Poštnina plačana t gotovini.
QRŽA\
-sr*-
i. izdaja.
Cena Din 1*—
Izhaja vsak dan zjutraj razven * ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna številka Din 1'—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20’—,za tujino 80 ~. Uredništvo » Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva R0-70, 30-00 In ?.0-7i
Jugoslovan
Rokopisov ne »r a ! a m •.
Oglasi po tarifi In dogovoru. Oprava
v Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica * Mariboru. Aleksandrova cesta 5t 24. tel. 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošl Cele. rnS.s Ljubljana 15.G2L
St. 72
Ljubljana, sobota, dne 28. marca 1981
Leto II.
Naraščajoča reakcija proti Avstriji in Nemčiji
Edgar Penzing-Franz
podpredsednik Zveze industrijcev v Avstriji Edgar Penziaig-Franc je postal predsednik ravnateljstva avstrijskih državnih železnic.
Pilsudski v Cherbourgu
Pariz, 27. marca. AA. V Cherbourg je prispel poljski rušilec, s katerim potuje maršal Pilsudski. Maršal je posetil ladjedelnico, kjer so zgradili novo poljsko podmornico.
Obisk belgijskega kralja v Parizu
Pariz, 27. marca. AA. Semkaj je prispel belgijski kralj Albert. Predsednik republike je povabil belgijskega kralja na kosilo. Zvečer je belgijski kralj odpotoval v Bruselj. Pri prihodu kakor pri odhodu Iz Pariza so bile belgijskemu kralju izkazane vojaške časti. Kraljevskega gosta so pozdravile ogromne množice.
Bruselj, 27. marca. AA. Za bivanja v Parizu je belgijski kralj Albert sprejel Charlieja Chaplina, ki je pri njem ostal 20 minut.
Za sprejem naših bojevnikov v Parizu
Pariz, 27. marca. AA. O priliki debate v senatu o kreditih, ki jih je zaprosila vlada za sprejem jugoslovanskih bojevnikov, Je govoril senator Honnorat, ki je dejal: »Mi ne moremo pozabiti sprejema, ki je bil prirejen članom »Poilus d Orient« v Beogradu«, Senat je nato izglasoval potrebne kredite.
Agrarna kriza na jugovzhodu Evrope
Beograd. 27. marca. AA. Zveza mednarodnih trgovskih zbornic je na sejah razpravljala tudi o krizi '—ietijstva na jugo-vzhodu Evrope. Po podrob' poročilih je zveza ugotovila, da so agrarni krizi v glavnem vzrok previsoki produkcijski troški. Po mišljenju zveze bi se rešitev našla v zmanjšanju prevoznih izdatkov, z boljšo organizacijo prodaje, z boljšo organizacijo kreditiranja itd. Na tej konferenci so bili izrečeni tudi razni predlogi za rešitev krize, kakor n. pr. svobodni trgovinski sistem, preferenčni sistem itd.
G. Ljapčev težko obolel
Sofija, 27. marca. d. Ministrski predsednik Ljapčev je resno obolel. Zdravniki so ugotovili pri njem težko ledvično bolezen in so mu nujno priporočili, da odide takoj v Karlove Vary. V vladnih krogih so zaradi bolezni Ljap-čeva razburjeni, ker bi moral ministrski predsednik vprav te dni v Sobranju prdložiti načrt volilne reforme.
Razpust čsl. fašistovske organizacije
Praga, 27. marca. AA. Policija je razpustila organizacijo čeških fašistov »Obrana«. Preiskava je dognala, da je »Obrana« organizirala demonstracije proti nemškim filmom in operi »Mehanik Hopkins« v praškem opernem gledališču.
Nova vohunska afera na Češkoslovaškem
Bratislava, 27. marca. n. Tu so odkrili novo vohunsko organizacijo, katro je vodil Josef Zak, znani trgovec v Bratislavi. Policija je 2aka :n še nekatere druge njegove pomagače aretirala. Preiskala je njihova stanovanja in našla mnogo lcompromitujočega špijonažnega gradiva.
Odliod grške vojaške delegacije
Beograd, 27. marca. 1. Snoči ob 23’40 so z niškim brzovlakom odpotovali grški vojni dele-gatje v Pirot. Spremljal jih je poslanec Melas.
V	Pirotu je bila danes svečana maša zadušnica *a grške vojake, ki so pokopani na tamkajšnjem pokopališču. Jutri odpotuje delegacija v Valan-dovo, kjer bo prav tako maša zadušnica za tamkaj pokopane vojake.
Francosko javno mnenje za iakojšnji energičen nastop vlade - Belgijski iisk hrbtnosti Berlina in Dunaja - Pred novo demaršo angleške vSa^Se
o za*
Pariz, 27. marca. AA. Listi še nadalje komentirajo nemško - avstrijski carinski sporazum. Izražajo bojazen, da bi moglo biti prepozno, če se čaka na akcijo Sveta Društva narodov, ker se sestane šele v maju. Listi citirajo članek Herriota, ki naglasa, da se Francija v tej zadevi ne bo pustila prevariti, kar pomeni, da je treba delati hitro.
Pariz, 27. marca. AA. Parlamentarni odbor za carine in trgovinske pogodbe je proučil položaj, ki je nastal s carinsko zvezo med Avstrijo in Nemčijo. Sprejet je bil sklep, ki poziva ministra za zunanje zadeve in trgovinskega ministra, naj se energično upreta dokončnemu sprejemu take zveze med Avstrijo in Nemčijo, ker bi kršila mednarodne pogodbe, zlasti pa saint-germainsko pogodbo o miru in rušila gospodarsko ravnovesje v Evropi. V nasprotnem primeru naj Francija odpove svoje trgovinske pogodbe in pokrene akcijo za večstransko trgovinsko zvezo v Evropi proti bilateralni zvezi med Nemčijo in Avstrijo.
Pariz, 27, marca. AA. V »Petit Pari-isienu« piše Lucien Romier o avstrijsko-nemškem carinskem sporazumu in nagla-ša, da bi prišla Nemčija v eni uri vožnje do Trsta in tako postala nekak arbiter med Jugoslavijo in Italijo na Jadranu. Češkoslovaška bi bila s sklepom tega sporazuma s treh strani obkoljena od germanske zveze. Dalje omenja v članku grožnje nemških nacijonalistov.
Bruselj, 27. marca. AA. Belgijski politični krogi in belgijski tisk pripisujejo av-strijsko-nemškemu sporazumu vedno večji pomen. Ves tisk se bavi s tem vprašanjem. Obsoja ta nemško-avstrijski akt in to tembolj, ker je prišel popolnoma nepričako-
vano in ker je v nasprotju z mednarodnimi dogovori in ženevskim protokolom iz leta 1922, na osnovi katerega je prišla Avstrija v finančno odvisnost od Društva narodov. Listi naglašajo skupne korake in isto mišljenje Anglije in Francije, kar bo brez dvoma imelo svoje posledice. Posebno komentirajo listi demaršo angleškega poslanika, s katero se je le-ta solidariziral z Italijo, Francijo in Češkoslovaško. List »Temps« piše, da je s tem prišla na dan namera Curtiusovega obiska na Dunaju. Zahrbtnost Dunaja se je pokazala dostojno zahrbtnosti Berlina. Dalje pravijo listi, da bi z ustvaritvijo nemško-avstrijske carinske zveze ostala Češkoslovaška izolirana. Posebno težke bi bile posledice, če bi se pridružila tej uniji še Madjarska, in to predvsem za Romunijo in Jugoslavijo. Kot protiukrepe predlaga belgijski tisk ukinitev lyeditov Nemčiji in Avstriji ter odtegnitev kapitala na eni strani, na drugi strani pa podporo Jugoslaviji in Romuniji, ne da bi se pri tem zanemarila Bolgarija, Grčija in Turčija.
London, 27. marca. d. Državni tajnik za zunanje zadeve Henderson se je vrnil v London. Po njegovem povratku so dLplo-matični poročevaloi soglasno javili, da namerava angleška vlada nastopiti e novo demaršo pri nemški in avstrijski vladi, pri čemer bo izjavila, da je po ženevskem protokolu iz leta 1922. Svet Društva narodov tisto telo, kateremu je treba poročati o vsaki težavi glede protokola. Dalje se bo sklicevala na člen 11 pravil Društva narodov,^ po katerem je vsakemu članu Sveta Društva narodov mogoče opozarjati na nemško - avstrijski načrt z utemeljitvijo, da načrt utegne ogražati mednarodne interese.
London, 27. marca. n. V Londonu politični krogi naglašajo veliko nezadovoljstvo vse javnosti in službenih krogov zaradi negativnega odgovora nemškega državnega kancelarja Briininga na Hendersonov predlog glede sporazuma o carinski zvezi med Avstrijo in Nemčijo. Mnogi mislijo, da gre
v	1ej stvari za pomoto. Henderson je res zahteval, da bi se ne pogajali dalje, dokler Svet Društva narodov ne prouči tega vprašanja. S tem pa ni hotel reči, da bi Svet Društva narodov vodil kako posebno preiskavo v tej stvari. Henderson je seveda hotel, da se ohrani in prizna pravica Sveta Društva narodov, da v takih stvareh izreče svojo besedo, posebno še tedaj, kadar gre za sporazum, ki se brez dvoma tiče ženevskega protokola iz leta 1922.
Avstrijski pravosodni minister v Berlinu
Berlin, 27. marca. n. Avstrijski pravosodni minister Schiirf je danes dospel v Berlin. Na postaji ga je v imenu nemške vlade sprejel namestnik ministra za pravosodje Joel, v imenu avstrijskega poslaništva pa poslanik Franck. Službeno je rečeno, da je dr. Scliiirf prišel v Berlin zato, da se po-razgovori 0 nekaterih zakonskih predlogih in o njih besedilu v tistih stvareh, v katerih je avstrijsko in nemško pravo že izenačeno. Politični krogi pa ne verjamejo, da bi bil dr. Schiirf samo radi tega prišel v Berlin, temveč naglašajo, da je bil baš on znatno udeležen pri sestavljanju besedila sporazuma o carinski zvezi. Zato mislijo, da je njegov prihod na vsak način s to stvarjo v zvezi. Razen tega je bilo vprašanje carinske zveze danes predmet posvetovanja ministrskega sveta.
Preobrat v delavski politiki sovjetske vlade
Sovjetska vlada je izdala dekret, s katerim se odpravlja sistem enakosti delavskih mezd - Povratek li »kapitalističnim metodam« - Vse prej nego socijalistični Lomen*
tarji sovjetskih listov
Riga, 27. marca. r. Sovjetska vlada je uvedia dalekosežno reformo mezdnega sistema, ki bo veljal v bodoče za delavce državnih industrijskih podjetij. V smislu nove odredbe se uvede sistem akordnega dela na zelo široki podlagi. Cilj reform je, kakor se omenja, da bi se zboljšala disciplina dela ter se povečala produktivnost nameščenih delavcev.
Ni dvoma, da pomeni ta odredba globoko revolucijo v smernicah sovjetske politike, ker predstavlja rudikalcn preobrat v primeri z dosedanjim sistemom, preobrat, s katerim se boljševiki vračajo k najka-rakterističnejšim institucijam tako obso-vraženega »kapitalističnega sistema«.
Sovjetski listi objavljajo k temu odloku boljševiške vlade obširne komentarje, v katerih naglašajo, da je dosedanji sistem enakosti delavcev, ki se je dosledno izvajal v sovjetski industriji, dajal zelo klavrne rezultate. Komentarji se zaključujejo s pripombami, kakršnih bi zastonj iskali tudi po »kapitalističnih listih«.
»Ekonomičeskaja Ziznj« piše o tej stvari: »Osebni interes bo odsedaj dalje sklepni kamen novega sistema. Na točki, kjer se sedaj nahajamo, ne moremo več izhajati brez sadov, ki jih more tak interes prinašati kolektivistični situaciji. Sicer pa je tudi nedopustno, da bi ljudje ^ različnimi lastnostmi in različnimi sposobnostmi, naj bodo tudi nameščenci v eni in isti tvornci, morali dobivati enako plačo. Politika enakosti, ki se je izvajala v industriji, je odpravljala vsako spodbudo k razvoju proizvodnje. Osebni interes bo torej moral priti na pomoč socialističnim idejam in vsak delavec se bo plačeval po količini in kakovosti delovne sile, ki jo bo mogel nuditi skupnosti. Obenem bo odpravljena tudi enakost glede nagrad v naravi v prilog delavcem. Vsaka panoga sovjetskega gospodarstva bo na podlagi novega sistema morala imeti moč, da povzdigne svoje razvojne možnosti in da
bo v izdatnejši meri prispevala h končni zmagi.«
Slične komentarje, ki so vse prej nego socialistični, objavljajo tudi drugi veliki sovjetski listi. »Izvestja« pišejo med drugim, da jo potrebno vliti delavcem čut odgovornosti, ki jim je dosedaj manjkal ravno radi enakostnega sistema njihovih mezd.
Vsi ti listi pri tem ne pozabljajo nagla-šati, da je »novi sovjetski sistem nekaj popolnoma drugega nego isti sistem po
kapitalističnih državah, češ da je osebni interes po teh državah v službi gospodstva privatnega kapitala, medtem ko bo v Rusiji postavljen v službo skupnosti.« To olepševanje seveda ne more prav nič spremeniti na stvari niti naj dejstvu, da se sovjeti v resnici vračajo h »kapitaličnim metodam«, tako da se ruski delavec v ničemer ne bo razlikoval po svojem mezdnem položaju od delavca katerekoli druge države, dočim je v vseh drugih ozirih bil že do sedaj mnogo na slabšem.
Razkrinkano rovarjenje lista »Reichspost
«
Odkritja lista »Al>end« — Zahvalno pismo hrvatskega habsbur-
govca Perčeviča
Dunaj, 27. marca. 1. Današnji »Der Abend« prinaša pod naslovom »Sekun-dantska služba Reichsposte s habsburški-
mi konspiratorji« in s podnaslovom »Zahvalno pismo monarhističnega voditelja« to-le:
»Predvčerajšnjim je »Reichspost« točila gorke solze, ker smo mi iz »Abenda« ponovno obrnili pažnjo na njene intimne odnošaje s habsburškimi monarhisti in habsburškimi zarotniki, l;i živijo na Dunaju in ki delujejo — s pomočjo Madjarske in Italije — za ponovno vzpostavitev habsburške monarhije. »Reichspost« se je znašla v nepriliki in se jezi, da smo ugotovili v zvezi z nedavnim opravičevanjem Eti-derjeve in Schoberjeve vlade v Jugoslaviji, ki je diplomatično protestirala ne zaradi pisanja dunajskega tiska v splošnem, temveč • samo edino zaradi pisanja lista »Reichspost«, zaradi napadov tega lista na jugoslovansko državo kakor tudi zaradi novega rovarjenja skupno s habsburškimi konspiratorji.
Da bi »Reichspost« v bodoče ne zanikala onega, kar že ves svet ve, bomo objavili danes pismo, ki ga je poslal hrvatski
habsburgovec Perčevh: merodajnemu uredniku lista »Reichspost«, katerega za enkrat nočemo imenovati. V »Abendovem« članku sledi nato pismo, s katerim se Per-čevič zahvaljuje za vse dobre in sekun-dantske usluge. Ob zaključku pisma je podpis Perčevičev. Tekst pisma, ki ga je »Der Abend« objavil v obliki klišeja ’ z originalnim podpisom, je zelo zanimiv.
G. Perčevič živi kot emigrant na Dunaju. On je bivši k. u. k. polkovnik. Z generalom Sarkotičem je vodja one oficirske klike, ki bi hotela iz Hrvatske napraviti spet sestavni del habsburške monarhije. On je tudi urednik korespondence »Grič«, ki se navaja v objavljenem pismu. On ve prav dobro, zakaj se ima zahvaliti listu »Die Reichspost«. Spričo tega pisma
Reichspost:: pač ne bo mogla negirati svojih intimnih vezi s temi konspiratorji.
Volilna zmaga angleških konservativcev
London, 27. marca. AA. Pri delnih volitvah v Sunderlandu, ki so bile potrebne zaradi smrti tamkajšnjega delavskega poslanca, je zmagal konservativni kandidat z večino 422 glasov.
Drugi del vojne I »Represalije« tržaških fašistovskih dobrovoljcev
Ni prinesla svetovna vojna kljub vsej svoji strahoti in trpljenju paradiža, kakor »o nrnogi želeli in sanjali. Nasprotno se je po svetovni vojni življenje še poostrilo, kar čutimo zlasti danes, ko je zajela svet težka gospodarska kriza. Čeprav ni ustvarila svetovna vojna raja na zemlji, pa vendarle ni bila brez pozitivnih pridobitev. Treba se sa-uio vprašati, kaj bi bilo, de bi zmagal pruski militarizem, če bi podlegle demokratične države zapada. Neizprosno bi vladal nad majhnimi narodi tuj militarizem in v desetletjih pripravljena ter na krvavih poljanah priborjena narodna svoboda bi bila strta v prah. Zlasti narodi nasledstvenih držav se morajo te resnice globoko zavedati in da se zavedajo, priča nastanek male antante, ki ima le ta cilj, da očuva priborjeno svol>odo.
Boj za to svobodo se bije neprestano in ta boj je drugi del vojne, ki ga sedaj preživljamo. Je sicer ta boj večinoma nekrvav in tudi ne bo privedel do novega oboroženega konflikta, vsaj v večjem obsegu ne.
V	tem oziru smo — livala Bogu — lahko pomirjeni, ker je že kljub vsemu demokracija zapada tako močna, da more novo krvavo vojno preprečiti. Zato pa se bo drugi del vojne vodil naprej s tem večjo trdovratnostjo in od nas vseh je odvisno, če bo postal pozitiven rezultat svetovne vojne definitiven ali pa bo sprememba, kakor žele oni, ki v svetovni vojni niso mogli uveljaviti evojih inperijali stičnih teženj v vsem ali pa niti v reduciranem obsegu.
Boj za revizijo mirovnih pogodb je v bistvu samo boj za zmago nekdanjih imperialističnih teženj. Ce kriče Madjari mirovni pogodbi svoj trdovratni: Ne, ne, nikdar! potem ne delajo to zaradi onih redkih Mad-jarov, ki so ostali v novih nacijonalnih državah, temveč samo zato, ker bi hoteli zavladati nad Slovaki, nad Romuni, nad na-fcimi slovenskimi Prekmurci in nad Hrvati.
Iz čisto istih teženj izhaja tudi nemški odpor proti mirovnim pogodbam. Po nemSko-franooski vojni zasnovana misel o nemškem imperiju živi še nadalje in ta misel se noče sprijazniti z mirovnimi pogodbama. Ta misel je vzrok, da se je vršil vsa povojna leta drugi del vojne, ali naj zmaga koncept zapadli e demokracije o ureditvi Evrope ali pa po obliki sicer omiljena, dejansko pa stara nemška imperialistična misel.
Ni slučaj, da je skoraj tik pred napovedjo carinske unije med Avstrijo in Nemčijo postavil nemški znanstveni list zahtevo po priključitvi Slovenije k Avstriji in še sedaj je slučaj, da je velenemški stranki pripadajoči dr. Schober v isti sapi z obrambo nameravane carinske unije imenoval Maribor in Spodnjo Štajersko. Kljub vsemu prikrivanju obstojajo še vedno stare sanje, kd jih more zbiti v tla samo naša odločnost in naša discipliniranost.
Na nas je, da prepričamo vse te prikrite imperijaliste, da je Evropi mogoča samo takšna državna razdelitev, ki jamči vsakemu narodu njegovo narodno samostojnost. Iz gospodarskih in kulturnih ozirov so mogoče najraznovratnejše zveze držav, toda iz političnih samo ona zveza, ki spoštuje suverenost narodov. To je načelo, ki ga izpoveduje zapadna demokracija, to je načelo, ki ga moramo braniti mi z vso odločnostjo in to je načelo, zaradi katerega se bije drugi del vojne. To načelo ni v nasprotju z interesi nemškega naroda, ki že spoznava, da mora spoštovanje tega načela prinesti tudi milijonom Nemcev lepšo bodočnost. Pač pa je to načelo v nasprotju z raznimi iiuperija-listi, in da se zlomi moč teh, se vodi drugi del vojne.
