnologije mora biti utemeljena s potrebnimi ekološkimi mnenji (hrup, odplake) in v skladu s pogoji 7. člena tega odloka.
9.	člen
Območje med Titovo cesto in Simončičevo ulico je treba zavarovati za osrednje mestne dejavnosti od Ceste Ceneta Stuparja do meje, ki se ujema z vzhodno mejo parcele št. 89/1 k. o. Črnuče.
10.	člen
V	območju BS 6/4 — Gmajna so na območja, ki je omejeno s potokom Črnušnica, mejo daljnovodnega koridorja, gozdno mejo, mejo ureditvenih območij BR 6/2 in BP 6/3 — Belinka, južno mejo parcel, št. 593/1. 591/3, 589/3 in 588/2 k. o. Črnuče ter Cesto Ceneta Stuparja in Črnuško cesto, dopustne gradnje individualnih stanovanjskih objektov, prizidave in nadzidave ter funkcionalne dopolnitve stanovanjskih objektov pod enakimi pogoji kot v območju BS 6/3 — Gmajna (7. člen tega odloka).
11.	člen
Območje med Titovo cesto, potokom Črnušnica, območjem osnovne šole Maksa Pečarja ter vzhodno mejo parcel št. 574/1 in 575 k. o. Črnuče je namenjeno za osrednje mestne dejavnosti.
12.	člen
V	območju osnovne šole Maksa Pečarja je dovoljena gradnja prizidka z učilnicami in telovadnico ter ureditev spominskega parka narodnih herojev.
V	okviru obstoječe šole in povečanega dela je dovoljena le ureditev manjših igrišč ob južni strani šolskega objekta.
13.	člen
V	ureditvenem območju BS 6/5 — Podboršt so dopustne gradnje individualnih stanovanjskih objektov ter prizidave in nadzidave pod enakimi pogoji kot v območju BS 6/3 — Gmajna (7. člen tega odloka).
14.	člen
Na območju med Titovo cesto, Cesto na brežini in severno mejo parcele št. 60S/3 k. o. Črnuče veljajo
pogoji gradnje, ki so navedeni v 6. členu tega odloka za območje z oznako A 2.
15.	člen
Na objektih na parcelah (SOP Črnuče) št. 606/1, 606/2 in 606/8 k. o. Črnuče so dovoljena le nujna vzdrževalna dela.
Obstoječe območje je treba sanirati in ograditi s protihrupno ograjo.
Po preselitvi dejavnosti bo zemljišče možno uporabiti za spremljajoče dejavnosti stanovanjske soseske.
IV.	POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA TER ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV ALI NAPRAV IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
16.	člen
Pogoji oblikovanja novogradenj, adaptacij, prizidav in nadzidav v območjih BS 6/2, BS 6/3, BS 6/4 in BS 6/5 so naslednji:
—	vse novogradnje se morajo prilagoditi gabaritom obstoječe zazidave: max. K + P + 1,
—	nadzidave in prizidave ne smejo presegati na-r vedenega gabarita.
—	pri lociranju novogradenj je treba upoštevati predpisane odmike od' prometnih površin in se prilagoditi gradbeni črti sosednjih objektov,
—	tlorisne dimenzije novih individualnih objektov so dopustne v okviru velikosti okoli 9 X 12 m in so odvisne od velikosti funkcionalnega zemljišča,
—	končna skupna bruto etažna površina stanovanjskega objekta (brez kleti) ne sme presegati 40 °/» velikosti celotnega zemljišča,
—	možne so nadomestne gradnje dotrajanih stanovanjskih objektov s predhodnim strokovnim mnenjem,
—	pogoji gradnje za nadomestne objekte so enaki kot za druge novogradnje,
—	v območju spomeniške zaščite je treba upoštevati predhodno mnenje pristojne spomeniške službe.
17.	člen
Gradnja shramb ali drvarnic je dopustna samo pri tistih obstoječih stanovanjskih objektih, ki v sklopu objekta ali na njegovem funkcionalnem zemljišču teh prostorov nimajo.
18.	člen
Ograjč so dopustne le v obliki žive meje, ojačane z žično mrežo do max. višine 1,60 m,
19.	člen
Pogoji oblikovanja objektov v območju centralnih površin:
a)	trgovina:
—	pri nadzidavi obstoječe trgovine je treba upoštevati obstoječo tlorisno zasnovo objekta tako, da se v celoti ohrani obstoječa ploščad in parkirišče,
—	končna višina objekta je lahko max. K + P + 1,
—	pri izdelavi glavnih projektov je treba upoštevati arhitektonske prvine obstoječega objekta;
b)	kulturni (zadružni) dom:
—	z adaptacijo doma je možno dopolniti centralne dejavnosti (banka, kultura in podobno),
—	pri preoblikovanju objekta je treba zadržati arhitektonske prvine obstoječega objekta,
—	adaptacija objekta ne sme zmanjšati obsega zunanje ureditve pred objektom (ploščad s spomenikom in zelenico);
O

c)	zdravstveni dom:
—	povečanje zdravstvenega doma je možno na zahodni strani, vzporedno z obstoječim objektom, in arhitektonsko skladno z njim,
—	objekt II. etape je treba z zgrajenim objektom povezati z veznim hodnikom,
—	gabarit novega dela objekta mora biti enak obstoječemu objektu: K + P + 1,
—	novi del objekta mora biti min. 15 m odmaknjen od vzhodne fasade zadružnega doma,
, — obstoječe parkirišče, ki je na mestu predvidenega objekta II. etape, bo potrebno prestaviti na severno stran,
—	novo parkirišče mora biti odmaknjeno od stanovanjskih objektov min. 15 m;
d)	objekti za centralne dejavnosti ob objektu PTT:
—	glede oblikovanja stavbnih mas in arhitektonskih prvin ter obdelave fasad se morajo novogradnje prilagoditi obstoječemu objektu PTT,
—	gabarit: max. K + P+ 1,
—	prometno se morajo objekti navezovati na dovozno cesto na severni strani, ki je povezana s Cesto Ceneta Stuparja,
—	severno in vzhodno od predvidenih objektov je treba urediti parkirišče, ki bo izmenično, v skladu s predpisanimi normativi o dimenzioniranju površin za mirujoči promet,
—	fasade proti Titovi cesti je treba posebno kvalitetno oblikovati,
—	med novimi objekti in avtobusno postajo je treba urediti intenzivno zelenico,;
e)	osnovna šola Maksa Pečarja:
—	povečanje obstoječe šole je dopustno proti zahodu (učilnice) in proti jugu (telovadnica),
- — pri prizidavi učilnic je treba upoštevati tloris-, no zasnovo obstoječe šole,
—	oblikovanje stavbnih mas in arhitektonskih prvin mora biti prilagojeno obstoječemu objektu,
—	višinski gabarit prizidka učilnic mora biti e/iak. obstoječemu objektu.
—	prizidek z učilnicami je treba priključiti ha obstoječi objekt z vmesnim ožjim členom, kjer bodo pomožni prostori,
—	višinski gabarit telovadnice mora biti enak obstoječemu objektu,	^
—	v čim večji meri je treba upoštevati obstoječo zunanjo ureditev,
—	zaradi predvidene povečane šole je treba povečati funkcionalno zemljišče na južni strani tako. da bo južna meja zemljišča oddaljena 12 m od severne fasade stanovanjskega objekta Titova 371,
—	dostop je treba urediti na treh mestih: dvoje dostopov že obstaja (s Ceste Ceneta Stuparja), na jugu s Titove ceste pa je treba urediti peš dostop. Novo peš pot je treba speljati po zahodni strani funkcionalnih zemljišč stanovanjskih hiš Titova 3(37 in 369 do rokometnega- igrišča v širini 2,5 m;
f)	spominski park narodnih herojev:
—	v čim večji meri je treba zadržati hortikulturno ureditev obstoječega prostora, pri novih zasaditvah pa uporabiti krajevno značilne rastlinske vrste,
.— v parku ne sme biti ograj,
—	postavitev spomenikov je predvidena vzdolž peš poti, ki vodi ob severni strani šolskega kompleksa,
—	poti morajo biti tlakovane in opremljene z lesenimi klopmi,
—	vse poti morajo biti izvedene v enotnem nivoju brez stopnic.
20.	člen
V	območju varovalnega pasu Titove ceste je možno obstoječe objekte dograjevati le zaradi nujnih funkcionalnih dopolnitev in izboljšav obstoječega stanovanjskega standarda ter izvajati protihrupne izboljšave fasad in okenskih odprtin. Povečava zazidanih površin je možna do max. 10 °/o obstoječih površin.
21.	člen
Spomeniško-varstveni pogoji za oblikovanje objektov v območjih, ki so v situaciji označena z Al in A2:
—	varstveni režim 1. stopnje za posamične objekte pomeni varovati objekt v njegovi izvirni neokrnjeni podobi zunanjščine in notranjščine, po potrebi je možno objekt sanirati ali restavrirati,
—	varstveni režim 2. stopnje varuje stavbno gmo-
to objekta, strešno oblikovanje, fasadno členitev In strukturo ometa ter ostalo fasadno plastiko ter eventualne freske.	-
—	varstveni režim 3. stopnje varuje razmerja stavbne gmote, višinski gabarit, strešni naklon, arhitektonske ali slikarske fragmente na fasadi (po oznakah na situaciji).
V.	POGOJI KOMUNALNEGA UREJANJA OBMOČJA
22.	člen
V	območju BS 6/2, BS 6/3, BS 6/4 in BS 6/5 že obstaja komunalno omrežje, ki oskrbuje obstoječo zazidavo. Za potrebe še nepozidanih območij bo potrebno zgraditi novo sekundarno omrežje za:
—	kanalizacijo
—	vodovod
—	plinovod
—	elektriko
— PTT
Vsi novozgrajeni objekti se morajo obvezno priključiti na:
—	javno kanalizacijo
—	vodovodno omrežje
—	električno, omrežje
—	plinovod (dokler ne bo zgrajeno sekundarno plinsko omrežje, je začasno možno lokalno ogrevanje).
1.	Kanalizacija
23.	člen
Predvidena dopolnilna gradnja individualnih hiš v ureditvenih območjih BS 6/3, BS 6/4 in BS 6/5 bo priključena na obstoječo kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu tako, da bodo meteorne vode speljane v odprti odvodnik Crušnice in nekatere druge odprte odvodnike v skladu z zbirnim načrtom za kanalizacijo po projektu št. 3315/1 iz februarja 1985.
Obstoječi kanalizacijski zbiralnik odpadne vode za celotno območje Crnuče-Gmajna je dimenzije 0 30—40 in je priključen na čistilno napravo Črnuče. Kanalizacija poteka pod cestnimi površinami, prečka Titovo cesto in poteka dalje ob železnici do čistilne naprave.
Za gradnjo v še nepozidanih območjih BS 6/3 in B§ 6/4 je treba zgraditi novo sekundarno kanalizacijsko omrežje profilov 0 20—25 cm (grafična priloga 3 a).
2.	Vodovod
24.	člen
Obstoječi napajalni vodi so za predvideno gradnjo v še nepozidanih območjih premajhnega profila, razen
tega pa je instalacija tudi dotrajana. Zato bo potrebno pred priključenjem te gradnje na vodovodno omrežje zgraditi primarni vodovod profila 0 300 tako, da bo oskrba z vodo za obstoječe naselje in predvideno dopolnilno individualno gradnjo v naselju nemotena..
Območja, ki nimajo ustreznega vodovodnega omrežja, bo potrebno opremiti s sekundarnimi vodovodi profila 0 100 in 150 mm.
Predvideni primarni vodovod 0 300 mm bo priključen ob križišču črnuške vpadnice in servisne ceste na obstoječe omrežje, potekal, bo pod železniško progo, čez Titovo cesto in preko potoka Čmušnica skozi Gmajno po Cesti Ceneta Stuparja do obstoječega vo-dohrama. Ža ta vodovod je izdelana lokacijska dokumentacija LD 32227 z dne 21. 11. 1985 (grafične priloge 3 a, 10 a, 10 b).
3.	Plinovod
25.	člen
Plinovod bo služil kot primarni vir energije za kuhanje in pripravo sanitarne vode. Omogočiti je treba organizirano oskrbo že pozidanega območja s plinom tako, da bo mogoče na omrežje priključiti tudi dopolnilno stanovanjsko gradnjo.
Na glavni napajalni plinovod dimenzije No 300, ki je že zgrajen in poteka od reducirne postaje preko Titove ceste, bo potrebno priključiti nove plinovode 0 100 in 250 s sekundarnimi plinovodi No 80 do predvidene zazidave. Trase novih plinovodov potekajo po cestnih površinah: 0 100 po Titovi cesti, 0 250 po Cesti Ceneta Stuparja. Za ogrevanje bo potrebno dolgoročno vse objekte priključiti na plinsko omrežje. Do izgradnje plinovoda je možno začasno predvideti lokalno ogrevanje s trdimi gorivi (grafična situacija 3 b).
4.	Elektrika
26.	člen
Za napajanje novih gradenj z elektriko je potrebno zgraditi dodatne transformatorske postaje in ustrezno kabelsko povezavo:
— TP Smrečje v območju BS 6/4,
— TP Gmajna v območju BS 6/3 in
— TP Tabor II v območju BS 6/5.
Predvidene transformatorske postaje bodo tipske montažne izvedbe TSN Maribor v izmeri 4,14 X 2,80 X X 2,60 m.
5.	PTT
27.	člen
Vse obstoječe in predvidene zgradbe je možno navezati na obstoječo ATC Črnuče.
Predvidena PTT kanalizacija poteka ob severnem hodniku za pešce ob Titovi cesti. Na to PTT kanalizacijo se navezuje zanka, ki poteka po Cesti Ceneta Stuparja. Ostali del zanke bo izveden s položitvijo armiranega kabla.
Trasa PTT kanalizacije je obdelana v lokacijski dokumentaciji 30206 z dne 19. 3. 1984 (grafične priloge 3 b, 10 a in 10 b).
