List 25. i Tečaj XLI 8 Izhajajo vsako sredo po celi pôli. V j • Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold., pošiljal A 1 ^ ^L «k ^ -»■ A t — Ě / m \ B. - __________i I . ^^ T 1 ^ ^^ i V t I ^ ai ^ 1 po posti pa za eeio leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Igubljani 20. junija 1883. Obseg: Pogozdovanje Krasa Da državne stroške mini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. (Dalje.) Avstrijska trgovinska zadruga za mlekarske izdelke. (Konec.) Spo (Dalje.) Slovansko slovstvo V spomin dr. Jan. viteza Bleiweisa-Trsteniškega K dop Novičar Gospodarske stvari. •T Nad vasjo Kal tik južne železnice, kateri obsežni svet gre v last Kalanom nimi in belimi borovci pogozdoval 50 Ha , se je 1878. s čr 1879. so pa sadili xj.jljlxaa au WXLXXIX KJ \J L v/ ? \JL x. v* / x * a <-j i t/• ou |J d o clu. aix Pogozdovanje Krasa na državne stroške. tam že!od in topolové natiCe. Črnega in belega bora ostalo je na u.5 na. ooseznem prostoru okoii tjuu/0, na Kdor je v novejšem času obiskal postojnsko jamo, ostalem prostoru komaj 5%. Topolovi natiči in hrasti Ha. obsežnem prostoru okoli 60°/ zapazil je nad cesto, katera drži v jamo, prostor nasajen so se posušili. Leta 1880. sadilo se je na 4.ft Ha. ve z borovci, jeseni * • - - -- — - javori itd. Ta svet obsega 15 00 Ha likem prostoru 22.000 črnih borovcev, 400 bukev brest , 400 Ker javor in je nastala suša, poginilo je skoro vse drevje, razun čr- m ga je postojnska soseska pustila državi za pogozditi. javorov, 200 kostanjev in 6400 topolovih natičev Tukaj so sadili črni bor, hrast, jesen ' U i | || ■■■ I I ■ ■■ III HM bukev. Ostali so le črni bori. deloma tudi jesen in nih borovcev, katerih je 20 25°/ ostalo javor, drugo drevje je poginilo. Najboljše so se obnesli Spomladi leta 1881. nasadilo se je okoli 3.0 Ha. in leta 1881. in 1882. sajeni črni bori, katerih se je 80% porabilo 29.000 črnih borovcev, 400 jesenov in 200 % prijelo. Zdaj je ves prostor o njimi zasajen pravih kostanjev in 1882. leta Postoj Popotniki, ki hodijo po véliki cesti iz Planine v 22.000 črnih borovcev Ha in potrebovalo 5 opazijo nad Postojno precéj visok, špičast kamnit in peščen hrib, ki se 111 ™ ____• v 1 9 Blizo J 1000 javorov in 2000 jesenov / zove „ostri vrh K Ha. nasadil se je letošnjo spomlad. Leta 1881 2 meter visokim zidom obdan. Ta hrib meri 12 in je z in 1882. sajeno drevje vspešno raste, se ga je 60—70% 60 Ha Uže leta 1874. so tukaj smreke sadili, pa z malo iz- prijelo jemo so se vse posušile Leta 1881 45.000 črnih borov nasadilo se je in Gabrčani Pod Gabrkom pri Famljah pripustili so Fameljčani 10 00 Ha. prostornega sveta z zidom ob 5 leta 80.000 črnih borovcev 1400 jesenov, 600 brestov in 1882. dati in potem pogozditi. Na tem svetu nasadili so uže Leta 1878 Od teh jih 70 —:.....—----- j- --80% 1879. in 1880. sajeni borovci so jako lepi raste, dvakrat topolové natiče, kateri so pa poginili iv.u., m loou. »ajcui uuruvci su jaKu lepi, 1880. nasaaiio se je o.0 na. z zs.uuu črnimi oorovci pa se jih je le malo prijelo. Ves ta svet je lastnina 2000 hrasti, 200 bukvami in 8400 topolovimi natiči nasadilo se je Leta Ha. z 28.000 črnimi borovci 9 postojnskih občanov 10 35 Za Ha il Gabrom zraven vasi Rakitnik nahaj obsežnega sveta, lastnina Rakitničanov a se Na 1000 Črnih borovcev je 30 poginilo. V spomladi nasadba 400/ o 1882 velik del sveta ostalo, vse drugo drevje pa popravljala se je prejšnja novo nasadil. V ta namen tem svetu so 1880. leta 38.000 črnih borovcev javorov, 300 brestov in 400 topolovih natičev nasadili porabilo se je 60.000 črnih borovcev, katerih se je 60 ---- 7 — » XXX tv^Uii/TJlJ. ULCLLX^'U r XXC*?CLU.X1X. UU-70^/Q pilJC. Razun 20—25% črnega borovca je vse drugo drevje litrov lešnjikov prijelo jeseni leta 1882. vsadilo se je 15 poginilo leta rovca 1882. nasadili so 65.000 črnega bo- Za „starim u gradom" na potoku „Bela ÍC nad Vipavo 9 1600 javorov in jesenov, katere sadike so se z in Vrhpoljem nahaja se blizo 164.17 Ha. obsežnega pro malo izjemo vse prijele štora. Okoli 30 Ha. se je s črnim borovcem, jesenom, Na prostoru blizo vasi Matenjavas, kateri je last- pravim kostanjem in akacijami nasadilo. Prijelo se je nina občanov v Matenjivasi in 00 Ha. obsega, nasa- tega drevja, katerega se je uže 250.000 posadilo 9 . , w , , 50 dílo se je 1882. leta 17.000 črnih, 1000 belih borovcev, do 60%. Pod cesto, ki drži iz Vipave na Col, je tudi in 1500 jesenov jako vspešno. „ l.iin Ha. prostornega sveta s črnimi borovci nasajenega jvuviiVT T »jl/vuuv/. ^ L#0() lia. piuotui Na rebru gore „osojnica" pri St. Petru ogradilo se in dobro rastejo je na državne stroške 13 lastnina občanov iz Blizo H Ha sveta z zidom Svet Stražica" nad Trnovem, last trnovskih občanov ti ' ^^ /j ^v uau. iiuuyciii , laoi uuuvomu u K Petra in Radohove vasi. je visoka, kamnita in peščena gora in meri 40 3 Ha. vsega sveta obsadilo se je 1881. leta s 47.000 "Leta 1876. in 1877. nasajena je bila vsa gora s črnimi 50 črnimi borovci z izvrstnim vspehom, razun jesenske sadbe 15 litrov lešnjikov za poskušnjo katera se je slabo obnesla. Vsadilo se je tukaj štoru 80 in belimi borovci. Teh je na 90%, 00 Ha obsežnem pro na 30% ostalo Ha. prostornem svetu pa 50%, in nekoliko jeliš v grabnu. * Ha. pomeni hektar. toraj poprek 20 Letošnjo spomlad nasadilo se je blizo 20.0 Ha. črnimi borovci, jeseni, akacijami in lipami. s 196 Vsega skupaj se je od leta 1874. do zdaj nad 100 Ha. Krasa pogozdilo na državne stroške. Na vsaki Ha. sadilo se je blizo 10.000 sadik. Poprek dobil je vsak. delavec na dan 48 do 52 kr. Nasadba 1000 sadik stala je Pravila avstrijske trgovinske zadruge za mlekarske izdelke. gold, do 3 gold. 25 kr k Zadruga se imenuje druga za mlekarske iz d elk trii ska trg vpisana i.. Avstrijska trgovinska zadruga za mle karske izdelke. zadruga z omejenim poroštvom*. Sedež svoj ima na Du naji, sme pa tudi na drugih krajih osnovati podružnice Podvzetj namen (Dalje in konec.) Da bode mogoče presoditi, v koliko se mlekarstvo v Avstriji more razviti, sežemo po statističnih pripomočkih. Ti nam kažejo, da