Obenem pa se vrši še drug večji boj, ki so ga povzročili boljševiki. Tudi v tem boju gre za zmago načel zapadne demokracije proti terorizmu in imperijalizmu najkrutejše vrste, obenem pa tudi za zmago morale proti nemorali, ali vsaj amoralnosti
Zaradi teh velikih načel se vrši danes boj in samo v tem znaku se odigravajo vsi velik i dogodki na svetu. Zali bog pa naši ljudje tega grandioznega boja, za razvoj celih generacij odločilnega boja nočejo videti, temveč se pogrezajo samo v naše najbolj brezpomembne vsakdanjosti. Zaradi najbolj praznih malenkosti, zaradi najbolj navad nih vsakdanjih vprašanj bi hoteli nekateri jsmerjati čisto na svoj način našo politiko.
Toda v času, ko se vrši boj za drugi del vojne, je umestna in pravilna samo ena politika. Tu pa ne sme biti nobenega gnilega kompromisa, nobenega praznega govorjenja, temveč samo odločna dejanja, ki so dokaz naše volje, da nikdar več ne pustimo nobene debate o naši svobodi.
Incident med škofom Fogarjem in prireditelji — Fašisti so potvorili njegovo izjavo
no sporočil inicijativo dobrovoljcev Julijske Krajine. Skof, ki je zelo prisrčno sprejel zastopnika dobrovoljcev, se je, ko
Trst, 27. marca. v. V Trstu se fašistov-ski dobrovoljci iz Julijske Krajine z velikim pompom pripravljajo na nedeljsko mašo. Dan za dnem objavljajo po listih dolge pozive in navodila za to ceremonijo. Pozvali so zastopnike vseh občin v Julijski Krajini, naj se udeležijo te maše. Dobili so tudi že nekaj odgovorov, ki so jih drugega za drugim objavili v tržaških dnevnikih.
>11 Piccolo« je objavil danes nov poziv fašistovskih dobrovoljcev. Med drugim pra-
vi	ta poziv? > Ljudstvo Julijske Krajine ne bo prišlo v mesto, da bi ponaredilo balkanske manifestacije. Zbralo se bo vdano okrog praporov svojih občin in se udeležilo blagoslova, ki ga bo tržaški škof podelil slavnim praporom. V resnem molku, brez nepotrebnih govorov. Brez odvišnega petja. Tako bo ljudstvo odgovorilo z griča Sv. Justa onim, ki so si upali nalagati blazne hipoteke na to deželo.«
Na drugem mestu je sil Popolo« objavil to-le škofovo pismo: >S prošnjo, da bi objavili v Vašem cenjenem listu v spopol-nitev poročila, ki so ga objavili listi o blagoslovitvi zastav julijsko-krajinskih mest pri Sv. Justu, Vam prilagam:
Zastopniku dobrovoljcev Julijske Krajine dr. Gregu, ki se mu je predstavil in ga prosil, da bi blagoslovil zastave odrešenih mest, je podpisani sprejel to prošnjo in dr. Gregu izročil naslednjo izjavo, da se dobesedno objavi v listih:	,
>Ko so mu zagotovili, da bo ceremonija korektno patrijotična in strogo v skladu z zakonskimi določbami in da bo izključen vsak drugačen njen pomen, ki ga cerkev odklanja in ki ne pristoja katoliškemu škofu, se je škof izjavil srečnega, da bo mogel blagosloviti zastave mest iz odrešenih pokrajin.« Sledi podpis tržaškega škofa.
Tržaški škof je dal danes posebej objaviti svojo izjavo, ker je dobrovoljci v svojem pozivu dne 25. marca niso objavili dobesedno, kakor je on to zahteval. Tedaj so dobrovoljci v svojem pozivu dejali: >Davi je njegova ekscelenca Alojzij Fogar, tržaški škof, sprejel v avdijenci predsednika zveze dobrovoljcev, ki mu je urad-
mu je odposlanec zatrdil, da bo ceremonija strogo patrijotična in da se bo izvršila v okviru zakonov brez namenov, ki bi nasprotovali kanonom katoliške cerkve, se je izjavil srečnega, da sam blagoslovi zastave- mest iz odrešenih pokrajin.«
V	svojem komentarju pravi >11 Piccolo«, da so fašistovski dobrovoljci točno posneli škofovo izjavo v svojem proglasu. Očividno pa so tako >Piccolo« kot dobrovoljci prezrli važen del izjave. Skof je vzel na znanje, da bo ceremonija tudi takšna kakor >pristoja katoliškemu škofu«. >11 Popolo di Trieste« pa je to v svojem komentarju po svoje obrazložil. Dejal je namreč, da cerkev dovoljuje patrijotične ceremonije, katerih pomen ni prepojen s skritimi motivi, ker >katoliškemu škofu ne pristoja, da bi :3e udeležil ceremonije, ki bi imela pomen, kakršnega cerkev izključuje, ali na kratko političen pomen.«
Ker fašistovski dobrovoljci tega protipo-litičnega momenta v nobenem svojem proglasu in pozivu niso zabeležili, kakor je to zahteval škof, je očividno, da so hoteli poudariti politični moment napovedanega dogodka, da so hoteli, kakor se listi v svojih komentarjih direktno izražajo, pokazati svetu, da zagrebški nadškof dr. Bauer v svoji poslanici ni imel prav, ko je obsodil versko preganjanje Jugoslovanov v Italiji. Zaradi tega tudi ves pomp, vsi pozivi, da bi pripravili poleg fašistovskih organizacij in korporacij k Sv. Justu čim več ljudstva ter tako > dokazali neutemeljenost žaljivih manifestacij v jugoslovanskih mestih povodom poslanice zagrebškega nadškofa.«
Nedeljskih manifestacij se bodo udeležila vsa mogoča društva in korporacije, zastopniki vseh občin z zastavami in v starinskih krojih, znani poslanec Coselschi itd. Goriško zastavo so odlikovali z zlato svetinjo. Vsa Julijska Krajina bo morala v nedeljo biti praznično razpoložena in na vseh hišah po mestu in na deželi bodo morali izvesiti italijansko zastavo.
Protijugoslovanska kampanja rimskega tiska
Neumestni prizivi na višja cerkvena oblastva — Puhlo opravičevanje ustavitve nadškofa dr. Jegliča na meji
Rim, 27. marca. n. >Giomale d’ Italia« objavlja članek svojega ravnatelja Gajde pod naslovom: »Molitve mržnje«. V članku se bavi s protiitalijanskimi demonstracijami v Jugoslaviji in pravi, da se italijanski verniki sprašujejo, kaj misli Vatikan in zakaj še ni vložil nobenega protesti.. Te molitve sovraštva so izzivale pozornost pri vseh evropskih vladah, ker so bile vznemirjene italijanske meje.
>Giomale d’ Italia« pripominja v nekem dopisu iz Beograda ironično, da jo bil sveti Jožef za Jugoslovane 19. t. m. patron organiziranih protiitalijanskih demonstracij.
»II Lavoro Fascista« pravi, da se vse to, kar se sedaj dogaja v Jugoslaviji, ne sklada z vero, temveč je agresivna politika, ki v resnici izziva vojno nevarnost. Na koncu list sprašuje, kam vodi ta protiitalijanska križarska vojna, ki ne koristi interesom
Beogiada, kajti vse Evror_ govori o mednarodnih sporazumih in se mora vznemirjati s takim izzivanjem.
»Tribuna« pravi, da se mora človek vprašati, kako morejo katoliška in višja cerkvena oblastva vso to dovoliti in kako da vsega tega ne upoštevajo. — Pa tudi drugi italijanski listi pišejo proti Jugoslaviji in proti katoliškemu kleni.
Rim, 27. marca. n. O vesti, da so fašisti zadržali bivšega ljubljanskega škofa in sedanjega titula mega nadškofa dr. Jegliča, ki je potoval v Gorico, da se udeleži proslave 25-letiiiice škofovanja goriškega nadškofa dr. Sedeja, na meji, pravi >Giornale d’ Italia«, da nadškofa dr. Jegliča niso zadržali; fašisti, marveč uradnik italijanske države. V ostalem, pravi list, je nadškof dr. Jeglič velik italofob.
Nastop pevskega zbora naših študentov v Parizu
Pariz, 27. marca. A A. 1’evski zbor jugoslovanskega Študentskega udruženja v Parizu je včeraj sodeloval pri koncertu, ki ga je priredil univerzitetni glasbeni cercle v velikem amfiteatru Sorbonne. Pod vodstvom študenta Rist-mana, dirigenta zbora, je zapel zbor več narodnih pesmi, med njiiui Mokraujčevo »RukovetK. Zbor je žel veliko odobravanje in spontan aplavz.
Zbor delničarjev PAB
Beograd, 27. marca. A A. Zbor akcijonarjev Privilegirane agrarne banke bo 28. ob 9. uri dopoldne v domu Zveze nabavljalnih zadrug državnih uradnikov, Poincarejeva ulica 21, in ne v prostorih banke, kakor je bilo prej javljeno.
Razmere v Šanghaju
Šanghaj, 27. marca. A A. Minulo let o so pobrali na šanghajskih ulicah nad 36.000 trupel. Med temi je bilo 34.000 otrok.
Odvrnjena splošna stavka rudarjev v Franciji
Pari*, 27. marca. A A. Ministrskemu predsedniku Lavalu se je posrečilo pregovoriti delodajalce, naj znižajo rudarjem mezde le za 8 namesto za 10 odstotkov. S tem je Laval dosegel velik uspeh in ni izključeno, da se bo posrečilo preprečiti splošno rudarsko stavko. Zdi se, da so voditelji rudarjev pripravljeni sprejeti to rešitev. Jutri se sestane konferenca rudarskih delegatov, ki bo o tem vprašanju razpravljala. Francoska zbornica je burno pozdravila ministrskega predsednika tavala, ko je naznanil, da so prejele francoske železnice nalog, naj se poslužijo za kurivo edinole francoskega pre-
Polovična vožnja
Beograd, 27. marca. AA. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično vožnjo na državnih železnicah vsem tekačem in moštvom iz naše kraljevine, kd se udeleže tekmovanja, prirejenega po jugoslovanskem lahkoatletskem save-zu 5. aprila t. 1. za prvenstvo Jugoslavije. Udeleženci kupijo na odhodni postaji cel vozni listek, ki jim velja tudi za povratek, če se izkažejo z vizom uprave prireditve, da so se prireditve udeležili. Vozni listki veljajo od 2. do vštetega 8. aprila za 2. in 3. razred vseh vlakov razen ekspresa.
»Maščevanje« ruske pevke
Pariz, 27. marca. n. Snoči je na polici jskcn komisarijatu na Mont Martru prišlo do c'u-a-matičnega prizora. Komisarju se je prija, ’a zaradi neke osebne zadeve elegantna dama. Brž ko je stopila v sobo, Je potegnila samokres in začela streljati. Komisar pa Je bil bolj hiter in se je skril pod mizo. Ko so zaslišali strele so prihiteli stražniki in so razorožili lepotico. Izkazalo se je, da je bila to ruska pevka Ljubov Anikitina. Pevka namreč ni hotela plačati hotelskega računa, pa Jo Je dal komisar de-ložirati. Dama je mislila, da je s tem užaljena njena čast, in se mu je hotela na vsak način maščevati.
Dva potresna sunka v Južni Srbiji
Valandovo, 27. marca. 1. Danes ob 15. uri sta se pojavila v kratkem presledku drug za drugim na vsem potresnem ozemlju dva močna navpična potresna sunka. Škode Se niso mogli ugotoviti.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 27. marca. d. Večerna vremenska napovej meteorološkega zavoda za jutri: Naraščajoče poobtačenje, skraja še malo topleje-
Za spomenik kralju Petru v Zagrebu
Zagreb, 27. marca. It. 2e dolgo časa zbirajo prostovoljne prispevke za postavitev velikega spomenika kralju Petru Velikemu Osvoboditelju. Spomenik naj bi se postavil v Zagrebu.
Do sedaj so nabrali že 2,272.000 Din, zato bodo kmalu razpisali natečaj za zgi-adbo samega spomeniSa.
Romunsko odlikovanje ministrov Demetroviča in Šibenika
Beograd, 27. marca. AA. NJ. Vel. romunski kralj Karol je odlikoval z redom Veltkega Križa Romunije I. stopnje gospoda ministra za trgovino in industrijo Jurija Demetroviča in ministra za kmetijstvo dr. Stanka Šibenika. Svetnik romunskega poslaništva v Beogradu Evgen Papiniu je izročil danes odlikovanja obema ministroma.
Napredovanje
Beograd, 27. marca. AA. S sklepom ministra za provosodje je napredoval v soglasju s predsednikom ministrskega sveta v 1-8 Andrej Mi-škot, sodnijski pripravnik v 1-9.
Sprememba imen vasi
Beograd, 27. marca. AA. Na prošnjo zainteresiranih občin je predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve sklenil na osnovi I. 1 zakona o imenih mest, ulic itd., da se dosedanja vas Pustare-Zetkovac, občine Gra-dinske, sreza Virovitičkega v savski banovini imenuje odslej Gradiško-Karadjordjevo. Dosedanja vas Nova Oslica, sreza Kranjskega v Dravski banovini Stara Oselica, dosedanja kolonija Vladimirovac, občine Gradinske, sreza Virovitičkega v savski banovini pa Podravski Sokolac.
Oprostitev uvozne carine
Beograd, 27. marca. AA. Na podlagi čl. 23 zakonskega predloga o carinskih tarifah Je finančno ministrstvo izdalo sklep, s katerim se oprošča uvozne carine bombaževina za čiščenje strojev. Pod bombaževino za čiščenje strojev vsake vrste se razumejo ostanki prediva in tkanin ne glede na materijal, iz katerega obstoji bombaževina, volnina in svilina itd., ki se ne more uporabiti za ono, za kar Je Izdelana, in je zložena v sklade ali zavitke in tako pripravljena v balah. Pod ostanki se razumejo oni ostanki in konci, ki se ne morejo porabiti za ono, za kar so izdelani, ln se uvažajo v neraz-členjenem stanju, nekardirano in se morajo prav tako predelati s stroji ea kardlranje, da se dobi bombaževina za čiščenje strojev.
Tekma za balkansko kupo
Beograd, 27. marca. 1. Na sinočnji Izredni seji JN8 so razpravljali o predlogu Bolgarske, da se tekma u balkansko kupo, ki bila napovedana na dan 5. aprila, odgodl. Bolgarski predlog so sprejeli in se bo tekma vršila ali 19. ali 26. aprila.
Pred glavno skupščino Saveza SKJ
Ljubljana, 28. marca. Danes in jutri zboruje v naši prestolici sokolski parlament ob navzočnosti delegatov vseh sokolskih žup združenih v Savezu Sokola kraljevine Jugoslavije. Z ustanovitvijo Sokola kraljevine Jugoslavije je dobila sokolska ideja novega razmaha v najširše plasti našega naroda. Ogromno delo, ki ga je izvršil Sokolski Savez v minulem letu, nam priča, da je padlo sokolsko seme na zelo rodovitna tla, kljub temu, da se sokolsko delo skuša od gotovih strani ovirati. Leto 1930, kot prvo v poslovanju Saveza SKJ, more zaznamovati v vsakem pogledu razveseljiv napredek v tehničnem in organizatoričnem oziru. V tehničnem oziru beleži sokolska ideja dve veliki zmagi t. j. I. vsesokolski zlet v Beogradu meseca junija in krasen Uopeh naše tekmovalne vrstey kljuV tragični nesreči br, Maleja, na mednarodni tekmi v Luksemburgu. Vsesokolski zlet v Beogradu je pokazal vsemu slovanstvu moč in ediustvo našega naroda, mednarodna tekma v Luksenburgn pa, da razpolaga tudi jugoslovanski narod ^ izvrstnimi telovadci, ki so sko-ro na vseh tekmah po vojni priborili svetovna prvenstva.
Tudi v organizatoričnem oziru moramo ugotoviti velik napredek Sokolskega Saveza. Ustanovili sta se dve novi sokolski župi in sicer v Karlovcu in Varaždinu, snujeta pa se v Darovani in Vinkovcih. Število sokolskih društev se je dvignilo od 443 v bivšem JSS na 960, v katerih so vštete tudi sokolske čete. Da se je zaradi tega dvignilo tudi število sokolskih pripadnikov je razumljivo. Po najnovejši statistiki znaša število vseh pripadnikov približno 132.000.
Savez SKJ je izdat vsa poročita za glavne skupščino v posebni tiskani brošuri, iz katere se zrcali ogromno delo, ki so ga izvršili posamezni funkcijonarji. Na poročila posameznih funkcijonarjev se bomo ob priliki še povrnili.
Kolik ugled uživa naše Sokolstvo v zunanjem svetli, nam dokazujeta sprejem v Slovansko Sokolsko Zvezo in v mednarodno telovadno unijo v Parizu. Pozabiti ne smemo tudi najvišjega odlikovanja zlate kolajne za telesno vzgojo, ki ga je ob priliki vsesokolskega zleta poklonilo Savezu SKJ francosko ministrstvo /a narodno zdravje in telesno vzgojo v Parizu.
Prvi glavni skupščini prisostvujeta poleg delegatov sokolskih žup tudi zastopnika bratske Češkoslovaške Obce Sokolske, njen podstarosta brat Vincenc Stepanek in načelnik prosvetnega odbora ČOS brat Antonin Krejči. Skupščina bo v veliki dvorani državne razredne loterije, ker so prostori v sokolskem domu premajhni. V nedeljo zvečer pa priredi Sokolsko društvo Beograd I. na čast glavni skupščini telovadno akademijo.
Sokolski skupščini želimo pri njenem prvem zasedanju obilo uspehov za razmah in pro-cvit sokolske ideje med našim narodom 1
Zdravo!
Praznile slovenske pesmi v Marenbergu
Lepo uspeli koncert pevskega društva > Jadran«.
Marenberg, 25. marca. Pred nekaj dnevi je »Jugoslovane poročal o napovedanem koncertu primorskega pevskega društva »Jadran« iz Maribora, ki se je vršil pod okriljem krajevnega odbora Rdečega križa za Marenberg v sredo 25. marca v Marenbergu v Brudermauovi dvorani.
Spored koncerta je bil zelo srečno izbran, tako da je prišel vsak na svoj račun, bodisi kmet ali pa izobraženec. Prednjačile so slovenske narodne pesmi v Devovi harmonizaciji, pa tudi lrrvatska in slovaška narodna pesem je bila zastopana. Na programu pa so bili tudi naši novejši moderni skladatelji Vasilij Mirk in Emil Adamič. Najštevilnejše je bil zastopan Mirk s svojim Tolovjem, Katrico in Na trgu. — Posebno čustveno je zapel zbor Križovske-ga »Utopljenko« in mogočno Hajdrihovo »Morje«, ki je zborova himna.
Jadranov moški zbor je nastopil kompleten pod vodstvom pevovodje g. Laha, ki ima največ zaslug, da zbor tako lepo napreduje. Zbor šteje okoli 80 pevcev s prav dobrim materi-jalom, glasovi zliti v lepo harmonično celoto, skratka, kakor nalašč pripraven, da gostuje med našim narodom z lepo narodno in umetno pesmijo po deželi ter da vzbuja narodno zavest. Najbolj so vžgale narodne pesmi, kar je samo-posebi umevno ter so jih morali ponavljati.
Dvorana, ki je bila nabito polna, je priredila zborovodju g. Lahu kakor tudi zboru prisrčne ovacije.
Ob koncu programa se je predsednik Rdečega Križa, šolski upravitelj Lešnik Mirko, v lepem govoru zahvalil zboru za njegovo požrtvovalnost in poudaril velik pomen, da se je zbor odzval vabilu; kajti s tem je doprinesel mnogo v narodnem pogledu.
Pevski zbor »Jadranar nas je potrdil v simpatijah, ki smo jih gojili do njega.
Dal je meji lep praznik narodne slovanske pesmi, v kmetskem prebivalstvu pa je vzbudil čut narodne zavesti. Da se prebivalstvo zanima in s toplo simpatijo spremlja pevske nastope, je najbolje dokazala popolnoma razprodana dvorana.
Po koncertu se je vršil na čast gostom družaben večer, kjer so se poglobili stiki našega prebivalstva s simpatičnimi primorskimi brati.