VI.	DRUGI POGOJI, KI SO POMEMBNI ZA IZVEDBO PROSTORSKIH UREDITEV IN POSEGOV V PROSTOR
28.	člen
Pogoji prometnega urejanja:
Minimalne širine stanovanjskih cest za dvosmerni promet znašajo 5,5 m (5,0 m) z enostranskim hodnikom
za pešce- širine 1,6 m. Minimalne širine stanovanjskih cest za enosmerni promet znašajo 3,5 m z enostranskim hodnikom za pešce 1,6 m. Interni lokalni dovozi se lahko uredijo preko- pogreznjenega robnika v širini 3,5 m in ne predstavljajo prometnih površin. V situaciji prometne ureditve je prikazana prometna ureditev celotnega območja z vertikalnimi prometnimi obe-ležbami.
Kolesarska steza je urejena vzdolž Titove ceste. Po lokalnih cestah se kolesarski promet lahko odvija nemoteno po vozišču.
Pri dimenzioniranju parkirišč je potrebno upoštevati veljavne normative:
za upravne in poslovne zgradbe: na 60 m2 bruto etažne površine 1 parkirno mesto,
za trgovine: na 40—60 m2 bruto etažne površine 1 parkirno mesto,
za gostinstvo: za 4 sedeže 1 parkirno mesto.
Pri gradnji novih cest in rekonstrukciji cest je treba upoštevati situacije cest po izdelanih lokacijskih dokumentacijah.
29.	člen
Pogoji za določanje velikosti funkcionalnega zemljišča:
—	parcelacija nepozidanih zemljišč v območju, ki je namenjeno za individualno stanovanjsko gradnjo, je dopustna do velikosti 400 do 500 m2 površine,
—	velikost funkcionalnega zemljišča stanovanjskih objektov s prizidavami in nadzidavami vred je treba določiti z razmerjem: končna skupna bruto etažna površina stanovanjskih objektov (brez kleti) ne sme presegati 40 %> velikosti celotnega zemljišča.
Funkcionalno zemljišče obstoječih objektov je površina v velikosti obstoječega zemljišča, kolikor le-to ni tako veliko, da bi na njem lahko zgradili še en ali več samostojnih stanovanjskih ali drugih objektov.
Pri določanju velikosti funkcionalnega zemljišča je treba upoštevati tudi obliko parcele in razgibanost terena.
30.	člen
Pogoj za vhrovanje okolja:
—	upoštevati je treba veljavne normative za var- , stvo okolja pred hrupom in drugimi škodljivimi emisijami.
31.	člen
Pogoji za urejanje zelenih površin: zelene površine ob Čmušnici je treba varovati in oblikovati pod naslednjimi pogoji
—	vzdrževati je treba obstoječe drevje in grmovje,
—	ni dovoljeno uničevati drevja in grmovja, spreminjati ekoloških pogojev, ki so potrebni za razvoj drevja in grmovja, graditi objektov, ki niso nujni za vzdrževanje zelenih površin, onesnaževati tal in zraka ter odlagati odpadkov,
—	po predhodnem soglasju pristojne službe je dovoljeno :
. spreminjati sestavo in namembnost posameznih delov in površin,
. izvajati zavarovalna dela in prestavljati naprave za zavarovanje,
. spreminjati značaj in obliko poti,
. prestavljati klopi, table, počivališča,
. obnavljati objekte ali naprave, ki so nujni za vzdrževanje in oblikovanje zelenih površin,
. napeljevati podzemne cevne vode.
Poseben varstveni režim za dendrološke naravne spomenike velja za vsa drevesa, ki so v grafični prilogi označena z NS 3-11. Za vsak poseg je potrebno soglasje pristojne spomeniške službe.
Vse površine okoli obstoječih in predvidenih objektov v območju centra soseske je treba hortikulturno urediti. Potrebno je zasaditi drevje in grmovje krajevnega značaja.
32.	člen
Pogoji za prostorsko ureditev za potrebe SLO in
DS:
v skladu s smernicami razvoja občin in mesta Ljubljane za gradnjo zaklonišč je v okviru že sprejetih urbanističnih dokumentov v območju Črnuč predvidenih več zaklonišč v bližini blokovne gradnje in vrstnih hiš. Za vse nove individualne gradnje je obvezna gradnja zaklonišč v kleteh. Večina zgradb v pozidanih predelih je brez zaklonišč. Zato je predvidena izgradnja javnih zaklonišč po urbanističnih normah o največjih razdaljah od mesta bivanja. Celotno območje Crnuče-Gmajna je razdeljeno na cone. Posamezne lokacije so izbrane na obrobjih hriba La-čenberg in ob gozdni meji, ki obdaja naselje (grafična priloga 12 a, b)
Za slučaj izrednih razmer je predviden prostor za evakuacijo na jasi, ki je obdana z gozdom, v podaljšku Ceste Ceneta Stuparja severozahodno od rezervata efektrokoridorja Kleče-Šoštan j -Beri čevo. Na situaciji za prostorsko ureditev SLO in DS v M 1 : 1000 je prikazan del prostora za evakuacijo, ki je predviden v dolgoročnem načrtu za obrambo in zaščito mesta Ljubljane.
Za prostorsko ureditev za potrebe SLO in DS je izdal soglasje Mestni sekretariat za ljudsko obrambo pod št. 852/2-23 dne 24. 1. 1985.
VII.	KONČNE DOLOČBE
33.	člen
Pred izdelavo lokacijskih dokumentacij za gradnjo posameznih otijektov na območju, ki je namenjeno za osrednje mestne dejavnosti po 9. in 11. členu tega odloka, je treba izdelati strokovno urbanistično pre-verbo celotnega območja centra soseske ter določiti pogoje za urbanistično in arhitektonsko skladno zasnovo in oblikovanje objektov.
34.	člen
Prostorski ureditveni pogoji so delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela ter samoupravnim organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri Občinskem komiteju za urbanizem, gradbene zadeve, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo občine Ljubljana Bežigrad, pri Zavodu za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem — LUZ in TOZD Urejanje stavbnega zemljišča, pri Zavodu za družbeno planiranje Ljubljana, pri Mestni geodetski upravi mesta Ljubljana, pri krajevni skupnosti Črnuče-Qmajna, pri krajevni skupnosti Franc Ravbar in pri Urbanistični inšpekciji Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane.
35.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Urbanistična inšpekcija Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane.
36.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati:
—	odlok o potrditvi urbanistične dokumentacije
—	zazidava južnega pobočja hriba Lačenberg (Glasnik, št. 7/65),
—	odlok o potrditvi urbanistične dokumentacije
—	zazidalni načrt za Trčkov hrib (Glasnik, št. 7'65)
razen v delu, za katerega velja odlok o sprejetju zazi-
dalnega načrta za zazidalni otok BS 113/2 — Podboršt II ter dopolnitve in spremembe zazidalnega načrta za zazidalni otok BS 113/1 — Podboršt I (Uradni Ust SRS, št. 11/84),
—	odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS 111/2 in zazidalnega otoka BS 111/4 Črnuče (Uradni list SRS, št. 26/74), razen v delu, za katerega velja odlok o sprejetju sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka BS 111/2 — Gmajna-čmuče (Uradni list SRS, št. 35/85) in
—	odlok o sprejetju noveliranega zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov BS 112/1, BS 112/2 in BS 111/1, zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka BS 111/5 ter spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov BS 111/2 in BS 111/4 — Gmajna-Črhuče (Uradni list SRS, št. 4/76) razen v delu, za katerega velja odlok o sprejetju dopolnitve noveliranega zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS 112/2 — Gmajna-Črnuče (Uradni
.list SRS, št. 35/84).
37.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 351-27/75-8
Ljubljana, dne 18. julija 1986.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Andrej Kumar 1. r.
LJUBLJANA CENTER
1587.
Na podlagi 2. odstavka 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in 57. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 13/86) je Skupščina občine Ljubljana Center na 3. seji zbora KS dne 10. julija 1986 in 3. seji zbora združenega dela dne 10. julija 1986 sprejela
ODLOK
o ugotovitvi skladnosti zazidalnih načrtov s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Center za obdobje 1986—1990
1.	člen
V nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine- Ljubljana Center za obdobje 1986—1990 so naslednji zazidalni načrti oziroma njihovi deli in se ne morejo uporabljati:
1.	CO-1/2 (Hotel Lev) — območje med Dvoržakovo ulico, Prešernovo in Gosposvetsko cesto ter Kersnikovo ulico (Uradni list SRS, št. 3/72).
2.	CO-1/3 (Bavarski dvor) — območje med Prešernovo cesto, Dvoržakovo in Kersnikovo ulico ter Gosposvetsko in Titovo cesto (Uradni list SRS, št. 23/72). '
3.	CO-1/7 (Trg revolucije) območje med Šubičevo ulico, Prešernovo, Erjavčevo in Kardeljevo cesto in Trgom osvoboditve (Uradni list SRS, št. 22/77).
4.	CO-1/10 (na trgu) območje med Trgom OF, Titovo cesto. Trdinovo in Cigaletovo ulico (Uradni list SRS, št. 28/72).
5.	CO-1/11 (Sodnija) območje med trgom OF, Cigaletovo in Trdinovo ulico ter Miklošičevo cesto (Uradni list SRS, št. 26'68).
6.	CO-1/15 (Sumi) območje med Trgom osvoboditve. Kardeljevo, Aškerčevo in Emonsko cesto. Trgom francoske revolucije in Vegovo ulico (Uradni list SRS, št 28/72).
7.	CO-1/20 (Žabjak) območje med Karlovško cesto, Levstikovim trgom. Grudnovim nabrežjem in Hrenovo-uiico (Uradni list SRS. št. 21/81),
8.	CS-1 (Stari Vodmat) območje med Gerbičevo ulico, Smartinsko cesto, Jenkovo ulico, Vodmatskim trgom in podaljškom Slajmerjeve ulice (Uradni list SRS. št. 3/72).
9.	CS-fi (Prule) območje med Karlovško cesto. Hrenovo ulico. Grudnovim nabrežjem, Prulami. Špico in Grubarjevim nabrežjem (Uradni list SRS. št. 21/81).
10.	CO-1'8 ''Majda Vrhovnik) del za območje med Erjavčevo cesto, Igriško in Gregorčičevo ulico ter Kardeljevo cesto (Uradni list SRS, št. 26/82) in določila v .zvezi z objektom OS Majde Vrhovnik.
11 CO-1/21 (Plinarna) del — določila v zvezi z objektom Kotnikova 19 a — . Kartonažna tovarna (Uradm list SRS. št. 10 79 in 20/83).
12.	CO-1/T7 (Moša Pijade) del za območje med Trgom OF. Miklošičevo cesto, Dalmatinovo in Komenskega ulico ter Resljevo cesto (Uradni list SRS. št. 8 79, 3/85 in 5/85).
13.	CS-6 (Nove Poljane) del za območje med Pov-šetovo m Gloharjevo ulico ter železniško progo Ljubljana—Karlovac (Uradni list SRS, št. 22 79).
14 PP (Potniška postaja) del za območje med sedanjo in po zazidalnem načrtu predvideno traso Masarvkcve ulice (Uradni list SRS. št. 27/84).
2.	člen
V skladu s srednjeročnim družbenim planom občine. Ljubljana Center za obdobje 1986—1990 so naslednji zazidalni načrti oziroma njihovi deli in se uporabi iajo do sprejetja novih prostorskih izvedbenih aktov:
1 CO-1'8 (Majda Vrhovnik) del za območje med Erjavčevo in Prešernovo cesto ter Gregorčičevo in Igriško ulico razen določil iz 2 člena tega odloka (Uradni list SRS, št. 26/82) — Kare CO-2/42.
2.	CO-1/13 (Ploščad Borisa Kraigherja) območje med Dalmatinovo ulico. Titovo cesto. Čopovo ulico, Prešernovim trgom in Miklošičevo cesto (Uradni list SRS, št. 20/68 in 5/76) — Kare CO-1/1 in CO-1/6.
3.	CO-1/17 (Moša Pijade) del za območje med Dalmatinovo in Komenskega ulico, Miklošičevo cesto, Petkovškovim nabrežjem in Resljevo cesto (Uradni list SRS, št. 8/79, 3/85 in 5/85) — Kareji CO-U2, CO-1/3,. CO-I/4. CO-1/7, CO-1/8 in CO-1/9.
4.	CO-1/21 (Plinarna) območje med Masarvkovo in Resljevo cesto ter Slomškovo in Metelkovo ulico razen določil iz 2. člena tega odloka (Uradni list SRS, št. 10/79 in 20/83) — Kareja CS-7/7 in CS-7/8.
5.	CS-6 (Nove Poljane) del za območje med ulico Ob Ljubljanici, podaljškom Glonarjeve ulice, Povše-tovo in Grabiovičevo ulico (Uradni list SRS, št. 22/79) — Kareja CS-7/7 in CS-7/8.
6.	PP (Potniška postaja) del za območje med Vilharjevo in Titovo cesto, Trgom OF, Masarykovo in Smartinsko cesto (Uradni list SRS, št. 27/84) — Kareji CT-4/2, CT-4/3, CT-4/4 in CT-4/5.
3.	člen
Zazidalni načrt za območje med Trgom OF in Slomškovo ulico ter Moša Pijadejevo m Resljevo cesto (Kare CO-5/1) (Uradni list SRS, št. 43/85), sprejet po določbah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, je usklajen s srednjeročnim družbenim planom in se lahko uporablja.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-1/86
. Ljubljana, dne 10. julija 1986.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Borut Plavšak 1. r.
1588.
