st  —                                              V   Goriol   31.   maroa  1871.                                            T tefiaf
ISu*i prosram.                    W*i<if7 drlatnt  uradnije, dtiehie postave,  nas! nasprotnikov, ker nam niso ministri vgodni  bill,
dtUIni ibor in  dtitlni   odbor,  solske  svctc to! in ker Be morejo takosna vprulanja navadno   Id Vtaka deiela.   tudi  nqmanjia,  ima, kakor m,   sptoftt   eeitne  0lUwr  in  imehm   Mmhe j pa&si roSiti. uak narod, tivje latin* numert, potrt'ht   in jc > wto/v. Prttthtatalt biima   m, kar lice   naieqai .  . ^tor o Slovenyi, prav tako jo pred nekate-m rami *l->piaji omike; tiled ttga to tudi raznt  duianeaa in   amXntaa   t'lratniatnna I   A/**™ • 1 "mi ,ell..,e ma,a Pe80lca v,l*enih   du,10v  mi*M*
. .          f ,       «,          / .              '    '   ,  .. """ l>tulrJ0 a'"(linti wawija tnus, hohkvr m>jzdaj pn sc Jc o tern zo veliko govor o n psario.
<*««».« a*^nu. Ak* pa k«r   zrnun tifi  tudt  tvd,a                                                                   | ¦„ j^ \h m ^^ g^. ^^
tamo zast tkrbeti tn zno se   poptijett   dcztlnth           Ktr ;> ptl namfn dobrega catnikarttva vxa* \i* ^o nujna   in offividna,  da  so je  deccmbra
koristi, xaetuja pretresnati tse  tiyr   zadnt, o jmui pojllft in   pi,raimij^jfi  pogoj  {enm pa\ lH1° v Ljubljana zlozil program in   tako  temelj
nj.h t< r^,>«rj«H in pmtt.iati. St to natlant  lv*uioa to zmerna, eenmia navdukna in po ^Jp0S" ™*\ "M*;        4   ,.
at, San. p «* « pa razn.t.da w *,.„* M ,, ,_ , „ ^^ „, ^ „ ^ I L ^1^1^^^ *L* ratnvrrttn gled/ nvtranjeja vostiki tn lull ttit- 4^ (/(//(/(/{/. }tl,t^ ko (,oth a tljm phaKt lk w | BC moro|no jobili S|ovenjj0f |Irvfllj0 no lpojedno najyV Mike, kufar hiivrjo numrtc razpnuljali ;a- r ^,jw, />;./,;,. i//„^tfwf poznrjsim poprmkom in \ Kraljoviiic, Srbi no svojo Vojvodine, Istrijani Se </nr tele driatt, krotwint alt manpc dcielt; ltmkemm os^nim prcmwm poubno v lastnem i mulI lt'BH» ^csar ^i0' f«./i ro /»«rf«irt,A «mih st radoi&J* '« W"' ; fdWii. rH/«/*n ^ .r.^r.M /^«RMiiki «- r .^f .^wo in silo so nas prepr», da ,Wf SUwi imam* it ntbdth vasotdtti; tendtrl f ...       ¦)•¦,,'„*             -       .    j  j zoclmjem dobiino a fasom vae, ako bodemo  ne-
...                ,          , ,       . '„,        .       \delkf na&ih pnjatdjcv. famtcno opatujema set da  vlrudliivo in ppnrpnchoma tiriali  kar in v koriat
,, \.    '   '   '.        rii      /              •          J  J'-*''"1'   r,lt'r   <«^*«i/i /rtrrftf/tf   /MttrfA-iwij nam in Avstriji.  Co bomo vsi Jugoslovoni likrati
b-mKttH  jni- *tt<i.   i*jt ihkas, <it jc   n>itr in itlmkim S0S,Mllh                                            hn vzajomno tobtevali svojo pravice, potomdobimo
IjHdsh* d>wn, m m .mvn-j potthit pink lu           /(,/r;/v> ui(>mo ^^ ^^ ^^IM/Jloicj miSlovenci 3!ovenijo, Ilrvatjo IrojednoKraU
m !i7fl  mejt t               .                                    dmacint, my bi p.sptmtdi to pocetjt *t domavi j iovino Spbi VojvodiDo, iaterski SJovani svojo pravico.
Pmncno drutit* t.St* \ htUro ima pr«.  u        ^^ M% ^ ^ Shi(nci .;| fafl. ]         Ko bi bil ta dobifck odipa korist  in ko bi
ti-ir in aotenMt,   vtvuti *e i dtimitm m-Utu-     ., .,..'f                    >  ,-             ,     i aarad le zvcic tudi inurala ta ah droga ju#na dezela
..^U*,.'^^^,-,..   t„  hT,'!.^,   T'T              ''"''¦""i^oJWo  trpcti, rate  n. ^riU,  *
'          .,   . „   v.          i   ,   .      .«        .,                                   -------^^-*^--------                     j Zlasli nam blovcnecm soni ogibati nobeno zrtve,
n* inl'agi ft*   tf   ^.^A drtuhtwh pratd i ttjt                                                                            i kcp imomo ||a V9o|) glran(sh somJniko  in pogiI
Stt /*6r. r /. ;to M*  i:-/a;j/ii ;i.;ir6r« aisiiiA,                   JUgOSIOVaHSka   EV6I8.                ! nili morcmc, ce nas no  resi ta  zveza.  Pogubiti
za sdej Wr-ii ,m ;^^r. Pmt «.-«/ ^ n,», ^, ,/«         Odborovo poroailo 0 ob6nem 2boru       | v nomStvu ali v italijanstvu pa so nocemo in ne
bode   iiY,fa«7c.-.>    sA.'is.;;'j ,   ; i-U^i r.ii   namtnu                            23   f^hr  t   1                            j smemo. naj stane,   kar bodi.— loda do cistega
drttitia ki it p-t % I n:tr..idt w<nif: „ Itrtixai                                                *'                          !amo P«*epi-icani, da bode ta zveza blagonosnavsim
rH'^,'',,v!f;   „!;'   ....7;^..   ,'  •:...¦/,  ,^:.1Mj1-a           v^^ SI«ventc se in«.ra vcseliti, da jc prisla\zaveznikoin. Vsak narod bo doma zivel po svqje,
',              i      .    •        •      i^dnt=\m rctl zvr-z.i Avatnjskih Slovanov na jiigu. i vsak bo v svojcm dezelnem zboru skrbelza svojo
put-it praitte ^te^Kcja mr^j, z:atii pnpum           ,,r.i(1 IK,k:iU.rimi icli jjj, je |na|0 1)i!o> k. so i polrebc,   in   doma gospodaril,   pa toliko lozej bo
naroJn-<   tr.akoprataxst t   t<ch rmmtrJt jaiuc-   ^itVvr\\\ it Sluwniji. U v/\ise»i nasi diibovi, prcd | to sto«'» ako bovtesni dotiki z drugimi brati, ker
ga irr/,vr;-.j".                                                         -,s* rn u:.-s jx-stiiki. VohiiK.  Piesiren, Koscski so; sc inu no bo bali nobenega tujca in sovraznika.
ytn-Jn :•/ .»¦:>;»   '-.».*:«>   .V/y   jrr*:n »   bramli   *" d.-twm ji;j iij»> tni^iili, in kot svoj uzur jo   po'•         YpraSamo Vas,   ali no    bo   tako man Slo-
*r-M iffm n 7.-1 ;¦.,?;,.    *'?', ;*?   mutjaii n   na-   I" '¦'"•:'» ^''*«^   ^b z b'j j'*. mi .-uiiuu, malo Slo\vn- '¦ vcnccm popolnoiiia zago'tovljcna narodnost   nasa?