so nekateri za mlekarstvo ne najbolj ugodni okraji, ki so v zadnjih desetih letih Prodajo in izdelovanje vsakovrstnih mlekarskih izdelkov za lasten in tuj račun; povzdigo mlekarstva s trgovinskimi, tehničnimi in drugimi pospeševalnimi sredstvi, ki se kažejo primerni dovoljenj predplač na družabnike prišli v okrožje železniškega prometa trgovino in izdelovanje vsakovrstnih mlekarskih priprav in pomočnih tvarin. in jim je bilo po ' tivivauiuuv^ui l ^ jl jll j 11 ju J Kj KJllVJ jj tem omogočeno, svoje mleko prodajati, število krav po vikšali za 45°/0- Ako se pomisli, da so prej ko ne pri omenjenem povikšanji števila krav vendar-le posebno vdeleženi tikoma pri železnici ležeči deli okraja, da bode pa gotovo prodaja mlekarskih izdelkov splošno vplivala na vse kraj po s žilo v še enkrat in v dvakrat toliko Družbenik postati sme fizična in juridična oseba. Vstop v zadru siti po pismeni izjavi, v ka ka samopravna v zanrugo se ima pro je povedati štev že ljenili deležev, potem pa vrsta in množina mlekarskih izdelkov, ki se nameravajo vsak mesec prodajati po za- drugi Predstojništvo določuje o sprejemu in pa, da je še dosti krajev, v katerih se bode premenjenih razmerah prodaje število krav pomno tudi odreči, ne da navedlo vzrokov m ga sme , tedaj se ne bode lahko previsoko segalo, ako se trdi, da se bode v prihodnje poprek še pomnožilo za 45°/ Izstop je prostovoljen ali ne prostovolj Prostovoljno se more izstopiti: po d d a j deležev Ako se konečno tudi na to ozira da je mogoče množino mleka, katerega na leto daje zdaj vsaka krava poprek po 984 litrov, pomnožiti na še toliko, tedaj se pokaže, da je mogoče sedanjo pridelovalno moč povik- en^ leto druzemu, čegar vstop pa je vezan na predstoječe pogoje sprejema; po odpovedi deležev, vendar se v prvih štirih letih poslovanja deleži podvzetja ne smejo odpovedati. Po preteku tega časa smejo družbeniki s koncem vsa- najmanj šati skoraj v trikratno. Zdaj daje 100 krav na leto po cega opravniškega leta izstopiti, potem, ko so pol leta poprej pismeno se odpovedali. Vendar pa še po izstopu ostanejo poroki enako drugim druž 984 litrov, skupaj 98.400 litrov, prihodnje bode po 145 krav na leto po 1968 litrov dajalo skupaj 284.160 litrov. Obračamo se do prihodnjih družbenikov s prošnjo središče podpirati v spolnovanji njegove naloge z nevtrud ljivim zboljševanjem pridelovanja. Mnogo je dela, da s< dosežejo izvrstni izdelki napredovalnih dežel (Danske benikom s svoto premoženj odločeno \ 12 Neprostovoljen je izstop, ako se ne spolnuj po j Holsteinske, Švedske itd.). Po osnovi, katero namerava zadruga, bode mogoče, da se v primerno kratkem času klada družbeniku v smislu pravil prevzete dolžnosti, potem z zgubo državljanskih častnih pravic in vsled smrti. Ako se vkljub pismenega opominja po preteku štirih nada so uže dana vplačila zapadla na korist reservinega za- tednov ne zadosti zamujenim plačilnim dolžnostim stopi izklučenje in tedaj sme predstojništvo izreči povzdignemo popisanih razmer trgov zanašamo se zaupljivo, nosti umrle Pri slučaji smrti nastopijo dediči v pravice in dolž da bodo tudi naši sosedje istega poklica naše podvzetj prijazno sprejeli. Biti bi to znalo povod, da se tudi tam vresničijo enaki nameni 9tt > vendar je s predstoječimi pogoji obema deloma pripuščeno razvezati pogodbo Ako Koristi pravega pride- žen postal lovanja bi se po tem toliko vspešneje varovale in toliko bolj otežila zmaga od zapadne strani preteče konkurence. Gospod minister za poljedelstvo je tudi, dobro vedoč, družbenik padel v konkurs ali sicer nezmo svojim premoženjem razpolagati, sme pred stojništvo izreči izklučenj se mora na korist izdelovanj prodajo skrbeti napravami za î » prej kakor bi država skrbela s sredstvi kakor so: mlekarski učeniki, mlekarske šole 'itd krepko povzdigo mlekarstva povzročil preteklo poletje skupno mlekarsko razstavo v Trstu, in je « to dal prvi nagib „avstrijski trgovinski zadrugi za mlekarske izdelke", katera se zdaj snuje; zato smemo tudi pričakovati. da se bode poljedelsko ministerstvo za podvzetje gorko zanimalo. Kmetovalcem tedaj pripada naloga, mogoče storiti zadru En delež podvzetja znaša 100 gold. av. v. in nastane z vplačilom družbenikov tako, kakor po sklepu splošnega zbora; obroke razpiše predstojništvo. Pri tem se pridržuje društvenemu predstojništvu pravica, izdati od deležev podvzetja desetinke, katere se morajo pa popolnem vplačati. Število prve vrste deležev podvzetja odločuje se na sto tisuč kosov. Ustanovi se zadruga, kakor hitro je vsaj petdeset deležnikov oglasilo svoj pristop in so podpisali in polno vplačali najmanj pet t deležev podvzetja. namena z vso močjo delati v dosego stavlj si Podp izvrševalni odbor vabi s tem pristopu in prosi izjave o pristopu poslati v začasno pisarno izvrše valnega odbora s sledečim naslovom: „Wien I, Eli sabethstrasse 18 (Kanzlei des Generalinspectors Sr. Ex cellenz des Grafen Trautmannsdorff, Herrn Ad. Halla) flB Izvrševalni odbor avstrijske trgovinske zadruge za mlekarske izdelke. Vsak družabnik je zavezan: . zaznamovane družbene namene v smislu naredeb, katere uvede predstojništvo, pospeševati; po pristopu nastale dolžnosti vsake vrste spol- novati. Nasproti pa pristaja: vsakemu družbeniku brez ozira na višino izgo-tovljenega vplačila posebna pravica izbora in pravica izbornosti pri splošnem zborovanji s po- goji določenimi v . 9. J i* M 19? - b) pravica do posredovanja za boljše mogoče strže- vanje doposlanih mlekarskih izdelkov, in c) pravica do onega dela dobička od podvzetja, kateri se, primerno z izgotovljenim vplačilom, po razmeri vsakokratnega sklepa občnega zbora razdeli na posamezne deleže podvzetja. Ni pa izključeno, da občni zbor po predlogu predstojništva sklene razdeliti en del dobička po vrednosti doposlanega blaga. §. 