Na podlagi 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) ter 85. člend statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS. št" 13/86) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center na 14. seji dne 29. julija 1986 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občim" Ljubljana Center
1 člen
Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju, prekladanju in gonjenju živali, ki se odpravljajo z območja občine ali preko državne meje, se določijo pristojbine:
mn
a)	za kamionske, vagonske in letalske pošiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine — do 10 ton	2.470
— za vsako nadaljno tono	247
b)	za kosovne pošiljke:
—	kopitarjev in odraslih govedi — od
kom	294
—	telet — od	kom	172
—	prašičev	in	drobnice	— od kom	103
—	žive perutnine za vsakih začetih
50 kom	53
—	za vsako	čebeljo	družino	53
—	za ostale neimenovane živali	po re-
žijski
c) za meso kopitarjev in parklarjev
od kg	1,10
— mesne izdelke — od kg	1.10
— divjačine — od kg	1,10
— perutninsko meso — od kg	1 10
— drobovino — od kg	1,10
— ribe. rake. polže — od kg	1,10
— mast — od kg	1,10
— mleko — od litra	0.17
— mlečne izdelke — od kg	1,10
— jajca cela — od kom	0 13
— jajčni izdelki — od kg	1.10
ostale neimenovane živalske proizvo-surovine in odpadke — od kg	0,47
Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinarsko sanitarne preglede pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja oziroma razkladanja ali da je nakladanje, razkladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 2.470 dinarjev za vsako začeto uro čakanja.
Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil, plačati tudi stroške prevoza.
2.	člen
Za veterinarsko sanitarne preglede živil živalskega izvora se plačujejo naslednje pristojbine:
din
a)	za veterinarsko sanitarne preglede jajc
in jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc in predelavi jajc v jajčne izdelke — od komada proizvedenega oziroma v jajčne izdelke predelanega jajca	0,04
b)	za veterinarsko sanitarne preglede rib v ribogojnicah (ribarnicah) od vsake začete
ure	2.470
c)	za veterinarsko sanitarne preglede divjačine pred skladiščenjem in zamrzovanjem:
—	za jelenjad, srnjad, muflone, gamse dd
kom	290
—	za divje prašiče s trihinoskopskim pre- §
gledom — od kom	410
—	za medvede s trihinoskopskim pregledom — od kom	590
—	za zajce — od kom	75
—	za divjo perjad	—	od kom	35
d)	za veterinarsko sanitarne preglede di-
vjačine, živil živalskega izvora v gostinskih obratih, tržnicah, v pakirnicah in hladilnicah:
— za vsako začeto uro porabljenega časa 2.470
Poleg pristojbine se plačujejo tudi prevozni stroški in potrebne preiskave.
3.	člen
Pristojbina za veterinarsko sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunata organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko sanitarni pregledi opravljajo in izvršni svet občine.
Letni pavšali se mesečno akontirajo v višini ene dvanajstine.
4.	člen
Za veterinarsko sanitarne preglede izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko sanitarne preglede se plača pristojbina in zamudnina povečana za 50 °/«.
5.. člen
Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo mesečno in odvedejo na posebni zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri SDK št. 50100-840-025-31892 najmanj enkrat mesečno.
6. člen
Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne pre- -glede in dovoljenja v občini Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 1/86).
7.	člen
Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1986.
St. 322-4/78
Ljubljana, dne 29. julija 1986.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center Boris Platovšek 1. r.
1589.
Na podlagi 30. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 34/83) ter 16. Člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 34/83) je skupščna Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Center na 2. seji dne 23. junija 1986 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA
Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Center
1.	člen
V	27. členu statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 34/83) se besedilo pod 5. alineo črta in nadomesti z naslednjim besedilom:
•>— odloča o zahtevi za presojo določene višine akontacije sorazmernega dela stroškov vzdrževanja skupnih delov in naprav stanovanjske hiše, skupnih funkcionalnih stroškov in stroškov upravljanja skladno s -44. a členom zakona o stanovanjskem gospodarstvu ter odloča o zahtevi za presojo določene stanarine, skladno s 64. členom zakona o stanovanjskem gospodarstvu.«
Besedilo pod 9. alineo se črta in nadomesti z naslednjim besedilom:
-Organizira solidarnostno prelivanje sredstev pri vzdrževanju stanovanj v družbeni lastnini.«
2.	člen
V	63. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
-Stanovanjsko skupnost pooblasti za opravljanje
nalog in členov 44., 44 b., 63. in 64. b zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83, 24/85 in 1/86) organizacijo združenega dela, ki opravlja strokovne naloge in opravila pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.«
3.	člen
Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 23. junija 1986.
Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Center Tone Gregorič 1. r.
1590.
Na podlagi 16. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Center je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Center na 2. seji dne 23. junija 1986 sprejela
STATUTARNI S K L fc P o sestavi in delegiranju v zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Center
1.	člen
Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Center šteje 42 delegatskih mest. zbor izvajalcev pa 16 delegatskih mest.
2.	člen
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo:
—	delegacije temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti 30 delegatov
—	delovni ljudje in občani ter skupnosti stanovalcev preko krajevnih skupnosti 12 delegatov.
3.	člen
Ta statutarni sklep prične veljati 'osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 23. junija 1986.
Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Center
Tone Gregorič 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
1591,
Na podlagi 107., 118., 123. in 128. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 15/86) in 76. ter 89. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list-SRS. št. 13/86) je občinska skupščina na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne
15.	julija 1986 sprejela
ODLOK
o ureditvi nekaterih.vprašanj s področja obrtnega zakona v občini Ljubljana Moste-Polje
1.	člen
S tem odlokom se določajo pogoji za:
—	sprejemanje gostov na prenočišče in hrano
—	prodajo na drobno
—	opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti kot postranski poklic
—	uporabo dopolnilnega dela drugih oseb
—	prodajo lastnih izdelkov na drugih krajih.
1.	SPREJEMANJE GOSTOV NA PRENOČIŠČE
IN HRANO V ZASEBNIH GOSPODINJSTVIH IN KMEČKIH GOSPODARSTVIH 2
2.	člen
Občani lahko v svojih zasebnih gospodinjstvih, počitniških hišicah in kmečkih gospodarstvih sprejemajo na prenočevanje goste in jim nudijo hrano in
pijačo, s tem da morajo svojo dejavnost evidentirati pri ustrezni organizaciji združenega dela s področja gostinstva, turizma, kmetijstva ali pri turističnem društvu, v katerega območje spada.
Za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena si morajo občani pridobiti soglasje hišnega sveta, če je ta ustanovljen, oziroma soglasje sosedov v istem objektu. Prostori za sprejemanje na prenočevanje ter za pripravo in strežbo hrane in pijače v zasebnih gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih morajo izpolnjevati predpisane pogoje.
II.	PRODAJA NA DROBNO
3.	člen
Dejavnost prodaje na drobno, prodaje v premičnih objektih in kioskih se lahko opravlja na celotnem območju občine, in sicer tam. kjer sveti potrošnikov v krajevni skupnosti ugotovijo krajevni interes in dajo predhodno soglasje k vlogi za izdajo odločbe za opravljanje te dejavnosti.
III.	OPRAVLJANJE GOSPODARSKIH IN DRUGIH
DEJAVNOSTI KOT POSTRANSKI POKLIC
4.	člen
Na območju občine Ljubljana Moste-Polje lahko delovni ljudje in občani opravljajo kot postranski po-k^c gospodarske in druge dejavnosti v skladu z določbami obrtnega zakona
5.	člen
Kot postranski poklic lahko delovni ljudje in občani opravljajo vse obrtne dejavnosti razen:
—	gostinske dejavnosti
—	avtoprevozniške dejavnosti
—	opravljanje storitev ' z gradbeno mehanizacijo,
avtodvigali in viličarji	,
—	drugih dejavnosti, določenih s posebnimi zat-o-ni in drugimi predpisi.
Ne glede na prejšnji odstavek se gostinska dejavnost kot postranski poklic lahko opravlja v odmaknjenih in hribovitih predelih občine.
IV.	UPORABA DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH
OSEB
6.	člen
Pristojni občinski upravni organ lahko samostojnemu obrtniku dovoli zaposlitev tudi več kot sedem delavcev,, toda največ deset pod pogoji-
—	da se ukvarja z opravljanjem storitev (popravili, vzdrževalnimi .deli, izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročnikov) ali da v tem okviru opravlja dejavnost po pogodbi z organizacijo združenega dela
—	da ima poslovni prostor z opremo, ki ustreza predpisanim pogojem glede na povečano število delavcev.
V.	PRODAJA LASTNIH IZDELKOV NA DRUGIH
KRAJIH
7.	člen
Samostojni obrtniki in osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, lahko pro-
•dajajo svoje izdelke tudi na tržnicah na območju občine pod pogoji, ki jih določajo tržnice in na sejmih ter prireditvah na območju občine pod pogoji, ki jih določa organizator prireditve.
VI.	NADZORSTVO NAD IZVAJANJEM ODLOKA
8.	člen, 1
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni organi inšpekcije.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
9.	člen
Postopki za pridobitev dovoljenj po tem odloku, ki so v teku na dan uveljavitve tega odloka, se končajo po tem odloku.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona v občini Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št, 32/80).
Ljubljana, dne 18. julija 1986.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Ivo Samec 1. r.
LJUBLJANA SISKA
1592.
Na podlagi 16. člena zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79), 1. člena odloka o določitvi območij, na katerih se organizira obramba pred točo (Uradni list SRS, št. 32/80), 5. člena samoupravnega sporazuma o temeljih, plana samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije za obdobje 1986—1990 (Uradni list SRS, št. 15/86) in 83. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 13/86) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 5. seji zbora združenega dela in 4. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. julija 1986 sprejela
ODLOK
o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo 1 2 3
1.	člen
S tem odlokom se določa stopnja prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo, ki ga plačujejo zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti.
2.	člen
Zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti plačujejo prispevek po stopnji 10/o od katastrskega dohodka.
3.	člen
Zbrana sredstva so dohodek samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije in so namenjena za pokrivanje materialnih in funkcionalnih stroškov tistega dela sistema obrambe pred točo, ki ga predstavljajo strelna mesta.
4.	člen
Prispevek iz 2. člena tega odloka odmerja občinski upravni organ, pristojen za davčne zadeve po predpisih, ki veljajo za odmero in pobiranje davkov občanov.
5.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 38/84 in 18/85).
6.	člen
Ta odlok začne- veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
St. 1-320-05/86
Ljubljana, dne 24. julija 1986.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Rado Rotcr 1. r.
1593.
Na podlagi 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) teč v skladu s 83. členom statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS. št. 13/86) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 5. seji zbora združenega dela dne 24. julija 1986 in na 4. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. julija 1986 sprejela
ODLOK
o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju z družbenim planom občine Ljubljana Siska za obdobje 1986—1990
1.	člen
S tem odlokom se ugotovi, katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju z družbenim planom občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986—1990 (v nadaljevanju: družbeni plan) in se ne morejo izvajati.
I.	ZAZIDALNI NAČRTI
2.	člen
Zazidalni načrti, ki so v nasprotju z družbenim planom, se v teh delih ne izvajajo, in sicer:
1.	Ureditveni načrt S14 — zazidalni načrt med Celovško cesto, železniško progo Ljubljana—Jesenice, Ljubljana—Sežana in Rusko ulico — območje Pivovarne Union, zazidalni načrt 1963 (Glasnik, št. 7/1965), Id se nanaša na območje urejanja SP 1/1 Union, v celoti.
2.	Ureditveni načrt Sl — ureditveni načrt stanovanjskega kompleksa ob Černetovi ulici — območje med Celovško cesto, Aleševčevo ulico, železniško progo Ljubljana—Jesenice in Drenikovo ulico, ureditveni načrt 1964 (Glasnik, št. 7/1965), ki se nanaša na del območja urejanja SS 1/8 Litostrojsko naselje v delu območja poteka mestne hitre ceste.
3.	Novelacija zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov ŠP 4 in SP 5 (št. proj. 1621, Uradni list SRS, št. 1/75) z odlokom o dopolnitvi odloka o noveliranem zazidalnem načrtu za območje zazidalnih otokov SP 4 in SP 5 (Uradni list SRS, št. 26/78), ki se
nanaša na območje urejanja SP 1/3 Viator in del območja urejanja SP 4/1 Avtotehna, v delih območja, kjer je planirana izgradnja proizvodnih delavnic SOZD Integral — Potniški promet, proizvodne hale Avtomontaže — TOZD Tovarna vozil, poslovno-trgovsko-servisnega objekta, TOZD Trgovina in servisi, prizidka talilnice, kompresorska postaja, trgov-sko-servisnih obratov Unitas; proizvodnega objekta
I.	faze Avtotehne, proizvodnih prostorov mehanske obdelave PAP, TOZD Proizvodnja in razširitve proizvodnih prostorov Elkom — TIBA.
4.	Zazidalni načrt za območje zazidalnih otokov Ss 4/3, Sl I, SS/1, SS 5/2, SS 5/3 (št. proj. 1913/74 in 1P02/74; Uradni list SRS, št. 1/78), ki se nanaša na del • imočja urejanja SS 1/7 Zgornja Šiška, območje urejanja SS 1/3 Pod hribom in del območja urejanja 1/5 Tivoli, Šišenski hrib, v delu območja za Varstveno delovni center.
5.	Urbanistična dokumentacija S13 — zazidalni načrt za sosesko S-6 in S-7 zazidalni načrt 1964 (Glasnik, št. 7/1965). ki se nanaša na območje urejanja SS 1/6 Komandanta Staneta, za predel centra soseske Un območje urejanja SS 4/1 Dravlje, v celoti.
6.	Zazidalni načrt za območje zazidalnih otokov SS 7/1 in SS 8/2. SS 8/3 in del SS 7/3 Dravlje (št. proj. 1454/71, Uradni list SRS, št. 39/73), ki se nanaša na del območja urejanja SS 4/1 Dravlje za predel med Vodnikovo in Regentovo cesto ter Kovaško ulico.
7.	Urbanistična dokumentacija (zazidalni načrt Gunclje — 1966, Glasnik, št. 29/1966), ki se nanaša na območje urejanja Sl 6/1 Turboinštitut, SP 6/2 Skip, SR 6/1 — del, SR 6/2 in del SS 6/2 Gunclje, v celoti.