i'—a't trcl   •»</-, i.ih .n'ks tVr' '•   S:'.--turi   ';'V' k:iti-iJ :.!-*> v pivlirklib k'tdi nu taborib iti v | (iotovu,   nam  prav   tako,   kakor   drugim juznim
v '        *   ".',","'''.      ."['*. "',"'" r..; -.". *r'j /    ''^"{^!i "l^aii, tiitunko r:<7.pra\lj.iti  to vprasanjc | so.sodom. Vsak bode drugemu pomocnik   in  po-
tn t> iif;.*^ »'.-^,j--S'*i   H'.- j:t>r,   j      i/«w»vj¦«***.'«   ;;i v,,;.koj,|,j,,p },, s:j s, j.\,»S!iF *Ia jo Slovonija pre-; rok, ker je vsak za-se premajben, in \o  v zvezi
I.r>-jri2tit:i ¦w-.YTtfri    />/", ./:»•-•»;¦* s*   ?*/«.« ««   vtt/vu pijj:'»i na^rsiu narodni'iiii r.v.vojii in obstanku.! dobi moij, vcljavo in obslanek.
drujt .t'.'i./w //.*¦¦ r.V. /* 4Vp« ^ ,;   pr'd't.i :>hr!i           \\-Wvmih\m mho naptvd'ivali   v   tijin   obziru,,         Da pa bode vso to   mogooe,   potrebuje   la
rszpr;ndmr prit.-V-tr,i  .¦¦•»   nt*ffi-:i>.   k-tt-'u   I j ¦   v. nii;-r   p:i   uic   pridi>bi!i,   ker   j«   veliko   tujili | zveza svojega sredisca, v kterem bi se vsi zbirali
m                                             (.lt'.jc?a j«pola. .Dauica" jit zaceia tudi 4c Lagafi;. bodotorej prostejsi. In povrhtega, akoto bodolgoca-
|ytlfift€&%                           ladnji can je, da na ataro pot krencmo. Lutimaso  silo, kar pa ne mislim, si lehkov svojej domiSljUi
"'" "                                      icdaj zopct potu • in  krajepisov: ne  le  da jc rail \ fie marsikaj pritakneS, kar ti mordakraj v svojem
_-^_„„.-          ¦                         }M.»j  ftnhoparna,  torcj  tuenj  zapcljiva,  auipak mi: najlepSem  cvetn  kazati  ne more.    A predno re-
Goricani iinanrn se poacben nzrok:   pri nas jc fie; ccva „addio la beila Gorisia," obrniva se b Kata-
II  (lOriCC  Oa   TrOOVO.                   marsikaj ncpopiiuncga. Kdo bi Benejczil, ko vidi, = riou. Lepa, priljudna gostilna jc to; spijeva par
da najlcpsa cesta, najimcnitne|«a pot, ki pelje ne-  vrdkov domacega  piva,  ce  tudi  nij   tako dobro Potopisna 6rtica.                           posredno v gortskc bribe, nij So popisana ?           j kakor dunajako. In 6c ti tudi kot mlademu fana-
In vendar je za Gorico Trnovo jako pottebno.; ticneuiu Slovencu pivo ne disi, je vendar moraS Nasi pisatelji so res f odoi Ijadjc.   Kar eden           Ltbko se trdi, ako bi ne  bilo  Trnovcga in ; tnkej 8 pohoznostjo piti, ker je goriSki, tedaj do-
piSe, to hoee se drngi. Pred nckatcrimi leti so biii  trnovskega gozda, bi  Gorivani  morali   pri  aoluci; maai pridelek, it) 8e najbolj zarudi tega, ker ti je po naSib liatib, kamor si poglcdal, sarni poto — in   kuhati.                                                                '¦ pr.'ncse slovensko dekle.  Ce je pa vendar nefieS
krajepisi.                                                                       Za naju pa, dragi prijatelj, je Trnovo sc za- j piti, dosfi je, da plafiaS. Jaz  pa vina  ne smem
Ako bi biio slo tako dalje, menda bi ne bilo  radi nckaj drozega imenitno. Trnovo jeinali Berlin j pits,   lehko bi ti potern, bog  ve, kake    bedarije aedaj ved  groblje na Slovenskem, ki  bi ne bila j na GoriSkem. Zakaj ga tako imenujem, ti povem pravil.
nalla svojega Levidnika,. hotel 8«m re6i, svojega | pozneje.                                                                        Na Trnovo nas peljete dve poti: ena lopa,
opevalca. Danes pa kofie vse pesmaritt, ee ne v j         Tedaj napravi se na pot, hodila bova prav  glavna; druga grda, stranska; prva daljna, drnga
vetanej, pa y cevezanej besedi; ce ne poiiljaprert j pocasi, ker ti imam marsikaj povedati; dobra gor | krajSa.
atrmeci svet pesinic, pa ptsmiea. In ako  bo Sloljacati   bode tudi  lehko v podporo slnlila. (So          Midva greva po levej. lepej, glavnej, 6e tudi
tako dalje, kmalu ne bo  Ijubice  na Slovenskem,  hodtjo dragi iz Gorice na Trnovo tri   ure 5 midva 1 dalnej. Kaj pa za to, saj iniava 6asa, kolikor ho-ki bi ne bila dobila takih  pismic in pesraic po I pa  bova trikrat  tri,  posebno ker sva alabotna. 18evt.
javaih listih. Povrh tega je ta stvartudijakoopol-|pra§a§ mo tudi, zakaj sva si ravno sedajfioji ea«          Ob krajih se vsdigajejo krasne, prijazne, prf-
z!a in zapeljiFa; bati se je2a slovensko uladino I zbrala? Zato ker nij So perje povaod razvito. rassgled I kupljive   vile, kamor so gospoda iz mest poletu
»nila «e prijemajo in pMiije se xn navadno tristopno vrato:
8   kr.  če še tiskfc i krat
l    »    „   M     „2 krst       J.     *
*    a    »   »     r, '* krat       ,!   '
ta veče pis-nenke po prostoru in vsakrat »;¦.
kolek 30 kr.              ____             A j ,, ,     j
Rokopisi se ne vračajo, doputi mj ta- blagovoljno franhij^jo.
Vredoištvo in opravniSlvo je v hiSi 5t. 86 „ ContraJa Macelli. *•
Naročnina naj se blagovoljno po5i!j» ped naslovom: Viktor Dolcno v Gorici.
Organ slovesnega političnega draživa goriškega za hrambo narodnih pravic.
hh^A vsako drugo in četrto sredo mesecagb velja i poštnino vred in v Gorici s pošiljs-njera »» dom xa DRUŽTVENIRE „ Soče": ta vse leto.    ......   2 gl.
tu poi leti......i   „
za četrt lett...... — „ 50 kr.
« NBDRUŽTYENIKK:
t« vse leto     .   .   .   .   .   .   2 gl. 50kr.
** pol ieta.......t   „ 30 „
m četrt let*......~ „ 10 „
Pos«iaetni listi tt dobivajo po 10 kr. pri linjifur-u C. Sochir-Ju v Gorici,
Vtanamen tirjamo, in pogoj le zveze je, skupm zbor v kaknrsnemkoli mestu, denimo v Zagrebu, ali v Ljubljana Tu bi se imele razpravljati in odlocevati vse skupne zadeve.— Katere so pa te skupne zadeve, to • je, kaj in koliko bi morala vsaka dezela oddali skupnemu zboru, in kdc bi smel to odloeiti? Menimo, da imajo to pravico le dezele same, ki se hocejo zvezati. Kar sc pa prvega vprasanja lice, dovolite kak izgled: Skupnemu zboru bi se data pravica, da skrbi za skupne denarae zadeve, za imenitnejse postave, za vseucilisca in sploh zato.kar si ne morepre-skrbeti vsak posamezni zaveznik, ker ima premalo moci. Vse drugo naj spada v podrocje vsacega dezelnega zbora. Vrh vsega bi le skupni zbor po-siljal poslanee an Dunaj v najvisi drzavni zbor, v delegare nanwec, kjer bi se oskrbovate skupne zadeve  vsega  cesantva..<
To je naert, kateri se jc tudi omenil na Ljubljanskemshoduin gotovo je vsem zaveznikom koristen, samo da si vzpjeinno pomagajo kot bratje. Vsaka dezela, postalimo, Slovenija bi potom po-sebej imela n. p. svoje urudnije prve in drugo stopnje-, uradnije' trelje a!i naj vise stopnje pa, kakor najvisa sodnija, najvisa finanena ur-idmja i. t. d. bi bile vzajemne.