6. Reserveni saklad, kateri se ima ustanoviti, ima namen, pokriti zgube podvzetja, ako bi se pripetilo, da se s tem zagotovi stalna konkurenčna moč podvzetja in s tem nepretrgano mlekarsko delovanje družbenikov. Sklada se z nakazanimi deset odstotki dejanskih vplačil, z drugimi vplačili odločenimi po občnem zboru in z zapadlimi deli vplačili družbenikov. Reserveni zaklad oskrbuje se posebej in se nalaga plodovito tako, kakor sklene občni zbor. Za slučaj razpusta zadruge ima zadnji občni zbor skleniti, v kaj naj se obrne oni del reservinega zaklada, ki je na razpolaganje. §. 7. Sklep računa (bilanca) ima se sostaviti po obstoječih postavnih in knjigovodskih pravilih, in se ima va-nj sprejeti: Med doigovino: vloge podvzetja družabnikov, dolgovi zadruge, reserveni zaklad z nadrobnostimi dohodkov , iz katerih se je sostavljal, in pa, ako so, za prihodnje leto sprejeti obresti; med imovino: vrednost inventarja, blagajnična gotovina, zadružinski vrednostni papirji in zaloge blaga, plačila, ako bi bile dane za prihodnje leto, kakor tudi tirjatve nepovrnjenih predplač itd. O tem, kako naj se obrne dobiček, odločuje občni zbor, Ako bi bile zgube, ima se primanjkava, katere letni dohodki ne pokrijejo in katera se ima začasno založiti iz reservinega zaklada, in samo po sebi tudi ono, kar bi reservini zaklad ne pokril, imajo jih nositi družbeniki v razmeri njihovih družbenskih deležev (§. 12.). Ako bi se v teku gospodarske dobe vsled zgub kazali deleži podvzetja s polovico vse svote obremenjeni, tedaj ima predstojništvo brez zamude sklicati izredni občni zbor, kateri ima sklepati o daljnem postopanji, potem, ko se mu je poročalo o delovanji podvzetja. §. 8. Predstojništvo obstaja iz predsednika, enega podpredsednika in pet predstojniških svetovalcev, katere občni zbor izbira za dobo treh let. Občni zbor na dalje voli za dobo enega leta tri namestnike predstojniških svetovalcev, kateri se za slučaj izstopa predstojniškega svetovalca po vrsti prejetih glasov, pri enakoglasnosti pa po žrebanji v predstojništvo pokličejo. Udje predstojništva izkazujejo se z zapisnikom občnega zbora o volitvi. Predstojništvo je sklepčno, ako so razun predsednika ali pa podpredsednika navzoči vsaj še trije udje poprej. V predstojništvo voliti se sme vsak za glasovanje opravičen družbenik. Vendar pa imajo oni družbeniki, kateri po najmanj 50 družbenskih deležev popolnem vplačajo, osobno predpravico, zahtevati večino v pred-stojništvu. Firma zadruge podpisuje se tako, da pod podpisano ali po komurkoli pisano firmo zadruge dodá svoj podpis predsednik, ali pa, ako bi bil on zadržan, podpredsednik, in en svetovalec predstojništva dodajo svoj podpis. Pravico za sopodpis firme pa sme predstojništvo tudi enemu ali več uradnikom zadruge podeliti, kateri potem podpisujejo z dostavkom „p. p." (vsled pooblastila) Predstojništvo ima zadrugo pred sodnijami in zunaj sodnij zastopati in je zadruga po pravnih činih po njem v njenem imenu sklenjenih opravičena in vezana. Predstojništvo samostojno vodi opravila zadruge po določbah postave in pričujočih pravil, v kolikor ravno po teh ni vezano na pritrjenje občnega zbora. Ono na-mestuje za zadrugo uradnike in služabnike in ima skrbeti za redno gospodarstvo podvzetja, za pravilno vpisovanje v zapisnike, knjige in za redno sostavljanje računov ter da se ob pravem času pregledajo. Prepire med družabniki iz razmere zadruge nastale poravnava predstojništvo, ne da bi bila dopuščena pravda. Udje predstojništva, ki v tej lastnosti ravnajo presegajoči meje svojega posla ali pa določbe postave in teh pravil, so osobno in skupno poroki za škodo, ki bi vsled tega nastala. O obravnavah predstojništva ima se pisati zapisnik. Ta je, v kolikor zadeva nameščenje uradnikov ali služabnikov, njihovo izkazilo. §. 9. Občni zbor vodi po splošnih parlamentarnih pravilih predsednik, in ako bi bil ta zadržan, podpredsednik. Pri vsakem ne posebej določenem glasovanji odločuje absolutna večina navzočih glasovnih pravic, pri enakem številu glasov odločuje glas predsednikov. Za vsakih pet deležev podvzetja more se v lastnem imenu ali imenu pooblastila po družbenikih izvrševati eno-glasovna pravica. Posebnemu glasovanju sta prihranjena: prememba pravil in sklep o likvidaciji in razpustu zadruge. V obeh slučajih mora biti vsaj tretjina vseh glasovnih pravic in se mora sklep skleniti z večino dveh tretjin. Vsako leto ima predstojništvo v prvem polletji sklicati redni občni zbor, kateri se ima, kakor vsak drug občni zbor, vsaj 14 dni poprej z dnevnim redom vred naznaniti družbenikom. Enako se smejo po predstoj-ništvu sklicevati po potrebi; ono jih pa mora sklicati, ako ga zahteva desetina družbenikov z navedenimi vzroki v vlogi, katero so podpisali. Vsak občni zbor, v katerem se ne sklepa o zadevah v tretjem odstavku tega paragrafa zaznamovanih je sklepčen brez ozira na število zastopanih glasovnih pravic. Noben deležnik občnega zbora ne sme skupaj izvrševati več kot sto lastnih in pooblastenih glasovnih pravic. Ako bi bil občni zbor, v katerem je sklepati o zadevah v tretjem oddelku tega paragrafa navedenih, nesklepčen, tedaj je v osmih dneh za rešitev ravno tistega dnevnega reda sklicati nov občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število zastopanih glasovnih pravic; vendar je k sprejetju teh sklepov tudi v tem občnem zboru treba dveh tretjin večine zastopanih glasovnih pravic. V sklepanje smejo se dopustiti samo oni predmeti, ki so v sklicovnem oglasu. — Izvzet od tega je vendar sklep o predlogu v zboru stavljenem, da naj se skliče izredni občni zbor. §. 