8.	Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka SS 9 — Koseze (št. proj. Ul 182/68 in Progres 171; Glasnik, št. 2/1969), ki se nanaša na del območja urejanja SS 1/5 Koseze, v celoti.
9.	Spremembe in dopolnitev zazidalnega načrta za SS 9 Koseze, za potrebe gradnje vzgojnega zavoda »Janez Levec«, osnovne šole in vzgojno-varstvenega zavoda (št. proj. 1915, Uradni list SRS, št. 6/75), ki se nanaša na del območja urejanja SS 1/5 Koseze, v celoti.
10.	Programski in tehnični del zazidalnega načrta za del otokov SS 9/2 in SR 6 ob Koseškem bajerju (št. proj. 2215/77, Uradni list SRS, št. 30/81), ki velja za del območja urejanja SR 1/3 Koseški bajer, za območje nekdanjega zazidalnega otoka SS 9/2 — del.
11.	Urbanistična dokumentacija (S 6, zazidalni načrt Pržanj—Podgora A — zazidalni načrt 1964; S 7, zazidalni načrt Pržanj B — zazidalni načrt, 1964, Glasnik, št. 7/1965), ki se nanašata na območje urejanja SS 4/3 Pržanj v delu območja, ki leži severno od Ceste Andreja Bitenca ob Celovški cesti.
12.	Novelirani zazidalni načrt za območje zazidalnih otokov SS 106 (severni del) in SS 107 — Šentvid (št. proj. 1620; Uradni list SRS, št. 36/74), ki se nanaša na del območja urejanja SS 4/3 Pržanj; območje urejanja SS 4/4 Šentvid in območje urejanja SO 6/1, v predelu med novo Celovško cesto in železniško progo Jesenice—Ljubljana ter gorenjsko avtocesto in Kosmačevo ulico.
13.	Urbanistična dokumentacija (zazidalni otok Vižmarje 2 — nad Klancem — 1965/66, Glasnik, št. 29/1966 in odlok za del kanalizacije k zazidalnemu načrtu za območje zazidalnega otoka SS 110 Vižmarje 2' — Nad klancem (št. proj. 2346; Uradni list SRS, št. 16/77), ki se nanašata na območje urejanja ŠS 6/8 Zgornje Vižmarje, v celoti.
14.	Sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka SS 112 — Vižmarje-Brod — za gradnjo VVU, doma družbenih organizacij, spremljajočih objektov in naprav (št. proj. 1466/71, Uradni list SRS, št. 42/72), ki se nanaša na območje urejanja SS 6/10, v celoti.
15.	Urbanistična dokumentacija (Regulacijsko-za-zidalni načrt industrijske cone v Šiški — 1965, Glasnik št. 29/1966), ki se nanaša na območje urejanja SP 4/1 Avtotehna, v celoti.
3.	člen
Zazidalni načrti, ki so v nasprotju z družbenim planom le v poimenovanju območij, veljajo za naslednja območja urejanja:
1.	Zazidalni načrt za gramoznico G-2 Šmartno
I.	faza (št. proj. 2205. Uradni list SRS, št. 2/80), velja za območje urejanja SE 8/1 gramoznica.
2.	Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka ŠM 2 — Vižmarje (št. proj. 1317/70; Uradni list SRS, št. 51/72) in sprememba zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka S M 2 — Vižmarje (št. proj. LD 19510, Uradni list SRS, št. 13/76) veljata za območje urejanja SP 6/3 Metalka — del.
3.	Sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka SS 6 — soseska 6 (št. proj. 2184/76 in STUDIO MSSU 230, Uradni list SRS, št. 23/1977) velja za območje urejanja SS 1/6 Komandanta Staneta — del.
4.	Novelacija zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka SS 3 — del med Celovško cesto, Obir-sko, Hotimirjevo in Aleševčevo ulico (št. proj. 1293/71, Uradni list SRS, št. 17/74), velja za območje urejanja SS 1/8 Litostrojsko naselje — del.
5.	Novelacija zazidalnega načrta za zazidalni otok SP 3/1 IMP-ISKRA (št. proj. 2583/79, Uradni list SRS, št. 14/84), velja za območje urejanja SP 5/1.
6.	Urbanistična dokumentacija (zazidalni načrt soseske S 3 Šiška — 1965, Glasnik št. 29/1966) velja za območje urejanja SS 1/8 Litostrojsko naselje — del.
7.	Zazidalni načrt za gramoznico Stanežiče G 4 (št. proj. 1627 in IBT 3203/022-051; Uradni list SRS, št. 1/75) in sprememba zazidalnega načrta za gramoznico Stanežiče G 4 (št. proj. LD 19510; Uradni list SRS, št. 13/1976) veljata za območje urejanja ŠP 6/4, območje urejanja 6/3 ŠR in območje urejanja ŠS 6/5.
8.	Dopolnitev zazidalnega načrta za del območja
zazidalnega otoka ŠP 5 — severozahodno od Tovarne dekorativnih tkanin (št. proj. 2142/78, Uradni list SRS, št. 20/78) velja za območje urejanja SP 4/1 Avtotehna — del.	2
9.	Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka SS 4/1 Stara cerkev (št. proj. 1966 in STANDARD-INVEST 1844/75; Uradni list SRS, št. 29/75) velja za območje urejanja SS 1/2 — del.
10.	Urbanistična dokumentacija (zazidalni načrt za predel med Celovško cesto — Na jami in Vodnikovo cesto — zazidalni načrt 1961 — Glasnik, št. 7/1965) velja za območje urejanja ŠS 1/2 — del.
11.	Sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta za zazidalne otoke SS 4/3, Sl 1, SS 5/1, ŠS 5/2, SS 5/3 za območje 4/3 — Varstveno delovni center (št. proj. 2868/82, Uradni list SRS, št. 23/83), velja za območje urejanja SS 1/7 Zgornja Šiška — del.
12.	Sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta za zazidalne otoke SS 4/3, Sl 1, ŠS 5/1, ŠS 5/2, ŠS 5/3 — Pod hribom (št. proj. LD 29282, Uradni list SRS,
št. 38/83) velja za območje urejanja SS 1/3 Pod hribom
—	del.
13.	Novelacija zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov SS 5/4, SS 6/4, ŠS 6/5, SS 9/1, SS 9/2, SS 9/3, ŠS 9/4, ŠO 3/1 in ŠO 3/2, ŠR 5 in ŠR 7 — Koseze (št. proj. 2792, Uradni list SRS, št. 31/84), velja za območje urejanja ŠR 1/4 Stadion Ilirija, območje, urejanja ŠS 1/4 Koseze in območje urejanja ŠS 1/5 Koseze.
14.	Zazidalni načrt za zazidalni otok SP 7 — Pr-žanj (št. proj. 2698/82, Uradni list SRS, št. 6/1983) velja za območje urejanja SP 8/1.
15.	Zazidalni načrt za zazidalni otok SP 8 — IM P
—	SKIP in del ŠR 15 — Gunclje (št. proj. 2573/79, Uradni list SRS, št. 32/83) velja za območje urejanja ŠP 6/2 SKIP in ŠR 6/1 — del.
16.	Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka ŠS 8/1 — Dravlje (št. proj. 897/67, Glasnik št. 21/1969) in dopolnitev zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka ŠS 8/1 — Dravlje (št. proj. 897/67 in 1987/69, Uradni list SRS, št. 51/72) veljata za območje urejanja ŠS 4/1 Dravlje — del.
17.	Sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka ŠS 8/1 Dravlje (št. proj. 1454/71, Uradni list SRS, št. 6/77) velja za območje urejanja ŠS 4/1 Dravlje — del.
18.	Sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta za zazidalni otok ŠS 8/2 Dravlje (št. proj. 2637/79, Uradni list SRS, št. 28/82) velja za območje urejanja ŠS 4/1 Dravlje — del.
19.	Zazidalni načrt za del zazidalnega otoka ŠR 9/1 Pržanj (št. proj. Splošni projektivni biro 182/82, Uradni list SRS, št. 38/83) velja za območje urejanja ŠR 4/2.
20.	Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka ŠS 10 — Draveljska gmajna (št. proj. 2104/76, Uradni list SRS, št. 6/77) in dopolnitev zazidalnega načrta za zazidalni otok ŠS 10 — Draveljska gmajna (Uradni list SRS, št. 14/84), št. proj. LD 29307) veljata za območje urejanja ŠS 4/2 Draveljska gmajna.
21.	Zazidalni načrt za območje ŠS 12 — Podutik L faza — za dele zazidalnih otokov 3 a, 4 a, 4 c, 5 c in 6 c (št. proj. Ul 530/1, Uradni list SRS. št. 1/78) in sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta za zazidalni otok ŠS 12/6 c — Podutik (št. proj. Ul 958, Uradni list SRS, št. 17/83) veljata za območje urejanja ŠS 3/1 del, območja urejanja ŠO 3/1 ter območje urejanja ŠS 3/5— del.
22.	Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka ŠO 13 — Dravlje (št. proj. 3238/84, Uradni list SRS, št. 28/85) velja za območje urejanja ŠS 4/1 Dravlje — del.
23.	Programski in tehnični del zazidalnega načrta za zazidalne otoke ŠS 109/1, 2 in ŠR 16/1, 2 — Gunclje (št. proj. 2656/1, Uradni list SRS, št. 16/82) velja za območje urejanja ŠR 6/2 — del, območje urejanja ŠG 6/1 in območje urejanja ŠS 6/2 Gunclje.
24.	Novelacija zazidalnega načrta za zazidalni otok ŠS 107/1 in ŠO 4/2 — Šentvid (št. proj. 2727, Uradni list SRS, št. 38/82) velja za območje urejanja ŠS 4/4 Šentvid.
25.	Zazidalni načrt za zazidalne otoke ŠS 110/1, -ŠS 110/2, ŠS 110/3 in ŠR 18 — Vižmarje nad Klancem (št. proj. 2656/11, Uradni list SRS, št. 19/83) velja za območje urejanja ŠS 6/8 Zgornje Vižmarje in območje urejanja ŠK 6/2 — del
26.	Zazidalni načrt za zazidalne otoke ŠS 111/1, ŠS 111/2, ŠO 8 in ŠR 17/2 Vižmarje pod Klancem (št. proj. 2656/III, Uradni list SRS, št. 38/82) velja za območje urejanja ŠS 6/9 Spodnje Vižmarje, območje urejanja ŠK 6/1 — del in ŠK 6/2 — del.
27.	Zazidalni načrt za zazidalni otok ŠS 112/1, ŠS 112/3, ŠR 19 Vižmarje—Brod (št. proj. 2656/IV, Uradni list SRS, št. 38/1982) velja za območje urejanja ŠS 6/10.
28.	Programski in tehnični del zazidalnega načrta za zazidalni otok ŠS 113/2 Dvor in ŠS 115/2, 3 Stane-žiče (št. proj. 2664/79, Uradni list SRS, št. 30/81) velja za območje urejanja ŠS 6/3 Dvor in območje urejanja ŠS 6/4 Stanežiče.
29.	Zazidalni načrt za območje ŠS 202/2 a Zgornje Gameljne (št. proj. 2463/78, Uradni list SRS, št. 19/79) velja za območje urejanja ŠS 8/2 Gameljne — del.
30.	Zazidalni načrt za območje ŠS 218/3 Vodice (št. proj. 1928/75, Uradni list SRS, št. 31/79) velja za območje urejanja ŠS 14/1 Vodice.
31.	Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka MeR — 2 Preska (št. proj. 1391/70/2, Uradni list SRS, 10/72) in zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka MeS 1 — Preska (št. proj. PA 1322, Uradni list SRS, št. 2/71) ter dopolnitev zazidalnega načrta za MeS 7 — Preska — blokovna gradnja (št. proj. BIRO 71 120, Uradni list SRS, št. 4/75) veljajo za območje urejanja ŠS 9/1 Preska.
32.	»Zazidalni načrt — trikotno zemljišče — Medvode — garaže (izdelan v aprilu 1965, zazidalni načrt na srednji terasi območja Svetje v Medvodah (izdelan v marcu 1958), -zazidalni načrt za individualno gradnjo na trikotnem zemljišču pri Bohincu v Medvodah (izdelan v juniju 1965); Glasnik, št. 27/66, ...« dopolnitev zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MeS 8/1 — Svetje (št. proj. GIPOSS Inženiring, TOZD AZA 227/83, Uradni list SRS, št. 31/84) in sprememba zazidalnega načrta za zazidalni otok MeS 13 — Svetje (št. proj 1793, Uradni list SRS, št. 32/74) ter zazidalni načrt za del območja zazidalnega otoka MeS 14 — Svetje (št. proj. 1994/75 in 1024/75 Standard invest, Uradni list SRS, št. 20/76) s spremembo programskega dela zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka MeS 14 — Svetje (št. proj. 2612, Uradni list SRS, št. 15/80) in tehnični del zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka MeS 14 — Svetje za območje zdravstvenega doma (št. proj. 2612, Uradni list SRS, št. 15/80) veljajo za območje urejanja SS 9/7 Svetje.
33.	Zazidalni načrt za območje zazidalnih otokov MeS 17, 18, 20, 22 — Verje, Zgornje Pirniče (št. proj. 1142/69, Glasnik, št. 19/69) in dopolnitev zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov MeS 17, 18, 20, 22
—	Verje, Zgornje Pirniče (št. proj. 1283, Uradni list SRS, št. 4/72) veljata za območje urejanja ŠS 10/5 Verje
—	del in območje urejanja ŠS 10/4 Zgornje Pirniče — del.