Ta zveza bi veliko koristila tudi na maler-jalnem rmu. Vsak posatnni del bi oskrboval svoje flnanene zWde sam, vsi svoja skupna denarna opravila, in cesarstvu bi daial skupni zbor, kar cesarslvu gre. Ta dclez bi razdelevali med seboj sami po pravicnem nactuu in po razmerah scbi najbolj znanib.
Izreei skoraj ni mogoce, koliko da bi ta zveza pospesevala trgovslvo in obrtnijo.
Nasa Inga je pri morji in morjc jc iavirck bogastva.— Dalje je prcmisliti to:Hrvatjc in Srbi prfdelujejo veliko, kar zemlja nese, in veliko vecje se mogoce; na Slovenskem paje ze vec obrtnijo, ki ie more se veliko bolj razviti. Drugi tornj polrebuje druzega in ceravno ze zdaj dobivamo pd tain surovih pridelkov, ktero predelavamo in posiijamo nazaj kot izdelke nasih obrtnikov in tvonne; toliko bolj mo bo polem to vzajenmo obcevanje, ce se zedinimo in odstraniiho vse za-drzke. Vsi ti svobodni, zivi, detavni narodi gotovo bi vse drugace postopali in skrbeli za svoje bla-gostanje, kakor so dosihmal, ker so bili zane-1 marjeni od vlade, sami nemarni in dalecod sredi-sca, od Dunaja. Ce pomistimo r.a bodocnost take zveze, sijajna in slavna se odpira nasim oeem v vsakem obziru.
Slovenci! poprej je vsak gledal k vecemu na svojo okolico, zdaj gledamo ze dalje okrog na Siovenijo. Obnimo se dalje eei. ozirajtan se na druge brate, in izrecimo, da hoeemo z njinii stopiti v tesno zvezo! Vzrokov je, kakor vidimo veliko, in ze cut nam pravi, da se ima brat zdru-ziti z bratoni. Nasi preddedje nam rmo mogli zapustiti nic dobrega, nic slavnega, ker so ziveli nesvobodno pod tezkim jarmom. Skrbimo pa mi, da bomo svojim potomcem izgted, da se bodo oni na nas ponosno sklicevali rekoc; „Tiso temelj postavili nasej srecil"
Na Dunaji 24. marca 1871 — (Izv. dop.) — Iz pisem, katere dobivajo nekateri tukajgnji Poljaki, je lebko povzeti prevrat obenega mnenja na Poljskem glede Rusije in sploh Slovanstva.
Od kar je pobita Francija, zgubili so P'djaki svojo naj veco zunanjo pomoc in zaslombo.— Pred francozko-nem§ko vojno so imeh Poljaki vse upinje, da jim bode Napoleon ozivel staro Poljsko, kakor bitro bode Pruska premagana.
A clovek ohraea, Bog pa obrae! -— Dasirav-no ne simpatizujemo s zmagavci, vendar pa moramo priznati, da je imela nemska zmaga kaj dober in koristen  upljiv na slavjansko vzajemnyst.               I
Poljaki zgubili so svojega neaaravnega zavezoi-ka, kateri jih jo le za svoje namene rabil, in to je njih sreCa, pa tudi velika korist Slovanstvu.            ]
Pocasi zacJeojajo Poljaki spoznavati, da jn vsa-; ka neslovanska politika nenaravna in kot taka po-; gtd>ljiva.                                                               j
Co jo Poljakom za ohranit«v svoje narodaosti, \ tedaj jim jo pot, ro kterej aamorejo to doseci, za-; znamovana. Le naravna politika, to jo vzajemno \k>- : stopanjo jih z«moro resiti nemskih navalov, katpri , pratfi Poljski, Oeski in deloma   tudi Jugoslaviji.      |
Poljaki inorajo tudi dobro vedoti, da zna Pru- [ ska „ pikeljbavba"  fie 1m>1jo g*-nnani/.ovati, kakor i> «nal Avstrijski „ flake •*; Zivi dokaz so jim  njih j dozens ki in Sile2ki hratjo.
Nadejati se jo t*d.ij, da Poljaki spoznajo svoj ; kritiSoa stan, ter da Se za casa obruojo.
Ituski neodvisni <J;tsopisi so zdaj nweno i»t«-zajo za Slavjansko vzuj«»ni!iost, tor svetujojo Avstry- ' skim iSlavjanom, naj se ustavljajo na v.s-j kriplj^! drzno?ti Avstrijsklli Volikj-Xoin<'!»v (btAjn n^m: : Prusonianov;, katera <lr/.uos& i-.? liosp.^a {»> nomski; zmagi skcro do neslorp\jv<»g:i v lmn«iiif k»«: jo gotovo ¦[ podpirana po TSismn-rk-n in njegovjli pomagu^ib.      |
Po casopisih so iliri ve.strd:» >¦ nunu>niva osno-: vati na Dunaji ali v V^U\ koiio:;^ sMi Stavja-nov, Romanov in poStonih Xontsw fiMleralcev; ta vo«fc jo giedi' Poljakov v vwA a Win, kar jnskon-: ca oinnnjono; -• samo Ilojjf daj. «ia bi so vrcsnit-ilu, kajfci ta kongros jo '/a i\v,n-rijsk« Siovano tako va- \ bm, kakor jo potrebao skmHiijoiio po»topanjn vs*«h. Avstrijskih Slovanov, da .so zajezt XiMiiMko nasilji* in ukroti mala posCica Avslrijo v pogubo tirajwib i kriCacev.
Ta malopridna klika pozna prav dobro na-siedko '• tacega kongrosa in boje so jih, razsaja v >voj««m ' casopisju na vso moo proti kongresu. — „Nt>mog<w>» jo", pravi nek nemSki list, „da bi so tak /bur na l>u-naji, v neni§fo;m mestu, snidel, kjer ne najdo dm- ¦ zega, iifigo mrzonjo za paaslavisticno tendance."      ;
Nadalje pravi isti list: „ Morda ui dab»5 cas ¦ skrajnoga boja, ki bo jiaenkrat n»3il neutsko* t;?avj.in- ! !3ko vprasanje." — Nomci nam tndaj brez ovinkuv; napovedujejo boj, kateri jo po njihovem mnpnji tamo go vprasanje casa. — Pozor tedaj Slavjaui! N'«» oln> -tavljajmo so dolgo: nomska provz^tnost uaj nas najdo slozne, kakor jo u;wla franoozka drzaost Xonuv edino in pripravljene. — Ueiaio so wl Nomci»v samih! ., Sloga jaCii, noslogsi ilact", jo stari SUv-janski progovor: da bi si g«t vcepiti globt<ko v ^rc«» vsi Slovanit —
Na interpelaeijo ustavovernib ^emcev vdr2av-nem zboru zarad neprepuscenega slaVlenja 2<fem§kih zmag, je ministorski predsednik med drugim odgo-varjal, da je ta prepoved vtemeljena v postavah, in da se je vcMla, ker se je obeno mnenje ustav-Ijalo tern demonstraeijam in ker je hilo pri6akovati nasprotnih demonstracij, iz katerih, bi glede* na raz-lienost v Avstriji ^iveeih narcdov flehko nevarnina-sledki oastali.
Ministerstvo, pravi nadalje grof Hohenwart, je vze pri svojem nastopu izjavilo, da ga bode prva skrb, sopet obuditi Avstrijsko dnstvo in da ga je resna volja, energicno vpirati so vsacemu prizadetju .namerajocemu, kazit-i obeno mnenja v nasprotueiu zmtslu — Kako si tolmaci ministerstvo Avstrijsko ^ustvo, toga ne vemo; pr»*pri»?ani pa smo, da v cen-tralizovanju (kar j<» on;iko g»»rmanizovanju) ne bo<le naslo tozi^a Av.strijsk«*ga rast\a, kajti no.sparnotno bi bilo iskati ga pri ustavovoniozih, kateri ljubij«» Avstrijo le toliko casa, dokto ** ji*» da mohti, pa ji hrhet obrnejo v prvi stiski in nf-nn-i.
Pa toga j«» vlada sama kriva; to s*» v navad-nom /ivljonju povs'w] nah'ija: „ l««s oufatit> eheris devlennent dos infants t^rn'bbis."