Prva žrtev hripe. Žrtev zavratne hripe je postal tukajšnji posestnik Ivan Meze. Dobil je hripo, ker pa je prezgodaj vstal, se je ponovno prehladil ter je vkljub zdravniški negi v nedeljo dopoldne podlegel tej zavratni bolezni in komplikacijam, ki so nastale. Bog ga je poklical k sebi v najlepši moški dobi, star je bil komaj trideset tri leta. N. v m. p.!
Cvetni sejem, kakor mu pravijo okolicam, ki se je vršil 23. t. m., je privabil vse poluo kramarjev. Pa tudi goveje živine je bilo precej. Kupčij ni bilo mnogo; le gostilničarji so prišli na svoj račun.
Kanalizacija severnega dela mesta
Ljubljana, 27. marca. Dočitn je bilo središče mesta že leta sem ko likortoliko dobro urejeno v pogledu kanalizacije ter so se tozadevne naprave vsa leta po vojni izpopolnjevale, je bilo severno predmestje Ljubljane dolgo zanemarjeno ravno glede kanalizacije. Po vojni se je Ljubljana razširje-vala v vse smeri, la razvoj je šel tako hitro, da ga mestna občina pri najboljši volji ni mogla dohitevati* Vsepovsod so nastajale in še nastajajo nove ulice in ceste. Noben del mesta pa ni toliko ih tako hitro naraščal kakor oni na severu, okrog artelerijske vojašnice, po vsem Bežigradu, proti Ježici. V tem delu mesta je zrastlo okrog sto novih hiš, ulic in cest pa ce lo mrežo.
Zdaj se bo tudi v tem okraju napravilo kanalizacijsko omrežje. Glavni zbiralni kanal že od lanskega inajnika dalje gradi tvrdka Du-kič. Z deli se je pričelo lani 15. majuika pri železniškem podvozu na Martinovi cesti. Od tam dalje je bil zbiralni kanal že leta 1928 speljan po Martinovi cesti do Ljubljanice, v katero se kanal zliva pod nekdanjo šentpeter-sko vojašnico.
Ta glavni zbiralni kanal, pri katerem je že leto dni zaposlenih od 70—100 delavcev, je zdaj dogotovljen skoro do Dunajske ceste. V
dobrem mesecu bodo z deli končali ter potem na Dunajski cesti začasno prenehali. Pozneje bo ta zbiralni kanal speljan po Dunajski, Smoletovi in Pleteršnikovi ulici skozi Bežigrad v šiško, kateri je tudi namenjen. Kanal je 6—7 metrov v zemlji,’ njegov pokončni prerez notranjosti meri 120 metra.
K temu glavnemu kanalu bodo priključeni manjši ulični kanali, tako da bo polagoma ves Bežigrad priključen h kanalizacijskemu omrežju. Tak stranski kanal že grade na Dunajski cesti. Pri delu, ki traja že dobrih 14 dni, je zaposlenih okrog 50 delavcev. Tudi ta kanal je zakopan 6 metrov globoko pod cesto ter bodo nanj priključene vse hiše ob Dunajski cesti od železniškega prelaza do Sv. Krištofa. V ta stranski kanal na Dunajski cesti polagajo manjše cevi v obsegu 50 cm. Padca ima ta kanal 5 promile, gradi ga pa mestna občina v lastni režiji.
Trostov koncert na Dunaju
Naš g. prof. Anton Trost je priredil v torek 24. t. m. v mali dvorani Konzerthausa sonatni večer v družbi s čelistom Rihardom Krotschak. Svirala sta Beethovnovo št. 102, Riharda Straussa št. 6 in prvič (Urauffiihrung) mladega skladatelja Leopolda Reiter.
Sonate so dušna hrana za muzikalno izobražene ljudi. Ta večer pa smo vsi do konca pozorno sledili izvajanjem obeh umetnikov in še bi ju dalje poslušali. Žela sta viharne pohvale. Dvorana je bila skoro zasedena, kar se ne dogaja prepogosto. Skratka: lep večer je bil to našega rojaka Trosta. Zopet si je utrdil na Dunaju sloves pravega umetnika.
Naši sadjarji se dramijo
Krasno uspelo predavanje g. ekonoma
Begunje pri Cerknici, 25. marca. Tudi naši sadjarji so se zganili. Nočejo več starikavega, bolnega in drobnega sadja, ampak lepe zdrave sadove. To je pokazalo predavanje, ki ga je imel na povabilo tuk. občine g. ekonom iz Logatca. Da je bilo to nujno potrebno, je pokazalo veliko število navzočih. Navzoči so bili g. župan, župnik, učiteljstvo in najmanj 40 gospodarjev in fantov.
Ker je bilo krasno pomladansko dopoldne, nas je g. ekonom popeljal na vrt g. župnika. Tu nam je pokazal najprej nekaj sort jabolk in hrušk, ki so za naš kraj najbolj priporočljive; od jabolk zlasti bobovec. Dalje pa nam je nazorno pokazal in opisal, kako naj vzgajamo sadno drevje: saditev, obrezovanje, pre-ceplenje, gnojenje in škropljenje. Navdušeni sadjarji pa so pazno sledili njegovim izvajanjem.
Pogovorili smo se dalje tudi o ustanovitvi podružnice sadjarskega društva, ki se bo najbrž vršila v mesecu maju, in o nabavi moderne škropilnice.
Otooritov irkovelfske občinske klavnice
Te dni je izvršila politična oblast kolavdaci-jo novozgrajene občinske klavnice, ki je v enakem slogu prizidana novi lani kolavdirani občinski hladilnici na tržnem prostoru na Vodah. Obenem je kr. banska uprava odobrila z odlokom od 14. marca tudi tozadevni pravilnik, ki urejuje poslovanje v obeh navedenih gospodarskih napravah.
Z otvoritvijo nove občinske klavnice, odnosno odobrenjein novega pravilnika, je za teritorij tržke občine Trbovlje, t. j. za kraje Trbovlje I., Trbovlje II., Vode, Itetje, Posetje in Terezija prepovedano klati govedo, drobnico, teleta in svinje drugod, kol v občinski klavnici. Izjema je dovoljena le, kadar se kolje v sili, kar se pa mora nemudoma javiti veterinarju, da potrebno odredi. Za ostale kraje tržke' občine Trbovlje, se vrši ogled mesa po občinskem veterinarju, kateremu se mora sporočiti vsak zakol, ker se meso pred ogledom zaklane živali ne sme uporabljati. Zaklano živino in ostalo sveže meso ter mesne izdelke, ki se pripelje od zunaj v okoliš tržke občine Trbovlje, se mora z oglednim listom vred postaviti v ob-
HUMANIK
NUDIMO ZA POMLAD
MODNI ČEVLJI ZA DAMI
D.
OTROŠKI ČEVLJI, LAK ALI RJAVI OD D. 75.* MOŠKI POLCEVLJ1, CRNI ALI RJAVI OD O. 165.-NOCAVICE V VSEH MODNIH BARVAH
činsko klavnico k nadpregledu. Meso mora biti pravilno žigosano, ogledni list pa sestavljen po predpisih.
Tako klavnica, kakor tudi hladilnica nista le le velikega gospodarskega marveč tudi. higi-jenskega pomena za prebivalstvo, kajti v obeh poslopjih mora vladati najstrožja čistoča, kar ne bo težko, ker so tla, kakor tudi stene v vseh celicah izdelane tako, da se lahko očistijo. Tudi glede dovažanja in odvažanja mesa je odrejeno, da se mora prevoz vršiti na čistih vozovih, ki morajo služiti edinole temu namenu, razen tega pa mora biti meso pokrito s popolnoma čistimi prti. — Pomembne so tudi odredbe razgrajanja, preklinjanja in kričanja, dalje glede kajenja v klavničnih prostorih, kakor tudi glede onesnaženja poslopja od zunaj in zntraj. Končno se prepoveduje mesarjem odhajati iz klavnice v okrvavljeni obleki in umazanih predpasnikih.
Razen poklicnih mesarjev smejo vstopiti v klavnične prostore le one osebe, ki imajo zato dovoljenje od klavničnega vodstva. Mesarji, ki stalno uporabljajo klavnične in hladilnične naprave, odkaže vodja klavnice za vlaganje in hlajenje mesa v hladilnici primerne celice, za katerih uporaba in splošno poslovanje v obeh napravah plačajo od vsakega kg čistega mesa 0-90 Din.
Iz prednjega je torej jasno razvidno, da sta tako hladilnica kakor tudi klavnica velikega gospodarskega - socijalnega in zdravstvenega pomena za prebivalstvo naše občine.
V Moravčah bodo zgradili vodovod
Pretekli teden je bil v Moravčah komisijski ogled za zgradbo novega vodovoda. Ogleda sta se udeležila tudi sreski načelnik g. dr. Ogrin in načelnik sreskega cestnega odbora g. Krat-nar. Komisija je načrte odobrila in se bo vodovod takoj pričel graditi. Stroški so proraču-nani na okroglo 600.000 Din.
Največ zaslug za to, da bodo Moravče v kratkem preskrbljene z zdravo pitno vodo, ima brez dvoma šolski upravitelj g. Toman, ki se je že 30 let zaman boril za realizacijo tega načrta. Strankarske borbe so to vedno preprečile, g. Toman pa je moral marsikatero preslišati na ta račun. V sedanji pojanuarski dobi konsolidacije in resnega dela pa si je njegovo prizadevanje vendarle priborilo zmago.
kar sta se oba vrgla nanj, pri čemur je Tokar Štefan potegnil nož, ga zasadil Ivanu v levo roko in potegnil s tako silo, da mu je razparal celo roko. Fanta sta pobegla, Ivana pa so dru gi spravili domov. Ker je Meserič Ivanu od velike rane steklo mnogo krvi, je padel v ne zavest. Morali so pozvati zdravnika, ki je usta vil kri in zavezal rano. Zadeva je prijavljena beltinskim orožnikom, ki vodijo tozadevno preiskavo, zadnje pa bo povedalo okrajno sodišče v Dolnji Lendavi.
Posredovalec napaden z nožem
Dolnja Lendava, 26. marca.
Dne 22. marca popoldan so se zbrali braton-ski fantje v neki gostilni, kjer so si v večji količini privoščili žlahtne vinske kapljice, ki je precej vplivala na mlade možgane. Že v gostilni so se tu pa tam pojavljali znaki zavrete krvi, a do prepira vseeno ni prišlo, kar je zasluga mladega in energičnega gostilničarja.
Pozno zvečer so fantje zapustili gostilno in med petjem prišli do domače kapele. Kar pa se je začela rokoborba med Tokarjem Štefanom (mlajšim) in Meseričem Ferdinandom, oba iz Bratonec. To opazivši Meserič Ivan, brat Ferdinanda, je stopil k imenovanima in bratsko opominjajoč rekel: »Fanta, zdaj je postni čas in se ne spodobi, da bi se pretepala.« Ker ni to nič zaleglo, je dal vsakemu eno zaušnico, na
Samaritanski tacaj Rdečega križa v Stadencih - Maribor
Krajevni odbor Rdečega križa v Studencih si je pod predsedstvom šol. uprav. g. Alta nadel nalogo, da skuša v največjem industrijskem kraju mariborske okolice dvigniti zanimanje za higijensko posvečivanje in zboljšanje narod nega zdravja. Zato je že meseca decembra priredil 2 mesečni samaritanski tečaj, ki ga je vodil vpokojeni sanitetni polkovnik g. dr. A. Korenčan. Ideja je dobro uspela: javilo se je 65 udeležencev in udeleženk, pretežno iz delavskih vrst, ki so po 2krat na teden po 2 uri poslušali predavanje izkušenega šef-zdravnika. Končni izpit je prestalo 44 tečajuikov-borce\ idealnega človekoljubja.
Slavnostna predaja samarit. listin in zaoblju ba se je vršila v navzočnosti sreskega načelni ka g. dr. Hacina -in višj. sanit. referenta g. dr. Z o r j a n a. Po prisrčnem pozdravu pred sednika g. Alta je g. sreski načelnik tečajnikom in društvu R. k. iskreno čestital k razmahu in uspehu ter se je iskreno zahvalil vsem, ki so pripomogli, da so intencije društva tako lepo uspele. Šef tečaja g. dr. Korenčan Je zaobljubil tečajnike in jim izročil lične izkaze.
V spomin so tečajniki svojemu požrtvovalne mu učitelju poklonili lepo darilo z izrazom hvaležnosti in vdanosti. Darilo je izročfla •/ lepim nagovorom šolska upraviteljica gospa Adela Altova.
Ob prilikiii slovesnosti je bila kabinetni pisarni Nj. Vel. kralja poslana sledeča brzojavka.
»Ob zaključku 1. samaritanskega tečaja v Studencih zbrani Samarijani izražamo svoje mu visokemu pokrovitelju Nj. Vel. kralju Ale ksandru I. in celemu kraljevskemu domu svojo globoko, neomajno vdanost in Zvestobo po ge slu: Vse za kralja in domovino!«
Trbovlje
Naš kolporter g. Černe Malija je te dni lažje zbolel, zato nekaj časa ne bo mogel prodajati lista v kolportaži. Zato bo prodajal »Jugoslo vana« odslej naprej naš novi kolporter gospod Šergan Miha. Prosimo vše cenjene prijatelje in čitatelje »Jugoslovana«, da ohranijo in izkaže jo novemu kolporterju isto naklonjenost kol g. Černetu, zlasti zato, ker je bil g. Šergan nedavno pri podjetju ing. Dukič in drug reduciran in je sedaj s starejšim bratom brezposeln. Našemu staremu marljivemu kolporterju gospodu Černetu pa želimo, da Junalu okreva in prevzame zopet kolporterstvo svojega okoliša
IZJAVA
Podpisani izjavljamo, da smo vsled nevzdržnih razmer stopiti iz uredništva odbora »Jugo-slovenske misli«, glasila S. J. S. U. župe za Slovenijo v Celju. Povdarjnmo, da za vse nadaljnje številk? ne odgovarjamo in da tudi nismo več z listom v nobeni zvezi.
Predsednik: Reddi Oskar.
Člana: Tičar Leon, Gorinšek Helmut.
Posvetovalni član: Kralj Drago.
V Celju, dne 26. marca 1931.	991*
Cuid.a:
Fapmnov
‘Romun	33
»Kaj pa on — kaj je napravil?« je hotela vedeti.
»Ostala mu je samo ena pot, če se ni hotel pokazati srtahopetec — to pa Erroll ni!«
Ladv Vavasour je molčala. Gledala je Farnmora nekaj časa z globokim, zanosnim pogledom. Bila je podobna Kunigundi, ki je preizkuševala zvestobo svojih vitezov, pošiljajoč jih v življenjsko nevarnost. Ne ene tople, pomirjajoče besede ni našla. In vendar bi se bila lepo podajala njenim nežnim ženskim ustnam, ki so se znala lako ljubko in dražestno smehljati.
18.
Med škrlatno rdečimi oblaki je solne 9 počasi in veli-
-	častno zahajalo, ko se je dan nagibal proti koncu. Neprestano se je nižalo proti obzorju, toda brez naglice, kakor bi hotelo zemljane opominjati in jim doti časa, naj ne puste v 3ebi poganjkov sovraštva, ki utegnejo roditi usodno zlo. Solnce je zahajalo in njegovi poševni rumeni žarki so se lesketali na vodi ter obsevali višnjeve vrhove na obzorju. Bilo pa je mesto, kamor niso prodrli njegovi žarki. Tisto mesto je bila trata ob ribniku sredi parka divjačine v starem gozdu blizu Boulogne. Tam 3ta se sestala človeka, ki sta se tako dolgo po bratovsko lju-
bila, da si stopita poslednjikrat naproti. Prvemu je sevala iz oči spravljivost in udanost, drugemu pa maščevalnost.
Dvoboj se je vršil po skupnih posvetovanjih sekundantov na pištole. Žreb je določil Farnmoru prvi strel. Dvobojevalca sta se okrenila s hrbtoma drug proti drugemu, čakajoč na klic.
»Ena!«
V	grobni tišini, je odmevala la beseda.
»Dve!«
Solnce je počasi padalo vedno niže in niže, da je še ravnokar svetla zemlja potonila v senco.
»In tri!«
Se je bil čas za premislek; še je bila grozljiva usoda v človeških rokah. Toda srce moža, ki jo je imel v rokah, je bilo trdo kot kamen. Ne mišica se ni zganila na njegovem obličju, ko se je okrenil in pomeril.
Trenutek še je stal. Bertie Erroll pokoncu, plavi lasje so mu plapolali v vetru — potem pa se je opotekel nazaj, dvignil desno roko in ustrelil v zrak. Krogla je zletela v vejevja drevja, pištola mu je padla iz rok in zgrudil se je brez glasu v travo.
Imel je prestreljena pljuča.
Gospodje, ki so ga videli pasti, so se prestrašili in zgrozili. Oni pa, ki ga je umoril, in ki ga je nekoč imenoval brata, je stal miren in nepremično v senci; zaničljiv nasmeh in zadoščenje so izražale njegove ustne.
»Bežite, mrtev je!« mu je zavpil Valdor s hripavim
glasom v uho. Farnmor pa se ni zmenil za njegovo razburjenje. Vedel je, s kakšnim namenom je prišel semkaj, in veselil se je, da se mu je namen posrečil. Stopd je k padlemu, se sklonil ter videl delo svojih rok. Videl je, kako je tekla temnordeča kri iz prsi nekdanjega prijatelja in pordečila zeleno trato, videl- je, kako je šo enkrat odprl svoje plave oči, ki so tako prijazno gledale v svet in videl, kako so se njegove preluknjane prsi še enkrat dvignile in padle. Bil je to zadnji dih. In pri vsem tem je bil videti tako nečloveški miren in hladen, da sta se kavalirja, ki sta mu pri dvoboju drugovala, zgrozila. Kakor da so ju težke sanje prikovale na mesto, sta gledala, kako se je morilec sklonil k mrtvecu, mu odrezal šop krvavih las, nakar je odšel k svojim konjem.
19.
Zlati koder z mrtvečeve glave je ležal Marion Va-vasourjevi v naročju kot poroštvo in dokaz maščevanja, ki si ga je Farnmor vzel; in Mesalina otroških, svežih lic se je sklonila nad svojim ljubčkom, ga objela s svojimi belimi lakti ter pritisnita svoje romate sveže ustnice na njegove; in bil je srečen — srečnejši od pijanca v pijanosti, srečen kakor uživalec opija v svoji omami. Kesanje ga ni nadlegovalo. Ona mu ni bila samo božanstvo, ampak tudi njegova vest.
Ko je bil ob zori plazil po hodniku, da se poda v svojo sobo, je mimogrede slišal skozi odprto okno, da ga zunaj nekdo kliče. Okno je gledalo v vrt. Pogledal je ven in zagledal v mraku moško postavo.
Jz Dravski
d Službeni list« kraljevske banske uprave Dravske banovine štev. 22 z dne 28. marca 1931. ima sledečo vsebino: Zakon o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Poljsko, Romunijo in Češkoslovaško o pokojninah, odrejeni od prejšnje avstr, vlade, in o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo in Italijo o polcr. in občin, pokojninah. — Pravilnik o uporabi orožja pravosodne straže kazenskih, in drugih podobnih zavodov. — Objave banske uprave o trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1931.
d Izlet Jadranske sfra«e na morju. Jadranska Straža, oblastni odbor v Ljubljani, naznanja svojemu članstvu, da so vse priprave za izlet dovršene. Izlet se bo vršil v obliki okrožnega potovanja okoli otokov Krk in Rab mimo 17 letovišč severnega Jadrana. Jadranska plo-vidba je v posebnem zaupanju in naklonjenosti oddala našemu izletnemu odboru v najem svoj največji in najelegantneje salonski izletni parnik »Triglav«. Za potovanje Je radi posebne udobnosti in ugodja namenjen samo 1. razred. Hrana na parborodu vseskozi table d’ hote, prenočišča samo prvorazrednih hotelih s prvorazredno hrano. Odhod iz Ljubljane je na bin-koštno soboto, dne 23. maja t. 1. z večernim dolenjskim vlakom ob 15). uri v posebnih vagonih in traja do srede 27. maja t. 1. zjutraj. V ceni 950 Din za osebo je vračunjena vsa vožnja (z vlakom, po morju s parnikom in jadrnicami, z avtomobili) vsa prehrana in napitnina razen pijače, ako ni ta v programu omenjena. Znesek 950 Din je vplačati takoj ob prijavi. Prijave se zaključijo dne 5. maja t. 1. Prijave in informacije daje: Izletna pisarna Jadranske Straže, Ljubljana, Vogelna ulica 3. Zahtevajte takoj prospekt in program.