II.	URBANISTIČNI RED
4.	člen
Ugotovi se, da so zazidljive površine, ki se urejajo z urbanističnim redom v odloku o urbanističnem redu za naselja in območja v občini Ljubljana šiška (Uradni list SRS, št. 17/74) območja urejanja z oznakami:
Oznaka območja urejanja krajevno ime		Površina v ha
ss im	Skaručna ,	4,2
SS 11/2	Skaručna	7,4
Ss 11/3	Polje	7,1
Ss 11/4	Selo	5,0
SS 11/5	Šinkov tum	3,5
ŠS 11/6	Bukovica	18,1
SS 11/7	Utik	10,2
ŠS 11/8 ST 11/1	Utik Avtocesta	5,8
ŠS 13/1	Smlednik	14,7
SS 13/2	Smlednik	7,9
ŠS 13/3	Valburga	15,6
ŠS 13/4	Dragočajna	6,3
ŠS 13/5	Moše	6,3
ŠS 13/6	Hraše	12,3
ŠS 13/7	Zapoge	9,9
ŠS 13/8	Repnje	16,7
SS 14/1	Vodice	18,2
ŠS 14/2	Vodice	24,1
ŠS 14/3	Vodice	6,2
SR 13/1
SM 13/1 pokopališče Smlednik SM 14/1
ST 14/1 Avtocesta
III.	KONČNA DOLOČBA
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan 'po objavi v Uradnem listu SRS.
N
St. 1-350-06/86
Ljubljana, dne 24. julija 1986.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Rado Roter 1. r.
LJUTOMER
1594.
Na podlagi 622. in 632. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 14. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) ter 181. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/81, 12/83 in 6/86) je Skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 11. julija 1986 sprejela
SKLEP
o prenehanju ukrepa družbenega varstva v DO Lesnina Ljubljana TOZD Mizarstvo Ljutomer
1
Z veljavnostjo od 31. 7. 1696 preneha v DO Lesnina Ljubljana TOZD Mizarstvo ukrep družbenega varstva, ki ga je uvedla Skupščina občine Ljutomer s svojim sklepom št. 02-1/85 dne 9. 7. 1985 (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 18).
2
Z 31. 7. 1986 se razreši začasni kolegijski organ v sestavi:
1.	Novak Martin, predsednik
2.	Panič Jože, član
3.	Burger Franc, član
4.	Skalič Stanislav, član
3
Z dnem prenehanja ukrepa družbenega varstva preneha začasna omejitev samoupravnih pravic delavcev pri odločanju o medsebojnih razmerjih glede sklenitve delovnega razmerja, razporejanja delavcev, delovnega časa, odgovornosti za delovne obveznosti, prenehanja delovnega razmerja in varstva pravic delavcev.
4
Vse pravice, dolžnosti in odgovornosti začasnega kolegijskega organa prevzame vršilec dolžnosti individualnega poslovodnega organa. Ta je dolžan delati v skladu z ustavo, zakoni in samoupravnimi splošnimi akti TOZD Mizarstvo.
5
Z dnem uveljavitve tega sklepa se izbriše vpis ukrepa družbenega varstva in pooblastilo začasnega kolektivnega organa iz sodnega registra.
6
Ta sklep začne veljati 31. 7. 1986 in se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Št. 020-2/65-1
Ljutomer, dne 11. julija 1986.
Predsednik Skupščine občine Ljutomer
Matija Sever, dipl. inž. agr. 1. r.
LOGATEC
1696.
Na podlagi prvega odstavka 26. in drugega odstavka 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) ter 178. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Izvršni svet Skupščine občine Logatec na seji dne 17. julija 1986 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za obvezne vcterinarsko-sanitarne preglede živine in živil živalskega izvora ter pristojbine za izdajo dovoljenja za promet mleka za javno potrošnjo v občini Logatec
1.	člen
1.	Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled pri nakladanju, razkladanju in prekladanju živine, ki se odpremlja na javnih prevoznih sredstvih izven občine ali dospe iz drugih občin, se določi naslednje pristojbine:
din
a)	za kamionske in vagonske pošiljke 2.470
b)	za kosovne pošiljke, za vsako veliko žival oziroma za vsakih 5 telet ali drobnice, za vsakih začetih 50 kom perutnine 1.000
din
c)	za čebelje družine	do	10 panjev	1.000
— za vsak nadaljnji	panj	75
d)	za vse enodnevne piščance do 5000
komadov	858
e)	za polže, rake, žabe in školjke za
vsakih začetnih 100 kg	832
2. Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled v tržnicah, skladiščih in gostiščih se določi pristojbina:
ctin
a)	za	pregled	mleka po litru	3,21
b)	za	pregled	mlečnih izdelkov	po	kg	1,99
c)	za	pregled	jajc po kom	0,31
d)	za	pregled	prašičev in divjadi po
režijski uri	2.470
3.	Za veterinarsko-sanitarni pregled pošiljk mesa, mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, jajc in konzerv, ki se odpremljajo s prevoznimi sredstvi izven občine ali dospejo iz drugih občin, se določijo nasled-
nje pristojbine:
din
a)	od vseh vrst svežega mesa in
zmrznjenega mesa od kg	2,86
b)	od zbranega	mleka po litru	2,34
c)	od vseh vrst	mesnih izdelkov po kg	2,72
d)	od vseh vrst	mlečnih izdelkov po kg	1,22
e)	od jajc po kom	0,31
Za mleko, ki se zbira na območju občine Logatec in se odpremlja v mlekarno KZ Vrhnika se zaračunava pristojbina samo enkrat.
4.	Za obvezne veterinarsko-sanitame preglede pošiljk živine živinorejskih proizvodov in odpadkov, ki so namenjeni za izvoz ali se uvozijo, se zaračunava pristojbina:
a)	za kamionske in vagonske pošiljke
din
do 10 ton	2.847
b)	za vsako nadaljnjo tono	97
2.	člen
Zbrane pristojbine po tej odredbi so dohodek posebnega računa za zdravstveno varstvo, odvajajo se na posebni račun št. 50110-840-023-31892 — občinske pristojbine za zdravstveno varstvo živali.
3.	člen
Za preglede, ki se opravljajo izven rednega delovnega časa, se zaračunavajo pristojbine s pribitkom 50°/o. Za preglede, ki se opravljajo ob nedeljah in državnih praznikih se zaračunavajo pristojbine s pribitkom 100 °/o. Za nočni pregled se šteje pregled, ki je bil opravljen med 22. in 6. uro. 4 5
4.	člen
Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled se poleg predpisane pristojbine zaračunavajo še nastali potni stroški in zamudnina po ceniku pooblaščene veterinarske organizacije, ki je veterinarsko-sanitarni pregled opravila.
5.	člen
Za izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka za javno potrošnjo se plača pristojbina ob priliki izdaje dovoljenja v višini 858 din po molznici. Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico, pač pa na drug način v javno potrošnjo, se zaračunavajo še stroški pregleda na tuberkulozo.
6.	člen
Za vse veterinarsko-sanitarne preglede, ki so obvezni, pa niso šteti v 1. členu odredbe, se zaračunava režijska ura 2.470 din.
7.	člen
Pristojbine, določene s to odredbo, so dolžne plačati vse organizacije, skupnosti in fizične osebe, za tiste veterinarsko-sanitarne preglede, ki so po zakonu obvezni.
8.	člen
Višina pristojbin se med letom spreminja glede na vrednost režijske ure diplomiranega veterinarja.
9.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba, objavljena v Uradnem listu SRS, št. 1/86.
10.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-13/83
Logatec, dne 25. julija 1986.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Logatec
Ludvik Mihelič, ing. 1. r.
MOZIRJE
1596.
Izvršni svet Skupščine občine Mozirje je na podlagi 188. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) in na podlagi 3. odstavka 54. a člena in 58. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85) in 23. člena odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/85 in 1/86) je dne 20. marca 1986 na svoji 119. seji sprejel
SKLEP
o razvrstitvi obrtnih dejavnosti glede na predmet poslovanja in vrsto dejavnosti
1
S tem sklepom se ugotavlja.interes za opravljanje obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti na območju občine Mozirje.
2
Opredelitev obrtnih in gospodarskih dejavnosti se uporablja pri odmeri pavšalnega letnega zneska davka.
3
Razvrstitev obrtnih dejavnosti po skupinah:
1.	Skupina: deficitarne dejavnosti Kriteriji za razvrstitev:
—	deficitarne dejavnosti
—	popravilo in storitve za občane z uporabo ročnega dela oziroma lastne telesne moči
—	ne zaposluje več kot enega delavca V to skupino spadajo:
kovaštvo
brusaštvo
popravilo električnih aparatov in pribora kolarstvo
sodarstvo in izdelovanje kadi lesno strugarstvo rezbarstvo in stilno mizarstvo
ročno pletiljstvo — za osebne storitve in občane šiviljstvo
čevljarstvo — storitvena popravljanje dežnikov in sončnikov prepariranje in gačenje živali kamnoseštvo graverstvo
krovstvo in kleparstvo moško frizerstvo kozmetika obraza in telesa dimnikarstvo
popravilo kmetijskega orodja
pečarstvo in izdelovanje keramičnih izdelkoV
akumulatorstvo
livarstvo
optika
RTV mehanik
mehanika koles
precizna mehanika
ključavničarstvo — uslužnostno
moško krojaštvo
žensko krojaštvo
mesarstvo in izdelovanje klobas
knjigovezništvo
popravljanje nogavic in preoblačenje gumbov
stavbno kleparstvo
izdelovanje pečatov
parketarstvo
fotografiranje
zlatarstvo
čiščenje oken
izdelovanje copat in tekstilnih izdelkov izolaterstvo
domača in umetna obrt
popravilo in pregled plinskih naprav
avtopralnica
avtoel ektričarstvo
2.	Skupina: delno deficitarna dejavnost Kriteriji za razvrstitev:
—	delno deficitarna dejavnost
—	ostale storitve in ročno izdelovanje izdelkov
—	ne zaposluje več kot dva delavca V to skupino spadajo:
svečarstvo in medičarstvo
inštalaterstvo za centralno kurjavo
izdelovanje in polaganje podov iz umetnih smol
prodaja na drobno
zaščita vozil
žensko frizerstvo
slaščičarstvo
avtomehanika
avtokleparstvo
steklarstvo
vodovodno inštalaterstvo
urarstvo
tapetništvo
zidarstvo in fasaderstvo montaža avtogum in vulkanizacija gostilne s hrano in prenočišči avtokamp
elektroinštalaterstvo
elektromehanika (molzni in šivalni stroji)
orodjarstvo
pleskarstvo
avtoličarstvo
izdelovanje raznih okrasnih predmetov
prodaja sadja in zelenjave
zamenjava podatkov — računalniške storitve
3.	Skupina: delno suficitarne dejavnosti Kriteriji za razvrstitev:
—	delno suficitarne dejavnosti
—	izdelovanje izdelkov v neavtomatiziranem delovnem procesu
—	zaposlovanje delavcev V to skupino spadajo:
izdelovanje sodavice in drugih brezalkoholnih pijač
predelave odpadne plastike
cvetličarstvo in izdelovanje umetnega cvetja
izdelovanje igrač
prepisovanje in razmnoževanje
pekarstvo
gostilne
tiskarstvo in sitotisk tesarstvo
4.	Skupina: suficitarne dejavnosti
Vse ostale dejavnosti, ki niso opredeljene v navedenih skupinah se opredelijo v IV. skupino.
4
Ta sklep se uporablja od 1. 1. 1986 dalje.
St. 313-2/86-1
Mozirje, dne 20. marca 1986.
Predsednik
Izvršnega sveta SO Mozirje
Franc Miklavc, ing. les. ind. 1. r.
SLOVENSKA BISTRICA
1597.
Na podlagi 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št 17/80. 22/81 in 6/86), 3. in 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) in 2. člena zakona o spremembah in dopolnitvah jfekona o prekrških (Uradni list SRS, št. 42/85) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 4. seji zbora združenega dela in
4.	seji zbora krajevnih skupnosti dne 16. julija 1986 sprejela
ODLOK
o zimski službi v občini Slovenska Bistrica
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se določijo obseg, izvajalci in način izvajanja zimske službe v občini Slovenska Bistrica.
II.	OBSEG ZIMSKE SLUŽBE
2.	člen
Zimska služba obsega:
1. pluženje in odstranjevanje snega po cestah in drugih javnih prometnih površinah (v nadaljnjem besedilu: ceste).
2.	pluženje in odstranjevanje snega Iz ulic in pločnikov v mestu Slovenska Bistrica,
3.	odstranjevanje snega s pločnikov in posipanje pločnikov ob poledici,
4.	odvažanje snega s cest in pločnikov,
5.	posipavanje cest ob poledici,
6.	odstranjevanje ledenih sveč z zgradb,
7.	pritrjevanje in redno vzdrževanje snegolovcev na strehah, s katerih lahko pade sneg,
8.	redno vzdrževanje žlebov in odtočnih cevi na zgradbah,
9.	nameščanje zametobranov,
10.	obeležba robov cest s snežnimi koli na cestah, kjer je to potrebno,
11.	mobilizacija delovnih sredstev in delovne sile za čiščenje in odstranjevanje snega s cest ob izrednih zasnežitvah,
12.	čiščenje mrež in odtočnih uličnih požiralnikov v času odjuge.
III.	IZVAJALCI ZIMSKE SLUŽBE
3.	člen
Zimsko službo po tem odloku izvajajo:
— Cestno podjetje Maribor,
— Komunalno podjetje Slovenska Bistrica,
—	krajevne skupnosti
—	hišni sveti, imetniki pravice uporabe ter lastniki zgradb in zemljišč, ki mejijo na ceste in pločnike (v nadaljnjem besedilu: uporabniki).
4.	člen
Cestno podjetje Maribor izvaja zimsko službo na:
1.	Magistralnih cestah
2.	Regionalnih cestah
3.	Lokalnih cestah
5.	člen
Komunalno podjetje Slovenska Bistrica izvaja zimsko službo na:
ulicah, trgih, pločnikih in drugih javnih površinah v skladu s sprejeto kategorizacijo samoupravne interesne skupnosti za komunalo in cestno dejavnost občine.
6.	člen
Krajevne skupnosti izvajajo službo na:
1.	nekategoriziranih cestah, javnih poteh in drugih površinah na svojem področju,
2.	cestah, ki so pomembne za SLO v skladu z načrtom in odredbami občinskega komiteja za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito.