10. V delokrog občnega zbora spadajo: a) volitev udov predstojništva, njihovih namestnikov in preglednikov računov; b) odobrenje poročila o delovanji in računov; c) prememba določeb pravil in odobrenje opravilnega reda; d) nagrada za poslovnike; e) razdelitev podvzetnega dobička in zalaganje reservinega zaklada; * 198 razsojevaiije o vseh pritožbah, vloženih zoper poslovanje in sklepe predstojništva ; določitev najviše svote, katera se sme vzeti na posodo ; določitev pogojev predplač za družbenike; visoki so po 11 me- osredji stranskih ste videti še duplini, kjer sta stala kipa Avgusta in Agrippe; skoz srednjo ladijo pelje vhod v znotranjo svetišče. Velika in težka bronasta vrata so še vedno je vsekan iz enega samega kosa trov. Ti stebri delajo tri ladije dveh določitev pravil, po katerih je plodovito nalagati ona, ki so zapirala nekdanji paganski tempelj gotovina blagajnice in reservinega zaklada, in razpust in likvidacija zadruge. Ker se nahajamo v duhu še zunaj svetišča, naj povemo, da se nekateri spodtikujejo nad malima nizkima 11. Vsi razglasi izhajajoči od zadruge razglašajo stolpičema, katera je pod papežem Aleksandrom VIII se po „Wiener Zeitung" in po potrebi po primernih de- prizidal čelu Pantheona zidarski mojster Bernini 1 želnih listih« 12. Vsak družabnik je za slučaj konkurza ali malo po volji, da so ju bu domušnim Rimljanom bila sta pa koj iz pričetka tako nazivali „Berninova oslovska likvidacije zadruge za nje zaveze porok ne samo s ušesa". Vendar, ako so se hoteli cerkvi omisliti zvo-svojim deležem podvzetja, temveč tudi še z daljno svoto novi, moral se je zá-nje priskrbeti tudi prostor, in če v višini onega deleža (§. 76 postave od 9. aprila in 21. se je bil eden ali več zvonikov prizidal kam drugam maja 1873. o pridobninskih in gospodarskih zadrugah), bi bilo to zunanjosti Pantheona še gotovo na večo kvar » 13. Ta pravila in tako tudi vsaka njihova spre- memba se vpiše v zapisnik zadrug c. k. trgovinske sod-nije na Dunaji. Vstopimo zdaj v znotranje prostore Pantheona. Oj kolika veličastnost gledé stavbe! kolika krasota gledé znotranjega kinča 14. in dragocene oprave! Cerkev predstojništvo. Vpis zadruge preskrbeti ima prvoizvoljeno polnem okrogla, obok njen je velikanska kuplj Spomini je po- Raz- mere vse stavbe so: višava zidovja do obrobka (Ge-sims) je enaka višavi kuplje (od obrobka naprej) ; vsa višava od tal do vrhunca kuplje pa enaka širjavi cerkve na vse strani baje po 42 metrov. Zidovje, to je, stene Pantheona, ima debelosti 6 metrov. Vravnano je vanj ? na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. sedmero duplin (Nischen), ki so zaporedoma ena okro Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje.) lasta, druga štiriogelna. V njih stali so nekdaj paganski maliki. Med te dupline je dalje prislonjeno ob zidu še osmero prelepih, na stebre oprtih kapel, ki so tudi Gredoč od sv. Andreja naprej šli smo memo dveh s}užile kot stališča za razne kipe. Po vseh teh prosto cerkva, namreč memo sv. Magdalene in sv. Ludovika, francoskega kralja; pa bili ste obe zaprti; toraj nismo mogli ogledati. Po dogovoru sošli smo se zdaj z g. rojakom P. Benedičičem, in v njegovem tovarštvu ih stojijo zdaj prekrasni altarji. Pole tišče opasano okrog in okrog po g tega je pa visokih dragocenih sve-ste- stene in kupeljni obok pa oblečene v prelepi mar- Kakor podali se proti drugemu preimenitnemu svetišču proti Pantheon-u". Zgodovina te zgradbe je, kakor staro davna, tako tudi velesloveča. Je ona namreč gledé stavbe brih melj in raznovrstne zidarsko-umetne olepšave marsikako rimsko svetišče, tudi to natančno za popisati Vrh kuplje ni, kakor navadno pri stavbah te vrste ni. najstarejša veža Božja ne le Rima, ampak celega sveta. Ozrimo se toraj tudi mi v njeno starodavnost. Pomu-diti se hočemo najprej pri obliki. Nekdanjim Rimljanom priljubljene so bile posebno okrogle stavbe, za katerih izobokanje so bili oni tako umetni, da je segalo to prav pogostno celó čez meje drzovitosti. Najveličastnejši spominek tacih stavb je „Pantheon"; on je pa ob enem tudi najbolj ohranjena zgradba starega Rima. Na čelu (Fries) njegove zunanje lope brati je (sicer uže nekako težko) starodavni napis: M. AGRIPP L. F. COS. TERTIUM FECIT (po naše: Markus Agrippa, sin Lucija [Lucius] vtemeljil je to stavbo za časa tretjega konzulata). Izvršitev te stavbe spada v 27. leto pred Kristusom. Agrippu bil je cesar Avgust posebno prijazen in naklonjen. Eni trdijo, da je bil tudi cesarjev zet. Gotovo pa je, da je on (Agrippa) vporabljeval svoj vpliv na cesarja v posebni prid in blagor glavnega mesta in naroda. Prvotni namen njegov bil je, pozidati maščevalnemu Jupitru ter kronan s tako zvano svetilnico (Laterne) ; ampak prosto tega okroglega okna meri poprek 8 metrov, in mogočna svitloba dohaja edino le 3 tako je odprt, nepokrit. Sirj skoz njega v znotranje prostore, ter se deluj enakomerno in harmonično po vseh delih čuďapolne stavbe, da se reči zamore: povsod enaka svitloba, povsod enaka senca. Nekaki sveti, nadzemeljski mir dije po teh prostorih, ki dušo blaži, povzdiguje in krepčá. Dobrodejni čut, ki v tem svetišču prešinja človeško notranjost, se pač popisati ne dá, in najde se jih dovolj, ki trdijo, da Pantheon gledé dušnih vtisov prekosi celó vatikansko baziliko. In kar je še nekaj posebnega pri tem svetišču, je to, da se ono vidi in dozdeva vsakemu veče in obširnejše, kot je v resnici; med tem, ko je v St. Peterski baziliki to ravno nasprotno , kar sem tudi o svojem času uže nekaj omenil. (Dalje prihodnjič,) veleslaven tempelj, va-nj postaviti Avgustovi kip zgradbi dati cesarjevo ime. Al on (cesar) prepovedal si je to dvojno čast; toraj je Agrippa postavil v sve- Slovstvene stvari. tišče kip Julija Cesar-a in malike njegove rodbine kipa ljubljenega cesarja in svojega lastnega pa v veliki duplini zunanje lope tik vhoda. Ime „Pantheon" (vseh bogov tempelj) izpeljujejo oni od tod, ker je bil res posvečen vsem paganskim malikam ; drugi pa, ker ima okroglo, s kupijo izbokano obliko, tedaj podobo nebes- spomin dr. Jan. viteza Bleiweisa-Trsteníškesra nega oboka. Velikansko zunanjo lopo, do katere je peljalo nekdaj šest stopnic navkreber, zdaj pa gre pot naravnost v njo, podpira 16 orjaških stebrov iz sivka- stega in rudečkastega egipčanskega marmeljna. Vsak Spisal Jos. Cimperman. (Dalje.) VIII. Dragi gospod Cimperman! Danes pridem do Vas z važno prošnjo. Da je res važna, kaže Vam uže težka priloga, to je Koseskega 199 pesmi, ki Vam jih zavoljo ene na ogled pošiljam, ker jih morebiti nimate Kaj pa ta uvod? Da je „Čebelica" anno 1830 rabila toliko akcentov, da so vrste bile podobne črtam, na katere spod neba strele letijo, dalo se je zagovarjati s tem, da takrat so bili bralci slovenskih spisov še tako okorni, mi je pred odhodom na počitnice rekel, kakor otroci, ki se hoditi vadijo, potrebovali