Obledele obleke barva v različnih barvali in plisira tovarna Jos. Reicli. 398—2 d Tečaj nemških pedagogov v Ljubljani. Jdružeaje Jugoslovanskega učiteljstva, poverjeništvo Ljubljana poroča, da prične tečaj v ponedeljek 30. t. m. ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani Uniona. Goistop imajo vsi, ki se zanimajo za probleme modernega šolstva. V slučaju, da bo otvoritev preložena na poznejšo uro, bo lo objavljeno v Metih. Za učiteljstvo iz Ljubljane iin bližnje okolice je udeležba glasom odtoka ministrstva obvezna. Včeraj ob 20. uri zvečer je dospel iz Zagreba prvi predavatelj imnisterijalni svetnik iz Berlina g. Billa. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki poverjeništva.
Cftihlfama
Sobota, 28. mrca 1931: Guntram. Pravoslavni, 15. marca: Aganje.
Nočno službo imata lekarni Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu.
H SaUnerjevo kantato »Oljki« ponovi pevski zbor Glasbene Matice jutri, na Cvetno nedeljo, ob 3. popoldne v Unionski dvorani. Sodeluje celotni • koncertni ausambl kakor pri prvi izvedbi, pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča s solisti gg. Majdičevo, Vedralovo in Križajem. Opozarjamo na ta koncert. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni.
■ Predsednik Wilfan v slavističnem klubu. Jutri v nedeljo ob pol 11. dop. bo predaval g. predsednik Mednarodnega odbora nar. manjšin, dr. Jos. Wilfan o »Raznolikosti narodnostnega vprašanja v Evropi.« Predavanje spada v ciklus predavanj,, ki jih prireja Slavistični klub DSFF v dvorani Filharmonične družbe na Kongresnem trgu. Spričo važnosti problema in ugleda g. predavatelja se pričakuje velik obisk. Vstop prost.
■ Odbor Društva slušateljev filoz. fakultete. iVa zadnjem obč. zboru Društva slušateljev filozofske fakultete je bil izvoljen sledeči odbor: Mihelič Stane, predsednik; Stanek Leo, podpredsednik; Kopriva Silvo, tajnik; Jug Stanko, blagajnik; Potočnik Alojz, arhivar. Odborniki brez mandatov: Kaučič Jaka, Kos, Jože, Kraigher Uroš, Pengov France, Žorga Friderik. Revizorji: Bunc, Logar, Petre.
■Bežigrajski sokolski oder. Bežigrajski del naše bele Ljubljane se je razvil z neverjetno hitrostjo na vse strani in je zajel precejšnjo množico meščanov v svoje okrilje. Ustanovil se je Sokol, ki je našel takoj odziv v najširših krogih našega prebivalstva. Največjega pomena z a Bežigrad pa je sokolski oder, kojega ustanovitev je bila ža ta okraj skorajda ždvljenska potreba. Uprava in nje prosvetni odsek je ustanovil agilen dramatski pododsek. Skoraj čez noč je nastal krasen oder, ki je postavljen v prosvetni dvorani Sokola III. v topničarski vojašnici. Pa tudi agilni in požrtvovalni dramatski odsek je kmalu pokazal svoje zmožnosti. Uprizoril je začetkom marca burko »Babilon«, ki je uspela v splošno zadovoljstvo. Sedaj pa je pripravil Jurčič-češnikovo narodno igro' »Domen«, ki se vprizori drevi in ponovi jutri — vsakokrat ob 8. uri zvečer. S to igro hoče bežigrajski sokolski oder dokazati svojo življensko sposobnost. Dolžnost našega občinstva pa je, da v čim večjem številu poseti fanašnjo in jutrišnjo gledališko prireditev.
■ Kemična pralnica in barvarna »Ideal«. Kongresni trg 3 sr priporoča cenj. občinstvu ta naročila, katera izvršuje strokovno najvestnej-še. Glej današnji inserat.	933/a
■ Družabni večer. Dne 28. t. lil. zvečer priredi oficirski zbor ljubljanske garnizije družabni -večer na Taboru. Vabljene vse gospe in srospotfje, ki imajo stalno legitimacijo.
? banovine
■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so: .Marija Fijavž, roj. Klančnik, 57 let Stara, zasebnica, Vidovdanska cesta 9; Fani Kovačič, 67 let stara, bivša kuharica, Vidovdanska cesta 4; v ljubljanskih bolnicah so umrli: Jože Štirn, pol dneva star, sin delavca, Kodeljevo; Alozija Ivic, 25 let stara, služkinja, Prešernova ulica 24; Franc Koritnik, 20 let star, delavec v steklarni v Hrastniku; Josip Dolenc, 53 let star, strojni mojster drž. žel., Kodeljevo; Jožefa Zi-belnik, 1 uro stara, hči služkinje, Streliška ul.; Franc Rossmanith, 32 let star, služitelj, Ulica na Grad 9; Franc Meze, 3 leta star, sin posestnika, črna vas 17; Ivan Deutschman, 04 let star, inšpektor drž. žel., Domžale; Marija Zalokar, 50 let stara, obč. uboga, nestalnega Divan ja; Jurij Jlavrin, 47 let star, delavec, Stari trg pri Kočevju. Franc Kikelj, 1 leto star, sin delavca^ Dovje; Avguština Simončič, 47 let stara, žena upravitelja protezne delavnice, Lipičeva ulica 2; Avgust Pungerčar, 18 let star, dijak, Krško. Naj počivajo v miru! Žalujočim sožalje!
■ Zopet tatvine koles. Izpred hiše pri dolenjskem kolodvoru je ukradel neznan tat posestniku Radu R. kolo, vredno 700 Din. Izpred šentpeterskega župnišča je bilo ukradeno Jožefu J. kolo, vredno 1000 Din. Iz gostilniške veže na Viču je bilo ukradeno Antonu P. še Cisto novo kolo, vredno 2500 Din.
■ Revna ko cerkvena miš poslednjič ua Šentjakobskem odru! Nocoj se ponovi poslednjič lepa Fodorjeva komedija: Revna ko cerkvena miš, ki je šestnajstkrat napolnila dvorano. Kdor si te mične veseloigre še ni ogledal, naj ne zamudi prilike, ki se mu nudi. Jutri v nedeljo pa gostuje na našem odru dramatični odsek Zveze kulturnih društev z Lipahovo komedijo: Glavni dobitek. Člani tega dramatičnega odseka so povečini absolventi prof. Šestove dramatične šole. Iz prijaznosti sodeluje pri tej predstavi tudi naša članica gdč. Gorjupova, ki praznuje pri tej priliki na svojo izrečno željo svoj stoti nastop. Vstopnice se dobe pri večerni oiagajni pol ure pred pričetkom predstave. Začetek ob 20-15.
■ Karambol. Na ovinku Škofje ulice je prišlo do karambola med osebnim avtomobilom, ki je last Vilibalda S., in vojaškim tovornim avtomobilom. Oba avtomobila sta bila težko poškodovana.
■ Nesreče. V ljubljansko bolnico so bili sprejeti trije ponesrečenci: 3-letna posestnikova liči Frančiška Zupančeva z Dolskega pri Ljubljani se je oparila z mlekom po glavi; 25-letno Frančiško Urbančičevo, posestnikovo hčer z Dobrove pri Ljubljani, je doma pri delu udarila žrd po ustih in jo nevarno ranila; 34-letni poljski dninar Franc Rajer iz Žužemberka se je sunil z dletom v levo oko in ga bo najbrže izgubil.
■ Racija na postopače. Dne 26. t. m. zjutraj so policijski organi v nekem zakotnem prenočišču v Florijanski ulici naredili racijo ter odpeljali na policijo nič manj kot 22 postopačev. Niti eden od teh ni nikjer zaposlen ter se sklicujejo na pomanjkanje dela in zaslužka. Doma so od vseh strani Dravske banovine. Sedaj, ko ima mestni magistrat dovolj zaposlitve pri gradnji proge električne cestne železnice, se ti stari klateži vzlic temu ne brigajo za noben posel ter se vidijo na delu večinoma kmetski fanti, ki so najbrž mnogo bolje porabili, kot pa oni, ki ob vsaki priliki tarnajo, da ni nobenega posla. —- Policija je uvedla napram takim osebam, ki tavajo brez posla po ulicah in beračijo ter kradejo po hišah, najstrožjo kontrolo.
■ Tovariša okradel. Na praznik se je podal Alojz J., 18 let star, iskat dela na Ilovico. Med potjo se mu je pridružil neznan fant ter sta .e podala skupno na pot. Na Rudniku sta spravila svoje orodje z obleko v neki gostilni ter se podala v Ljubljano. V Ljubljani se je neznanec poslovil od Alojza J. Ko se je zvečer J. vrnil v Rudnik in hotel vzeti v omenjeni gostilni svoj ovoj z obleko, so mu tam povedali, da je oba ovoja vzel seboj njegov spremljevalec. J. je imel v svojem ovoju črne boks čevlje, 3 m zelenkastega sukna m obleko, 3 ponošene srajce, ponošen klobuk in par novih nogavic, vse v skupni vrednosti 500 Din.
■ Goljufija z naročanjem blaga. Dne 7. t. m. se je pojavil v trgovini Ivana J. na Krakovskem nasipu 13-letni deček z listkom, na katerem je bilo naročilo za špecerijsko blago za neko odjemalko. To špecerijsko blago v vrednosti 411 Din je deček tudi prejel. — Dne 24. t. m. pa sta se zopet pojavila z enakim naročil-nini listkom 2 fanta ter zahtevala špecerijskega blaga za navedeno odjemalko za okoli 800 Din, kar pa je vzbudilo sum, posebno, ker ima omenjena odjemalka odjemalno knjižico ter bi morala ; 'slati po blago s knjižico. O tem je bil obveščen varnostni stražnik, Id je ugotovil, da je poslala fanta neka Ivanka B. s Trnovskega pristana z goljufivim namenom, izvabiti špecerijsko blago. Ravno tako je poslala tudi dne 7. marca t. 1. 13-letnega fanta v omenjeno trgovino ter izvabila špecerijskega blaga v vrednosti 411 Din.
9fapiZ>OF
m Obisk češkoslov. konzula. Češkoslovaški konzul g. inž. Sevčik, ki bo danes, v soboto, dne 28. t. m. prvič obiskal Maribor, se pripelje s popoldanskim brzovlakom ob 15. uri. Nato bo g. konzul obiskal češko dopolnilno šolo, zvečer pa prisostvoval občnemu zboru Ju-goslov. Ceškoslov. Lige v Narodnem domu. Tekom popoldneva in v nedeljo dopoldne bo g. konzul oprvil obiske pri naznih predstavnikih oblasti in morda tudi y podjetjih, ki so last
češkoslovaških državljanov. G. konzul bo ostal tudi v nedeljo v Mriboru in se odpeljal v ponedeljek v Ptuj, kjer bo tudi obiskal tamošnjo Ligo. Iz Ptuja se bo odpeljal v Celje, da se sestane z delavci v JČ Lici. V Mariboru bo g. konzul stanoval v hotelu »Orlu«.
ni Narodna obrana za ljudsko štetje. Oblastni odbor Narodne obrane v Mariboru je izdal /,a sedanje ljudsko štetje dva letaka. Prvi je poziv vsem Slovencem in Jugoslovanom, da se ne vdajo nemški agitaciji in odločno navedejo svojo slovensko in jugoslovansko narodnost in slovenski materni jezik, obenem pa prijavijo oblasti vsakogar, ki bi hotel pregovoriti k napačni navedbi narodnosti. V drugem letaku so pa navodila za popisovalce pri napovedi o državljanstvu, narodnosti in materinem jeziku. Važna je v pozivu javnosti konstatacija: »Ali pravi Nemec, ali Jugoslovan! Srednje poti ni!«
m Mariborski Sokoli JO Ligi. Ob lanskem sprejemu češkoslovaškega sokolstva v Mariboru je mariborska JČ Liga organizirala krasen sprejem, ki so ga bili deležni češki Sokoli v Mariboru. Tudi sicer je mariborska JČ Liga že ponovno izkazala veliko pozornost češkoslovaškim Sokolom na mariborskem kolodvoru. 2e vsled tega in radi tradicijonalnih prijateljskih odnošajev, ki vežejo naše Sokolstvo s Čehoslo-vaki, je vabljeno mariborsko Sokolstvo, da se to soboto, dne 28. t. m. ob 20. uri udeleži občnega zbora Jugoslov. Češkoslov. Lige, ki se vrši v gostilniških prostorih Narodnega doma. Ob tej priliki obišče tudi prvič Maribor nov če-škoslovašk konzul v Ljubljani g. inž. Ševčik. Zdravo! — Kovačič.
m Sokolsko društvo Tezno. V nedeljo ob 14-30 bo v osnovni šoli na Teami mladinski telovadni dan. Ker je to prva telovadna prireditev, pričakujemo številni posel, zlasti storšev, ki se bodo prepričali o delu v telovadnici.
m Seja društvenih načelnikov mariborskega sokolskega okrožja se bo vršila jutri ob 8. uri zjutraj v Sokolskem domu v Studencih. Radi važnosti dnevnega reda pozivamo vse brate načelnike iz vsega okrožja k udeležbi.
m K današnji krslni predstavi »Učlovečenja«. Današnjo krstno predstavo Rekarjevega misterija »Učlovečenje« bodo posetili zagrebški pisatelji in kritiki dr. Ivan Nevistič, dr. Slavko Ba-tušič, Stanko Tomažič in Ka Mesarič. Iz Ljubljane prispejo Ludvik Mrzel-Frigid, Aleksander Železnikar in Radivoj Peterlin-Petruška. Najavljeni pa so tudi Celjani.
m Gostovanje dveh članov beograjske opere. Jutri, v nedeljo zvečer ob 20. uri bosta v Smetanovi »Prodani nevesti«, ki se bo pela zadnjič v letošnji sezoni, gostovala odlična člana beograjske opere, primadona ga. Marija Zaludova, ena izmed najboljših sopranistk in znani tenorist g. Zdenko Knittl. Oba sta z velikim uspehom gostovala na Češkoslovaškem, od koder se sedaj vračata preko Maribora v Beograd.
m Lutkovno gledališče Sokola. Lutkovna gledališče v Narodnem domu bo zaključilo letošnjo sezono jutri, v nedeljo popoldne ob 15. uri s ponovitvijo »Svojega gnezda«, čarobne pravljice v štirih dejanjih s petjem. V slučaju lepega vremena ne bo predstave.
m Občni zbor Protitiiberkulozne lige. V četrtek je imela tukajšnja Protituberkulozna liga svoj občni zbor, ki se je vršil pod predsedstvom banskega svetnika g. dr. Marka Ipavca. Tajniško poročilo je podal g. Milan Lavter, blagajniško pa g. Udo Kasper. Iz poročil je najvažnejše, da je lansko leto v novembru prevzel ligin ambulatorij Zdravstveni dom in se je obenem osnoval državni protituberkulozni dispanzer pod vodstvom specijalista g. dr. Valentina Varla. V novi odbor so bili izvoljeni: predsed-< nik dr. M. Ipavic, podpredsednika Aleksander Alt in dr. Ivan Matko, tajnik Milan Lavter, blagajnik Udo Kasper, odborniki pa: msgr. Umek, dr. Tominšek, dr. Podlesnik, dr. Varl, dr. Korenčan in dr. Vatovec. Po občnem zboru je g. dr. Varl perdaval o vprašanju razvoja tuberkuloze pri otrocih.
m Smrtna kosa. Včeraj zjutraj je umrl v or-možki bolnici uradniki tovarne »Teksta« na . Teznu g. Jakob Čekš, kapetan I. razreda v pokoju v starosti 55 let. Danes popoldne bo prepeljan v mestno mrtvašnico na Pobrežju in jutri popoldne ob 16. uri bo pogreb. Blag mu spomin!
m Združenje paznikov kazenskih zavodov v Mariboru ima svoj redni občni zbor jutri ob .15-30 v gostilni »Dalmacija« na Ruški cesti.
m Akcija za znižanje cen. Splošna uradniška menza v Mariboru je sklenila započeti akcijo za znižanje cen hrane 111 bo v ta namen od 1. aprila dalje dajala kosilo in večerjo s kruhom za samo 12 Din.
111 Pomlad prihaja. Na solnčnih legah mariborske okolice, posebno pa na vzhodnem pobočju Pohorja se je že pričela prva pomlad. Vse naglo brsti in cvete. Če bo ostalo sedanje toplo vreme, bo za Veliko noč že zelenelo. Tudi na trgu je vedno več pomladanskega cvetja.
m Prve žabe na trgu. Včeraj zjutraj so s ptujskega trga prinesla prve žabe na mariborski trg. Venec žab je bil po 3 Din.
m Trg za ribe. Na včerajšnjem trgu so se prodajale sardele po 18 Din, sipe po 36 Din, oradi pa po 48 Din kilogram. Trgovec Uhler je znatno znižal cene, morskim jeguljam od 24 na 18 Din, slanikom na 4 Din itd., kar bo gotovo uplivalo tudi na cene pri drugih prodajalcih rib. Kupčija je bila zelo živahna, sploh se v Mariboru proda vedno več rib, posebno morskih.
111 Nezgoda pri delu. V Krčevini je v četrtek popoldne pri delu padel 45-letni delavec Janez Gorišak in si nalomil desno nogo. Ostal je v domači oskrbi.
m Nezgoda pri igri. V četrtek popoldne je med igrnajem na Vojašniškem trgu vrgel nek deček petletnemu Leopoldu Bregantu kamen v glavo in ga tako poškodoval, da so ga morali odnesli na rešilno postajo, kjer so mu nudili prvo pomoč.
m Vlom v ravnateljstvo trgovske akademije in ženskega učiteljišča. V noči od četrtka na petek so neznanci vlomili v pisarno ravnateljstva državne trgovske akademije in ravnateljstva državnega ženskega učiteljišča, ki je v isti zgradbi na Zrinjskega trgu. Prebrskali so miz-nice in razmetali spise in knjige, odnesli pa kljub temu nso ničesar. Prav tako se tudi niso dotaknili blagajen in pisalnih strojev. Policija je uvedla najstrožjo preiskavo, vendar pa se ni moglo ugotoviti, kdo so bili vlomilci in kaj so prav za prav Iskali.
111 Mariborski plotovi. Sk.iraj po vseli mariborskih ulicah, razen v Starem centru, so še številni nezazidani prostori, ki se uporabljajo za vrtove in dvorišča, ki niso samo 111 kvar lepemu licu mesta, ampak so že tako preperjli in nagnjeni, da je nevarnost, da se Ood . porušili na ulice. Bilo bi nujno potr ;bno, da bi se sedaj spomladi popravili in obnovili. Morda bi tudi gradbena oblast lahko intervenirala?
111 Tatvina desk. Prostorni mojster ISSK Maribora in stražnik v pokoju Anton Tomažič je javil včeraj policiji, da je v pretekli noči nekdo ukradel s stavbišča za novo teniško igrišče v Ljudskem vrtu devet desk, vrednih preko 200 Din.
Celje
* Jugoslovanska javnost — pazi! Za predsto-ječe ljudsko štetje se razni, jugoslovanstvu nenaklonjeni elementi krčevito trudijo, da bi nezavedne in od tujega kapitala odvisne ljudi spravili do tega, da se pri popisu prebivalstva izdajajo kot Nemci. To početje je kaznivo po zakonu o ljudskem štetju samem, ker navaja k potvorjenju podatkov, je pa skrajno kaznivo tudi kot poizkus rovarenja proti državi. Prevec očito se ta akcija priljuči revizionističnim težnjam onstran meja ter nesramnim zahtevam po kriljučitvi severnega dela naše države k Avstriji, o čemer smo dovolj čitali v zadnjih tednih. Vsak posamezni primer takega priganjanja ter izsiljevanja naj se takoj prijavi oblastem. Predobro tudi vemo, da je nezavednežev sicer malo, da pa je tem večje število takih, ki so gospodarsko odvisni od gotovih priganjačev. Toda ravno radi tega, ker so gospodarske razmere tako težke, je treba budno paziti, da ne bo nihče naših ljudi pod takim pritiskom še povečal vpliv svojih izkoriščevalcev. Tudi tujemu kapitalu so postavljene meje!