IV.	IZVAJANJE ZIMSKE SLUŽBE
7.	člen
Ce nastane poledica, ali jo je po meteorološki napovedi pričakovati, ali če zapade 5 cm snega, so dolžni izvajalci pričeti z izvajanjem zimske službe.
8.	člen
Pri izvajanju zimske službe velja za izvajalce iz
3.	člena 'ale prednostni vrstni red:
1. ceste in dohodi do zdravstvenih domov, gasilskih domov. Šol, avtobusne postaje in postajališča in drugih pomembnih javnih ustanov.
2	ceste, ki povezujejo posamezna naselja,
3.	ostale ceste.
9.	člen
Izvajalec je dolžan odstraniti sneg z vozišča in pločnikov, na mostovih in s cest, kjer odkrivanje snega s plugom zoži vozišče, ali kjer s pluženjem zaradi ožine cest ni mogoče odstraniti snega s prometnih površin.
10.	člen
V	času pluženja ali odstranjevanja snega je izvajalec upravičen postaviti začasne znake o prepovedi parkiranja ali ustavljanja na cestah, ki bi oviralo odtok vode.
11.	člen
V	času odjuge so dolžni izvajalci očistiti tudi cestne jarke v naseljih, ki bi ovirali odtok vode ter cestne požiralnike.
12.	člen
Uporabniki, katerih zgradbe ali zemljišča mejijo na ceste ali pločnike, so dolžni v dolžini zgradbe ali zemljišča, ki jih uporabljajo:
1.	očistiti novo zapadli sneg zjutraj do 6.30 ure, po potrebi pa tudi večkrat dnevno,
2.	takoj odstraniti sneg, ki je padel s streh na javne površine, ali je bil s streh odstranjen,
3.	odstraniti ledene sveče s streh in žlebov, pred odstranitvijo pa postaviti na pločnik znak za nevarnost,
4.	posipati pločnike ob poledici.
13.	člen
Prepovedano je metati sneg na vozišča ali pločnike. s katerih je sneg že odstranjen, na cestne požiralnike, hidrante in cestne jarke za odvodnjavanje.
14.	člen
Ob poledici se smejo pločniki in pešpoti posipati samo s peskom ali s soljo.
15.	člen
Na strehah, ki so nagnjene več kot 25'' in mejijo na javne prometne površine, morajo biti pritrjeni snegolovci. Poškodovane snegolovce, žlebove ali odtočne cevi na zgradbah so dolžni uporabniki sproti vzdrževati.
Pred odstranjevanjem snega s streh je treba na pločniku postaviti znak za nevarnost. Sneg iz dvorišč n drugih površin se sme odvažati le na mesta, ki so za to določena.
V.	NAČRT ZIMSKE SLUŽBE
16.	člen
Samoupravna komunalna interesna skupnost in krajevne skupnosti občine Slovenska Bistrica sprejmejo do 30. septembra vsako leto načrt zimske službe.
Načrt zimske službe vsebuje obseg del in seznam cest, na katerih je izvajalec dolžan plužiti in odstranjevati sneg, jih posipati ob poledici.
Izvajalci dostavijo načrt zimske službe samoupravni komunalni interesni skupnosti, občinskemu sekretariatu za urbanizem, gradbeništvo in komunalo in pristojni inšpekcijski službi za javne ceste, do
15.	oktobra v letu.
17.	člen
Samoupravna komunalna interesna skupnost zagotovi s planom naslednji minimalni obseg zimske službe:
—	pluženje cest, po katerih potekajo- proge avtobusnega prometa in cest, ki povezujejo naselja,
—	oiuženje in čiščenje dohodov k zdravstvenim postajam in ambulantam, postajam milice, gasilskim domovom, šolam in drugim javnim ustanovam, pokopališčem in cesto k odlagališču komunalnih odpadkov,
—	posipanje cest iz prejšnjih dveh alinei, prehodov za pešce in avtobusnih postajališč,
—	odstranjevanje snega iz križišč in avtobusnih postajališč, če so ta v naselju ter iz prometnih površin. ki z odvažanjem snega zožujejo običajni prometni pretok.
VI.	FINANCIRANJE ZIMSKE SLUŽBE
18 člen
Samoupravna komunalna interesna skupnost financira zimsko službo s sredstvi prispevka za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe, združenimi s samoupravnim sporazumom ali določenimi z odlokom občinske skupščine.
Krajevne skupnosti financirajo zimsko službo z lastnimi sredstvi in s sredstvi, ki jih v te namene prejmejo od samoupravne komunalne interesne skupnosti na osnovi minimalnih standardov.
Ostali uporabniki financirajo zimsko službo z lastnimi sredstvi.
19.	člen
Izvršni svet občinske skupščine lahko odredi posebne ukrepe za odstranjevanje snega, kadar zapade izredna količina snega, izvajalci pa ne morejo s svojimi in posebej organiziranimi delovnimi sredstvi in delovno silo odstraniti zapadli sneg.
VII.	OSTALE DOLOČBE
20.	člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravlja Medobčinska uprava inšpekcijskega nadzora občin Maribor, občine Lenart in občine Slovenska Bistrica.
Vlil. KAZENSKE DOLOČBE
21.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 300.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik s samostojnim opravljanjem dejavnosti, posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje z denarno kaznijo od 250 din do 50.000 din, če:
1.	ne očisti novozapadli sneg s pločnika do 6.30 ure. ali pa po potrebi večkrat dnevno,
2.	ne odstrani sneg, ki je padel s strehe, ali je bil odstranjen s streh na pločnike,
3.	ne odstrani ledenih sveč s streh ali žlebov,
4.	ne posipa pločnikov ob poledici, ali uporablja za posipanje drug material razen soli in peska,
5.	odmetava sneg na vozišča, s katerih je bil sneg že odstranjen, na cestne požiralnike, hidrante in očiščene cestne jarke,
6.	ne pritrdi snegolovcev na strehah tam, kjer obstaja nevarnost, da pade z njih sneg,
7.	ne popravi sproti žlebov in odtočnih cevi na zgradbah,
8.	pred odstranjevanjem snega s strehe in ledenih sveč s strehe ali žlebov ne postavi znaka za nevarnost,
9.	odvaža sneg na mesta, ki niso za to določena.
IX. KONČNE DOLOČBE
22.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
23.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o zimski službi v občini Slovenska Bistrica (MUV, št. 21/80).
St. 1/1-352-7/86
Slovenska Bistrica, dne 16. julija 1986.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica
Slavko Kleindienst 1. r.
1598.
- Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85), določil statuta KS Oplotnica, sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju KS Oplotnica (Uradni list SRS, št. 22/86) in izida referenduma z dne 15. junija 1986 je krajevna skupnost Oplotnica sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju KS Oplotnica
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Oplotnica se uvede samoprispevek v denarju za obdobje 5 let in sicer od 1. 9. 1986 do 31. 8. 1991.
2.	člen
S samoprispevkom bo zbranih na območju KS Oplotnica 145,300 000 din. S III. samoprispevkom zbrana sredstva se bodo uporabila za financiranje sprejetega programa KS Oplotnica in sicer:
a)	70 %> zbranih sredstev za skupne naložbe sprejete po programu
b)	30 %> za ostala investicijska vlaganja sprejeta po programu
3.	člen
Krajevni samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Oplotnica, ter obrtniki, ki imajo sedež svoje obrtne dejavnosti na območju krajevne skupnosti Oplotnica ne glede na kraj njihovega stanovanja po naslednjih stopnjah:
—	1,5 »/o od neto OD iz delovnega razmerja in osebnih dohodkov od katerih se plačujejo prispevki iz OD,
—	1,5 %> za zavezance, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku od opravljanja gospodarskih in poklicnih dejavnosti ter avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, od davčne osnove povečane za 70 6/e letnega povprečnega čistega dohodka delavcev v SRS v letu. za katerega se davek odmerja. Enak kriterij velja za zavezance za davek od kmetijske
St. 31 — 7. VIII. 1986
UKADN1 LISI SRS
Stran 2237
dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku,
—	1,5 °/o upokojenci od pokojnin,
—	5 “/o od katastrskega dohodka in poseka lesa,
—	10 %> zavezanci, katerim se davek odmerja v pavšalnem letnem znesku, od odmerjenega davka.
Občani, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Oplotnica plačajo za leto 1986 5.000 din, za vsako naslednje leto pa se prispevek zviša v odstotku porasta OD v SRS, kot ga ugotovi Zavod za statistiko SR Slovenije.
Občani, ki imajo na območju krajevne skupnosti Oplotnica nepremičnine v obliki stanovanjskih objektov ter hišic za oddih in rekreacijo, njih stalno bivališče pa je izven krajevne skupnosti, plačajo zn leto 1986 5.000 din, za vsako naslednje leto pa se prispevek zviša v odstotku porasta OD v SRS, kot ga ugotovi Zavod za statistiko SR Slovenije.
4.	člen
Plačila samoprispevka so oproščeni:
—	delavci in drugi ljudje, ki prejemajo osebni dohodek nižji od zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom,
—	upokojenci, katerih pokojnine ne presegajo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo,
—	kmetje za čas, ko imajo pravico do oprostitve davhd po veljavnih predpisih, za tisti del katastrskega dohodka na katerega se oprostitev nanaša,
—	kmečki upokojenci od pokojnin po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov
—	samoprispevek se ne plačuje tudi od štipendij in nagrad dijakom in študentom, socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom in regresom za letni dopust.
5.	člen	'
S samoprispevkom zbrana sredstva se zbirajo na posebnem žiro računu krajevne skupnosti Oplotnica št. 51810-842-048-822108	— krajevni samoprispevek
krajevne skupnosti Oplotnica.
Za pravočasno izvajanje programa ter trošenje sredstev je zadolžen svet krajevne skupnosti Oplotnica.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja sredstev pri izplačevalcih dohodka kontrolira SDK in občinska uprava za družbene prihodke.
6.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 9. 1986.
Predsednik
skupščine KS Oplotnica Ivan Oblonšek 1. r.
1599.
POROČILO
o izidu e!asovanj"a na referendumu dne 15. 6. 1986 za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Oplotnica ■
Na območju krajevne skupnosti Oplotnica so bili na referendumu dne 15. 6. 1986 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja:
1.	v volilni imenik je bilo vpisanih 2.842 glasovalcev
2.	zaradi dela v tujini in služenja vojaškega roka se glasovanja ni moglo udeležiti 91 krajanov
3.	pri ugotavljanju izida glasovanja je bilo tako upoštevanih 2.751 glasovalcev
4.	na referendumu je glasovalo 2.557 glasovalcev, ali 92,9 »/o
5.	za uvedbo krajevnega samoprispevka je glasovalo 1.986 krajanov, ali 72,1 “/o
6.	proti je glasovalo 554 krajanov, ali 20,2 °lo
7.	neveljavnih glasovnic je bilo 17, ali 0,6 Vo
8.	glasovanja se ni udeležilo 194 krajanov, ali 7.1 0/o
Volilna komisija v krajevni skupnosti je na osnovi rezultatov glasovanja in 'zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja ugotovila, da je v krajevni skupnosti Oplotnica sprejeta odločitev za uvedbo krajevnega samoprispevka.
Predsednica volilne komisije
■'*	KS Oplotnica
Breda Veber 1 r.
SLOVENSKI. KONJICE
1600.
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je na podlagi 37 m 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegnv v prostor (Uradni list SRS, št. 13 84) ter statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23/82) na seji dne 24, julija 1986 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi lokacijskega načrta
za kanalizacijski kolektor Slovenske Konjice
I
Na javni vpogled za 30 dni od dneva objave tega sklepa se razgrne: osnutek lokacijskega načrta za kanalizacijski kolektor Slovenske Konjice.
II
Lokacijski načrt za kanalizacijski kolektor Slovenske Konjice je izdelal Razvojni center Celje pod št. 22/86 in obsega tekstualni del in grafične priloge.
III
V času javne razgrnitve lahko k osnutku lokacijskega načrta za kanalizacijski kolektor Slovenske Konjice poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana organizacija združenega dela ali druge samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
IV
Osnutek lokacijskega načrta za kanalizacijski kolektor Slovenske Konjice je razgrnjen na sedežu Skupščine občine Slovenske Konjice — komite za planiranje — oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve soba št. 35 in na sedežu krajevne skupnosti Slovenske Konjice, Ul. Toneta Melive št. 2, vse uradne dni med uradnimi urami.
V
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, in na občinski oglasni deski v Slovenskih Konjicah,
St. 351-3/86-1
Slovenske Konjice, dne 24. julija 1986.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice
Stane Kokelj, dipl. inž. 1. r.
1601.
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je na podlagi 37. in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS. št. ;.,.84) ter statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23/82) na seji dne 24. julija 1986 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi spremembe in dopolnitve Zazidalnega načrta industrijske cone Slovenske Konjice
I
Na javni vpogled za 30 dni od dneva objave tega sklepa se razgrne osnutek spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta industrijske cone Slovenske Konjice.
II
Zazidalni načrt spremembe in dopolnitve industrijske cone Slovenske Konjice je izdelal Razvojni center Celje pod številko 23/86 in obsega'tekstualni del in grafične priloge.
III
V času javne razgrnitve lahko k osnutku zazidalnega načrta industrijske cone Slovenske Konjice poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana organizacija združenega dela ali druge samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
IV
Osnutek zazidalnega načrta industrijske cone Slovenske Konjice je razgrnjen na sedežu Skupščine občine Slovenske Konjice — komite za planiranje — oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve soba št. 35 in na sedežu krajevne skupnosti Slovenske Konjice, Ul. Toneta Melive št. 2 vse uradni dni med uradnimi urami.
V
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in na občinski oglasni deski v Slovenskih Konjicah.
St. 351-1/86-1
Slovenske Konjice, dne 24. julija 1986.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice
Stanc Kokelj, dipl. inž. 1. r.
1608.