so tedaj boste rekli To-le : Prof. Marn da 12. septembra je rojstveni danKoseskeg s tem dnevom nastopi 80. leto, ter da vzlasti tica* m rt Ma znamenj, ki so jim kazala, kako naj naglašajo besede. Al dan danes, čemú to , kjer ni potreba ? Kjer je pone sme zabiti tega dné, pa „Novice" tudi ne, ka- treba, da tudi čitatelj, ki mu ni znan metrum, prav na-terim je Ko s es ki daroval od 1844. leta počenši krasne glaša, prav je, da se naredi akcent. Brez potrebe so svoje poezije K zasluži premije, ki pesem naredi, da doseže pravim — in 100 dukatov akcenti, ki jih nima Rimljan, ne Anglež, ne Ne njegov Naprej slavenski jug u (str Ta biser Koseskeg jaz ga mislim v sredo 11 ..Novicah" 104) je z daj prav a tempo in p tem bra natisniti v a lepo bi morebiti bilo, ko bi se tej pesmi dodal primeren članek, poetično navdušen, v spomin .80 j s t v e n e g d Koseskeg Zgodovina nam priča, da se tajiti ne dá, da m r t je bilo polje pesništva, ko so „Novice" začele izhajati na dan, „Čebelica" ni bila v stanu „nachhaltig" delati na mladino slovensko, da bi bila začela skladati pesmi domače u ko pa je Ko se ski nastopil s svojo 77 Slove mjo venski Parnas slovenski, oživili so se hipoma logi slo C eg 9 Malavašič. Jeriša. Tom tutti quanti so začeli zlagati pesmi m » Novice* so imele pesniškega gradiva na kupe. In slava Koseskem j e donela vkrog in vkrog tako ? da je marsikdo pisano gledal mojstra poezije naše. Od todi še dan ianes „ira et studium*. To jaz vse dobro vem in pomnijo tudi vsi tisti, ki so se zanimali za literaturo slovensko od leta 1844. in dalje do 1860. leta. Vprašam Vas tedaj, predragi prijatelj, ali ne bi hoteli Vi s svojim spretnim peresom poslaviti 80. rojstveni dan Koseskega? ______ _____u w ■ L_______■ hočemo - - • - - • « # • mi * Nemci častijo godove svojih pesnikov križem držati roké?! Prosim kmalu odgovora Ves 27/8. 1878. Dr. Bleiweis. IX. Dragi prijatelj! Od več strani sem bil uže okregan ? da o moji 701etnici „Novice" tako malo poročajo. „Propria laus sordet", to mi ne dopušča, veliko govoriti o sebi, vsaj tudi nisem delal in ne delam zato, da me svet hvali. Da pa vendar, (rekel bi tudi našim bratom Hrvatom še posebno na ljubo), bralci „Novic" zvedó celi popis svečanosti na kratko, prosim Vas lepo, da blagovolite mi za prihodnje „Novice* posloveniti (kolikor mogoče s hrvatsko, pa tudi Slovencem znano besedo) lepi popis n Napredkov u Ves Vaš Dr. Bleiweis. X. Dragi gospod Cimperman! mec, prave grdobe. Če se motim 9 katerega Vam bom hvaležen. *) Ves Vaš prosim poduka 9 za Dr. Bleiweis. (Konec prihodnjič.) Slovensko slovstvo. * Habsburški rod. Spomenica, da je minulo 600 kar je Kranjska in Štirska združena s Habsburško let, vladajočo rodovino Slovenski mladini sestavil Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani Na Dunaji 1883. -Natisnil in založil Karl Rauch (V Spen gergasse Nr imenuje se drobna, lična knjižica z 12 podobami, prav dobro došla vsi slovenski mladini v spominj domoljubnih svečanosti 6001etnice 9 Posamezni iztisi veljajo po 10 kr 50 iztisov 4 gold. 50 kr., 100 iztisov tisov 35 gold., 1000 iztisov 60 gold. pošto 12 kr.) gold., 500 iz- y Slovansko slovstvo. * Gosp. Lego (Ceh, ki zna tudi jako dobro slo venski, in je obhodil tudi kranjsko deželo, a zdaj ura duje v muzejni knjižnici Pražki) popisal je kraje naše po češki ter misli skoro izdati svoj spis, posvečen národu slovenskemu, pod napisom: „Obrazi iz Kranjskega". Po besedah našega prijatelja, ki je imel priliko, pregledati nekoliko njegovega češkega rokopisa, obrazi" (popisi) jako ne dvomimo, da bodo u izvrstni „oorazr* (popisi) jj prijali slovenskemu čitateljstvu zlasti po Kranjskem. izvrstni * Ljudevita Tomšiča izbrane izvorne pripovjesti hr- vatskoj mladeži. Prvi zvezak. U Zagrebu. Naklada knji Mii^nínlrn i G ™ r, 1 QQOtt Z______• __ lf y ' _ žare Mučnjaka i Senftlebena. 1883 nad 90 strani obsegajoča knjižica s podobami. ^«^rtííí „1 ----- „ . T\___1 • • imenuje se lična f držaj selu. „Sa- kaže nam sledeče povesti: Dogodjaji u Vrbovu Strah u pivnici Sreča u nesreči. Krie post ne poznaje osvete. Dobra Barica i šolski praz mci. blago. Prevejani Jankič. Žica je pukla. — Lukava prevara. — Blago za Zašto mrzi pas mačku, a mačka miša. Dobri Ivica. 1880. Istina dojde na vidjelo. Na dušni dan. Uspomena na studenoga 29. srpanj godine 1845 (povjestnička crtica). Gorko priporočamo lično knjižico naši mladini, pa tudi starišem ; učiteljem in bralnim društvom posebno ---o o—IT ---r------------K^v»^^* ; yvov^uv Ne da bi Vam hotel brisati akcente, pro- še zato, ker je lahko berilo najbolj pripravno, soznaniti nas z razlikami med slovenščino in hrvaščino in nam da bi blagovolili me podučiti, a kaj stoji ak- P° tej poti polajšavati vsako občenje s sosednim nam cent na: Têbi, mêni, Slovénom, znàl, tó, dnéh, bil, ve- bratovskim narodom hrvaškim. — Cena trdo vezani knji- sim Vas le, ker „zavoljo lepšega" se gotovo ne morejo delati sêljem, kedàj, brát, grob itd. Bo li kdo te besede dru- žici je 70 kr. ga če bral, ako stojé: Tebi, meni, bil, to, brat, grob itd.? Mi Slovenci smo nekak unie um s svojim akcentovanjem. Tej srčni želji dr. Bleiweisovi sem bil ustregel in izročil je „Matičin" odbor jubilantu krasno tiskano čestitko z gospodov odbornikov podpisi. * To je pisal dr. Bleiw kritikuj neko pesem. O njega antipatiji proti akcentu primerjaj list m V OÎty 200 Naši dopisi. m o b od Dunaja 17. junija bila prešinila radostna brzojavna vest Katerega narodnjaka ne bi se držite discipline, sa rešite hude škode in nevarnosti. Povejte rajši po volitvi, kar Vas zdaj tišči; očitajte pozneje, če so so pokazale uže volitve za kmetske občine da bode (kakor Vam krivico naredili domačinci trge) v prihodnjem deželnem zboru v ? mesta in vražnikov Rešite se najprej so- pretež č zopet Slava vrlim národním volilcem od „beli Ljubljani slovenska u domače nereclnosti potem laže popravite In ki so pokazali vsemu brez Vas -----T , lil OU puů svetu sijajno, da je na Kranjskem Slo_____o„ p o dar, in da se je bila poprejšnjega deželnega zbora tako upamo, da se še za časa