* Razgovor g. sreskega načelnika z okoličani. Včeraj dopoldne je g. sreski načelnik dr. Hubad v posvetovalnici okoliške občine sprejel prebivalce okoliške občine ter poslušal njih želje. Razvil se je živahen razgovor med njim in številnimi došlimi občani. Predvsem se je obravnaval za okolico kot tudi za mesto toli važna regulacija Savinje in njenih pritokov. S tein pa je združeno nič manj važno vprašanje združitve mestne in okoliške občine. Izkazalo se je, da okoličani v polni meri razumejo, da je združitev nujno potrebna. Priporočalo Se je tudi, da bi država v izdatni meri podpirala novo ustanovljeno prodajno zadrugo za hmelj. Končno se je še predlagalo, da naj se tlakuje državna cesta v območju okoliške občine. Okoličani so se vidno zadovoljeni poslovili od gospoda sreskega načelnika.
* Občni zbor Jadranske straže. V četrtek zvečer se je v Narodnem domu vršil II. občni zbor Jadranske straže. Zbor je otvoril in vodil podpredsednik g. direktor Marinšek, ki je v lepem govoru razložil važnost našega morja za našo državo in naš narod. Tajniško poročilo je podal g. Gerlanc, Javnost sicer plača članarino, vendar pa se aktivno pri društvu ne udejstvuje tako kot to važno društvo zasluži. Članov ima društvo sedaj 132 ter številen podmladek. Društvo je bilo lani zelo agilno in je vršilo mnogo poslov poverjenih 11111 od oblastne uprave v Mariboru ter centralne uprave v Beogradu. V odbor so bili izvoljeni gg. Gerlanc, Cergolj, dr. Goričan, opat Jurak, polkovnik Kostič, upravitelj Prekoršelt, Sadar ter dr. Ivič; kot predsednik je bil zopet izvoljen mestni načelnik g. dr. Goričan.
* Opozorilo okoliškemu prebivalstvu. Županstvo okoliške občine poživlja vse občane zlasti pa vse posestnike, naj za predstoječe ljudsko štetje pripravljajo potrebne listine, da bo popisovalcem delo olajšano. Posebno velja to za podatke o posestvih in gospodarstvih. Pripominja se' ponovno, da bodo služili ti podatki zgolj statistiki, ne pa morda za kake obremenitve.
* Ljudsko vseučilišče. Prihodnje predavanje se bo vršilo v ponedeljek 13. aprila na meščanski šoli. Predaval bo profesor ljubljanske univerze g. dr. Jesenko o »Življenju rastlin«.
* Strelska družina javlja, da strelskih veče-rov^v Celjskem domu ne bo več, ker se bodo radi lepega vreemna po velikonočnih praznikih vršile strelske vaje na strelišču.
* Smrtna kosa. 25. t. 111. je v javni bolnici umrl po daljši bolezni g. Toplak Herman, sluga pri Hranilnem in posojilnem društvu na Glavnem trgu. Pokojni je dosegel 38 let. Pogreb bo v nedeljo 15. iz bolnice na mestno pokopališče.
* Nezgode. 301etni hlapec Prah Leopold iz Loc pri Poljčanah je nakladal deske, pa mu je ena padla na nogo in mu jo zlomila. — V nedeljo se je pri delu spodtaknil 211etni rudar Vogrinc Anton iz Drobnega dola pri Laškem in padel tako nerodno, da si je zlomil levo roko. — 171etni posestnikov sin Drev Jože iz Drešinje vasi je prišel pod voz in 11111 je kolo zlomilo desno nogo. Vsi ponesrečenci so bili prepeljani v celjsko bolnico.
Radvanje pri Mariboru
.Smrtna kosa. Te dni smo pokopali gospo Magdaleno Macherjevo, ženo ključavničarja drž. žel. in občinskega svetovalca ter člana krajevnega šolskega odbora. Bila je jako priljubljena. Na zadnji poti jo je spremljal poleg mnogoštevilnega občinstva ves občinski odbor z županom Vizovišlcom na čelu in šolska mladina pod vodstvom učiteljstva. Na domu in ob grobu je zapelo domače pevsko društvo »Lira«, pevsko društvo »Drava« in »Frohsin« žalostin-ke, godbeno društvo »Drava« pa je zaigralo nekaj komadov v slovo. Naj ji bo lahka domača zemljica. — Umrl je tudi 17 letni mehaniški vajenec Ernccelj Oto, ki je bil med svojimi tovariši jako priljubljen. Naj v miru počiva. — Razvoj Radvanja. Stavbena sezona se je pričela. V bližini transformatorja zida g. Mramor lepo stanovanjsko hišo, poleg njega še nek njegov kolega. Gospod Kempel je že lani začel svoji enonadstropni hiši prizidati skladišče, sedaj pa spodnje prostore preureja za trgovino, ki jo namerava sredi meseca maja otvoriti. Tudi drugi nameravajo še_ zidati večinoma enostanovanjske hiše. — Ljudsko štetje. Za ljudsko štetje je že vse pripravjeno. Ves kom-peks je razdejen v manjše dele in določene so posebne komisije, ki bodo v najkrajšem času zečele svoje delo.
Kako je prišlo do strašnega uboja pri Makolah
Mlada moža, ki sta se zaklala, sta tudi žrtev alkohola
Samomorilec v valovili
Skok iz hrozniškrga inosta v (> in globoko Dravo
Marenberg, 24. marca.
Naša dolina je mirna in tiha, le redko jo pretresejo žalostni, razburljivi in pomilovanja vredni dogodki.
V	nedeljo 22. t. m. pa je mirni vasici Brezno in Pod velko ob Dravi silno razburil dogodek, katerega žrtev je postal 25letni delavec Smolar Ludvik, doma iz občine Janževski vrh na Pohorju.
Med vasico Pod velko in Breznom, kjer je Drava izkopala strugo 4—0 m globoko, je zgrajen preko nje brezniški most. Na tem mostu so v nedeljo popoldne Opazili domačini nekega mladeniča, ki se je precej čudno obnašal, vendar pa postali nanj preveč pozorni. Okoli 2. ure popoldne pa je mladenič nenadoma skočil na ograjo mostu in se zagnal v deroče valove Drave. V začetku se je obupno boril z divjim elementom, toda v narasli, deroči in zelo mrzli reki je kmalu omagal ter so ga valovi zagrnili, tako da je prestrašenim prebivalcem hitro izginil izpred oči. Rešiti ga niso mogli, ker ni v bližini nobenega čolna, da bi pa kdo navzočih tvegal poizkus, rešili nesrečneža s plavanjem, pa je skoraj izključeno, ker tudi vešči plavači lahko tukaj odpovedo v borbi z močnimi valovi.
Na mestu, kjer se je nesrečni samomorilec zagnal preko ograje v Dravo, je napravil sam s svinčnikom znamenje križa, kar so ljudje takoj opazili.
Kaj je gnalo mladega delavca v smrt, še ni pojasnjeno. Ljudje, ki so ga poznali, trde, da je bil zadnje čase prav čudnega obnašanja ter da najbrže ni bil popolnoma normalen. Trupla vkljub iskanju še niso našli, kajti navadno naplavi Drava trupla šele čez več dni ali tednov nižje, doli okoli Sv. Lovrenca ali Fale.
Mož umrl, preden so ženo pokopali
Konec življenskega trpljenja dveh revežev
Mokronog, 26. marca.
K članku o ubogi starki Neži iz Brezovce dodajemo še sledeče: Trebenski g. župnik je seveda dovolil brižnemu mežnarju zvoniti, če že starka tupatam ni šla k mašam, je bila kriva bolezen, moža pa ni mogla kar samega pustiti.
Pogreba, ki se je vršil 26. t. in. zjutraj ob asistenci trebenskega g. kaplana, se je udeležila cela vas in s tem ob smrti tudi pokazala sočutje do revščine.
čim so preložili pokojnico iz mrtvaškega odra v krsto, je o polnoči izdihnil še mož Tone, ki je ležal ob mrtvaški postelji. Pokopali ga bodo jutri. Tako je božji Dobrotnik v kratkem končal trpljenje obeh. Naj v m. p.l
Vič
Tramvajska dela na Viču naglo napredujejo ter so delavci izkopali progo že do tovarne »Pekatet«. Tirnice pa so položene od viške cerkve do policijske stražnice. Promet se zaradi tega vrši po Rožni dolini, kjer vozijo tudi mest-ni avtobusi. Ker so zaradi tramvajskih del cestni jarki zasuti, so voda ne more odtekati in so zato stranske ulice polne blata. Prosimo županstvo, da poskrbi, da se stranske ulice očistijo blata in nasipljejo z gramozom, za kar mu bo občinstvo zelo hvaležno.
Prvi kopalci. Toplo solnce na Marijin praznik je popoldne privabilo mnogo ljudi na izprehod v ljubljansko okolico. Tudi pod Rožnikom je bilo zelo živo, zlasti ob potoku Glinščice, kjer smo opazili nekaj dečkov, ki so kakor v naj-hujši vročini brodili po potoku v kopalnih hlačkah. Mladi kopalci se niso mogli ločiti od nje. Vsekakor pa je kopanje v tem času še preura-njeno, ker si ravno v tem času neprevidna mladina lahko nakoplje kal neozdravljive bolezni.
Finžgarjeva proslava bo v nedeljo 12. aprila v Sokolskem domu s slavnostno predstavo »Veriga«, nakar že danes opozarjamo viško javnost.
?cfovan/e po zvezdi večernici
28.
Ko sta tako iskala prenočišča, sta nenadoma opazila velikansko bučo, Bila je tako velika, da bi bilo v njej prostora za deset ljudi. »Kaj, ko bi to-le bučo navrtala in se splazila vanjo?« je dejala Danica.« »To bi bilo pa zares pametno,« je pritrdil Dušan. »Morda bo šlo? Poizkusiva!« In deček je naglo potegnil iz žepa nož, da bi se lotil dela.
Poljčane, 20. marca.
Makolska fara že nekaj časa sem ni imela beležili kakega krvavega dejanja. Na veče'r pred Marijinim praznikom, pa se je v Sp. Ložnici pri Makolah zgodilo nekaj strašnega: 30-letna, oženjeni Mlakar Anton in samski Drozg Franc sta se. dobesedno zaklala, kakor je »Jugoslovan« že včeraj na kratko poročal.
O pretresljivem dogodku, ki je razburil ilaleč naokrog bližnjo in daljno okolico, smo doznali še sledeče podrobnosti.
Ko se je ob 18’30 omenjenega dne Mlakarjeva žena Katarina po nekem opravku iz Pečke vrnila domov, je našla moža v postelji spečega. Vrnil'se je z vinograda, kjer je pač malo preveč okusil šmarnice. Vedoč, da je v takem stanju sila prepirljiv in razburljiv, ga je žena pustila in odšla v hlev, da opravi živino...
Med tem časom pa se je mož že prebudil ter začel po sobi neusmiljeno razgrajati in preklinjati. Ženo, ki je prišla za tem v kuhinjo, je zmerjal na vse pretege, njeno mater Alojzijo Stržič pa udaril s pestjo po ustih, da se ji je vlila kri.
Da bi našla pomoč za mater in za sebe, je stopila iz hiše na cesto. Tedaj pa — bilo je proti pol 21 — je prišel tod mimo Franc Drozg, tudi nekoliko vinjen. Da bi se vpričo žensk pred svojim nekdanjim sovražnikom in rivalom dovolj korajžnega pokazal, je izjavil, da se ga on nič ne boji, in ga je koj nato pozval
Ljubljana, dne 27. marca.
Mali kazenski senat pod predsedstvom sodnega svetnika Kralja je danes razpravljal proti
4	obtoženem, obtoženih, da so sodelovali pri ponarejanju zasebnih listin. Po obtožnici je jeseni leta 1929. ponudil 27iletni Ivan Skubic, samski -tesarski peter z Viča, lesnemu trgovcu Josipu Prelesniku v gozdu Krevljica v Zg. šiški 85 stoječih smrek v nakup. Prelesnik je sm rese Skubicu takoj plačal in jih začel podirati. Že takoj spočetka pa se je zglasil lastnik (ega gozda Ivan Pance, ki je to sekanje policijsko prepovedal. Prelesnik je res prenehal s sekanjem, nato pa delo nadaljeval, ko mu je Ivan Skubic pokazal potrdilo, z dne 7. septembra 1927. s katerim potrjuje Pance, da mu je posodil Ivan Skubic 7000 Din, in pa pogodbo z dne 11. avgusta 1929, s katero odstopa Pance za ostanek svojega dolga v znesku 470 Din mesto plačila 35 smrek v Kraljici v Zg. šiški. Obe listini je Ivan Skubic ponaredil in ju dal podpisati od brata Antona. S tema listinama je ■prevairi'1 ceilo policijo, ki ga je sprva aretirala radi prodaje označenih dreves, a ga nato izpustila. Prelesnik je tako posekal in odpeljal 35 smrek in več borovcev in trpi radi tega Pance 10.500 Din škode.
Jeseni leta 1929. je zidal Andrej Končan, ki je poročil nezakonsko hčerko Ivana Panceta, hišo v Kozarjih. Potrebno, opeko je naročil v Združenih opekarnah na Viču ter naročilu priložil dopis, v katerem poziva Pance opekarno, da izroči na njegov račun Končanu 13.000 zidakov in 2000 strešnikov. Pance je tudi glede tega dopisa trdil, da je falzificira.n, dočiiii sta trdila Ivan Skubic in Končan, da je Pancetov podpis pristen, in je osobiio Končan trdil, da se brani opeko plačati zgolj radi tega, ker nima denarja, je pa opeko končno le sani plačal.
Vsi obtoženci Ivan Skubic, Anton Skubic in Andrej Končan so svojo krivdo odločno zanikali. Tako sta zlasti brata Skubica trdila, da sta obe listini pristni, da sla bila pri sklepu teh pogodb navzoča in da je Pance v resnici pogodbi tudi _ podpisal Svojo krivdo je odločno zanikal tudi Andrej Končan. Izpovedal je, da je Pance pisal že omenjeno pismo in da je on plačal opeko le radi tega, da bi imel mir.
Glavna priča Pance je pod prisego izpovedal, da ni podpisal nobene listine in da si tudi ni nikdar izposodil denarja od Ivana Skubica, nasprotno še celo sam mu je večkrat posodil po nekaj kovačev.
Predsednik je nato bral izpoved priče Albina Cundra, po kateri mu je Ivan Skubic priznal: »Za ves gozd smo Panceta nabritsaii!«
Po dokaznem postopanju se je senat umaknil h kratkem posvetovanju in je nato proglasil sodbo, po kateri so bili obsojeni Ivan Skubic na 4 mesece strogega zapora in na 240 Din denarne kazni ter na izgubo častnih pravic za eno leto, Andrej Končan na 2 meseca strogega zapora in na 120 Din denarne kazni, Anton Skubic pa na 1 mesec strogega zapora in 60 Din denarne .kazni z odlogom enega leta. Vsi obsojenci so prijavili priziv.
Potnik Neubauer oproščen
Zanimiva je bila razprava proti Reinholdu Neubauerju, roj. v Oberšionu, pristojnemu na Dunaj, evangelske vere, oženjenemu, potniku z Dunaja. Neubauer je bil nastavljen pri tvrdki Arnoldu Trostliju na Dunaju kot njen zastopnik za Jugoslavijo od meseca aprila leta 1929. dalje. Med tvrdko Trosili in Neubauerjem je bila sklenjena pogodba, da prejme Neubauer za fiksno prodani kg At roso! olja 6 S, to je 48 Din provizije, ki se mu izplača takoj na podlagi vposlanih nairočilniih listov. Kakor’je trdila obtožnica, so se pokazali pri Neubauerjevemu 'poslovanju n e rednosti, radi česar je Trostli prižel sam v Slovenijo in kontroliral naročilnice pri strankah. Trosili je ugotovil, da je Neubauer fingiral razna naročila kot fiksna, ki pa'v resnici sploh ni bila naročena, ali pa so bila pod pogoji, ki jih je Neubauer potem predrugačil. Tako sta Gospodarska zadruga v Ljubljani in inž. Anton Sodnik naročila olje samo pod pogojem, da plačata le eno količino, ki jo moreta tekom 90 dni. računajoč od dneva prevzema, prodati, presežek pa da ostane tvrdki na razpolago. Neubauer je naročilnici spremenil in jih poslal na Dunaj kot fiksne, da je prejel pr o-
iz hiše rekoč:
»Fernamaui človek, misliš, da boš vse ustrahoval, pojdi ven, če imaš korajžo!«
In nato se je zgodilo... Ženske so zbežale, moža pa sta se z noži drug drugega zabodla v vrat. Mlakar je obležal takoj, Drozg pa je odšel in odhajajoč še dejal: »Zdaj pa hudič imaš dovolj!«
Sestro je nato še poprosil za cunjo, da si obveže rano, nato pa je krenil močno krvaveč proti domu. Toda je že po nekaj korakih omahnil ter v 1 ži krvi obležal na cesti. Vračajoč se z dela g i je v takem stanju našel neki L. J. ter ga spravil domov. Vendar tudi zanj ni bilo pomoči več — v kratkem je izdihnil.
Nož, s katerim je Mlakar nasprotniku zadal smrtno rano, je ležal pred hišo. Drozg pa je svojega po izvršenem dejanju obrisal in ga še vlaknil v žep.
Pokojni Mlakar zapušča ženo in štiri otroke, od katerih ima najstarejši komaj 10 let. O vzroku tega pokolja se širijo različne govorice. Nekateri pravijo, da sta se z ženo večkrat prepirala, ker je preveč držala z družino Drozgovo. Odtod tudi naj bi izviralo sovraštvo med njim in Drozgom.
Naj si bo to ali ono, ostane dejstvo, ki drži, in to je:
Vsekakor jc k temu strašnemu dogodku mnogo doprinesla zla šmarnica, brez katere bi se spor gotovo tako krvavo ne končal.
vizijo. Glede tvrdke Apetit v Kamniku se je pozneje ugotovilo, da tvrdka sploh ni ničesar naročila in se je Neubauer tako naročilo kakor ime ravnatelja Pogačnika izmislil. Istotaiko si je izmislil naročilnico TPD itn pa Osiješke livao-nice železa. Na ta način je prevaral tvrdko Trostli za 4046 Din.
Neubauer je že v preiskavi odločno zanikal očitano mu dejanje in se je zagovarjal, da ni nikoli fingiral naročila kot fiksna ali pa da bi si bil naročil izmislil; Po zaslišanju več prič se senat ni mogel prepričati o Neubauerjev! krivdi in ga zato oprostilo. Državni pravd nik se je proti sodbi pritožil.
Tatvina železa
Samski dejavei Anton C., Avgust T. in Jože
C., vsi iz Ljubljane, so bili radi tatvine že večkrat kaznovani. Dne 3. t. m. so odnesli v Ljubljani z železniškega nakladnega prostora 155 kg železa v vrednosti 139-50.Din, last Strojnih to-, varu in livarn, s čimer so zakrivili zločinstvo tatvine. Č. in T. sta tatvino poiiznala, a se zagovarjala, da sla vzela železo s prostora za rilskimi barakami tostran ograje, ki loči cesto od železniškega sveta. C., pa je tatvino vobče zanikal. C. je bil oproščen, C. pa obsojen na dva meseca strogega zapora, T. pa na 5 mesecev.
Požar pri Višnji gori
Višnja gora, 26. marca.
Včeraj opoldne je še na nepojasnjen način začelo goreti pri posestniku, po domače Novaku, na Spodnjem Brezovem. Vnel se je s slamo krit pod, ki je pogorel do tal. V nevarnosti je pa bila vsa vas, kajti pod je v bližini poslopja, ki bi se lahko vnelo.
Na pomoč so prihiteli ljudje in z mokrimi rjuhami pokrivali sosednje strehe, da se niso vnele, dokler niso prišli na pomoč gasilci iz Višnje gore in iz Kriške vasi'. Prva je začela gasiti brizgalna iz Višnje gore, nato pa še brizgalna iz Kriške vasi, ki je prestala svoj prvi ognjeni krst. Bog daj in Sv. Florjan, da bi bil to prvi in zadnji. Sumijo, da je ogenj podtaknila zločinska roka, ni pa 'izključeno, da so zažgali otroci.