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je na podlagi 37. in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23/82) na seji dne 24. julija 1986 sprejel
SKLEP
o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta stanovanjske soseske ob Mizarski cesti Slovenske Konjice
I
Na javni vpogled za 30 dni od dneva objave tega sklepa se razgrne osnutek spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta stanovanjske soseske ob Mizarski cesti v Slovenskih Konjicah.
II
Zazidalni načrt stanovanjske soseske ob Mizarski cesti v Slovenskih Konjicah je izdelal Razvojni center Celje pod št. 23/86 in obsega tekstualni del in grafične priloge.
III
V času javne razgrnitve lahko k osnutku zazidal nega načrta stanovanjske soseske ob Mizarski cesti v Slovenskih Konjicah poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana organizacija združenega dela ali druge samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
IV
Osnutek zazidalnega načrta stanovanjske soseske ob Mizarski cesti. Slovenske Konjice, je razgrnjen na sedežu Skupščine občine Slovenske Konjice — komite za planiranje — oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, soba št 35 in na sedežu krajevn-skupnosti Slovenske Konjice. Ul. Toneta Melive št. i vse uradne dni med uradnimi urami.
V
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in na občinski oglasni deski v Slovenskih Konjicah.
St. 351-2/86-1
Slovenske Konjice, dne 24. julija 1986.
Predsednik ' Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice
Stane Kokelj, dipl. inž. 1. r.
ŠMARJE PRI JELŠAH
1603.
Na podlagi 77. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82) ter 215. člena statuta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75, 3/78, 6/82 in 21/83) je na seji zbora združenega dela dne 25. junija 1986 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1986 sprejela
ODLOK
o podstanovanjskih razmerjih na območju občine Šmarje pri Jelšah
1. člen
Ta odlok ureja oddajanje posameznih stanovanjskih prostorov, evidenco podstanovanjskih razmerij, vsebino stanovanjske pogodbe, pravice in dolžnosti imetnika stanovanjske pravice, lastnika stanovanja kot posameznega dela stavbe in lastnika družinske sta-
novanjske hiše (v nadaljnjem besedilu: najemodajalca) in podstanovalca, način določanja podstanarine, naj-višjo raven podstanarine, odškodnino za opremo ter dejanske stroške za uporabo podstanovanjskega prostora.
2.	člen
Najemodajalec lahko odda podstanovalcu v uporabo posamezne stanovanjske prostore na podlagi pismene podstanovanjske pogodbe, ki jo skleneta najemodajalec in podstanovalec za določen ali nedoločen čas ter na način in ob pogojih, ki jih predpisuje zakon in ta odlok.
3.	člen
V podnajem se lahko odda opremljen ali neopremljen stanovanjski prostor, ki meri najmanj 7 kvadratnih metrov na posameznega stanovalca brez prostorov, ki jih uporablja v souporabi isnnitarij, kopalnice, kuhinje itd.).
Najemodajalec ne more oddati brez soglasja podstanovalca njegov podstanovanjski prostor.
Podstanovalec ne more oddati drugi osebi niti v celoti niti delno podstanovalski prostor, ki ga uporablja na podlagi podstanovalske pogodbe. .
4.	člen
Na'-voodnjalec družbenega stanovanja lahko odda podstanovalcu v uporabo stanovanjske prostore le. če s tem soglaša stanodajalec. Preji sklenitvijo pisne podstanovanjske pogodbe je potrebno pridobiti pisno soglasje stanodajalca.
5.	člen
Najemodajalec in podstanovalec morata skleniti pismeno podstanovalske pogodbo že pred vselitvijo podstanovalca.	,
Najemodajalec mora dostaviti zaradi evidence po en izvod podstanovalske pogodbe občinskemu upravnemu organu pristojnemu za stanovaniske zadeve hišnemu svetu in stanodajalcu družbene :	stanovanja
v 15 dneh po sklenitvi pogodbe, vendar najkasneje do vselitve podstanovalca.	%
6.	člen
Podstanovalska pogodba mora vsebovati:
1.	priimek in ime najemodajalca ter naslov stalnega prebivališča
2.	priimek in ime podstanovalca in njegov stalni naslov
3.	priimek in ime lastnika stanovanja ter njegov naslov
4.	označbo zgradbe in stanovanja, v katerem so v podnajem dani podstanovalski prostori z opisom, kakovostjo in stanjem, v katerem so stanovanjski prostori, ki so dani v podnajem
5.	katere druge prostore v stanovanju sme uporabljati podstanovalec in v kakšnem obsegu
6.	opis podstanovalskega prostora s točno navedbo opreme
7 način nemotenega ocrevanja podstanovalskega prostora
S znesek podstanarine. ki io bo podstanovalec plačeval najemodajalcu in do katerega dne v mesecu
9.	način obračunavanja stroškov za uporabo vode, elektrike, centralne kurjave in čiščenja skupnih prostorov v zgradbi oz. stanovanju ter morebitnega čiščenja podstanovalskega prostora in pomožnih prostorov v souporabi.
10.	znesek odškodnine za uporabo opreme
11.	čas za katerega se sklene podstanovalska pogodba, odpovedni rok, če je pogodba sklenjena za nedoločen čas, pa tudi način odpovedi te pogodbe.
v
7.	člen
Podstanovalska pogodba, sklenjena za nedoločen čas preneha z odpovedjo Odpoved se da drugi stranki neposredno, ustno ali pismeno po pošti ali pri rednem sodišču.
Za odpoved podstanovalske pogodbe ni treba navesti razloga odpovedi.
Odpovedni rok ne more biti krajši od 30 dni.
8.	člen
Podstanovalska pogodba sklenjena za določen Čas preneha s pretekom tega časa.
Za podstanovalske pogodbo, sklenjeno za določen čas se šteje, da je molče obnovljena za nedoločen čas. če podstanovalec v petnajstih dneh po preteku časa, za katerega je bila pogodba sklenjena še naprej uporablja stanovanjske prostore, imetnik stanovanjske pravice pa temu ne nasprotuje.
9.	člen
Minimalno opremljen podstanovanjski prostor je prostor, v katerem je ležišče, miza, stol. omara in umivalnik, če podstanovalec za opravljanje higiene nima na razpolago drugega prostora.
Podstanovalcu mora biti zagotovljena uporaba sanitarij v stanovanju, v zgradbi, oz. sanitarij, ki jih uporabljajo ostali stanovalci.
<Je je v istem prostoru več podstanovalcev. mora biti v prostoru toliko ležišč in stolov, kolikor je podstanovalcev ter omara, v kateri mora imetnik podstanovalec imeti možnost zakleniti svoj de! omare.
V podnajem dan podstanovalski prostor mora imeti možnost ogrevanja.
10.	člen
Podstanovalec in najemodajalec se lahko dogovorita za podslanarino, ki zajema ekonomsko stanarino za prazen stanovanjski prostor dan v podnajem, upoštevajoč pri tem stanje v podnajem danega stanovanjskega prostora, povečano največ za 300 %>.
Podstanarina se izračuna na osnovi določil o prehodu na ekonomske stanarine v občini Šmarje pri Jelšah, sprejetih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti za posamezno srednjeročno obdobje in se letno valorizira.
11.	člen
Za uporabo opreme in pohištva v opremljenem prostoru podstanovalec plača posebno odškodnino glede na kvaliteto opremljenosti podstanovalskega prostora. Odškodnina lahko znaša največ 25 %> povprečne ekonomske stanarine.
12.	člen
Podstanovalec posebej plačuje najemodajalcu dejanske stroške za porabljeno vodo, elektriko, energijo, plin, kurjavo ter za vdvoz smeti, kanalščino, čiščenje skupnih prostorov, čiščenje podstanovalskih prostorov in pomožnih prostrov v souporabi, če jih ne čisti podstanovalec sam.
Ce dejanskih stroškov za storitve iz prvega odstavka tega člena ni mogoče določiti, se podstanovalec in najemodajalec dogovorita o pavšalnem mesečnem plačilu, vendar je treba za vsako storitev v podstano-valski pogodbi določiti način kako bo obračunana.
13.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja tržna inšpekcija občinskega inšpektorata,
14.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 din se kaznuje za prekršek najemodajalec:
—	ki oddaja posamezne dele stanovanja v nasprotju z določili 2. člena,
—	ki ne upošteva minimalno določene stanovanjske površine na podstanovalca (prvi odstavek 3. člena),
—	ki odda brez soglasja podstanovalca njegov podstanovalski prostor (drugi odstavek 3. člena),
—	ki sklene podstanovalsko pogodbo v nasprotju s prvim odstavkom 5. člena ali take pogodbe sploh ne sklene,
—	ki ne dostavi podstanovalske pogodbe pristojnemu občinskemu upravnemu organu, hišnemu svetu in stanodajalcu (drugi odstavek 5. člena),
—	ki podpiše pogodbo, ki nima vseh sestavin 6. člena,
—	ki oddaja stanovanjski prostor, ki ni vsaj minimalno opremljen (prvi odstavek 9. člena),
—	ki dogovori višjo podstanarino kot je določena v 10. členu in 11. členu,
—	ki zaračunava podstanovalcu storitve po višji ceni kot je bila dogovorjena, ali ki jih ni opravil (12. člen).
15.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 din do 10.000 din se kaznuje za prekršek podstanovalec:
—	ki ne sklene pogodbe ali je ne sklene še pred vselitvijo (prvi odstavek 5. člena),
—	ki sklene pogodbo z drugačno vsebino kot je določeno v 6. členu.
16.	člen
Obstoječa podstanovalska razmerja je treba prilagoditi določbam tega odloka v šestih mesecih od njegove veljavnosti.
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-1/86-1
Šmarje pri Jelšah, dne 25. junija 1986.
Podpredsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Boris Završnik I. r.
1604.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75, 3/78, 6/82 in 21/83) in 21. Člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1986 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1985
I
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Šmarje pri Jelšah za leto 1985.
II
Zaključni račun davkov in 1985 izkazuje:
—	začetni saldo 1. 1. 1985
—	obremenitve v letu 1985
—	plačila v letu 1985
—	zaostanek 31. 12. 1985
III
Letni davčni zaključni račun vsebuje bilanco, bruto bilanco in pregled individualnih dolgov oziroma preplačil za prispevke in davke.
IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-3/86-1
Šmarje pri Jelšah, dne 25. junija 1986.
Podpredsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Boris Završnik 1. r.
1605.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 6/82 in 10/83) na seji vseh treh zborov dne 25. junija 1986 sprejela
SKLEP
o podaljšanju veljavnosti družbenega plana občine za obdobje 1981—1985
I
Družbeni plan občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1981—1985 velja do sprejema družbenega plana občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1986—1990.
II
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-1/86-1
Šmarje pri Jelšah, dne 25: junija 1986.
Podpredsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Boris Završnik 1. r.
prispevkov za leto
17,496.373
522,484.303
512,544.864
27,435.812
1606.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 63. člena zakona o sistemu družbenega planiranja (Uradni list SRS, št. 1/80) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75, 3/78, 6/82, 21/83 in 5/86), na sejah zbora združenega dela, zbora KS in družbenopolitičnega zbora dne 25. junija 1986 sprejela
SKLEP
o sprejemu osnutka družbenega plana občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1986—1990
1
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah sprejme osnutek družbenega plana občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1986—1990
11
Osnutek družbenega plana občine Šmarje pri Jelšah se posreduje vsem organizacijam združenega dela in drugim organizacijam ter skupnostim v 30-dnevno javno razpravo.
III
Prostorske sestavine družbenega plana občine Šmarje pri Jelšah z grafičnimi prilogami bodo v skladu s 46. členom zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) javno razgrnjene v sejni sobi Skupščine občine Šmarje pri Jelšah 30 dni od objave tega sklepa v Uradnem listu SRS
IV
V času javne razgrnitve bo Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo sprejemal pripombe na družbenoekonomski, socialni in prostorski del družbenega plana občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1986—1990.
V
Ta sklep se objavi v Uradnem lištu SR Slovenije.
St. 06-57/86-1
Šmarje pri Jelšah, dne 15. julija 1986.
Predsednik Skupščine, občine
Šmarje pri Jelšah
Veljko Kolar 1. r.
1607.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 63. čl^na zakona o sistemu družbenega planiranja (Uradni list SRS, št. 1/80) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS. št. 5/75, 10/75, 3/78, 6/82, 21/83 in 5/86), na sejah zbora združenega dela, zbora KS in družbenopolitičnega zbora dne 12. marca 1986 sprejela
SKLEP
o sprejemu osnutka dolgoročnega družbenega plana občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1986—2000
I
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah sprejme osnutek dolgoročnega družbenega plana občine Šmarje pri Jelšah za obdobje od leta 1986—2000.
II
Osnutek dolgoročnega družbenega plana občine
Šmarje pri Jelšah se posreduje vsem organizacijam združenega dela in drugim organizacijam ter skupnostim v 30 dnevno javno razpravo.
III
Prostorske sestavine osnutka dolgoročnega družbenega plana občine Šmarje pri Jelšah z grafičnimi prilogami bodo v skladu s 46. členom zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) javno razgrnjene v sejni sobi Skupščine občine Čmarje pri Jelšah 30 dni od objave tega sklepa v Uradnem listu SRS.
IV
V času javne razgrnitve bo Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo sprejemal pripombe na družbenoekonomski, socialni in prostorski del dolgoročnega družbenega plana občine Šmarje pri Jelšah za obdobje od leta 1986—2000
V
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
St. 06-58/86-1
Šmarje pri Jelšah, dne 15. julija 1986
Predsednik Skupščine občine
Šmarje pri Jelšah
Veljko Kolar 1. r.
V	zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 29-1401/86 z dne 18. julija 1986, je bila v primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka, zato na podlagi
5.	odstavka 264. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije dajem
POPRAVEK
zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli
V	9. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona se prvi stavek tega člena v besedilu: »Določba 2. člena tega zakona se uporablja od 1. septembra dalje«, pravilno glasi: »Določba 4. člena tega zakona se uporablja od 1. septembra dalje.«
St. 61-11/86
Ljubljana, dne 29. julija 1986.