Kougn.'S foderalc'V bi morala tedaj na^a vlada no samo no ovirati, auip'ik «vl'» /oioti in fwdpi-rati. Tak k»ogrost >i«4ta\lj«vn i/. volj.tvnib mo>. vsih Avstrijskih nar'nlov, bi bil pra\i ura/, pravoglasilo Avstrijskoga ru^tva. U* s takiui knngrt^'oin bi morala vlada pakt»»v;\ti in napr.witi staluo j«»godl>o, ako ji jo r»'- kaj za ob«taiink Avstrijo.
Prod pa jo ti-ba da razpu^ti vlada drtevni /!»ort kateri ni gla>il» Av.-lrij«Jk»'ga custva, kor njo-gova viiMna   ovira v>ak» piir<tzuuiloMJ*>.
Xa \l:idi jo zdaj: , lw>'» alt iKh-os?"
Iz Privacine --. .-•MM-a   ¦ |,(sh»/rir, iMm
bravo imla"!| S Uu\>, bcMMlami Lb'cii! vsim sln-\(Mi>kirii rodnljidniin, /la>li pi onirn n;» (M»ri>koim, klrrim ji» driv'Vni   in   ijnuiiJii   najMvdt'k   ua5i*ira,
vkljub   VSiiii   d-iSr'l.iiiji.il»   ciii^! iMlilO     sk!fpo;lt   t;l»
luu-skiii), >o vt.'>l»(> r uro|jkim»*^.» itt ptuj^'ovim Ivorisluu slu/iv*'^'. nar«*da pri srru, da w \m po 1 prapwr fiiil»>zd'b-,nW:i» dntui>\ino zbiM'fjO. tiM" gi pro I vsariia ti'ipad'itii tuj^t'V in domardi r.n =ga« lov jnnniko in /. iHVp*);!jiv$jo poj»umout br.nuji*. Xa ti-iii pr;tporu sb»jo irnonsltio !»^»:do: „bn»nb.'i in dosi'jfa naiudni'j pravr'*, kt«jv m 'y i'-<hi\vwi druzlvi* <tSoOa" k«ft ^os(o na (s-ln posbvtb*, in kit-re Ihtdi* gotovo Va^ n.»vi li^t >*• |o» 1 w}> jmsobiM» \ni\slvo v/.fj ni v««im si'danjirn m b^d-j-fim ok Irani vkljuf) po^utiino in fti'prtv*f.ra*»'n«» L niH;vr?,l|ivsmi doka/i brand IM )o to ibdo hvav-uo, tt'^a suin >i vvo>t*; s:»| href, tm-ia >n naviidfio nobcno^a, naj n»a»| pa hbrV^a icmic-na dns<ri m* mo\c. S.jj rnstra \wh ti.t> b.Ttii , Unh:tu:T ako h"iV svojim in 4iv'«snHii p-»trvba«n vs'ivri,, i»ratr, >*4j,iJi, k^ air i. p» t; m ?»s t.«k<* V potu svujogi idov.-'s waking k^is'-uk *uitlt In iv Itidi n»z njr-ovt* m'Ivc tn \jij*^ralc k.ik«ni . uiiiM, prtdt' ki nm v^?1 p.dnri*. |* v.r»r ,-nrad , legi h\o<U'i), pa vi-rob-r he sdripa h'V- /..-pot t ; zuijovimi rokams /a dni^'o i-tj»»» iuivLr.»dij:vt» dola. [ Pokaiiinio to<iaj uas^;r«»tc»k< u\ tu^d'^vjn  mpred-
preselaje. Za vilami se razprostira ravno polje, na eni strani do bregov Soce, na drugi do hra-stovega Panovca. Kakor je lep ta kraj, kakor ga vse hvali, slavi in opeva, meae pa kar nic ne veseli. Vselej stopam zamisljen po tej cesti, hudo mi je pri sreu. Pa kaj ti bom pravii svoje reve, ko me uikdo ne nmeje ? AH ko bi druzih spominov ne bilo, kdo hi ne tarnal, ko vidi da ves ta kraj, nad kterem jc bozji duh pofiival, da ves ta kraj, ki etoji popolnoma na slovenskib tleh, bode s 6a-som v tujih rokah. Tuji gospodje, ki so, bog ve, od kod priSIi, zidajo si take) ponlopja ter veduo bolj in bolj fnjstvu vrata odpkajo. Kdo se jc tukej naselil in digave so te vile, ti ne moreai in nocem povedati.
Kaj pa ti so mari, saj jih ze tako ne pozDaa, razun Larischa po imenu. Hodiva hitreje, glej bi§e stoje pred nama. To je Solkao. Potrebovala sva do tukej 20 ininot. Solkan! to ti je gotovo znano ime, ako si kaj pridno prebiral slovenske noviae. Menda nij bilo nikjer toliko dopisov na GoriBkem skovanih, kakor v Solkann. Iz tega tndi lehko sklepag,   da 3. mora  biti   intelligentna vas,   ce
nemajo le nekteri pisarijo v najeni. Koliko urn ima, ti ne morem povedati; piasaj rodoljubnega zupana ali znpnika, gotovo ti ne odreceta.
Solkan je star kraj. Ko so $e po gorhskem gradn hrastidi rastli, je Solkan le stal, in Gorica je spadala pod solkanako i'-wo, Srdkanci lebko ste ¦ ponosai na to! A Solkr.nei so nesreC'tu; vse oslov-ske koie, na katoro so nj»h spredniki svoje slavoe cine zapisovaii, so pogorcie. Vsa njih slava in vso njih starinstvo se je s»rcmenilo v pepel. Ako bo* ee§ pa vendar o solkanski zgodovini kaj vej ve ¦ deti, potrudi se malo. in poj;»ej v Moreiii-ja.
Jaz in ti, dragi mot, sva kakor vsaki SIo-venec. kos jezikoslovci. in ne bi bilo prav, da bi Solkan prej zapustila, nego stavimo ime ,.Sol-1 kan" na jezikoslovno reSeto. Kaj mislis, da je to slovensko ime? Nekteri trde, da ta kraj je dobil ime od Soee, ki se za sv. Vaientinom zasukne. torej izvira od ^snkati"; ne pigi torej Solkan, am-pak S&fam, kakor se dandancs Cepovanci izgo-varjajo.
AH odkod pride crka I v lasko „Salcano" in Iatinsko„Salcanvmi"'? Solkan, pravi jo drugi, je toliko.
kaWor „s<dni kamoi* - V j^»dp^ro svoj** trdtlve na-vajajo ti •»«» lo. d.i jt nek-iaj »t:pal*> advij^ko nv»vjc do podno/ja i»v. <»^?e, in ,da takrat jo t*»t*« vSol-kttuu veliko «s».diivj;a ktmen.*.- M»*^oro je, da je ta izpeliava prava. a verjfitna nrj, ker /daj «e uaj-dt-i* ni n.-ijmanj3eLa solnepa kamena. ra/.un v Sta-cuni za drag denar. .Sicer jo pa im»p»fc. da so bili Sulkanri nvkdaj tako d.>v{ip»i, da je bil njih govor sama sol. Xa nuge tetlaj nb-vem-ki starinar-ji! Skorej bi bil po^abil. Moj prijalclj izpeljuje ime iz latinsUegA ^sal-canom." kar jwuicni tedaj pesja sol. Vprasal sem ga o pnlctfaosti xakaj. in mi je tndi povedal: a jaz tebi. dragi, novem povedati, potem gorje men?, kedar pridem v Solkan, saj ze tako me nenajo nissolkanei ui isoikauke prevec v cislihv—
QZi\p prihorf.Jj
ka, dela svojega uma in nevpogljivega poguma! Ozirajmo se vsi in pri vsaki priliki na gor o-menjene besede nasega prapora, da nam bodo v boju za narodnost in njeno raztrgano telo, ki se mora na vsak nacin zopet sesivati, novo srcnost dajaie!