Dolnja Lendava
Občinska seja. Novoimenovani župan g. Šiftar Geza je na 28. marca popoldan sklical sejo novoimenovanega občinskega odbora, ki se bo vršila ob 15. uri v občinski pisarni. Za to sejo vlada velikansko zanimanje me.d lendavskimi meščani in tudi v okolici, saj sij bo ravno na tej seji odločalo o bodočnosti in razvoju Dolnje Lendave.
Zadružno gibanje v Dolnji Lendavi. Pred kakimi' tremi meseci se je ustanovila v Dolnji Lendavi Zadružna hranilnica in posojilnica r. z. z n. z., ki je včlanjena pri Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani. In kljub slabim vremenskim prilikam in brez vsake reklame je imela že nad 110.000 Din prometa. Tudi število članov raste dan za dnevom, saj še tisti, ki so s skepso gledali na to gospodarsko ustanovo, pristopajo kot člani in hočejo delati za procvit našega ljudstva.
Popisovalci imenovani. Mesina občina Dolnja Lendava je razdeljena na 19 popisovalnih okrajev. Za popisovalce so bili imenovani gg.: ši-nionka Aleksander, Apetič Janez, Kuntarič Anton, Ježek Ferdinand, Koželj Ivan, Amalietti Julij, Kuntarič Vinko, Večko Filip, Kokalj Miroslav, Dobernik Simon, Gorišek Šimon, Podobnik Ivan, Horvat Izidor, Šomen Matija, Horvat Pavle, Farazin Lovro. Trije rajoni: vojašnica, Žandarmerija in železniške Staniče bodo popisani po svojih predstojnikih. — Tozadevni popisni materijal se je razdelil med popisovalce 25. marca popoldan v občinski hiši, kjer se je vršil kratek sestanek.
Uradne ure kmetijskega referenta. Sresko načelstvo v Dolnji Lendavi je izdalo razglas, v katerem pravi, da ima sreski kmetijski referent svoje uradne ure vsak petek predpoldan. Vsak prvi petek pa je strankam na razpolago gospodarski referent g. Lipovec, ki daje nasvete in potrebna navodila o sadjarstvu in vinarstvu.
S lem odlokom je naše gospodarstvo mnogo pridobilo, ker kmetski narod lahko brezplačne dobi potrebne nasvete in tako svoje gospodar stvo modernizira.
»Kmetijska Matiča.« Poverjeništvo »Kmetij ske Matice« za Dolnjo Lendavo in okolico je prevzel g. Horvat Pavle, zasebni uradnik v Dolnji Lendavi. Kdor želi imeti tozadevne knjige, ki stanejo letno jedva 20 Din, naj se obrne na poverjenika. Rok priglaševanja poteče z 31. majem t. 1. Zato, kdor hoče postati član »Kme tijske Matice« in poceni dobiti njene knjige, naj ne zamudi tega roka.
Slovenska Bistrica
Izredna seja občinskega odbora, Župan dr. Schaubacli je med drugim poročal, da je banska uprava ugodno rešila prošnjo glede vodovoda. Poslala bo v kratkem času strokovnjaka, ki bo proučil terenske prilike in izdelal projekt. — Dalje se je ugotovilo, da se je 97 zavezancev kuluka zavezalo delati osebno, oziroma z namestnikom, ker znaša 540 delovnih dni. 292 zavezancev pa se je odločilo plačati odkupnino, ker znaša skupno 41.018 dinarjev brez prispevkov državnih nameščencev In upokojencev. Občinski odbor je sprejel načrte o izvedbi kuluka tako, kakor ga je predlagal cestni odsek. Odobrenih je bilo na tej seji tudi več jamstev za gradbeni kredit, in sicer 50.000 dinarjev Blažu Koropcu, mizarju in 75.000 Din Jakobu Razboršku, kolarju.
Kot občinsko babico z letnimi dohodki 3000 Din bo nameščena Klara Pauričeva. Nadalje se je vzelo na znanje odpoved šolske sluge na tukajšnji meščanski šoli in sklenilo, da se namesti z 1. junijem t. 1. Glede nove konjaške tarife, ki je za naše razmere previsoka, je odbor pooblastil župana, da predlog konjaške zadruge v Ljubljani revidira ln nadomesti s tarifo, ki bo odgovarjala našim razmeram.
Občni zbor podružnice SPD bo v soboto 28. t. m, ob 20. v dvorani hotela Beograd.
Pragersko
Mladinski igra. V nedeljo 29. t. m. popoldna
bo vprizorila naša šolska mladina v osnovni šoli Albrechtovo igro »Sirota Jerica«. Med odmori bo igrala godba in nastopili bodo tud! pevci. Vstopnina bo nizka.
Ciganska nadloga. Na Pragerskem in v okolici so se zopet pojavili številni cigani, ki t medvedom in opicami nadlegujejo ljudi in moledujejo od hiše' do hiše.
Slovenjgradec
Popolni uspeh operete Mežnarjeve Lizike na
sokolskem odru 21. in 22. t. m., ki je obakrat napolnil prostorno dvorano. Režiser kakor tudi vsi igralci so se v polni meri potrudili in nudili občinstvu lep igralski in pevski užitek, h kateremu je pripomogel tudi tukajšnji salonski orkester, ki je bil brezhiben. Uspeh naj bo v nt,daljno vzpodbudo našim požrtvovalnim igralcem. — Dne 12. aprila, na belo nedeljo, se ponovi velezabavna veseloigra »Svetnik«, ki je j^ri premijeri dosegla velik aplavz.
Nesreča. Pruš F. je padel tako nesrečno, da si je ob plotu poškodoval desno roko.
Požar. Pretekli torek je pozno zvečer upepelil hišo in celo gospodarsko poslopje posestniku Kočniku Štefanu, po domače Cviklu v Graški gori pri Sv. Miklavžu. Leseni dimnik v kuhinji je povzročil usodepolni požar, ki je uničil ubogemu posestniku vse: hišo, gospodarsko poslopje, vse orodje, krmo za živino in ves živež. Škode je okrog 80.000 Din, zavarovalnina pa samo 20.000 Din. Ker ni blizli vode, je bilo zelo težko gasilcem in gašenje skoraj brezuspešno. Upam, da se bo nesrečni posestnik s podporo dobrih ljudi in s pridnostjo kmalu opomogel. Takega večjega požara v tem lunju ni bilo že dolgo.
Šoštanj
Naraščaj sokolskega društva v Šoštanju priredi to nedeljo popoldne ob pol štirih ljubko spevoigro »Čudežne gosli« pod režijo s. Cilke Trobejeve. Oddolžili se bomo s številnim obiskom za trud in vnemo, s katero so igro naštudirali. — V zadnji dobi se je vršilo več prireditev. Dramski odsek Sokola je igral burko »Njen korporal«. Vloge so bile dobro razdeljene in živahno podane, le predolgi odmori so igro preveč razbegnili. Sicer pa je škoda časa, talenta in truda za take stare prazne stvari, ko je novih, dobrih domačih del dovolj in se je treba le pravočasno zanje pobrigati. — Predavanje br. župnega staroste Smertnika iz Celja o »Sokolstvu in nacijonalizmu« minulo soboto je bilo jako dobro obiskauo, posebno so se izkazali br. in s. iz Velenja. — Pred polno dvorano je Prosvetno društvo minulo nedeljo priredilo v Slomškovem domu Materin dan, ki so ga do sedaj prirejale šole pod vodstvom učitelja Vrežeta. — Prihaja pomlad, delo po vrtih je oživelo, smuči gredo v pokoj, in gore blišče-če se v solncu vabijo v posete. Najprej se obiščejo skromni grički Sv. Anton, Oljka, Kozjak, ki so že brez snega, potem se naskočijo Smrekovec, Urška in druge. Na Smrekovcu se začne to spomlad graditi težko pričakovana planinska koSa, ki so jo že pozimi hudo pogrešali smučarji, ker je okoli nje idealen teren za smučanje. V kratkem se začnejo tudi članski izleti, ki jih prireja vsako leto šaleška podružnica S. P. D.
Mokronog
Drevesnica kmetijske podružnice. Oddaja dreves se je sicer zaradi vremena zakasnila, vendar je povpraševanje še vedno veliko. Do danes se je oddalo okrog 500 drevesc. Razveseljivo je dejstvo, da upošteva tudi priprost kmet pri nakupu svoj lokalni sadni izbor, ki je v skladu s sadnim izborom za srez Krško.
Podružnica Ciril in Metodove družbe je ime la na praznik 25. t. m. svoj redni občni zbor. Udeležba je bila prav pičla. Izvoljen je bil stari odbor s predsednikom Pavel Herbstom, šol. uprav, v Mokronogu.
Prosvetni odsek Sokolskega društva v Trebnjem gostuje v tule. sokolskem domu v soboto 28. t. m. z učinkovito dramo Ks. Meška »Mati«.
Gorice so oživele. Vse hiti z obrezovanjem, kaljenjem, gnojenjem in kopanjem. Vreme je krasno.
»Za gozd smo ga nabrisali!«
Ponarejevalci listin obsojeni - Razprava proti potniku Neubauerju, ki je bil oproščen
Dipl. agr. A. Jamnik:
Cene gnojil in kupna moč kmetijska
Kljub jaki propagandi izgleda, da je poraba gnojil začela nazadovati, ali pa se bo to nazadovanje skoraj pojavilo, kajti cene kmetijskim pridelkom so naprarn onim iz predvojne dobe nesorazmerno nazadovale, dočim so cene gnojilom večinoma precej porasle.
Da se to nerazmerje ne more držati, je jasno. Posledice bodo kvarne ne samo za agrarno produkcijo, nego bodo zadevale tudi gnojilno industrijo s tem, da ji bo zaostajalo blago, obrate pa bo treba zavirati.
A ko računamo predvojno krono za današnjih 12 dinarjev, pri pregledovanju nadrobnih cen dobimo sledečo sliko:
Cena za 10() kg v letu 1914 1929 1931 dinarjev
a) fosforna gnojila;			
Superfosfat (16°/»)	96	92	94
Thomasova žlindra (18®/o)	108	122	110
b) kalijeva gnojila:			
kalijeva sol (-10°/o)	144	180	180
c) dušifnata gnojila:			
amonijev sulfat (20°/o)	456	—	500
čilski soliter (15»/o)	360	—	300
apnov dušik (18°/o)		275	250
d) mešana gnojila:			
nitrofoskal (8% K, 4°/o N, 8*/i>	P)	180	138
	leta	
1914	1929	1931
6-	5-75	5-88
6 —	6-78	612
3-60	4-50	4-50
22.80	—	25-—
24-—	—	20 —
—	15-28	13-89
Še točnejo sliko nam poda primerjanje številk, ki pokazujejo, koliko dinarjev je v posameznih gnojilih pri nas stal l°/o dušika (N), fosforja (P) in kalija (K) in sicer
v superfosfatu v Thomasovi žlindri v 40"/o kalijevi soli v anion, sulfatu v čilskem solitru v apnovem dušiku
Mešano	gnojilo Nilrofoskal	bi v 1.	1929 odgovarjalo	ceni 161'12 Din	za	100 kg,	ako vza-
memo za podlago nadrobno ceno superfosfata, kalijeve in apnovega dušika; prodajalo pa se ga je po 180. Na enaki podlagi računana cena za 1.	1931 bi- znašala	138	60 Din,	dočim je
dejanska	nadrobna cena	za	skupna	naročila
potom župaustev sedaj 138 Din.
Industrija se rada izgovarja, da so se mezde v primeri s predvojnimi zelo podražile. Nočem teh trditev raziskovati, a jih je težko verjeti. Pač pa je res, da so se skoraj po vsem svetu povečali davki, posebno pa še različne socijal-ne dajatve.
S tega vidika bi se morda nekako moglo opravičevati porast cene v odstotkih hranilne snovi v posameznih gnojilih. Toda vsa industrija se je medtem tehnično izdatno izboljšala ter racionalizirala in zato bi se zdelo, da je podvig cen neopravičen. Možno je tudi, da pro-
met povzroča podražitev. Ker nimam vpogleda v veleprodajne cene, kakor jih nastavljh industrija in vsled tega ne vem, kakšen zaslužek si jemlje trgovina, se v tem pogledu zaenkrat vzdržujem kritike.
Poudariti pa moram, da je cena čilskega solitra in apnovega dušika v zadnjem času povoljnejša. To pa še celo v apnovem dušiku. Medtem, ko stane letos 1% dušika v nadrobni prodaji amonijevega sulfata 25 Din, čilskega solitra 20 Din, stane v apnovem dušiku (tvor-nica v Rušah pri Mariboru) samo 13-89 Din.
Kjub temu pa kmetijstvo godrnja o ruskemu Nitrofoskalu, ki je sestavljen iz apnovega dušilca, superfosfata in kalijeve soli, češ da je doslej bil predrag in tudi z današnjimi cenami ni zadovoljno, niti ni povsod zadovoljno z odstotnim razmerjem sestavin.
Ni mi znana produkcijska cena apnovega dušika v Rušah, toda poudariti moram, da je to gnojilo v primeri z iz inozemstva uvažanimi umetnimi gnojili sorazmerno ceno. Poleg tega pri njega produkciji zaslužijo naši ljudje, pri njega prevozu samo naše železnice. Naše kmetijstvo stori v svojem privatnem kakor v nacionalnem oziru prav, če se pri nabavi dušikovih gnojil poslužuje pač domačega proizvoda, inozemskega pa samo v tistih primerih, ko inozemsko blago vsled svoje naravne kemične oblike rastlini lahko bolje služi ko domači proizvod, n. pr. v najzgodnejši pomladi, ko apnov dušik rastlini še ni na razpolago, dokler v zemlji ne začne nitrifikacijsko delovanje (vsled še prenizke topline). Tedaj je umestno rastlinam (n. pr. slabo prezimelim oziminam) polagati l/.i določene količine dušika v čilskem solitru, ostali */» pa kasneje v apnovem dušiku.
Komur sestavinsko razmerje Nitrofoskala ni po godu, naj si dušek, fosfor in kali kombinira sain iz posamičnih gnojil, saj to ga ne stane nič dražje, ako Nitrotoskal podrobno stane po 138 Din za 100 kg.
Z domačo superfosfatno industrijo nismo mogli biti vselej zadovoljni. Kakšna je stvar danes? Ob priliki se na to vprašanje povrnem.
Industrija pa se bo vsekakor morala zadovoljiti z najmininialnejšimi zaslužki, če hoče tudi v bodoče svoje izdelke vnovčiti. Cplo pa to velja za inozemsko industrijo, kajti praktični kmetovalci že kar močno tožijo, da se jim vporaba umetnih gnojil ne izplača in da pada kmetijska dnina v korist industrijskega dobička.
Gnojilni industriji se obeta kriza in pametneje je, da jo ta sprejme v obliki takojšnega znižanja dobička kakor pa, da čaka, ker bi v tem primeru vsaj eden imel kaj od tega, t. j. agrarna produkcija, v nasprotnem slučaju pa bosta trpela kmetijska in industrijska produkcija
Gospodarske vesti
X Za domače blago. Zbornica za TOI je izdala. danes proglas v korist domačega blaga. V proglasu so pozvani domači industrljalci naj s premišljeno propagando pripravijo konsumente do tega, da bodo kupovali domače proizvode. Trgovci naj aranžirajo svoje izložbe izključno z domačim blagom. Obrtniki naj preplavijo tržišča s svojimi proizvodi. Konsumenti pa se morajo otresti mišljenja, da je domače blago sla-še in dražje. Zbornica za TOI poziva posebno ženske, naj povsod zahtevajo le domače blago.
X Zborovanj« Udružeuja trgovskih potnikov. Dne 13. aprila se bo v Beogradu vršila velika konferenca odposlancev Udružeuja trgovskih potnikov kraljevine Jugoslavije. Zastopani bodo delegati udruženj iz Ljubljane in iz Zagreba. Na konferenci bodo razpravljali o vprašanju znižane vožnje trgovskih potnikov na železnicah. Po konferenci bo posebna deputacija pose-tila prometnega ministra Radivojevica in mu predložila zahteve trgovskih potnikov.
X Avstr, notranje posojilo. Korbiro poroča: Finačni minister dr. Juch je dal včeraj novinarjem važna obvestila o velikem notranjem 7 odstotnem posojilu za zidanje stanovanjskih hiš v letu 1931. Dejal je, da je to največje notranje posojilo v Avstriji, sklenjeno po končani vojni. Posojilo znaša 150 milijonov šilingov ali 1.2 milijardi Din. Popisovanje posojila bo od 27. marca do 11. aprila. Posojilo bo vrnjeno v roku 40 let. Emisijski tečaj znaša 95 odstotkov. Minister Je dodal, da je to posojilo 4 krat zavarovano. Prvič obstoji državna garancija za Izplačilo obresti in amortizacijo, drugič garancija samih emisijskih zavodov, tretjič hipotekarna intabu-lacija na dozidane hiše in četrtič garancija bančnega konzorcija, ki bo vršil službo posojila.
X Madjarski proračun. Finančni minister ■ Weckerle je predložil danes parlamentu državni proračun za leto 1931-32. Dohodki so določeni na 1.365.900.000 pengo, izdatki pa na 1.364.900.000. Proračun izkazuje na tak način suficit 1,000.000 pengo. Investicije znašajo 43'4 odstoke celotnega proračuna. Osebni izdatki so ostali enaki, precej pa so se zmanjšali, stvarni izdatki.
X Mussolini o žitni krizi. Svetovno žitno konferenco je »tvoril ministrski predsednik Mussolini. V svojem govoru je pred vsem izrazil upa nje, da bo gospodarska konjunktura kniailu zopet oživela, na kar kažejo mnoga znamenja. Svetovne gospodarske krize ni v zadnji vrsti kriva tudi preobilica lata in od mnogih strani aahtevajo. da se omeji pridelovanje žita. Po govornikovem mnenju pa bi bilo prezgodaj brez natančnega preračunanja in temeljitega posvetovanja znižati pridelovanje žita, dokler na svetu še milijoni ljudi žive v »liski in bedi. Preobilica žita ne sme usode narodov obremenjevali kakor kletev, temveč mora biti zaželjena in blagoslovljena kot najlolailjivejša nagrada za stoletja potrpežljivega človeškega dela.
994-11, Dunaj 799-16—802-16, London 276-27 do 277-07, Milan 297-12—19912, Newyork 56-73 do 56-93, Pariz 222-74—224-74, Praga 168-32 do 169-12, Zurich 1094-10—1097-10.
Dunaj, 27. marca. Amsterdam 285.06, Atene 9-215, Beograd 12-495, Berlin 169-54, Bruselj 98-97, Budimpešta 123-97, Bukarešta 4-2313, Ko-penhagen 190-15, London 34-5587, Madrid 77-70, Milan 37"255, Newyork 711"20, Pariz 27"815, Praga 21-0725, Sofija 5-1545, Stockholm 190-50, Varšava 79-71, Curih 136-89.
Curih, 27. marca. Beograd 9-1290, Pariz 20-33, London 25-2525, Newyork 529-70, Bruselj 72-35, Milan 27-2225, Madrid 55-90, Amsterdam 208-325, Berlin 123-88, Dunaj 7307, Sofija 3"7625, Praga 15-40, Varšava 58-20, Budimpešta 90-60. Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 27. marca. Drž. papirji: 7% inv. pos. 88—89, vojna škoda ar. 425-75—426, kasa 425-75—426 (424, 425, 425-50, 425'75, 426), maj, junij, julij 426-50 bi., dec. 425-75—420*25 (428,
426), 4% agr. obv.
7% Bler 82-25—83-75,
8% Bler 93—93-50, 7% pos. hipot. 82-75-83-50. Banke: Hrvatska 50 d., Union banka 190 do 192, Ljublj. kred. 128 d., Medjunarodna 66-50 denar. Narodna banka 8050—8100. — Industrija: Šečerana Osijek 280—290, Trboveljska 303—305, Slavonija 200 d., Vevče 128 d.
Beograd, 27. inarca. 7% inv. pos. 88-25—89, 4%agr. obv. 51-50—52-50, 7% pos. hip. banke 83-25—83-75, 7% Bler 82-875—83, 6% begluške obv. 69-25—69-75, vojna škoda 425—425-75, uit. julija 425-50—426-50, Narodna banka 7925, Beo-gradska zadr. 7400.