zedinite, sosebno tudi v velikem posestvu, in da je sovražnik računil vendar nai vlada med Vami Disciplina velja in edinost večina dosegla samo srca pozdravljaje izvolj stanov Pokažite se kot zreli možj po krivih potih. — Iz vsega skalovj Krasa 17. jun. (Iz dop.) Navadno pretresa narodne poslance vseh burja upamo pa trdno, da bode med njimi v glavnih komenskem in stvaréh vedno slog log log nimo še vsi, v kolik kvar nam je bil nekdanji Ne zabimo tega nikdar saj pom razdor vihar sivega Krasa samo naravni vihar, zloglasna a zdaj pred deželnozborskimi volitvami hruje v še drug vihar au, v naravni srditega volilnega boja ž a n s k e m okraj Kom i Samo krepkim in složnim trova kraški metropoli, sta trčila skupaj ta nasprotna ve- delovanjem utegnejo se národu slovenskemu priboriti pripadajoče mu pravice, katere mu je kratil nesramni tujec vtoliko let, ter mu jih krati še vedno k e jakosti: polovica kraških županov Cujem > naposled, da bode za da so spoznali tukaj na „merodajnem mestu » dotičnih bo slovenskega jezik drugih odločujočih mož se je odločila za kandidata g. župnika Silo, polovico indirektno pa za g. Moh čiča. ter da bi se volitev Da bi se disciplina narodnih volilcev ne rušila lasno izvršila o d i š č i h treba ustvariti vendar tudi , odpovedal se Uverjeni smo zakon (postavo), kakor se je zgodilo uže za Dalmacija in Primorje, in to brž, ko se zbere zopet državni zbor. Znani dvorski svétnik g. Kromer pojde pa — pravijo — skoro v pokoj, zato ker so mu preveč oslabele oči, in je uže doslužil. je blagodušno g. Sila vsaki kandidaturi, mi, kakor drugi , kolikor g. Mohorčiča poznajo", da bo enskemu svetu javno in dejansko dokazal, da ni tak častilakomnik, kakoršnega ga nekateri črnijo. Uverjeni smo . da bode za tudi on enako blagodušno ravnal in s tem svoje glasove možu činih Jako težko pričakujemo tukajšnji Slovenci knjig za 1. 1882 1883 ki slišimo, da bode tako krasen še imeli tako krasne knjige Mati zlasti pa „Spomenika" « , da je Slovenci nismo . „ w Narodnjak, borice 18. jun. (Izv. dop.) — Sovražnik seje lju- naklonil svoj mogočni vpliv katerega se bo odločila večina volilcev. in mora po naših mislih biti samo g. Bog d novec, sodnik v Sežani. Blago srcé, izredna nadar- ^ , La CV Ta mož pa je jenost učenost, neomahlj značajnost eneržija liko med slovenske volilce na Goriškem, in nič dobrega ni slišati o edinosti zaupnih mož na kmetih. Baron De y pretiš > trž. namestnik Kakor vidimo pride zdaj večkrat v Gorico, n je prav dobre volje. To je znamenje in 5 Lahi da da volitve se bodo vršile prav po njegovih željah pa so se začeli uže v pest smijati, ko so zapazili, naši volilci delajo v svoji kratkovidnosti za laško stranko. Depretis in Lahoni se zanašajo, da dobijo nenavadno večino na svojo stran, in uže poštevajo na laški strani krasijo tega moža, za katerim je plakala tužna Istra, katero je nedavno zapustil, da bi se povrnil v svojo ožjo domovino. Ker je živel uže pred več leti na Krasu pozna morda bolje kot vsak drug rane in potrebe kra ških volilcev; kot sodnik je po osnovnih ali glavnih po stavah neodvisen in samostojen. Memogredé omenim da so politično jako zreli Nemci na Českem pred nekoliko dnevi postavili dva okrajna sodnika za kandidata Da t tisoč in t prihodnji deželni zbor tisoč goldinarj v, , katere jim bo zastopnika; se manj verjetno pa je, da bi n brez upora dovoljeval za urav- Trnovec po godu g. Mahorčiču in Sežancem bil goriški volilni odbor proti takemu poslancu, ni verjetno, kolikor bolj se ravno ta odbor zanaša, da se Kraševci še v zadnjem hipu zeclinijo za vrednega nanje Soče na Furlanskem se manj verjetno pa je, da bi ne bil gosp velike doklade Uže preštevajo poviške in Trnovcu čestitali ki so Lahom na dobiček katere bodo morali Slovenci dodajati toraj blagi ta sodnik mavrica, ki . ---------, XVI OU g. ko se je povrnil na Kras. Naj bode tem laška stranka agituj da bi nase volilce iz velikega posestva pridobila, in se ob enem škodoželjno smeje, češ, da Slovenci tudi v prihod nima taboroma kraških m spravi f Siv Kras ? ter spne nad sovraž-jih združi v miru pa bode samega sebe častil, ako pi njem deželnem zboru ne proderejo s širšo volilno vico, da-si bi tudi Lahom koristila. Prave „italianissime" hočejo Lahi spraviti v deželni zastop, in da bodo naše pridruži dosedanjemu poslancu dr. Abramu še drug biser eleposestnike opeharili narodnega zastopnika ter voli pesnika, g. Trnov ca. Naj gospodje kraški volile oglasno sodnika zdaj prorokujejo, kako smo Slovene računijo tako gotovo, da uže resno prevdariti bo kraj z ajmanjšim vplivom v deželnem popolnem didata, naj ga imenuje volilci blagovolé ta svoj nasvet Sicer pa, kdor pozna boljega kan- » našo deželo Dobro, dobro, gospoda slovenska, sinovi slovenskih Veličanstva Od gorenjske strani. (Nekaj šolskega.) Bliža se za imeniten čas, čas prihoda presvitle mater! le pokažite svojo trmo, čas pride, ko se spečete, cesarja Učit. Tovaršu" št. 10 brali smo ? da se bode 11. dan julija praznovala šeststoletna če tudi nameravate narodu, ubogemu ljudstvu še prej slavnost po vseh šolah na Kranjskem s tem , da bodo hudih ran zasekati. Pa ali ni možaka več med imeli učenci šolsko sv. nami, ki bi imel toliko moči, da bi še v poslednjem hipu narodu pokazal resnično ne- mašo, potem pa slavnost v šoli ki tudi ne bo šole. To je uže vse prav, in gotovo zgodilo se bo po- z govori, s petjem itd varnost, v katero ga tiramo? Ali je možno ljud- vsod z največim navdušenjem. Kakor se uže samo po stvo zapeljevati, da bo moralo prenašati še veča bre- sebi razume, morajo biti gg. učitelji ta dan vsaj dopo-mena na davkih in ostati še vedno pod političnim var- ludne doma. Usojamo se vendar vprašati: kako bo pa stvom naših najhujših nasprotnikov? naslednj dni? 12. dan julija je Rojaki ! pozabite vsako zamero ali netaktnost in prost dan ; a kaj je to zlasti za bolj oddalj četrtek tedaj gospode neokretnost, če se je kod prikazala od strani domačih učitelje! Mnogi izmed njih zarad daljave še en dan v móž, združite se za prave domačince, kakor so jih Vam Ljubljano priti ne morejo. Slišali