Komup po zilah slovenska, bodi si „gmaj ali plava" krv tece, pod prapor nasega druztva naj se zateee! Pokazimo-nasim severnim sovraz-nikom in prebivalcetn nemskega „dea olle Willem" Rajha, da podlaga, ,na ktercj hoeejo most do Adrije, do Trsta (des suddeutsoben Hamburg, ka-kor se ze oni hvalisajo) zidati, je polzka in pe-scena, ter da mora m«zuf ki ima prcgovor ,.|;rv
dnevni red postavilo; kajti vecina dez. zborov je direktne volitve zavrgla in bi jih zdaj sopet; po tein potu pa ne pridemo do sprave.          ,
Proti ministru Jirecek-u so ustavovernezi kaj razkaeeni, ker pozvedujo razna mnenja o solstvu, da bi na podlagi teh mnenj solske postave pre-naredil. — 0 svoboda, kako te v obraz bijejo nasi liberalei! — Kar je njim (ustavovernezem) prav, mora bili vsem drugim narodom, vsi ogromni veeini prav.
Nemske demonstracije zarad Pruske zmage so imele lu in tarn zalostne msledke, tudi v disto nemskili pokrajinah, — znamenje to, da je bila van   reo  vceidol le po   ttismark-ovih   pomagaoib
in zdezo" in „sila gro prod pravioo"   za  svoji.
gOslo, se   prod   eetrla las na glavi   zrasti, kakor   u«»ctiio napravjjer.a.
bode cez nasa lelosa   most do Adrije   zidal. Vsi           Xemski   lisli  se slrasno   bojtf   slovanskega
rodoljubi podajmo si v ta vzvisoni oilj riarodnega, kongresa, kar jim daja povoil, da prav surovo po
uapredka, za zdni/.enje Slo-wnije in polom .logo-  Slovanib vdriliajo.
slavijo, roko. da bodeinu slozrm na narodnem, so           Vil   n„   »• %1              , .   .
*                  riir             •   ,   i*     •   .               <™   Urvaskem  se  podpisuie   neliciia   zarad
ntrazoranom   poliu   do!;i i; pa   naj   ludi pri   tern   „aAi   ¦:.!.,.......1,1    '       1/     l ,    V ,.
1   *               '        J           *              we  tiskuvne   svobode, — dokaz  da   tudi   pri
Madjarib no evoto svoboda.
Htiski casopisi se  kazojo   Avstriji jako  pri so nobomo uikdar inzn,>' P'wdwio   i/peknjo Kiupuiijc novemu   mini-
tf/utiUMti posiii viMinv da ne moremo Inez du>ovnib in materjalnib zrlov toga oilja nikakor dusptV. Sobionosti in vsakloroga slavolriopja naj sij skibuo VSl OgdlUIMti, u ttijiVtib kr»iiiplj«'V i/lrpb. Inujmo vbo/.odi in djanju hrvaiku-upbsko davorijo prod untv, d;»: „$!o/ilu, slozno, h:«j aw bi\t:u, pr.»!i nasim dii>maitinutn; f sovrazsiikoiik • s krv i nase <v pro-. rvasti .svoboda svim Si.ivj;i(a>tii .,ln /opel:" I'nj^:-mo sad   iji»vi» /.: t\<* mu/i  Slavi,   nnom Ka/.'mu,
ill siliO S|»\ja;ii " /jv i.l u.t».i sloj»;i V lu'Si'di in djnnjii, ktm» naj \r!a „ Sora ' vsi'>lransko /ui>U>\>j ! 7. Bu^tmi 7ii srdaj! A dru^i put m- kaj \ puiiiik in 5po<ib:;d>> niMiun iii'.liiiiu uarodii, ak«» Vam j<» dragi 1.
tzlominskih hribov. —(/:»¦. </^.)— K*dik»r iii"riMtt /a zdjj |«»r<H;;iU, j«' Ik fit v nu<<ili lit iluli ¦ gl,i.», 4a *.(•* puv >t>»rils, k-t hit* >kl«iitili i/.d.ijati Iht '/a tturt^k". H-¦> j'S *\\ hiuuv* iwSI'»v»M»"ki'»iiiui<»^r |>f*tv, p.* i«:..h ^vcjsh v;id"V « - liiuiviiM Mko !«dik»» in li-tdt. kidtuL»d tJdi.tJAJ'<. Mzpr.ivlj.ititk<-r jim ium-r.4<,-ii(*'r>< ;'¦«.» i».,k»» «nipr!-» p.»ti k w.'-iui n.^ib «vnji-i\ I»:-t v liuj'i.-i !>.» t»*uj v«*'» p'>Mrn<*>i tflmj-il pri «i.i-
K;»r tii'-.' uu^li hrib-n, \',i^ /•• ?-laj >p<«titinj;uu tuk»j^tijili K'ti'd'fv. J*u tj" Ui-rMii ?nis»':i, kak't j", tU hiti n-dh-n •*r,,Jitt»v :-l*«\t»!wkih, iH*i ^-i*t«*j.u;ki na;ih iMmiv*-jv »i-'» iK-jM-Ji'.t'* ^pi-^frt.irih .1 kfi|-'-iji /. I«-fi;u» ki ?*» .t"-k4i J** n-i-ih htibib; s;i \**;i.!ar J*» U k(ip<'tj:i v k4*1-;t k.ik«>t.»UA J.* pri iu?, V2r*»k  dui;?iij.«   I-^.sv
kfiu^> Jas irdiin Jr kar. di jt» «jftr; i-»ki« Si:,"V-c*iv \»»Uk--> b:ij»jt «*i k«»z. N-ij bi !¦¦>• j-.to ?^li«:il ni"?,, ki bi raxk^uit Vdj na df»«ba • i.«r,wHu«rv. im.-ir.^-l *at }ujic<.i'a a.i-!ih j-tr^b: T.i. #>'\*-*l vrv-laik« iiiut*^
leznice §e pred velikonognimi prazniki v. drzavnem zboru na dnevni red.                                           -
(Klanec pri galgi Njivi), Koliko let se nam ze obeta, da se bode klanec pri Dolgi Njivi prede-lal! Na doticno interpelacijo d.ra 2igona  in tova-ri§ev v lanski  sesiji dez. zbora, jo vladni zastopnik Bar. Pino cel6 zagotovil, da se bode delo ze   pred koncem ieta  1870 zagelo.  Zdaj  so  pretokli ze 3 mesei 1. 1871,—pa se ni nic in menda tudi §e dol-go ne bo nig. SliSi se  namreg, da je ministerst-vo predlozen nacrt zavrglo., ker bi delo po istem izpe-ljano preveg stalo f&ta od Dolge Njive do fonega Roba jo cenjena na vi§e 40 tisofi gold). 6eje to res bodo pa sopet inSenirji 2ivoliiukolikorso vtegne po novein nadrta pribraniti, bodo lehko na5rtovanja in komMje pobrale. — Med tern se bo pa vboga 2ivhia So, Bog ve\ kako doljTo po onih strminab rain5ila, se nam bodo vozovi zvradali in lornili in bo   2ivljenjo voz-nikov v vodni nevarnosti. Nek kmet nam je Saljivo opazil:    „ Doklor so kaka visoka    aver na   teb klancih no zvruo in si vsaj eno nogo ue spahao— ne bo casta predolana. v
(Zdravnik v Dombergu). Kar bo je zeM po-groSalo, to so dobili to did v Dornbeigu, munrefi zdravnika, ki ima tudi svojo ro<fno lekamico. Naae-lil se jo tamkaj gospod d.r Dnrafiek, bivli vojaSki in potom  privatni zdravnik na ^tajarskem. S torn je jako vsfcroEono "uo le Dornbergu, ampak tudi vsem sosodnim  obdinam, ki so si morale do zdaj v sill zdravnikav tiorici ali v Ajdovggitii iskati' In ko-likokrat je morda priSol prepozno I — Novi zdravnik jo po rodu Moraveo hi rasnuie dobro slovensko. (Kmetijski poduk za uditelje ljudskih So!,) Pozvodoli hiuo iz zanosljivega vira, da naraerava niinistorstvo za poljodolsfcvo vpeljati 0 Solsklh po-citnicah kniotijski poduk, kakor jo bil do zdaj na Dunaji in v (iradcu, ~ tudi v Gorici, fcjer imamo hvojo kinotijsko solo. Podndevali so bodo v Gorici utMlolji avslrijskega juga po slovensko in ItaUJiiiisko, kar je gotovo pravigno in umno 2o zavoy tega, ker no znajo vsi uciiclji jti/nih duzol nom§kega joztka. Naise zondjiSCno in klimatigno razmero, na6in, po ktereiu na pri nas poljedolstvo, sadjo—in vinoi-oja 0-pravlja, vso to jo vo6idol zelo rasliono od druzib av-....     ...     -      ., ., .   , ,      .       .strijskib dezel in tudi iz tega ozira jo jako Meti.
p.vs,h|, v Par,/;  a najbr/r ju kaka  dniga j dll m ymam hvaiovredna namera ministerstva. Za-
uo „„„.,..,_ 111 imi; p.. kij'r. poll In twogol; tysko M}    k. j0 ta.M8Vet 8F02il0tVd0^g0SV0. ZJTl!^ '1 T™  l.T!f a!1"!; ! W «^na na vso moS potrudilo.
(Favetti jo tukaj) Znani bivsl tajnik goriskoga
sti?r*lvH, od kloivga m> nadojiijo, da bodo stopilo 11a pol spravo, t»«p da postane Siovanoin pravirno. „ltiycviji'* vjodonn'sli" imonujojo Avslrijo so voU) Slovausko lir/avo, kar daja iioinskim listom po-vod, da na vso moo kriiro in tin pomof: vpij'X
Mi Avstrijski Sliivnni pa tnliko ne zabtova-1110; naj se naii) skazi* vlada pravic'iia in naj so nam mm 5 listn iium'o, kot NViiicimii, pa bomo radi blago in krv za Avslrijo zrlovali.
l*.ii'InniiMit zvi'znib iipiiiskih dr/.av so jo 21, I. 111. v Hrrolinu slovosno odprl.— Noinski cosar so je pri h'j pribki prvikral (tokazal v vsi svoji iiiM^orimsli. Sproji'in jo bil navdoson, kajti mo-gotMistst vso«is|»'jii, S loin cinoin pa jo bila neinska zv»v.i dokoiiono vri'djona.
Na I'ramvizki'iii hij gmlo prav /.alostno peri; kmnaj jo mir sMoujou in /o v Pni-i/n rmbjoa n»-pubbka j;!avo kvi^ko v/digujo, top pn-ti, iunspci'IIo fpaiioo/ko do kuiipa vnioiti. U/.rok npora jo, ; kukop iii'kli'ri moiiijo, ropuldikniiski \Iada, kor so
¦ MOi"
: toUu Mil* ^(.;1 ill
: Sdpf't   SV
\iti; uit'^in! ^* ludi, da »-e ma posrooi, co sc m» liod-i Fp.inri</i u/.o kiiialu spanmtili.— Ncsrcca
ki  so no
¦y; *ilvl.*S;ijt*>   U   p.-«lj«*,  tl»-i:.fla Wuu   !i«.
Krawiji"- jo {a, da ima provoo   slrank, mor^jo mod sclmj  pnrazuiiicli.
Z.vluj*4 vo>li dajnjo upanjo, da so vlogno vt-ndap Vnus. poiniriti in da so ropuldiknnski vladi }N>;iroti, iud«'o» rt'publiko zalroli; to pa so mora «/•• kmai<i /jiotfili, K*«r dru^aco so vrnojo I'msi v Pari/, da uarodijo inir.
,'a> w st-«t;ifij:i I'Vauco/ka vjada vlrdi, ji mora pr\a .^ktb iuli, Fraaoiju, ktora jo bila duzdaj v Pari/u «"«ntrali/an.'1, tleot.-nlnliz di in fcderativno {•n->tr*>|ifi, k.jjtt lo v b-«bratiji sc lobko prava •»\oboda brezovtnio vdotnaci.
IPolltl^ni raz^led.
Na tntcrprhrijo pr«*lHu-:i in b«\>«."fr-i ministra ltorUta v ?-]i dri. zlw.ra diir: 17. ?. m., k*daj tiuKb \lada dri. zt-orn pro*K.»/;ti t»A*i po;dav<% je \ *fj» 2*1. t. m. iiiini»ttfr<ki prt-dscdmk fdg<*ord, d.i jo i-irlt Jkrb \\at\t\ k« d,»j jit kak*» ima |w»il,i-\c {Ttvdhgiti mdajdi po n?i\:idi prcdki^n, kodar sojij iwr i»o!j pnuierno zdi, M«vr pa iddjubi, da lwwle ini«U!»T.<tvu pr*-r»j po \ rbkonoi-mh prazni-k?h (Ht>Uv*i /irad ra?^rj«jijn avtonorniju kWL iUi-roV V |>rrtrt->»-t:*fijr iwwfo.
Po lorn odir^vuru s»* vnaiii^ dtd-ala, v kalori se jo outalo \lad-, da .**• s Ct-bi p»*jj.ija in z;di-ltva;« sc j*.«, ik»j i-o prt'dio/i soppl po.^'ava zarad nq>t>sre-lnj»ii   \ohlov.    Na t«i o«ivrne ibds«n\vart,
da so jo tin!; [loprt^njn vlada s Celii popjala, a  m,,na AJ> >y j,resv. u«sarju, uwrijo u»» p^-j-    .. .        .   «alft:ffra zastrtnj, i:i da mora biti prva skorb vsak* vlad«% e3t baj,s piav prjjazno sprejel, ter ju zagotovil, da i ™"       . J   saiUigr'   » drzavno «!!iMncnIc z uslavo >prij:izniti; \iada, pravi ^ \t^ xss>\q za to zeleznicno crto, da je pa   zdaj:kl mma siccr  po,so u nadalje, so bode drzala uslave; loda v ok viru te  v prvj Yrgtj ^ drzavnega zbora odvisno, ali so ima ustave bode poskusila pomircnjc in dokoncno po-  iXVraiti ali ne.»- Gosp. minister za kopcljstvo pa razumljenje z drzavno-pravno opozicijo.                  „i )}l\  nekja gprYa namenjen, da bi to stvar ze
Nadaljevajc 0 ncposrednjih  volilvab, se mu  7<3aj drzavnemu zboru predlozil; toda gosp. poslanca zdi neprimerno, da bi se to  vprasanje   sopet na j sta ga verHjar progovorila, da jima je obljubil, da
j ^^ ^^  ^ niogoce, Se nektere mcune   gled^ to
I/fcxvxiie  vcsti.
(Predelska ielernica) Obcine Socko dolino, \«>U*m trg«»v.«ka /Arnica in ui'«stni zastop v Gorici ,«i lu-davno fionovili ]»ro.?njo /.astran Predelske ze-b'znic^ in sic*:»r so prosili, naj ministerstvo to za-duv-i Ms v .^iauji sesiji diiavncmn zboru predloiSi. To  proitajf* hta  nesla   fioyUaca  de^elnoga  odbora
magistrata, ki je bil 1. 1869 v Italijo pobagnil, je ze nekoliko dni se svojo hderko v Gorici. Cesarsko pomilo.siienjo vsoli polit. zlofiincev je tudi njemu pot odprlo v proljubljeni mu rojstni kraj. Pa se ne bo dolgo tukaj mudil, ampak povrue se v Benedke, kjer ima nekda prav dobro sMbo pri tamkajSnji glavni zavarovalnici.
(Okradena denarnica) Pretokli teden so ne-znani talovi prodrli zid v c. k. davkarski urad Ko-ineuski in vkradli iss dopozitne donamice okoli 200 gld. — V isti denarnici je bilo v posebnem zavitku prej^nji dan polozenib 4000 gl.; te so pustili, uajbrzo, ker 30 bil *avitek veliko manjSi od vkrade-nega.
(Nesrefia v Ginnastiki) Preteklo nedeljo po-poldno so pri neki zabavi v tukajsnjem ital. telo-vadnem druztvu z woznarji stre^ali. 15 letni sin enega tukajSnjih mestnih strez'ajev se nagne fiez mo-gnar, ki so ni hotel precoj vnetl; a hipoma mu svigno ves strel v obraz. Nesregne^ je vmerl.