Dunaj, 27. marca. Bankverein 16-20, Kreditni zavod 40, Dunav-Sava-Adria 14-80, Prioritete 88-90, Trbovlje 37'60, Leykam 3-20.
Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu London, 27. marca. 7% Bler 81-75—82-75. Ne\vyork, 27. marca. 8% Bler 92—93, 7% Bler 82—83, 7% pos. drž. Hip. b. 82—83.
Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca stalna, brez prometa.
Novi Sad, 27. marca. Vse neizpremetijeno. Promet: pšenica 19 vagonov, koruza 21, moka 6 vagonov. Tendenca: neizpremenjena.
Soinbor, 27. marca. Koruza: baška april 87-50 do 92-50, Dunav šlep 87-50—92‘50. Moka: baška št. 8. 120—125. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca: mirna. Promet: 103 vagone.
Budimpešta, 27. marca. Tendenca: prijazna, promet: miren. Pšenica: maj 15-97—16-04 (15-92 do 15-94). Rž: maj 11-45-11-57 (11-57-11-58). Koruza: maj 12-50—12-56 (12-55—12-56) julij 12-75—12-80.
Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno mlačna, promet: 1 vagon brestovih plohov, 1 vagon mecesnovih desk.
TMi
X Italija & Rusija. Zastopnik sovjetske trgovine v Italiji je objavil komunike, ki v njem ugotavlja, da so podatki listov o ltaltjansko-ruski trgovini netočni. Zastopništvo sovjetske trgovine je lani naročilo pri italijanskih tvrd-kih za 220 milijonov blaga. Zadevne statistike pa navajajo, da je znašal izvoz v Rusijo iz Italije samo 102 milijona lir.
Dobave
Direkcija državnega rudnika Seujski Rudnik sprejema do 7. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 1900 kg jekla; do 13. aprila 1. 1. pa glede dobave 1 ventilatorja.
Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 8. aprila t. I. ponudbe glede dobave 6000 kg masti iu 5000 kg olja ter glede dobave 300 plošč črne pločevine.
Direkciju državnega rudnika Kreka sprejema do 9. aprila t. 1. ponudbe glede dobave g6-nilnih jermenov in 4000 kg bencina.
Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 9. aprila t. I. ponudbe glede dobave 300 m3 jamskega lesa, 10.000 kg živega apna, 50 m11 gramoza, 30 m* prodnega peska in 2400 komadov toporiše za krampe- in lopate.
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 9. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 200 m gradla z A zavese in 160 plošč železne pločevine.
Mjesni upravni odbor bratinslce blagajne, Breza, sprejema do 15. aprila t. 1. ponudbe glede dobave lekarniškega materijala.
Dne 15. aprila t. 1. se bo vršila pri Komandi mornarice v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 100.000 metrov raznega platna.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Dne 8. aprila t. 1. se bo vršila pri Komandi III. armijske oblasti v Skopi ju licitacija glede dbave 26.000 kg petroleja; dne 15. aprila f. I. pa pri Komandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave 17.000 kg petroleja.
Borzna poročila
dne 27. marca 1931.
Devizna tržišča
Ljubljana, 27. marca. Amsterdam 22-83, Berlin 13-5725, Bruselj 7-9260, Budimpešta 9-9111 do 9-9411, Curih 1094-10—1097-10. Dunaj 7-9916 do 8-0216, London 27627—277’07, Newyork 56-73—56-93, Pariz 222-74, Praga 168-32-16912, Trst 297-28-299-28.
Zagreb, 27. marca. Amsterdam 22‘83 bl„ Dunaj 799-16-802-16, Berlin 13-5575-13-5875, Bruselj 790-66—794-66. Budimpešta 991-11 do 991-11, London 276-27 -277 07, Milan 297-165 do 299 165, Newyork kabel 56-84—57-04, Newyork ček 56-73-56-93, Pariz 221-74-223-74, Praga 168-32-169-12, Zurich 1094-10-1097-10.
Beograd. 27. marca. Berlin 13-5575—13-5875, Bruselj 791-16—794-16, Budimpešta 991*11 do
Uglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 pur. Najmanj Din 5’—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10 — (do 5 besed). Vsaka naduljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priložite znamko.
Naprodaj
je v malem mestu pri Mariboru enonadstropna hiša z gostilniško koncesijo, popolnim inventarjem, oprcml)enimi tujskimi sobami in popolnoma novimi gospodarskimi poslopji, na zelo prometnem kraju in izvrstno vpeljanim obratom. — Naslov v upravi ..Jugoslovana" pod „Resfavracija“.
912
Franc Fu|an
krovstvo
Ljubljana, Galjevica 9 pri Dol. kol., izvršuje vsakovrstna krovska dela in v to stroko spadajoča popravila. Cene solidne. 929
Kavarna
Restavracija
Klet
„ZveiJa“
Dnevno koncert lastnik l*>. in Roza Krapeš, vulgo „Ziveli“ Ljubljana
762
IdS^2059
<% Premog f \ suha drva
Pogatt.ili. Bohoričeva ulico S
logavice, rokavice, volna in bombaž 463
»ajcenejo In v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska uliea In Stari trg
Vinske sode
dobro ohranjene. 2 po 36 hi, 1 po 24 hi, ugod no na prodaj pri Maks Faciga, Stoprce, pošta Majšperg.	926
OTH!
Ljubljana, sobota, 28. marca. 12.15 Plošče (mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Ca«, plošče. 18.00 Viktor Pirnat: Sinjska alk«. 18.30 Bogo Pleničar; Šah. 19.00 Pavel Kunaver: Doline in prepadi. 19.30 Ga. Orthaber: Angleščina.
20.00 Prenos opere »Mefistofeles« \z Zagreba.
23.00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, nedelja, 29. marca: 9-00 Ing. Jože
Černe: O poljedelstvu. 9'30 Prenos cerkvene glasbe. 10-20 Ferdo Jelenc: Nauk o serviranju.
11-00 Radio-orkester. 12'00 Časovna napoved in :>oročila. 12-15 Plošče. 15-30 Ženska ura. 16'00 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski. 16'30 Iv. Cankar: Kralj na Betajnovi (gojenci drž. učit.). 20-00 Koncert delavske godbe »Zarja«. 21'00 Radio-orkester. 22-00 Časovna napoved in poročila. 22'15 Havvaii-jazz. 23'00 Napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, sobota 28. marca. 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Radio orkester. 18.80 Novice. 18.45 Svetovna vojna. 19.50 Uvod k prenosu.. 20.00 OpeVa »Mephistofeles«, A. Bolte.
Zagreb, nedelja, 29. marca: 11-30 Dopoldanski koncert. 12'00 Opoldansko zvonenje. 12-05 Koncert. 12-30 Kuhinja. 17-00 Popoldanski koncert Radio-orkestra. 20"10 Klavir. 20"35 Operetni večer. 21-50 Poročila. 22 00 Operetna glasba.
Beograd, sobota 28. marca. 11.30 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert. 13.30 Plošče. 17.00 Narodne pesmi. i7.30 Radio orkester. 19.20 Predavanje. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Zagreb.
21.30 Novice.
Beograd, nedelja, 29. marca: 9-00 Pesmi iz
Saborne cerkve. 10-30 Poljedelstvo. 11-00 Plošče.
12-45 Opoldanski koncert Radio-orkestra. 16'00 Plošče. 17-00 Zdravstvo. 17-30 Operetne arije. 18-00 Tamburaški koncert. 19-30 Predavanje. 20 00 Operne arije. 21"00 Večer sonat. 22'00 Novice. 22-20 Plošče. 23'00 Po Evropi.
Razglas
XXIII. REDNI OBČNI ZBOR
Kreditnega društva Mestne hranilnice ljubljansko
se vrši
dne 14. aprila t. I. ob 15. uri v liraniliiičui
posvetovalnici s sledečim dnevnim redom:
1. Čitanje zapisnika o XXII. rednem občnem zboru.
2. Odborovo poročilo o društvenem delovanju v letu 1930.
3. Poročlio računsko-pregledovalne komisije o računskem zaključku za dvaindvajseto poslovno dobo.
4. Določitev števila odbornikov in njih namestnikov ter volitev teh upravnih organov. •
5. Volitev članov računsko-pregledovalne komisije in njih namestnika.
6. Raznoterosti.
Franchetti Eng;erbert, s. r., predsednik.
Najboljše in naj-cen ejše
šivalne stroge, dvokolesa
nadomestne dele in pnevmatiko, dobite le pri tvrdki
Franc Saunig
Ljubljana, Pražakova ul. 2, nasproti Gospodarske zveze ob Dunajski cesti. Prodaja tudi na obroke. Spe-cijalna mehanična delavnica.	932
Gradbeno podjetje INŽ. ARH.
JELENC & ŠLAJMER
v Mariboru
naznanja, da se preseli dne 1. aprila t. 1. v nove lastne pisarniške prostore v Vrazovi oziroma Miloš Ob i 1 ičevi ulici pri mestnem parku. — (Prejšnje skladišče g. stavb. Baltzerja).
Vabimo na izbiro n to na/cenejšo oblačilnlco
2a bližnjo spomlad
smo izdelali veliko zalogo
medevnih plaščev
za gospode In dame
Drago Gotup & Co^
Ljubljana, Mikloitteva cesta 14.16 — I. nadstropje
Kultura
Slovo od sveta
Govor »njega« v epilogu »Učlovečenja*, Reharjevega življenjskega misterija, ki ga danes prvič vprizori Narodno gledališče v Mariboru.
— Po poti stopam, na katero Se ni stopilo telo, na katero še ni zazrlo oko, prisluhnilo uho in kamor ne bo stopilo, ne bo zazrlo, ne bo prisluhnilo nikoli in nikdar.
In vse, kar so zakrivale stene, je jasno, razločno.
In kje daleč, neskončno daleč je svet, življenje in beganje malih, zaprtih v svoja lastna prstena telesa!
Iz višine zrem na vas in vidim: na prestolih sedite in si domišljate, da ste vladarji; zaklade čuvate in si domišljate, da ste bogati; modrost razsipate in mislite, da ste modrijani: brezmočni, ubogi, nevedni kakor prvi dan, kakor prvi hipi
Besede grizete, pike lovite in ne veste, da ste sami pike, neskončno majhne, komaj vidne!
Z napredkom se ponašate, z milimetrom poti, prehojenim v naporih tisočletij, neskončnih muk, žrtev, trpljenja nebroj generacij, milijonov in milijard.
Leta štejete, stoletja, tisočletja in ne veste, da je vse le en hip, eu sam, kratek in brezpomemben.
S	spoznanjem se hvalite, daleč od njega, večno enako, neizmerno.
Svojo nevednost čuvate strastno, ljubosumno, v večnem strahu, da je ne izgubite.
Za nesmisel se vojskujete, koljete, ubijate.
Domišljavi gradite mravljišča, majhna, neznatna.
V	napuhu ste veliki in mogočni, silni in slavni in ne vidite, ne veste, da ste le črvi, igračke temne, vam neznane usode, ležeče izven vas, daleč, nedosežno; nevidne sile, nikdar do-umljene, nikdar spoznane, ker preveč ozke so vaše lobanje, oklepajoče iskrice vesoljnega plamena, atome večnosti, nemočne v osamljenju — ker le združitev je sila in moč!
Žal mi vas je, vaših naporov, bolečin in gorja, bratje davni, daljni, ljudje; žal ob slovesu, ko se prelivam v večno celoto, v brezmejno vesoljstvo duha, na vekov veke blažen ...
Pismo iz Zagreba
Gledališče: »Trije mušketirji«
Pred dnevi so v Velikem Kazalištu prvič izvajali opereto »Trije mušketirji«, ki jo je po libretu Rudolfa Schanzerja in Ernesta Welischa »komponiral Ralph Benatzky. Opereta, ki temelji na sižeju istoimenskega Dumasovega romana, se odlikuje po resnem, nebanalnem' besedilu in dobri muziki, ki je eklektičnega značaja. Be-natzky je dogodke s tremi mušketirji, ki jih krije že prah treh stoletij, tako spretno poživil z momenti sodobne muzike, da ta njegov poizkus ustvaritve novega operetnega tipa zasluži mnogo več pažnje in spoštovanja kot ga običajno posvečamo eperetnim kičom, ki jih k nam eksportira inozemstvo.
Opereta zahteva v splošnem velik aparat, zato so operetnemu ansamblu priskočili še člani drame na pomoč. Tri mušketirje so igrali in peli T. Strozzi (D’Artagnan), M. Šepec (Aramis) in
D.	Debajič (Porthos). Igro je zrežiral A. Binički. Muzikalno partijo pa je naštudiral dirigent J. Jožefo vid.
Službene objave
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
C 59/31—1.
Oklic.
806
Tožeča stranka Kasančič Neža, posestnica na Gor. Orlah St. 4, je vložila proti toženi stranki Kasančič Anton, posestniku na Gor. Orlah, sedaj neznanega bivališča, radi Din 2558'— s prip. k opr. St. U 59/31 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 31. marca 1931 ob poldevetih pred tem sodiščem v izbi St. 2 razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Fridolin Benigetr, oficijal v Krškem, za skrbnika, ki jo bo zastopaj na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Krškem, dne 18. marca 1931.
$
A Vil 57/31-5.	809
Oklic,
*	katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči.
Letonja Marija, želarka v Pobrežju št. 133, je umrla dne 18. januarja 1931 in ni zapustila nobenega sporočila poslednje volje.
Je li kaj dedičev, sodišču ni znano.
Gosp. Butolin Karla, posestnika na Spodnjem Bregu št. 89, postavlja sodišče za skrbnika zapuščine.
Kdor hoče zahtevati zapuščino za s6, mora to v enem letu od danes naprej javiti sodišču in izikazati svojo ded insko pravico.
Po preteku tega roka se bo zapuščina, v kolikor so zahteve izkazane, izročila, v kolikor se to ni zgodilo, se bo državi v prid zasegla.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. VII.,
dne 21. marca 1931.
E 6/31—9.	'	81*2
Dražbeni oklic.
Dne 2 7. a p r i 1 a 1 9 3 1. o b desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sov-Jak, vi. št. 154.
Cenilna vrednost: 7217 Din 60 p; vrednost pritikline: 1434'00 Din; najmanjši po-nudek: 5708'— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gor. Radgoni, daie 24. marca 1931.
❖
A 28/31 —16.	811
Prostovoljna dražba nepremičnin.
Na predlog kuratorja zapuščine po Grosman Ani se prodajo na javni dražbi nepre-
mičnine, vi. štev. 107 k. o. Kadinci, obstoječe iz hiše štev. 39 s prešo in gospodarskim poslopjem, vrta, njive in vinograda v skupni izmeri 1 ha, 79 a im 15 m2 za izklicno ceno skupaj 21.645 Din dne 16. aprila 1931 dopoldne oh pol-enajstih pri podpisanemu sodišču.
Pogoji prodaje in plačila najvišjega po-nudka se smejo vpogledati pri tem sodišču v sobi št. 2 med uradnimi urami.
Okrajno sodišče t Gornji Radgoni, odd. I., dne 17. aprila 1931.
Vpisi ▼ zadružni register.
Vpisale so se nastopne zadruge:
297. Sedež: Škocijan pri Turjaku.
Dan vpisa: 10. marca 1931.
Besedilo:	Hranilnica	in posojilnica ▼
Škocjanu pri Turjaku, registrovana zadru-ga * neomejeno zavezo.
Obratni predmet:
Zadruga ima namen, razmere svojih članov v gmotnem oziru zboljšati; zlasti vzpodbujati varčnost in s svojim zadružnim kreditom preskrbovati svojim udom v gospodarstvu potrebna denarna sredstva.
Ta namen dosega zadruga s tem, da:
a) sprejema in obrestuje hranilne vloge ter vloge v tekočem računu:
b) si pridobiva nadaljnja denarna sredstva, kolikor so za dosego zadružnega smotra potrebna, s svojim zadružnim kreditom, v prvi vrsti pri Zadružni zvezi v Ljubljani;
c) daje svojim članom posojila;
d) oskrbuje svojim članom inkaso.
Zadružna pogodba (Statut) z dne 23. II.
1931.
Oznanila se izvršujejo po v uradnici nabitem naznanilu in po razpisu v glasilu >Narodni gospodar« ali z oklicem pred župno cerkvijo v Škocjanu pri Turjaku.
Načel st vo obstoji iz načelnika in šest odbornikov.
Člani načelstva so:
Zupančič Ivan, župnik, Škocijan, načelnik,
Marolt Anton, posestnik, Staro apno 5,
Gregorič Jože, posestnik, M. Lipi jene 1.
Mencin Jakob, posestnik, Rožnik 16
Zabukovec Franc, pos. in mlinar, Cetež štev. 6,
Okorn Anton, posestnik in mlinar, M. Ločnik 11,
Kaplan Matija, posestnik, M. Osovnik 7.
Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje za njo na ta način, da se podpišeta dva člana načelstva pod zadružno tvrdko. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. marca 1931.
(Firm. 242/31 - Zadr. IX. 269/1.)
*
298. Sedež: Ljubljani.
Dan vpisa: 16. marca 1931.
Besedilo:	Perutninarska registrovana
zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Namen zadruge je:
1. Širiti rejo čistokrvne perutnine, predvsem rjave štajerske pasme, potoni selekcije po poslovniku, ki ga izda načelstvo zadruge.
2. Prodaja valilnib jajc, jajc /.a kuho, klavne perutnine in plemenskih živali zadružnikov.
Razstav«, sodobnega madžarskega slikarstva.
Šest madžarskih slikarjev, Članov budimpe-Stanskega umetniškega društva »Munkaesy«, Ar-pad Bardocz, Bela Ivanyi Griinwald, Gusztav Magyar Mannheimer, Lajos Mark, Dezsii Pecsi Pilch in Gyula Rudnay, se je po beograjski razstavi sodobnega madžarskega slikarstva odločilo, da prirede razstavo tudi v Zagrebu. Razstava pri Ullrichu obsega okrog 60 platen, od katerih pa niti eno ne nosi znaka sodobnosti na sebi. Morda je bil ta način slikanja sodoben pred 20 leti, danes pa, ko so poti modernega slikarstva usmerjene na čim večjo enostavnost forme in na profinjen in poglobljen izraz vsebine, delujejo vse te madžarske krajine, portreti in tihožitja ko zapuščene podobe v kakšni provincijalni galeriji.
Izmed te šestorice je Gyula Rudnay kvantitativno, kakor tudi kvalitativno vsekakor najmočnejši in sodobnemu pojmovanju likovnega izraza nemara najbližji. Živi s svojo zemljo in komponira vgeskoz domače sižeje (Prošt en j e, Konji, Cigani, Večerja, itd.). Kolorit mu je močan, zamolkel, včasih, zlasti v krajinah (V gozdu, Na robu gozda) uprav boeklinsko melanholičen.
Bela Ivanyi Griinwald ne zasluži tistega slovesa. ki ga ima doma in v svetu. Njegove krajine so nekam šablonske, slikane sicer tehnično še dovolj spretno in dobro, toda brez velikih občutkov. Nekoliko bolj sveže in živahneje delujeta sliki Drevo v cvetju in Cesta na vasi, ki po svoji barvni intonaciji z daljave spominja na Jakopiča.
Dezsii Pecsi Pilch slika v nekakšni dekorativni grafični maniri, ki učinkuje z neko neresnobo in lahkomišeljnostjo.
Salonsko osladni so portreti Lajosa Marka, prav tako tudi pasteli Arpada Bardom, ki je na razstavi najslabši.
Prepričan sem, da imajo Madžari mnogo boljših slikarjev, ki bi z večjo upravičenostjo in z
večjim uspehom demonstrirali sodobno madžarsko slikarstvo ko ta šestorica senilnih peštan-skih profesorjev.
Razstava Rudolfa Fraisa
V	Umetniškem paviljonu je akad. kipar in slikar Rudolf Frais priredil kolektivno razstavo risb, slik in skulptur. O razstavi se ne izplača izpregovoriti niti besede, ker je diletantizem najhujše vrste, interesantnejše je vprašanje, po Čigavi zaslugi in prizadevanju so se Rudolfu Fraisu odprla vrata v Umetniški paviljon, ki ga sedaj s svojo »umetnostjo« oskrunja.
Fr. U.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Sobota, 28. marca: Zaprto (generalka).
Nenedlja, 29. marca: »Pri belem konjičku«, pre-mijera. Izven.
Opera.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Sobota, 28. marca: »Dijak prosjak«. Red A. Nedelja, 29. marca: »Cosi fan tutte«. Mozartova proslava. Gostuje g. Julij Betetto. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER
Začetek ob 20'15.
Sobota, 28. marca: »Revna kot cerkvena miš«.
Zadnjič v sezoni.
Nedelja, 29. marca: »Glavni dobitek«. Gostovanje odra »Zveze kulturnih društev«.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Sobota, 28. marca ob 20. uri: »Učlovečenje« ab. B. Prernijera.
Nedelja, 29. marca ob 20. uri: »Prodana nevesta«. Gostovanje članov beograjske opere ge. Žal udov e in gospoda Knfttla.
3. Nabava plemenske perutnine za zadružnike, kakor tudi perutninarskih potrebščin, krme, valilnikov in raznega orodja, sploh vseh predmetov, ki so potrebni članom pri reju perutnine.
4. Izvedba kontrole nad rejo čistokrvne perutnine.
5. Ustanovitev zadružne rejske postaje, ureditev naprave za pimoiovanje krme, mletih kosti in sušenja krvi.
6. Širiti zanimanje za rejo čistokrvne perutnine potom člankov v časopisju, predavanj, tečajev in razstav.
7. Ustanavljanje perutninarskih zavodov in soloh podjetij, ki so potrebna za razvoj perutninarstva.
Zadružna pogodba (Statut) z dne 18. decembra 1930.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z hkratnim zneskom istih.
Oznanila se izvršujejo po objavah v uradnem listu Dravske banovine.
Načelstvo obstoji iz 7 članov.
Člani načelstva so: Josip Klemenčič, še! prometa poštne hranilnice v p., Ljubljana, Malvina Golob, posestnica, Lesno Brdo, pošta vrhnika, Jaka Seher, železniški uradnik, Višnja gora, dr. Andrej Jenko okrožni zdravnik, Št. Vid pri Stični, Fran Novak, posestnik, Notranje gorice, Alojzij Vavpotič, posestnik in tovarnar, šmarca pri Kamniku, dr. Anton Milavec, posestnik, Ljubljana.
Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje za njo na ta način, da se pod zadružno firmo, pisano ali odtisnjeno, podpišeta predsednik ali podpredsednik z enim članom načelstva ali predsednik odnosno podpredsednik in zadružni uradnik s pooblastilom. Deželno kot trgovsko sodišče t Ljubljani, odd. III., dne 14. marca 1931.
(Firm 252/31 — Zadr. IX 272/1.)
Konkurzni razglasi
Sa 12/31-2.	810
299.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imo-vini dolžnikov Pušnik Lenarta in Antonije, posetnikov in gostilničarjev v Vuzenici.
Poravnalni sodnik Cerček Janko, starešina okrajnega sodišča v Marenbergu. Poravnalni upravitelj Kolšek Avgust, javni notar v Marenbergu.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, dne 2 9. aprila 1931 ob devetih. Rok za ogla site v do 2 4. aprila. 1931. pri okrajnem sodišču v Marenbergu.
Okrožno sodišče v Mariboru,
dne 21. marca 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Št. 242/1931—1—pers.	807
Razpis.
Pri mestnem gradbenem uradu je popol-niti mesto gradbenega inženirja.
Pogoji so sledeči: a) državljanstvo kraljevine Jugoslavije,
b) starost nad 18 in pod 40 let,
c) z uspehom dovršen popolni študij na tehnični visoki šoli (gradbena stroka) z vsemi teoretičnimi in praktičnimi izpiti.
Piravilne, z vsemi potrebnimi dokazili opremljene prošnje je vložiti najkesneje do 7. aprila 1931 pri predsedstvu mestnega načelstva (personalni referent).
Mestno načelstvo v Ljubljani,
dne 23. marca 1931.
*
776
Razpis.
Krajevni šolski odbor t Zapotoku, pošta Turjak, občina Želimlje, razpisuje pri gradbi nove enorazredne šole v Zapotoku
zidarska, tesarska in kleparska dela in sicer s pridržkom, da odda ta dela skupno ali posamezno in ne glede na najnižjo ponudbo. Načrt in stroškovnik so na vpogled proti odškodnini Din 20*— pri podpisanem kraj. šolskem odboru od dne 28. marca 1.1. dalje. Ponudbe je vložiti do dne 11. aprila t. 1. do 12. ure.
Krajevni šolski odbor v Zapotoku, p. Turjak
dne 23. marca 1931.
Razne objave
808
Vabilo na redni občni zbor,
ki ga bo imela Lesna ind. d. d. »Drava« v Mariboru dne 18. aprila 1931. ob 15*15 uri v pisarni svojega podjetjj* v Mariboru, Meljska e. 91,
s sledečim
dnevnim redom:
1. ugotovitev sklepčnosti; 2. poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1930. in predložitev računskih zaključkov; 3. poročilo nadzorstvenega sveta; 4. sklepanje o odobritvi poročila upravnega sveta in računskih zaključkov in o razrešnici upravnemu in nadzorstvenemu svetu; 5. volitev nadzorstvenega sveta za poslovno leto 1931;
6.	izprememba pravil; 7. slučajnosti.
Pripomba: Po § 10. pravil družbe daje posest 10 starih ali ene združene delnice pravico do enega glasu. Delnioe, ki upravičujejo glasovanje, se morajo založiti vsaj štiri dni pred občnim zborom v pisarni družbe v Mariboru, Meljska c. 91, ali pri Ljubljanski kreditni banki, podružnici v Mariboru.
Upravni svet.
*
807
Objava.
Izgubil sem vozno dopustilo, izdano mi od policijske direkcije v Ljubljani v letu 1925. in ga proglašam za neveljavno.
Karl Pollak, s. r.
*
815
Objava.
Izgubil sem legitimacijo medicinske fakultete univerze v Ljubljani na ime: Šerko Alfred, rodom iz Miincbena. Proglašam jo za neveljavno.
Šerko Alfred, s* r.
*
8ie
* Objava.
Izgubil sem akademsko legitimacijo medicinske fakultete univerze v Ljubljani na ime: Verbič Franc, rodom iz Ljubljane.
Proglašam jo za neveljavno.
Verbič Franc, ». r.
Stran 8
JUGOSLOVAN
Sobota, 28. marca
Sl
€. SW. 8emarq«e:	52
Pcf nazaj
Roman
(Copyright by I\l, Feaiure Symlicate.
Ponatis, ludi v izvlečku, prepovedan.)
»Mar hočete postati taki, kot je naš Hollermann
—	ali davčni tajniki? —« je dejal Karol, »iz te moke ne bo več kruha, kaj? Samo centimeter kupčije je boljši ko kilometer izobrazbe. Dovolj dolgo sem sedel zunaj v blatu — zdaj me ne dobe več v pisarne in v urade — nekaj hočem imeti vendar od življenja!«
»če boš imel vedno dovolj konjaka, bo že to nekaj velikanskega,« je menil Willy poželjivo.
»Otroci, odžagajte tudi vi,« je svetoval Karol, »kaj pa hočete v tisti beznici?«
»Bog,« je odvrnil Willy, »nesmisel je res, to je gotovo. Toda pred nami je samo še par mesecev do izpitov, škoda bi bila vendar, če ne bi vzdržali do konca. Pozneje se še vedno lahko premislimo —« Karol je rezal ovojni papir in posmehljivo gledal Willyja.
»Le pazi, na ta način boš imel vedno par mesecev, katerih je škoda, — končno boš pa star mož —« Willy se je režal. »Ti boš pa na koncu skrahiral, le pazi.« Karol se je branil. Ludvik je vstal. »Kaj pa pravi k vsemu temu tvoj oče?«
Karol se je smejal. »Kar menijo taki starejši,
boječi ljudje, tega človek ne sme resno jemati. Starši vedno pozabljajo, da smo bili vojaki.«
»Kaj pa bi postal, če ne bi bil vojak?« sem ga vprašal.
»Najbrže knjigo tržeč — jaz osel —« je odgovoril Karol.
4.
Na Willyja je Karlova odločitev zelo vplivala. Predlagal nam je, da naj pustimo vso kramo pri miru in naj stvari odločno zagrabimo tamkaj, kjer se dajo zagrabiti.
Najlažji užitek življenja je pri žretju. Zato smo sklenili, da bomo začeli hoditi na »bero«. Na karte smo dobivali tedensko za eno osebo 250 gramov mesa, 20 gramov surovega masla, 50 gramov margarina, 100 gramov kaše in nekaj kruha. Tega se ne more noben človek nasititi.
že zvečer in ponoči so se zbirali »verižniki« na kolodvoru z namenom, odpeljati se v vasi zgodaj zjutraj. Sklenili smo, da se odpeljemo s prvim vlakom, da nas ne bodo drugi prehiteli.
Siva beda je čepela čemerno v oddelku voza, ko smo se odpeljali. Poiskali smo si precej oddaljen kraj, kjer smo se porazdelili po dva in dva skupaj, da bi bolj sistematično kosili. Saj smo bili navajeni hoditi na patrulje.
Z Albertom sva bila skupaj. Prišla sva na veliko dvorišče, kjer se je kadilo iz kupa gnoja. V hlevu so stale krave v dolgih vrstah. Objel naju je topel duh po hlevu in mleku. Kokoši so kokodakale. Po-
željivo sva jih gledala, toda premagala sva se, ker so bili na skednju ljudje. Pozdravila sva. Nihče se ni brigal za naju. Obstala sva. Neka ženska je zavpila: »Prekleta berača, zgubita se.«
Naslednje dvorišče. Kmet je stal ravno pred vrati. Oblečen je bil v dolg vojaški plašč, pokal je z bičem in dejal: »Vesta, koliko jih je bilo že pred vama tu? En tucat.« Začudila sva se, saj smo se odpeljali vendar s prvim vlakom. Oni so prišli gotovo že zvečer in prenočili po kozolcih ali na prostem. »Vesta, koliko jih pride včasih na en dan?« je izpraševal kmet dalje.
»Do sto jih pride. Kaj naj počnemo?«
To sva uvidela. Kmetov pogled se je vpičil v Albertovo uniformo. »Flandrija?« je vprašal. »Flandrija,« je odvrnil Albert. »Tudi jaz,« je dejal, šel noter in prinesel vsakemu dve jajci. Brskala sva po svojih listnicah, on je pa odmajal z glavo. »Le pustita, pojde tudi tako.«
»Hvala, tovariš.«
»Ni treba. Toda ne pripovedujta nikomur, ker drugače bom imel jutri tu pol Nemčije.«
Nizka hiša. Neka žena stoji ob pralnem koritu. »Ničesar nimamo, sami si moramo priboriti kaj od kmetov.« Videlo se je, da je tako. Albertu so pa jajca pokazala neko smer. »Ali ni vašega moža doma?« je vprašal. »Padel je,« je "odgovorila žena in prala naprej. Na stopnicah pred hišnimi vrati je čepela majhna deklica v plavem katunastem predpasniku. S prsti je dregala v nos.
Sir Malcolm Campbell išče zaklade Sloviti angleški dirkač sir Malcolm Campbell, ki si je pridobil nedavno rekord v hitri vožnji z avtomobilom, pojde vsak čas na ladji »Sonia II« na Kokos-ke otoke, kjer bo iskal ogromni zlati zaklad, ki tto ga tam zagrebli za časa juž-no-ainerišldli bojev za neodvisnost.
Kag jje »Shugar-Dadjiy«?
Dopisnik lista »Frankfurter-Zeitung« poroča svojemu listu iz Newyorka:
»Ko sem prvič večerjal v družbi svojih prijateljev v podzemni restavraciji nekega velikega hotela, sem se začudil, da večerjajo v družbi elegantnih starejših mož same lepe, mlade ženske. Moji prijatelji so mi povedali, da so ti priletni možakarji »Shugar-Daddies«; to so večinoma bogati starejši ljudje, ki vodijo v družbo mlada dekleta, da jih dekleta kratkočasijo in zabavajo, zato pa jih možje bogato podpirajo. Priletnim možem pravijo »Shugar-Daddies«, mladenkam pa »Gold-diggers« (kopalke zlata). O teh razmerah piše pisatelj O. O. M’ Intyre tako-le:
»Mnogo je mladih deklet v Newyorku, ki hočejo elegantno živeti na najlažji način, a pri vsem tem ostanejo dostojna. Ljudje jih imajo sicer za »prijateljice« starejših gospodov, v resnici pa so samo njihove tovarišice, katerim preganjajo dolgčas. Dekleta hočejo pač živeti, samotarji pa si želijo družbe. Kot odškodnino za tovarišijo dobivajo dekleta stalne plače kot strojepiske ali tajnice. Obiskujejo gledališča, kavarne ali restavracije, ves ostali čas pa lahko delajo, kar se jim ljubi.
Priletni vdovci ali samci pa so zelo ponosni, da se lahko kažejo v družbi mladih deklet. Neki vdovec, silno bogat človek, ima najeta kar tri dekleta, da ga kratkočasijo in mu delajo družbo, veljajo ga pa dekleta na leto nad 30 tisoč dolarjev.«
Tudi pasijonske igre se izplačajo
Odbor, ki prireja znane »pasijonske igre« v Oberammergau-u, je objavil obračun o uspehu pasi jonskih iger za 'leto 1930. Obračun izkazuje 7,056.250 zlatih mark dohodkov in stroškov. Vstopnic so prodali za 4,993.844 mark, med izdatki pa je največja številka 1,085.615 mark za opremo iger. Igralcem so izplačal! skupa' 2,284.612 mark nagrad.
Iz čistega dobička so dali za prezidavo gle dališča za vaje 50.000 mark, za občinska javna dela 50.000 mark, za podporo industriji in obrti 20.000 mark, za novo šolsko poslopje 100.000
mark, za dvig tujskega prometa 50.000 mark, za bolnišnico 20.000 mark, za pospeševanje kmetijstva 15.000 mark, y občinsko blagajno pa dali 150.000 mark. Za vse sotrudnike je odbor tudi plačal vse davke. Če pa priračunamo k tem dohodkom še svote, ki jih je dobila železnica in pa kar so zaslužili gostilničarji in tisti, ki oddajajo prenočišča, vidimo, da so pasi-onske igre za Oberammergau res velikega gospodarskega pomena.
Kraljica lepote« — morilka svojega čestilca
Pariške »kraljice lepote« so zelo bojevite ženske, zlasti če imajo smolo v svojih srčnih zadevah. Tako je »kraljica lepote« za leto 1030. bila nedavno obsojena na 100 frankov globe, ker je dejansko napadla svojega nezvestega oboževalca. Še hujša pa je bila »kraljica lepote« za leto 1929.
V to žensko se je bil zagledal neki bogati trgovec z diamanti. Prijateljstvo pa ni dolgo trajalo in trgovec je hotel svojo »kraljico« na lepem odpraviti z 20.000 franki odškodnine. Ženski pa se je zdelo to premalo in je zahte-
vala 200.000 frankov. Najprej je jokala in prosila; ko pa solze niso nič pomagale, je poskusila z grožnjami. Nekega jutra je namreč poklicala svojega čestilca na telefon in mu povedala, »da je bila neka ženska, ki je svojega moža zaradi nezvestobe umorila, od porotnikov oproščena«. Trgovec pa te povesti ni hotel poslušati in je slušalko obesil in odšel. Razjarjena »kraljica lepote« je pa odšla v trgovino z orožjem, tam si je kupila revolver in je trgovca ustrelila na cesti v hrbet. Trgovec je bil zadet v srce in je obležal na mestu mrtev.
»Kraljica lepote« pa se bo morala zagovarjati pred sodiščem zaradi izsiljevanja in zavratnega umora.
Sadje v tabletah
»Prager Tagblatt« poroča: Samo v Nemčiji se pokvari na leto za več kot 300 milijonov zlatih mark sadja. Sedaj pa je berlinski iuženjer Karol Hezsel iznašel način, po katerem se da sadje na razmeroma priprost način v nekaj minutah predelati v »sadni prašek« in sicer brez sušenja ali zmrzavanja in brez vsakih kemičnih primesi. Sadni sladkor se kristalizira in ravno
Bodoča vojna na morju
Slika kaže prizor iz zadnjih angleških pomorskih vaj pri Gibraltarju. Moštvo pri topovih nosi maske, da je zavarovano pred strupenimi strupi.
tako ostanejo tudi ohranjene vse druge redilne stvari v sadju. Po tem načinu se da predelati in ohraniti vsako sadje.
Dvanajst let privezana v hlevu
Neki trgovski potnik iz Pariza je nedavno našel v mestecu Viouville blizu Reimsa v nekem kmečkem hlevu za steber privezano žensko, ki je ob njegovem vstopu v hlev tako zakričala, da je potnik pobegnil od strahu iz hleva.
Potnik je zadevo takoj javil orožnikom in tl so ugotovili, da je ženska prebila v hlevu že 12 let.
Leta 1919. je živela v Viouville-u vdova Fla-gout-Connet s svojim sinom Marcelom in s svojo sinaho Melo Connet, ki je bila tedaj stara 28 let. Ta je po svojem prvem možu podedovala premoženje, ki ji jo »eslo 18.000 frankov na leto. Tega denarja pa sta se polakom-nila vdova Flagout in njen sin in sta zaprla nesrečno ženo v hlev, kjer sta jo privezala za statev in je nista celih 12 let izpustila iz hleva.
Trgovski potnik iz Pariza, je zločin odkril čisto slučajno. Mož prodaja perilo in je obiskal tudi vdovo Flagout. Ker te ni bilo v hiši, je odšel v hlev, če je morebiti tam. Cim pa je vstopil, je ves preplašen odskočil, ko je zagledal v nekem kolu za statev privezano malo žensko postavo. Potnik je takoj odšel na orožniško postajo stvar prijavit.
Nekaj minut pozneje so orožniki že zaprli lakomno vdovo in njenega sina. Pri preiskavi so ugotovili, da je zločin odkril že pred 2 leti neki kmet Ballot, toda tega je vdova podkupila, da je molčal.
Ubogo žensko so prepeljali v bolnico, vdovo in njenega sina pa so komaj ubranili pred razjarjeno množico, ki je hotela oba linčati.
Zopet rekord
Nezgoda italijanskih letalcev
Te dni so potegnili iz morja letalo »Savoda 64«, s katerim je padel v morje italijanski letalski
polkovnik Maddalena.
Nov svetovni rekord je dosegel gospod Voltaire. To pa ni tisti znani francoski filozof, pesnik in satirik Voltaire, ampak neki drugi Voltaire, ki bo v današnji dobi bedastih »rekordov« kmalu postal mnogo slavnejši kakor njegov znamenit prednik istega imena.
Moderni gospod Voltaire jo namreč jako dober telovadec in človek silne energije. Ta mož je že nekega dne zagrabil desko, z desko vred je splezal na drevo in tam je presedel na deski celih 52 dni. Sedaj pa upa, da ga bodo v Nevv-yorku slovesno sprejeli, da ga bo pozdravil na kolodvoru sam gospod župan, občina pa da mu bo priredila sijajno večerjo...
Pisatelj — »kralj«
Angleški pisatelj Co\vpton Mackenzie je srečen lastnik nekega otoka v bližini angleške obale. Otok se imenuje Zethou. Otok meri okoli 290 kvadratnih kilometrov. Na tem otoku vlada naravnost krasno živlenje: davka ne poznajo, življenje je silno po ceni, rib jo dovolj, južnega sadja pa še več. Podnebje je namreč na tem otoku tako milo, da rastejo tam tudi tro-pične rastline. Otok se dviga nad morsko gladino okoli 80 metrov visoko, odkoder se odpira človeku eden najlepših razgledov na morje in na bližnjo angleško obalo. Sredi vse naravne krasote pa se dviga dvor »kralja otoka«, pesnika Mackenzie-ja, ki živi tu kot velik gospod in dela, kar hoče.
Za kratek čas
»Gospod urednik, ali morate res vse prebrati, kar stoji v vašem listu?«
»A, kaj — če bi bilo le to! Ampak jaz moram prebirati tudi vse to, kar ne pride v list!« ¥
»Moja žena je prej vedno pela in igrala na klavir. Odkar pa ima otroka, nič več ne poje in ne igra.«
»Da, da — otroci so res božji blagoslov!«
Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulica 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Miliilek. - Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Ko/man. Vsi v Ljubljani.