smo nekdaj iz ust javno priporočali, in volite enoglasno, tudi ko bi po- starega moža praviti, da so se o priliki neke dunajske edinci med vami bili vneti za druge kandidate. Zdaj oblege dijaki tako hrabro vdeležili obrambe, da jim je 201 svitli vladar privolil v nagrado sedem-letne počitnice No, to je bila pač gotovo le nedolžna šala rečemo željo, naj bivali presvitli C tudi splošni šolsk uko v bil vse č Ako pa iz- ■ pov one večine. Glasov oddanih je bilo ta bar t v dežel bodo glasov » tedaj večino 100 so prejeli baron Apfaltrern a v • Blagaj, vit. Gutmannsthal, Karol Lukmann praznik t ddih od z a * ť i. U ^ 111IV , ivi UUUJLJLi UU čit el je viden človek ne bo očital, da se V 1 • A / gel, baron Taufferer, baron dr. Mauer Po 54 , grof Zois 52 glaso Schwe dobil je 5 50 glasov grof Thurn, Dežman in Schrev zahteva preveč. Dovolj in mlad menimo, da nam noben pameten in prežalostno bi bilo res, ako bi uči- Lazzarini 49 glasov dr. Jul. Wurzbach, po 46 glasov pa odni oziroma mešani kandidatje: grof Lanthieri telji o dnevih, ko se bodo v deželi naši lepe velikanske slovesnosti, morali sedeti doma vršile tako pre- (Jrh in Černič ir. Ahačič j Sevnig, Janko Urbančič drugi bar. prošt se edino le njim ne privoščila sreča ? in Ker je po tem izidu pri prvi volitvi videti obličj presvitlega Vladarja in Cesarja. Ako se otroci celó dolgo šolsko leto nič ne dobilo nadpolovično večino samo osem poslancev volila sta se v drugič še dva, in pri drugi volitvi dobila sta do 17. julija vsega ne bodo naučijo, se gotovo tudi o sli m o našla Zelj ta tako učitelj v 12. mi- *cih Dežman in Schrey po 45 gla izmed 82 (narodnih lilcev je mnogo odšlo) in tako so prodrli bo ugoden odmev gotovo ne ampak tudi pri vseh prijateljih nedolžne mladine, m sploh pri vseh istinitih rodoljubih. Se bo trernovi kandidatj nasprotnih 54 to Toda vsi Apfal razmera glasov naših 50 spolnilaV Upajmo 5 učitelj posestvu Ve d n j a zmaga Apfaltrerno daja nas z gotovo nado , da je bila 5 m o mod v kranjskem vélikem lož izid volitev pa po izvzetih treh zadnjič ome Od sv. Vida nad Cerknico 14. jun. (Koristne gorske n.ieQ^ okrajih je bil tak, da so bile volitve sijajne me zoper gadji pik.) „Zlata roža", „zlati klobuk": kakor -iih ûima lahko pokazati druga dežela, ker izmed 1 ■ * ■ T • ê M ^ a a 1 1 « m w ^ M v*"^. r^ Ia _ — . È ® ■ '1 m - A m roža rastline zoper (Turkenbundlilie ali'Turkenbund, ker je'njeni cvet tur škemu turbanu podoben zlati klobuk": kakorjih ûima lahko pokazati druga dežela gon ril rastlina ima nazaj zavihan, „Lilium Marta -------- Rer izmed ïo naših zastopnikov voljenih je 10 soglasno, namreč volili ste soglasno: mesto ljubljanski pokrito čebulo m jajčasto, z rumenimi luskami b čevlj soko ste hI z v vretencu K svoje poslance in trg enako tudi mesta stoječimi suličastimi listi. Vrh stebla stojé v rahlem pa v okrajih Radolj _ ----, ^uaau lUUi illtJSl Z Loko in Idrijo 2 poslanca: selske obči grozdu lepi kimasti cveti. Cvetnih listov je po ki so P z Id skupaj Kranj in Loka, pa poslance. Ako tedaj po vo nazaj zavihani in mesnate ali vijolčaste barve s škr- lit.vah vsem častitim volilcem kličemo: SI latno rujavimi lisami. Prašnikov ima tudi po Vam spada po Linnej toraj ------- v^ , KJVA.KA.A. jJ\J \J j twiaj sostavi v šesti razred (Hexandria) kličeno pa še posebej volilcem onih volilnih okraj med lilije. Zoper gadij pik se ta rastlina tako rabi gl smo dosegli po izgled lit S Vsa rastlina se razreže in malo stolče med mleko stisne in to pije. Živini se pa daj zrezana z mlekom vred povžiti. ter njeni sok b drobno narod je ponosen na Vas disciplini sij posebno Vam » ves dveh ali treh urah (Nova volitev v zginejo vsi nevarni nasledki ostrupenja s predsednik trgovinske zbornice zbor.) Gospod Jož Še kačj bolj znana Astramontana se tudi rabi zoper poslanstvo za deželni zbor odložil je svoje pik in se tako napravi: Rastlina se vsa drobno ob in pri novi, včeraj zvečer razreže m v vinski cvet ali špirit dene; tako napolnj__„ steklenica se več dni na solnce postavlja, da špirit vso zdravilno moč rastlini izsrka, in potem tak špirit dá piti živini ali človeku. Ti dve koristni zdravilni rastlini rasteti po bolj visokih hribih pri nas. 14. dne fanta j arm vdaril s 14 glasovi soglasno izvoljen sedanji . uri dovršeni volitvi trgovinske zbornice bil je na njegovo mesto " " ' deželni glavar Gustav^grof Thurn. — Mi se po vsem vjemamo s to izvolitvijo, ker novoizvoljenec ne more prezirati, kje stoje njegovi volilci, je pa*ta volitev tudi dok pr a vljivost š arod ? zato tudi tukaj po kateri gotovo vsi deželi enako koristi ) m. je tukaj na neki žagi 15 let starega , tako zeló pod brado kjer je žaga napeta sama sebi (Nov vanje dne 25. t. m srečo ! ? stranke, kakor tudi zbor kranjski) začne svoje zboro » , da je prec mrtev bil. Pred dvema leti je tukaj žaga pogorela, ki je tudi Žagar zgorel in v malo urah žalosten konec storil. Ker se toliko nesreč na žagah zgodi, je pač potreba vsakemu bolj pazljivemu biti, in ^ „ ,,---- ne mladih fantinov na žagah samih puščati, ki se še staY* &0VeJe živine in stroj prihodnji ponedeljek Bog daj (Vino rej ce in vsakovrstne druge domače gospo darje opozorujemo), da se bodo pri predstoječi raz nesreče ne znajo varovati p os kušnjo prodajali Učitelj vi no, Ljubljane. (Po volitvah.) Volitve v deželni zbor kranjski so končane, izid je zdaj šteje svojih pet in dvajset glasov národna stranka protniki njeni šteli jih bodo k večemu enajst. Zanimiva je bila volitev velikih posestnikov tudi vsakovrstni domači pridelki jedi in pijač, žganje, sir, surovo maslo, klobase, salamiitd. se ve da samo stoječim gostom. Kdor bi se želel vde ležiti v poskušalnicah s prodajo takih izdelkov nemudoma oglasi. naj se (z, dr. Bleiweisov spominek) doposlali so zaduj Večer pred volitvijo ponudil je grof Hohenwart vtriJe v Kaliforniji živeči Slovenci, g. Josip in Jakob Josip Konda doneske s prijaznim nasprotnikom poravnavo (kompromis), da naj si izbere vsaka stranka po pet poslancev, pa samih vélikih posestnikov, katere potem volijo vsi. Apfaltrernova stranka Koč pismom in