Generalni sekretar Skupščine SR Slovenije
Marko Herman L r.
POPRAVEK
V navodilu za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 29-1437/86 z dne 18 VII. 1986 se v drugem odstavku
27.	člena besedi: -prejšnjega člena« nadomestita z besedama: »tega člena«.
Uredništvo
POPRAVEK
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
V	odloku o spremembi in dopolnitvi odloka o davkih občanov občine Brežice, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 30-1513/86 z dne 28. VIL 1936 je v 1. členu pomotoma izpuščen prvi odstavek, ki glasi:
»5. a člen se spremeni m pravilno glasi kakor sledi
Uredništvo
POPRAVEK
V	sklepu o stopnjah, višinah in osnovah za financiranje potreb stanovanjskega gospodarstva v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik za leto 1986, objavljeneha v Uradnem listu SRS, št. 28-1376/86 z dne 11. VII. 1986 se pod II. v
4.	točki črta številka žiro računa in se glasi:
»4. za solidarnost in vzajemnost na ravni republike 0,155 "/o od bruto OD iz dohodka«
Predsednica
skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik Zdenka Droljc 1. r.
POPRAVEK
1544.	Odredba o obrazcu za ugotovitev sredstev družbe-
nopolitičnih skupnosti iu samoupravnih interesnih skupnosti 's področja družbenih dejavnosti, katerih poraba je v letu 19S6 začasno omejena	2180
1545.	Pravilnik o gozdnem redu	2181
1546.	Pravilnik o ukrepih za preprečevanje škodljivih
posledic zaradi ostankov zdravil v surovinah in proizvodih živalskega izvora	2185
1547.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopeni prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti
za leto 1986	2187
1548.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov . . .	2187
1549.	Sklep o- ugotovitvi stopenj rasti kazalnikov de-
lovnih in poslovnih rezultatov organizacij združenega dela s področja gospodarstva SR Slovenije za obdobje od 1. januarja do 31. marca 1986 v primerjavi z enakim obdobjem	leta 1985	2187
USTAVNO SODIŠČE SR SLOVENIJE
1550.	Odločba o ugotovitvi, da določbe prvega odstavka 102 člena in prvega in drugega odstavka 152. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Slovenijales — proizvodnja in trgovina niso v neskladju z ustavo in zakonom in sklep o določitvi roka SOZD Slovenijales za odpravo neustavnosti in nezakonitosti nekaterih določb tega samoupravnega sporazuma in 80. člena statuta SOZD Slovenijales	2188
V sklepu o uvedbi krajevnegav samoprispevka na območju KS Tabor Logatec objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 26-1319/86 z dne 2. julija 1986 se v 8. členu zbirni račun samoprispevka pravilno glasi: 50110-842-023-838.
Logatec, dne 25. julija 1986
Predsednik Skupščine KS Tabor
Anton Antičevič 1. r.
VSEBINA
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE
1538.	Odlok o razrešitvi in imenovanju predsednika, podpredsednika in članov Komisije SR Slovenije
za odlikovanja	2175
1539.	Odlok o razrešitvi in imenovanju podpredsednika in
članov Sveta Predsedstva Socialistične republike Slovenije za ljudsko obrambo	2175
1540.	Odlok o pomilostitvi obsojene	osebe	2176
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
1541.	Uredba o urejanju posameznih razmerij iz zakona
o gozdovih	2176
1542.	Sklep o spremembi sklepa o osnovah in merilih
za določanje osebnih dohodkov vodilnim delavcem v republiških upravnih organih, republiških orga-nizacllah in strokovnih službah Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenile	2180
1543.	Sklen o dopolnitvi sklepa o osnovah in merilih za
določitev osebnega dohodka in drugih osebnih preiemkov funkcionarjev, ki jih imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije	2180
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1551.	Samoupravni sporazum o usklajevanju planov Skupnosti otroškega varstva v SR Sloveniji za obdobje 1986—1990	2189
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1552.	Odlok o plačevanju prispevka iz dohodka za gospo-
darjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe (Ljubljana)	2194
1553.	Odlok o stavbnih zemljiščih (Ljubljana)	2194
1554.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zakloniščih na območju V-ubljanskih občin	2197
1555.	Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna
občine Idrija za leto 1985	2199
1556.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in
prispevkov občanov za leto i9R5 (Idrija)	2200
1557.	Odlok o spremembi odleka o začasnem plačevanju prispevkov za SIS materialne proizvodnje v občini Idrija	2200
1558.	Odločba o poimenovan u murskega oddelka NOB
v Cerknem po partizanski bolnišnici Franja (Tdriia) 2200
1559.	Spremembe in dopolnitve statuta občine Kamnik 2200
1560.	Odlok o spremembi odloka o zagotavljanju in
usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986	2201
1561.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta B 21 Spodnji
Utok (Kamnik)	2201
1562.	Odlok o sprejetju ureditvenega načrta R1 gramoznica 'Kamnik)	2203
1563.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za del zazidalnega območja B 3 Novi trg z oznako BS 3 in
BC 4 (Kamnik)	2204
1564.	Ugotovitvehi sklep o sprejetju dogovora o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje
od leta 19R6 do 199')	2210
1565.	Sklep o sprejemu družbenega nlana občine Kamnik za obdobje od leta 1986 de leta 1990	221fi
1566.	Sklep o ustanovitvi osnovne šole na Duplici v
ustanavljanju (Kamnik)	2210
1567.	Sklep o odpravi podružnične šole Duplica — enote
Osnovne šole Frana AJhrehta Kamnik za namene vzgojnoizObraževalne dejavnosti	2211
Stran
1568.	Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za
financiranje skupnih nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini Kamnik za obdobje 1986—1990	2212
1569.	Ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje skupnih nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini Kamnik za obdobje
1986—1990	2212
1570.	Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za
sofinanciranje programov potreb in razvoja krajevnih skupnosti v občini Kamnik v srednjeročnem obdobju 1986—1991	2212
1571.	Ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnega spo-
razuma o združevanju sredstev za sofinanciranje programov potreb in razvoja krajevnih skupnosti v občini Kamnik v obdobju 1986—1990	2213
1572.	Sklep o ugotovitvi da jt samoupravni sporazum o
temeljili	plana	Občinske	zdravstvene	skupnosti
Kamnik za obdobje 1986—1990 sprejet	2213
1573.	Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o
temeljih plana Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik za obdobje 1986—1990 sprejet	2213
$574. Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Kamnik za obdobje 1986—1990 sprejet	2214
1575. Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih	plana	Občinske	izobraževalne	skupnosti
za obdobje 1986—1990 sprejet ’	2214
L576. Sklep o ugotovitvi, ,da je samoupravni sporazum o temeljih	plana	Občinske	raziskovalne	skupnosti
Kamnik za obdobje 1986—1990 sprejet	2214
1577.	Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum
temeljih plana Samoupravne interesne; telesnokul- • turne skupnosti Kamnik	za obdobje	1986—1990
sprejet	2214
1578.	Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o
temeljih plana Kulturne skupnosti Kamnik za obdobje 1986—1990 sprejet	2215
1579.	Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o
temeljih	piana	SIS za zaposlovanje Kamnik za
obdobje 1986—1990 sprejet	2213
1580.	Sklep o manjšem odmiku od zazidalnega načrta
-Kolenov graben - Radeče (Laško)	2215
1581.	Sklep o manjšem odmiku od zazidalnega načrta
Komunalni center Radeče (Luško)	2215
1382. Odlok o financiranju SIS družbenih dejavnosti v
občini Lenart za obdobje 1986—1^90 *	2215
1583.	Sklep o soglasju k statutu sklada stavbnih zemljišč
občine Lenari	2216
1584.	Statut sklada stavbnih zemljišč občine Lenart	2216
1585.	Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko*
sanitarne preglede in dovoljenja na območju občine Lenart	2218
1386. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje BS 6 2 — Stare Črnuče in dela ureditvenih območij BS 6	— Gmajna BS 6 4 — Gmajna
in BS 6'5 — Podhoršt Liublnoa Beživrad)	222«'
1587. Odlok o ugotovitvi skiadnosii zazidalnih načrtov s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Center za obdobje 1986—1390	2225
Stran
1588.	Odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Center 2226
1589.	Spremembe in dopolnitve statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Center 2227
1590.	Statutarni sklep o sestavi in delegiranju v zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana
Center	2228
1591.	Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja
obrtnega zakona	v	občini Ljubljana	Moste-Polje 2228
1592.	Odlok o določitvi stopnje prispevka za izvajanje
sistema obrambe	pred	točo (Ljubljana	Siska)	2229
1593.	Odlok o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih
načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju z družbenim planom občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986—1990	2229
1594.	Sklep o prenehanju ukrepa družbenega varstva v
DO Lesnina Ljubljana TOZD Mizarstvo Ljutomer 2232
1595.	Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede živine in živil živalskega izvora ter pristojbine za izdajo dovoljenja za promet
mleka za javno potrošnjo v občini Logatec	2232
1596.	Sklep o razvrstitvi obrtnih dejavnosti glede na predmet poslovanja in vrsto dejavnosti (Mozirje) 2233
1597.	Odlok o zimski službi v občini Slovenska Bistrica 2234
1598.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju KS Oplotnica (Slovenska ftistrica)	2236
1599.	Poiočilo o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka na območju KS Oplotnica 2237
1600.	Sklep o javni razgrnitvi lokacijskega načrta na
kanalizacijski kolektor Slovenske Konjice	2237
1601.	Sklep o javni razgrnitvi spremembe in dopolnitve
zazidalnega načrta industrijske cone Slovenske Konjice	-	2238
1602.	Sklep o spremembah m dopolnitvah zazidalnega
načrta stanovanjske soseske ob Mizarski cesti Slovenske KonjiCv	2238
1603.	Odlok o pod stanovanjskih razmerjih na območju
občine Šmarje pri Jelšah	2238
1601. Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in
prispevkov občanov za leto 1985 (Šmarje pri Jelšah) 2240
1605.	Sklep o podaljšanju veljavnosti družbenega plana občine za obdobje 1981—1985 (Šmarje pri Jelšah) 2240
1606.	Sklep o sprejemu osnutka družbenega plana občine
Šmarje pri Jelšah za obdobje	1986—1990	2241
1607.	Sklep o sprejemu osnutka dolgoročnega družbene-
ga plana občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1986—2000	2241
—	Popravek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoii	’	2241
—	Popravek navodila va izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč	2241
—	Popravek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka
o davkih občanov občine	Brežice	2242
—	Popravek sklepa o stopnjah, Višinah in osnovah za
financiranje potreb stanovanjskega gospodarstva v okviru Samoupr iviie stanovanjske skupnosti občine Kamnik za leto 1986	2242
—	Popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju KS Tabor, Logatec	2212
URADNI LIST SRS
St. 31 — 7. VIII. 1986
Stran 2244
ZAVOD SR SLOVENIJE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE in URADNI LIST SRS pripravljata publikacijo
DOLGOROČNI PLAN SR SLOVENIJE za obdobje od leta 1986 do leta 2000
Publikacija je namenjena vsem, ki se ukvarjajo in razmišljajo o dolgoročnih razvojnih problemih Slovenije. Predvsem je nepogrešljiva za vse nosilce planiranja tako družbenopolitičnih skupnosti kot organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, ki pripravljajo oziroma bodo spremljali uresničevanje dolgoročnih planskih dokumentov. Publikacija je med drugim opremljena s kartografskim prikazom dolgoročnih razvojnih odločitev, z obširno analitično-projekcijsko dokumentacijo dosedanjega in prihodnjega razvoja SR Slovenije, z obširno bibliografijo in metodološkimi teksti.
V publikaciji DOLGOROČNI PLAN bo objavljeno besedilo dolgoročnega plana SR Slovenije s kartografskim delom plana, v katerem so v sistemih 5 kart v merilih 1 : 250 000 in 1 : 500 000 prikazane razvojne odločitve na posameznih področjih in območjih SR Slovenije. Poleg dolgoročnega plana bodo v publikacijo vključena tudi naslednja poglavja: Družbenoekonomski razvoj v preteklem obdobju; Strateški elementi družbenoekonomskega sistema in razvojne politike za uresničevanje dolgoročnega razvoja na osnovah programa gospodarske stabilizacije; Analitično-projekcijska dokumentacija; Prikaz dveh ekonometričmh modelov, ki sta bila uporabljena pri pripravi dolgoročnega plana SR Slovenije, ter Dolgoročni plan SR Slovenije — temeljna izhodišča Publikacija bo vsebovala tudi izčrpno bibliografijo, kratko vsebino dolgoročnega plana v treh jezikih ter stvarno kazalo.
Publikacija bo vrsto let nepogrešljiv pripomoček zlasti
—	predsednikom občinskih skupščin in predsednikom in članom izvršnih svetov,
—	predsednikom in članom komitejev in vodjem strokovnih služb,
—	strokovnim sodelavcem zavodov za družbeno planiranje,
—	direktorjem in članom kolektivnih poslovodnih organov v OZD
—	direktorjem oziroma vodjem gospodarsko-računskih sektorjev m računovodstev,
—	planerjem in analitikom.
—	članom organov samoupravljanja in
—	še mnogim tistim strokovnim delavcem, ki načrtujejo ali spremljajo izpolnjevanje planskih nalog
Publikacija, ki bo izšla v maju 1986, bo tudi izredno primerno darilo poslovnim strankam oziroma gostom!
(013188)
Cena: 4500 din '
Naročila sprejema: CZ Uradni list SRS, 61000 Ljubljana, Kardeljeva 12, p. p. 379/VII.
Izdaja Casoplsn zavod Uradni Ust. SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1986 3750 din. inozemstvo 12.000 din — Reklamacije sc upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke Uredništvo in uprava Ljubljana. Kardeljeva Iz — Poštni pr«-dal 379'VIl - Telefon direktor, uredništvo, se kretar. šef računovodstva 224 323. prodaja ^24 337, računovodstvo naročrtine 211 814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščene
prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 23-85