(Beseda v Gori^ki Ctalnici) V nedeljo vecer smo imoli vna§ej Citalnici veselo zabavo.  Dvorana
*"f at'2' f avar ?"* °mT ™t ti Si J« bila polna pravizbranegaobginstva,katero jepri-
o^bn, na Dunaj in jih izmila m„n,tru Sdiftiflo-tn., ^ ^^ kako so bodo nasl Citelnigarji
Po^bno sponiraiao sta pa pokloaiU v enakem   nan              na novem    lodiMnwn  odru obneslit Pred-
¦»-m«iu Xj. V, pr^v. Cesarju, kateri jo nasa_ poslan- | ^.^ ^ |fl ^^ ^^ ^ Roga5ki-jeva,
sterol ^ ^1 ow*, -. - P- s ** ida !«f f v^ d<f^SfJSo"
Sue pri pn^obJirenWnek. Kakor « njegoJga   i.maraEvL ; ^mil   sboiu.    *ekateri Dunajskl    gasmkl porogajO,
mo, bo prav Maimiv.                                        Vredn.   ! da vtegne   pnti vprasanje zastran   Predelske  ze-
Kteri bo ki nima siccr posebne vrednosti, pa vendar obsega toliko saljivega, da je splosno veselost obudila. Pred in med igro je nas pevski zborprav vbrano pel. Le to naj opazirao, da bi gospod pevovodja posluSavcem jako vstregel, ako bi med resno pesmi tudi kako veselo vvrstil. Pa saj je bila zadnja nodelja — tiha nedelja.
(Nov namestniStveni svetovavec). Uradna „Wiener Zeitung" je prinesla veselo novico, da je c k. okrajni glavar in dezelni poslanec, gosp. An-
dry WinMer postal svetovavec c. k. namestniStva v Trstu. Tominski okraj zgubi izvrstnega glavarja, a deZela dobi wlega zastopnika tam, [kjer ga naj bofl pogreSa ia prav nujao potrebuje.
(Tabor.) V Novem Sada je 300O taborcev, ki so se zbrali iz 40 srbskih obcm, enoglasno sklenilo resolucijo, da ja vlada zado3tila razz&ljeni naiodni &sti s tem, da je bana barona Bauch-a odstranila. Tirjali so tudi, naj se oprosti narottov ljubljenec dr. Mitotic*, ki je zastran tiskovnih zlocinov v zaporu.
(Vmerl.) 28 fc. m. je vmeri v Gorki gvardi-jsn S, 5,*o. o. kapucinov zipayskegaB"riza,Kajetan BMiscbeR Bilje^zarad svojrljubeziulvosfc^obca ci-slau mo2 ia jo imel le 44. let.
(Presvitli cesar In Matica slovenska.) Novice pisejo: „ Iz Dunaja nam je dose! v pondejjek tele-gramt ki nam je naznanil veselo novico, da so do-poldne tega dne gosp. d.r Costa, predsednik Matica in odbornika gospoda grof Baibo in Luka Svetee v fmenn Maticnega odbora se poklonili Njegovemu VeliSanstvn, ter mu izrocili vse knjige ([18), ki jib. je dozdaj Matica na svitlo dala. Presv, Cesar je jako prijazno sprejel knjigo in pohvalil delovanje naSega dru&va, ter obljubiti blagovolil darilo ko-ristnim namenom Maticnim, Eadostni so zapustili nasi poslanei cesarjavo palace in radostni bodo nasi prijatejji Sitali to novico."
(KnezoSkof Ljubljanski) je naznanil mimster-stvti svoj sklep, da se odpove §kofijstvu.
0  OBfiNIM ZBORU  SOfiE due 23. februarja 1871.
Predsednik: g. D.r Lavric.— Ces. kcmisar g. Baron Rechbach.— Zapisovavec E. Klavzar. Na-zocih udov v zacetku 38, potem jih jc prislo se 16.
Predsednik pozdravija zbrane druztvcnike in opravicuje odbor, da ni ze poprej sklical obenega zbora s tem, da so bila vremena neprenohoma tako nevgodna, da ni bib prieakovati zadostne vdelezitve, zlasii ker je velika vecina druztveni-kov dalee od mesta po dezeli raztresena.
Po prestopu na dnevni red prosi gospod d.r Tonkli za besedo. On priporoca naj se voli en popolnoma neodvisen, znaeajen rodoljub v odbor. Vsako poiiticno druztvo in tedaj tudi „ Soca " ima med drugimi posebno ta namen, da opazuje delovanje dezelnega zastopa in da izreka o njem brezobzirno na osebe in nepristraosko svojo kritiko. Zdaj sede v Socinem odboru 4 dezelni poslanei in en uraduik dezelnega odbora, ki je odvisen od slovenskili in ifalijauskih dezelnih poslancev; od takih odbornikov se ne more pricakovati, da bi o dezelnem zboru in odboru popolnoma nepristran-sko sodili; ti skoraj ne morejo glaso-ati, kedar gre za to, da ima polit. druztvo dezelnim poslancem kako zaupnico aii nezaupnieo poslati. Treba tedaj, da se voli tacega odbornika, ki ni niti dezelni poslanec niti uradnik, ampak popolnoma neodvisen
Odbornik Doljak ugovarja, da se cuti, dasi-ravno je dez. poslanec, v Socinem odboru popolnoma neodvisnega, saj se mora slagati namen druztvenega odbornika z namenom dez. poslanca.
Pri volitvi je dobil izmed 38 oddanih glasov g. d.p Jakopie 22 in g. d.r Tonkli 13; 3 gla-sovi so se razkropili na druge druztvenike.
Podpiedsednik c. g. Marka Vales prevzame zdaj predsednistvo in dovoli besedo g. d.ru Lavric-u, odborovemu porocevalcu o Ljubljanskem progra-mu. Porocilo je tiskano na prvi strani danasnje-ga lista.
Pri splosni razpravi ima prvi besedo g. odbornik Dolenc, kateri povdarja posebno gmotne koristi, ki bi nastale iz tb zveze vsim Jygoslav-janomsploh, posebno pa nam Siovencem. V Serbiji; v Banatu, na Hrvaskem in drugod imajo obilo surovih pridelkov, ki bi se na Slovenskem, kjer je obrtnija zivejsa in na visi stopinji, izdelavaliin potem izdelani sopefc izvazal?; korist bi bila po tem takem vzajemna.— Pa tudi v politicnem obziiu je zyeza koristna; kakor se je po sijajnih zmagah nemskega orozja ojacila Nemcija, tako se moramo tudi Slavjani se zvezo med seboj ojaciti, da se ne vresnici osabni rck nasih nasprotnikov: „ Nemcija do Adrije."
Doljak: Vtegnilo bi se obzslovati, da na eni strani podiramo, kar na drugi strani zidamo.Ako bi clovek tak bil, kakorsen bi moral biti, bi bila taka razdruzenja in take zveze od vec. Pa prave ljubezni ni med Ijudmi, niti nemed narodi,
Drugi nad drugem hoee nadvtadovati, dimgi druzega tlaciti. Tako obcutimo mi Slovenci prav hudd nadvladovanje Nemcev, katero podpira tudi nasa vlada. Po druztvih, taborih in dezeintli zbo-fih zahtevamo Slovene! ze dolgo narodso enako-pravnost, zahtevamo, da se vpelje v uradnije in sole slovenski jezik i. t d.
Pa   vse  zastonjJ   Tirjamo,   pa ne   dobimo nic; majhni sroo, nobeden nas ne sliSiinnas tudi ne bo hotel slisati, dokler ne postanemo moenejst t in to moo moramo iskati v  zdruzenjt   z   nusimi brati na jugu.
(1  dr. Tonkli pravi, da ni hi)   namenjVn, o' tem predmetu govoriti in da &i tudi ne utoremo od njega pri&ikovati posebnega govora, ker se ni: za to pripravil.    Da ga pa h  govoru sili opazkn g! Doljaka, da mi na   eni   strani   podiramo, kar na drugi zidamo; da jemljemo   druzim   zato, da sebi pridobtrno. Se zvezo   Jugoslavjanov bi nika-kor   ne  podirali   Avitrije,   temwo   bi jo ojaiidi. Avstrija obstoji iz vec dezel, \t vec narodov; vsi skupaj zvezani narodi in vse dezcle zdruz»;ne da jajo Avstnji moo, ako so   vsi   narodi   zadovoljni.: Da pa postanejo zadovoljni, treba da so  vlada z j njimi  pogodi.   Ona   naj da nam,   kar   nam   gre; in mi damo njej, kar jej gre.
Razdruzenim Jugoslavjanorn nikjer ne pri-; znavajo njihovih pravio, Unkraj Litavc so tlaeeni po Madjarih, iikraj po Nemeih in Italijanih; «c nas pa zdruzijo, bo tlacenja koncc; mi bomo! zadovoljni in radi bomo potem Avstriji dajali v, denarju in v krvi. kolikor j«j j»ojdo.
Nasi Halijani se blimjo vladi i vdanost-: jo, da bi svoj namen doscgli J a ta vdanost ni: odkritosrena, ker njili namcru segajo uez Avstrij-ske niojo. Mi hoceino Avstriji in llabsbm-hki < hisi zvesti ostati, kakor smo vedno bili, vlada pa; naj nas zadovoli in nam su zdruzunjcin nase pra-vicc zagotovi.   (Dobro!)                                      '
G. Doljak opazuje, da on ni nikdar rokel,! da mi hocemo st> zdruzenjern Jugoslavjanov Av- [ slrijo podirati. Kaj mi p »diramo in kaj zida- ¦ mo, to bi moral gosp. predgovornk kot izurjen . politikar pae najboljse vedeti.                               i
G. doktorand Oblak: Kakor prejLr»ji govor- ¦ niki, tudi jaz ne  zelim   propada   Avstrijc;  zelim i pa, da ne boste   tudi   mene  krivo   razutneli, cej recem:    Avstrija   se   mora     decentralizati.    Du-naji   to   ne   bo  prav,   ker pravi  kakor   uni  on, (Napoleon).   ..Drzava   sem  jaz";    Dunaj  pri   tem zgubi, kajti o njem velja to, kar pravljicii   govori o zclodcu.   Mi,   ki   smo   na   pokrajinali   Avstrijc, placujemo   davke, da   grcdo v dunajski   zelo-iiv;. a ti ne najdejo   nikoli poti  nazaj.  Na  Dunaji in okoli Dunaja po numskili kronoviu.ih imajii vseu-cilisca, vise sodnije,   vojaske   napravo i. t. d. !S tem postajamo mi zmiraj revnejsi, ki-r se sijj<fja denara ne morcmo   zasluzili. Ce Avstrijo   deofn-traliziramo, ho bolj.se: mi si naprjviujo  /m<« >e lodee; imeli bomo   najviso   sodniju. vsotirsi-vr. } se vec drugiii potrebnih   reci.   To doseienu' \* ed'no le s Slovenijo  in z jugoslovan^ko zvlvm, zulo , klicem: zivila jugoslovanska zvwa! ;/.ivila;!
Zbor izreka na to enoglasno in navdu3e»»( da se popolnoma slaga z Ljubljanskim programorn ' glede jugoslovanske zveze.        (kanec prihod./
a.  Ljubljanski program zastran jugoslovanske zveze.
b.  Slovenci smo nasprotni, da se zdruzi samo Gcriako, tstersko in Trst v eno kronovino.
C- krekamo zeijo, da se snidejo voditelji vsih a'strijskih SiAVjanov in da ustanovijo program, slozne-^ postopanja,
d. Naj se vpelje v Trnovskem goziu nad Gorico bolj&e, dezelnim interesoio vgodnejse go-spodarstvo z oiivoin m zatirane praviee sosed-nib  obein.
Zacetek zbora, h katcremu se vljudno vabijo vsi p. n. %or,p. dri'itvoniki, bo ob 1 ,/l uri popold. Odbor slovenskega polit. druztva „Sooa" '/ Gorki ittu; 25. marca 1&71.
Vabito na narotbo.
Vljudno vabimo vsu rodoljube posebno na Goriskrm in sploli Primorski: S'uvtmce, da na« blagovolijo podpirati z obilnim: naroei.i, pa tudi z dopisi od vseli strani. 6V/n zdtitnrjs-i bo duvet, na in ijmvtna podjwru, tiero botm dobil alt, tan brU xpremenhno nai list v tednik in mu primerno zniiaim ccno.
Za zdaj bo izhajala „Soea" vsako drugo in cetrto sredo uiuseca in stane druibuuike nasoga polit. druztva r.u vse letu 2 goM, za p<>l leta I gold in za cetrl le'a pa oO kr.; nedruzU**-nike pa za vse leto 2 gl. hi), za po! leta I g(. 30 irk za utrt-lela  70 kr.
Posamezni ii.sti se *U\ny,) v (ioritii v bukvar-niei gosp. G. Sot'ltai'-ja na Ti- tvmku hlvio ilkolije po 10 kr
Oznanila aii iusiTaU se prijemajo v is.'h jezikih ia placuje sn za nauidno trutopno vrsto, co se oznanilu enkrat nalisnu 8 kr, w dvakrat 7, oe Itikrat I? kr. in za vsak liswk 30 kr. u kolek.
Narotviina naj s<» po*i!j;i pud naslovotu: Viktor Dolenc, dopisi pa vrtdri;»tiu Soce v hist at. 80 |rGoutruda Macrlli" v Gorsct.
Proximo vse lisle, kntvri se inisbjo naruciti, naj po.sijt"-jtj naroenino nomujd<»nia, da bomo ve-deli,  liultku l.'stov se ema t^kati.
Vmlniitro.
Ceaik raznega biaga
na tjonsketu  ir$u. P.sewYa    .    . potonik po gl     5—do gl.
Roz.....         „      2 30    ,;
Turcica    .    .         „           „      2.--     „
Jeesr.tMJ, pehau       „           „       -.iH)    ,.
,.      «•¦»            ,.          ,.       1.70    t't
Raj/    I.   .     .      cent         „     13
.,   m. .   .              „      iir>o   „
.,     UI. .    -         .,           „     l«».30    ..
.,   iv..   .      „       .,      t»;;o   ,.
thes b;ki .    p,.lnn,k       .,       I Ii3    „
„   ogerski           „          ..       i *»0    .,
Suno    sre-Itija eetj.^, e«r»t „      -.-iO    „
Slauia    .    .'   .    .      „    „      t.:»0    „
Slanina   >p».i.).....,    3i.-—
Krumpu-........      3. —     .,
Moka ogt^rska psentem N.    0 cmi i»i> ^S.
3.30 ¦2 JO
OZNANILO.
V cetrtek dne 13. aprila t. 1. bo imelo slovensko politicno druztvo „SoeaM obeni zbor v prostorib Goriske Citalnico.
Na dnevnem redu so te-!e touke:
1.  Razgovor o delovanji Gorilkega dezelnega zbora v lanski sesiji in dotieni predlogi, po na-menu nasveta, ki je bil sprozen v zadnjem ob-cnem zboru.
2.  Aii, kje in kedaj bi se imel sklicati v. Goriski okolici tabort za kterega nasvetuje odbor sledece toeke:
33 30 3 50
1180 11.35
..    3      „       „     H.—
.,        „    3      .,        „     13.33
„        «           .,       .,    I      ..        «     13 75
..    3      .'.        m     M70
.......,    0      „        „    10.35
.......,    7      „        „      9.30
.,    *»      »         ..       H-20
„        ,»        reiena    ,,     I.     „        „     10.65
„    »•     ..        „      9.75
v   »».    n        v      "-so
Olrob't drobne.....„        „      3.20
„     debele     ,....„        „      3.—
Duiiajska borsa 29. marca.
Enotni drz. dolg v bankovcih                  gl.  58.05
„       „   „   srebra                       n   68.—
London...........„ 124.90
Srebro       ............, 122.75
N»pol.............„     9.95
IzdajatQ^* in odgovorni vrednik: TIKTOE DOLENC. — Tiskar: SE1TZ v Gorici.