Pr dalj zeló nas veseli, da se tudi Slovenci v Ameriki spominjajo pokoj očeta Bleiweisa zavrgla je ponudbo s pretvezo, da je ona konservativna, da. t.udi z doneski za njegov spominek spoštovanj ker noče nikakoršne spremembe deželnega reda ali de- zuJeJ° nepozabljivemu rodoljubu želnega volilnega reda, volila je tedaj vsaka stranka zá-se dne 15. in trajala je volitev od 10. ure zjutraj do naprosil ska (Upravni odbor društva „Narodni domu) 5. popoludne j naznaniti vsem onim gospodom, ki jim je nas je Narodnih volilcev koj začetkom ni bilo dosti vzočih sprotna stranka z večino dveh glasov na zato je uže pri volitvi komisije zmagala na- , in zato se je slal svoje srečke v razprodajo, da naj jih blagovolé pri razprodajati in nerazprodane mu še le 15. de držati, cembra vrniti potem pri vsi volitvi čutil nasprotni vpliv komisijske večine, in izid volitev bil je sad nasprotnih nam skle (P. n. volilcem okraja Radoljškega s Kranjsko Goro) za soglasno izvolitev v deželni zbor in s tem mi skazano zaupanje izrekam najgorkejo zahvalo, v nadi, 202 \ da mi bode prav kmalu mogoče s p. n. volilci se osebno rodne večine, posebno tudi zato, ker je ravno ta stranka razgovoriti o posebnih zadevah za njihov okraj. Ljubljani 20. junija 1883. Dr. Poklukar m. p. v državnem zboru vlado odločno podpirala, nasproti pa je Ivanič zmiraj med nasprotniki; Vojnovič, dosedanji deželni glavar, pa nalašč ni prišel k glasovanju o šolski (Razglas.) Sklicevaje se na zadnjič objavljeni postavi. oklic zaradi stanovanj ob 6001etnici naznanjamo slav- . občinstvu, da naj stranke, ki hočejo takrat nemu Pričela se je v Nyregyhazu konečná Zatožba oddati svoja prosta stanovanja, in tudi tujci, ki želé stanovanje dobiti, se oglasé najdalje do julija » ker pozneje se ne bode oziralo na nobena oglašanja Ogerska. obravnava umorjene kršence Estere Solymošy. gre zarad umora in zarad podtikanja mrliča. toženih je 15 oseb, prič se bode zaslišalo 115. Žup Nyregyhaški zahteva od prebivalstva, da med obravnavo Za an več. Tri dni pred prihodom Njih Veličanstva to je ostane mirno nasproti judom. obravnavi pozvanih je dne istega meseca se bodo stanovanja oddala, na razpolaganje vrnila. > Cena tem stanovanjem je od 3 do 12 gold, za sobo in za vsaki dan, ter se ima po naročilu v pisarnici mestnega magistrata naprej plačati. Po poštnih listnicah se bo potem prejem prejetega zneska potrdil ter ob enem stanovanje odkazalo. Ljubljani dné 17. junija 1873. Mestni odbor za stanovanje. katera se niso Pet stenografov (hitropiscev), ki imajo skrbeti, da se ne zgreši nobena beseda obravnave. Vse radovedno pričakuje konca te zanimive obravnave. Francoska. Nekaj udov skrajne levice franco skega parlamenta in podpredsednik laške zbornice demonstrirali so na dan smrti Garibaldijeve za združenje Francoske in Laške. Angleška. — V angleškem mestu Sunderland imeli so šolarčki preteklo soboto predstavo v gledišči „ toriahall"; magnetizêr skazaval je svoje umetnosti. Vic Po predstavi nameraval je učencem deliti nekaj daril; pri Novičar iz domačih in tujih dežel. ^ Priliki zahl™ ot™ci do1 z ga!friJ » Pade čez J druzega, na enkrat nastane grozovita gnječa na stopni- Dunaja. — Došla je sèm v goste zdaj uže nad cah in izmed 1200 učencev bilo je smrtno zadušenih dve leti omožena španjska kraljica Marija Kristina, 186 otrok. ki stanuje v palači nadvojvode Albrehta. Seboj ima kraljica dve hčerki. Cesar in vsa cesarska družina, ki Listnica vredništva. Gosp. J. N. na D. : Lepa hvala jo ima zeló rada, napravljajo nji na čast velike družin- za poslano ad slik, po katerih prašate, izvedeli do zdaj ske svečanosti časa v Francové toplice na Cesko. Dunaja podá se kraljica za nekaj nismo še nič ; zanesljivo pa se more izvedeti o eni pri gosp grofu Lanthieriu v Vipavi, o drugi pa pri knezu E. Windisch Deželni zbor nižeavstrijski obravnaval je Dienstelnov Grátzu v Slateneku pri Litij K. je sam svoj najveći so nasvèt o ljudsko-šolski postavi. vražnik, pa ga ne zmodri • v nic. Se li v se kaj pokažete to Tirolska. Oni videmski mešetar, ki je Ober- poletje? Gosp. F. Ž. v V. : Vaš dopis je moral izostati danka vozaril z Laške na Primorsko, po imenu S abba dini z Vidma, bil je pri nas vjet in zatožen zarad veleizdajstva. Konečná obravnava pred porotniki pa se je dovršila ravnokar vsled sodnijskega naročila v Ins-bruka in veleizdajica bil je obsojen na smrt. Volitve v deželni zbor so dokon- zadnj deli. številki, ker ga je prehitel bil uže drug, kakor ste vi Ne zamerite nam tega! Žitna cena Dalmacija čane in „Narodni list" radosten pozdravlja zmago narodne stranke proti srbsko-laški, ter temu izidu priklada toliko večo važnost, ker je tu in tam vlada podpirala v Ljubljani 9. junija 1883. Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 64 kr 9 gold 50 kr 04 kr turšice 5 gold. 60 kr banaške soršice 6 gold tvimu j « v,—^ r---r----- srbsko-laško stranko , zato pa tudi pričakuje, da bode prosa 5 gold. 4 kr rži 5 gold. 20 kr ječmena 4 gold. 55 kr ajde 4 gold. 39 kr ovsa 2 gold vlada imenovala deželnega glavarja izmed hrvaško-na 92 kr Krompir 3 goid. 57 kr. 100 kilogramov na I koncem prvega polletja uljudno vabimo k narocbi „Novic4 brez druzega priporočila, kakor da bodo „Novice" tudi v prihodnje prinašale zanimivega, podučnega in novega, kar spada v njih delokrog, odkar izhajajo političnih vprašanjih hodile bodo pa enako trdno svojo staro pot in se neomahljivo držale starega našega gesla za vero dom cesarja t Pri tej priliki izrekamo tudi vsem p. t. gospodom dopisovalcem in sploh prijateljem Novic u najgorkejo zahvalo in jih prosimo tudi še daljne prijazne podpore. Naročnina „Novicam" ostane stara in veljajo z „Oglasnikom vred s pošto prejemane za vse leto v tiskarni gld 60 kr., za pol leta gld 40 kr., za četrt leta gid 30 kr n za za » na leto več Za prinašanje na dom v Ljubljani po 40 kr. Naročnina naj se po najcenejši poti poštarskih nakaznic pošilja pod naslovom Blaznikove tiskarne v Ljubljani. Vredništvo in opravništvo „Novic a Odgovorni vrednik: Alojzij Majer Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani