24465 ' LAKELAND B[,VD, EUCLID,OHIO 23

OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
NEODV'i
vol. xxxii.,— leto xxxii.
Novi grobovi
EQUALITY
DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
ueveland, OHIO, wednesday (sreda), FEBRUARY 9, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 28
SOVJETI ZAHTEVAJOČ Z. D. RAZKRIJEJO ŠTEVILO A BOMB
terezija kocjancič
Kot smo. poročali včeraj, je po kratki bolezni umrla v Woman's bolnišnici poznana Te-^®zija Kocjančič, rojena Mra-'^or, stara 81 let, stanujoča pri hčeri na 165 E. 212 St., Euclid, O- Doma je bila iz Nove vasi, fara Bloke pri Rakeku, odkoder je prišla v Ameriko pred več kot 48 leti. Bila je članica društva sv. Vida št. 25 KSKJ in Podr. št. 25SŽZ. Družina je pred leti živela na E. 66 St.
Tukaj zapušča soproga Antona, hčer Mrs. Rose Fifolt in dva Vnuka. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:45 uri iz Joseph žele in sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida ob 9:30 uri in
i^ato na pokopališče Calvary.
#
frances koplan
Včeraj popoldne je preminila v Ingleside bolnišnici Frances Koplan, rojena Merhar. Zadnji petek je bila stara 64 let ter je dolgo let živela na 1366 E. 41 St. Bolehala je zadnjih 10 let. Doma je bila iz Prigorice pri Ribnici, odkoder je prišla v Ameriko pred 45 leti. Bila je članica društva Lipa št. 129 SNPJ in društva sv. Nikola
hbz.
Tukaj zapušča pet sinov: Jo-seph M., Frank A., Henry J., Anthony J. in Stanley L. ter Vnuke. Soprog je umrl pred devetimi leti. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 10. uri iz Mc-Ginty pogrebnega zavoda, 8112 Superior Ave., v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. in St. Clair Ave.
ter nato na pokopališče Calvary,
#
Andrej bajt
Kot smo včeraj poročali, je preminil Andrej Bajt, stanujoč 5604 Carry Ave. Doma je bil Vasi Unec pri Rakeku, odko-je prišel v Ameriko leta 1893. Star je bil 82 let. Delal je ^č kot 40 let pri American Steel Wire Co. (dratovni), ter je šel v Penzijon leta 1936. Pri delu je ^ed leti zgubil del desne noge.
olehal je* od časa do časa ter je bil od mrtvouda zadet trikrat ekom leta in pol. Bil je član ^štva Dvor Baraga, št. 1317 Op in društva Janeza Krstni
St. 37 ABZ.
Tukaj zapušča soprogo Anno, rojeno Meden, doma iz Cerknipe, Sedem otrok: Frank, Anton, J? n, Mrs. Anna Jezerinac, Mrs. , Beck, Louis in Mrs. Jean-e Jezerinac, šest vnukov, bra-гапса Andreja Bajt, sestrično rs. Caroline Gabrenja, nečaki-Je in nečake.' Sin Andrej je 1932, sin Joseph pa leta
Pogreb se bo vršil v petek zju-sin^ 10.30 uri iz A. Grdina in g pogrebnega zavoda, 1053 ђд. ^ St., v cerkev sv. Vida in ® na pokopališče Calvary.
^orbe v indoneziji
® Nadaljujejo
BATAVIA, 7. feb.—Nizozem Vojaška komanda je danes
LAKE SUCCESS, 8. feb.—Sovjetska zveza je danes predložila resolucijo Varnostnemu svetu Združenih narodov, s katero zahteva, da Zedinjene države do 31. marca razkrijejo število atomskih bomb, ki jih imajo v zalogi.
Sovjetska resolucija je tudi*"
močno udarila po snovani Sever-no-atlantski vojaški zvezi.
Predsednik Varnostnega sveta je preložil sejo do prihodnjega četrtka, ko se bodo začele diskusije o sovjetski resoluciji.
Dva predloga Sovjetske zveze,
ki sta bila v zvezi z istimi vprašanji, sta bila poražena na Generalni skupščini Združenih narodov v Parizu. Takrat je sovjetski delegat Jakob Malik zahteval prepoved uporabe atomskega orožja in znižanja oboroženih si petih velikih sil za eno tretjino.
Ameriški delegat se zoperstavlja resoluciji
Ameriški delegat Warren Austin je v zvezi s sovjetskim predlogom za razkritje podatkov o oboroženju z atomskimi jombami izjavil, da sovjetski delegat ni ničesar omenil, če je Dripravljen razkriti "učinkovitost oboroženih sil svoje velike dežele."
Sovjetska zveza je z današnjo resolucijo prvič sprožila vprašanje Severno-atlantske zveze, ki jo organizirajo Zedinjene države. V resoluciji je opozorila na nedavno ustvarjanje bloka držav, ki ga vodijo agresivni krogi neke velike sile s ciljem, da svojo agresivno politiko vsilijo drugim državam, razširjajo produkcijo orožja in za te agresivne namene gradijo na vseh krajih sveta letalske in mornariške baze, "ki se jih ne more več opravičiti z obrambenimi interesi teh dežel."
ska Uradno'
on •	da se vojaške
proti Indonezijcem na 80 nadaljujejo, na Javi pa , orbe proti "gerilcem vedno uspešne."
so v poročilu na 297*^^''.	v borbah zgubili
t)j>	zgube Indonezijcev
da so bile "težke."
SLOVENSKA MLADINA V AMERIKI ZA DOMOVINO SVOJIH STARŠEV
Tovariš Ludvik Medvešček iz Žabje vasi pri Novem mestu nam je poslal tole poročilo:
"V mesecu novembru je aktivna narodna delavka in napredna slovenska žena Josipina Tratnik iz Clevelanda, O., poslala v imenu krožka št. 2 Slovenske narodne podporne jednote Ludviku Medveščku paket. Članice omenjenega krožka so pripravile vse potrebno za novorojenčka. To so namenile poslati v domovino svojih staršev kaki revni materi za njeno dete. Nad tem otrokom bi imel krožek nekak patronat.
"Vse, kar je poslano v paketu, so naredile slovenske deklice v starosti od 10 do 14 let. Krožek je dobil prvo nagrado za to svoje delo na razstavi ob narodnem dnevu SNPJ v mestu Milwaukee, Wis."
To poročilo kaže, da se naši ljudje v Ameriki še vedno živo zanimajo za našo novo Jugoslavijo ter ji želijo vsestranski napredek.
Po "Slorensk.vm Poročevalcu"
LOUIS ADAMIČ PRISPEL V BEOGRAD
Beograd, 16. jan.—V četrtek Dopoldne je prišel na obisk v našo državo znani ameriški pisec in publicist Louis Adaniič. Na zemunskem letališču so gosta sprejeli član Politbiroja CK KPJ Boris Kidrič, pomočnik ministra za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler, direktor direkcije za informacije Federativne ljudske republike Jugoslavije Vladimir Dedijer, predsednik Zveze književnikov Jugoslavije Ivo Andrić, predsednik Zveze novi narjev Jugoslavije Dušan Timo-tijević in večje število naših književnih delavcev in časnikarjev. ("Ljudska pravica ")
KITAJSKI DIJAK USTRELJEN ZA "VZGLED"
NANKING, 8. feb. — Kitajski nacionalisti so danes pred gledališčem in v navzočnosti množice Kitajcev ustrelili nekega dijaka, ki je baje netil nemire.
INDUSTRIALCI PODPIRAJO TRUMANOV PROGRAM
WASHINGTON, 8. feb.—The National Association of Manufacturers je danes ponudilo svojo strokovno znanje, kot pomoč predsednikovemu programu za razvoj zaostalih področij sveta.
VELIK PROBLEM NI RUSIJA. PRAVI VERSKI PREDAVATELJ
Včeraj se je v hotelu "Cleveland" začela konferenca delegat6v državnega "Missions Councila of the Congregational Christian Church". Prvi govornik je b i 1 tajnik za mednarodne odnošaje te verske ločine Herman F. Reissig, ki je izjavil, da "največje vprašanje na svetu ni Rusija.",
"Največji problem je osamosvojitev več kot dve tretjini prebivalcev sveta, ki so slabo hranjeni, slabo oblečeni in nimajo primernih stanovanj. Nekateri teh prebivalcev se nahajajo v Zedinjenih državah", je rekel Reissig in v zvezi z "nekaterimi" prebivalci v naši deželi pojasnil:
"Mogoče je, da niso slabo hranjeni, toda trpijo od zavesti globoke negotovosti. Najmanjše številke o padajoči zaposlenosti, jim vlivajo strah. Radi tega se jih mora prišteti velikemu številu prebivalcev na celem svetu, katerih usoda je nedvomno neznosna.
"Velike množice, katere trpe radi mraza, ne zanima mrzla vojna. Sto milionom je strah pred lakoto bolj za-tiralen, kot pa strah pred Rusijo. Oni ne vprašajo: 'Kaj se lahko stori, da se ustavi Rusijo?' Oni povprašujejo: 'Kaj se lahko stori, da se ustavi lakoto, bolezen in strah pred brvyposelno-stjo?' "
Reissig je v svojem govoru opomnil, da se komunizma ne bo ustavilo tudi če se gradi jeze proti Rusiji. Rekel je:
"Naša glavna naloga in cilj je, da osvobodimo ljudstva širom celega sveta od plemenske diskriminacije, imperialističnega izkorišče-vanja, ekonomske negotovosti in bede, v kateri še vedno živijo milijoni." '
Prispevki za streptomycin"
Mr. Joseph F. Durn, tajnik Dodružnice št. 48 Sansa, poroča, da so pri podružnici prispevali za zdravilo "streptomycin" za staro domovino, sledeči: Mr. in Mrs. Anton Mrak, $10 v spomin pokojnega Matija Hiti; Mr. Primož Perko, $10; Mrs. Angela Siskovič, $10; Mr. Joseph Mik-lavčič, $5 v spomin pokojne Marion Demšar, ki je umrla v Presto, Pa., ter Mr. in Mrs. Louis Lamuth, $1 v spomin pokojnega Matija Hiti.
V našem uradu pa smo prejeli v tp svrho prispevke od sledečih; Mr. Frank Vrček, ki vodi čistilnico oblek na 15180 Broadway, $5 ter Mrs. Elizabeth Krancevič, 1384 E. 66 St., $2.
Vsem darovalcem v to človekoljubno svrho izrekamo iskre no zahvalo!
$5,000,000 ZA POBIJANJE SRČNE BOLEZNI
NEW YORK, 7. feb. — The American Heart Association je danes začela s kampanjo, da se zbere $5,000,000 za pobijanje srčne* bolezni, od katere največ umirajo Američani.
Kampanja bo trajala do 28. feb. Nabrani denar bo šel za raziskovanje srčne bolezni, javno in profesionalno izobrazbo in lokalne podpore.
Novi uradniki
Na letni seji pevskega zbora "Jadran" so bili izvoljeni slede či uradniki: Loe Wolf, predsednik; Frank Kosic, podpredsednik; .Frank Bittenc, 200'!: Nelawood Dr., tajnik; Wilma Glazar, zapisnikarica; nadzorniki: Fred Cesnik, Tony Prime in Peter Tomšič, publicijski odbor: Wilma Glazar, Irene Vid rih in Frances Godnjavec, pevo vodja Vladimir Maleckar, pia ^list Reggie Resnik, arhivarca Florence Unetic.
Zbor je obenem določil prispe vati $50 podružnici št. 48 Sans ter je vedno pripravljen pomagati kjerkoli je treba za napre dek in uspeh naroda. Pevske vaje se vršijo vsako sredo zvečer od 8. do 10. ure v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Jutri bo ob delo 800 delavcev NYC v Collinwoodu
Jutri, v četrtek, bo odpuščenih na collinwoodskih yardih New York Central Sistema 800 delavcev uposlenih v poslopjih za locomotive.
Pretekli petek je družba od-Dustila 160 delavcev, ki so bili uposleni v popravljalnicah lokomotiv. V Collinwoodu odpuščeni delavci pa so le del 3,400 delavcev uposlenih v Ohiju in New Yorku, ki so "začasno layoffa-ni."
Družba je kot vzrok odslav-janju delavcev navedla pomanjkanje dohodkov. Železniški tovorni promet je za 30 odstotkov nižje od lanskega.
V delavnicah West Albany, N. Y., bo v četrtek odpuščenih ,400 delavcev, zadnji teden pa jih je že bilo odpuščenih 370. "opravljalnice lokomotiv East Buffalo, N. Y., bodo zaprte za nedoločeno dobo. To pomeni, da 30 nadaljnih 768 delavcev, vključno nadzornikov in uradnikov, brez dela. Zadnji teden jih je bilo odpuščenih blizu 100.
kitajski komunisti se pripravljajo
MOSKOVSKA "PRAVDA" O STANJU V NEW YORKU
MOSKVA, 8. feb. — Glasilo sovjetske komunistične stranke Pravda" je danes priobčilo na prvi strani ne preveč obetajoča poročila o stanju v New Yorku.
Poročila je poslala časnikarska agencija "Tass" in sicer ekonomskem položaju. Med ostalim je rečeno, da brezposelnost narašča, mezde padajo, cene na drobno so nižje, kar vse obeta znižani življenski standard.
Sovjetska agencija je poročilu pristavila, da so sovjetski ekonomski izvedenci predvidevali neizogibno povojno ekonomsko krizo v kapitalističnih deželah.
Lausche imenoval Roya C. Scotta za sodnika
Guverner Frank J. Lausche je včeraj imenoval za novega sodnika Common Pleas sodni je svo jega starega prijatelja Roya C Scotta.
Scott bo prišel na mesto po kojnega sodnika Burta W. Griffin, ki je umrl v januarju.
Zbornica odobrila preklic zakona proti stavkam
Ohijska zbornica je z 71 proti 61 glasovom odobrila predlog za - preklic Fergusonovega zakona po katerem so delavcem katere koli državne ustanove prepove dane stavke. Toda veruje se, da bo guverner Lausche preklic zakona vetiral.
Kardinal Mindszenty vložil wiziv proti pravoreku; zdi se mu, da je kazen prestroga
Z druge strani bo državni tožilec zopet zahteval najstrožjo kazen; le dva obsojenca sta zadovoljna
BUDIMPEŠTA, 9. feb.—Madžarski kardinal Jožef Mindszenty, ki je včeraj bil obsojen v dosmrtno ječo, je vložil priziv proti pravoreku petih sodnikov.
štirje soobtoženci so tudi iz-*-
NANKING, 8. feb.—Nepotrjena poročila pravijo, da so kitajski komunisti zbrali na severni obali velike reke Jangtze okrog 1,000 lesenih ladij, s ka-tenmi se nameravajo izkrcati na drugo stran reke med Nan-kingom in Šangajem.
Nacionalistični poveljniki na ogroženih področjih naglo zbirajo vse sile, ki jih še imajo na razpolago, da bi se zoperštavili novi ofenzivi Ljudske armade.
Mirovna pogajanja so propad-a. Nacionalistična vlada ni hotela zadostiti zahtevi komunistov, da aretira* vojne zločince, med njimi najvažnejšega Ciang-(ajšeka.
No splošno se smatra, da bodo komunisti skušali , prekoračiti reko pri Jangčovu in napasti nacionalistično trdnjavo Čenki-ang, 80 milj vzhodno od Nan-cinga. S tem bi presekali prometne zveze med zapuščeno pre stolnico in Šangajem.
Medtem je nacionalistični iremier Sun Fo sklical prvo sejo vlade v novi prestolnici Can tonu in naznanil, da se bodo naciona isti borili, dokler ne bodo komunisti umaknili zahteve za aretacijo "vojnih zločincev."
NOVI VODITELJ GRŠKIH GERILCEV
ATENE, 8. jan. — Bivši po veljnik- podtalnih komunističnih oddelkov v Grčiji John loanni-des je bil danes imenovan za začasnega predsednika grške demokratične vlade, to je vlade, ki so jo ustanovili gerilci na področjih, ki se nahajajo v njihovih rokah.
Uradniki društva Napredek"
Društvo "Napredek," št. 132 ABZ je izvolilo na svoji letni seji sledeče uradnike za leto 1949: John Tanko, st., predsed nik; John Ludvik, podpredsednik; John Cecelič, tajnik; Ada-lyne Cecelič, blagajničarka; Louis Godec, Albina Vesel in Louise Derdich, nadzorniki. Prihodnja seja se vrši v petek zve čer ob 7.30 uri v navadnih prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave.
javili, da niso zadovoljni s pra-vorekom in da nameravajo vložiti priziv na Najvišjo ljudsko sodnijo. Le dva obsojenca, kardinalov tajnik Rev. Andras Za-kar in nekdanji madžarski princ" Esterhazy, sta izjavila, da bosta sprejela obsodbe.
Toda z druge strani' je tudi državni tožilec naznanil, da bo vložil priziv proti pravoreku in zahteval smrtno kazen za kardinala, kakor jo je zahteval od nižje sodni je.
(V preteklosti je bilo primerov, da je madžarska višja sod-nija zvišala kazni nižje, kar pomeni, da je Mindszenty-jevo življenje še vedno na kocki).
Olajševalne okolščine rešile kardinala
Predsednik sodnije dr. Vilmos Olti je takoj, ko je naznanil obsodbe, jasno povedal, da se je kardinal izognil smrtni Ttiazni zgolj radi dejstva, ker so v njegovem slučaju bile vpoštevane olajševalne okolščine. Sodnija je uporabila v kardinalovem slučaju paragraf madžarske za-(onodaje, ki dovoljuje, da se tazen zniža za eno stopinjo.
Olti je pojasnil, da se je Mindszenty izognil smrtni kazni v prvi vrsti radi prič, ki so na obravnavi izjavile, da je minister Zedinjenih držav Selden Chapin "ohrabril rimsko-katoli-škega primata v njegovih poskusih, da strmoglavi madžarsko vlado."
Po izjavi sodnika, je Chapin ohrabril kardinala, da je nada-jeval borbo proti podržavljanju župnijskih šol in ga vprašal za natančne podatke glede madžarskih političnih strank, vključno komunistične, glede sovjetskih čet na Madžarskem in obsegu madžarske mobilizacije.
druge strani pa je kardinal zaprosil Chapina, naj posreduje ari ameriški vladi, bi se odstranilo Žide iz javnega življenja in omogočilo njih izseljevanje.
Napad na Zedinjene države
ty je leta in leta izkoriščal svoj duhovniški stan, da bi odprto ali pa zakrinkano napadal vlado z namenom, da bi za ljudske demokracije ustvaril težave."
Olti je dalje rekel, da je kardinal želel pognati cerkev in republiko eno na drugo, da bi tako oslabil demokracijo. Toda vedel je, da je rojalistično (za obnovo kraljevine) gibanje bilo šibko in je zato hotel pognati katoliške množice proti režimu in jih potem izkoristiti za obnovo harbsburške monarhije.
Ko je opozoril, da je klerikalni položaj Mindszenty-ja o j a č i 1 njegovo politično gibanje, je predsedujoči sodnik pristavil:
"Sodnija v svojem pravoreku ni sodila Mindszenty-ja kardinala, pač pa Jožefa Mindszenty-ja, madžarskega državljana."
Priziv odobren vsem, ki	«&htevaU
Prvi je priziv zahteval kardinal Mindszenty, nato pa še štirje ostali obsojenci.
Bivši princ Esterhazy, ki je bil obsojen na 15 let v ječi in zaplembo premoženja, je izjavil, da bo sprejel obsodbo. Isto je storil tudi Mindszenty-jev tajnik Andras Zakar, ki je bil obsojen na šest let ječe.
*
Sv. Oče je "zelo žalosten"; bo protestiral
VATIKAN, 9. feb.—Obveščeni vatikanski krogi pravijo, da je papež Pij XII. dolgo molil v svoji kapeli, ko je zvedel za obsodbo kardinala Jožefa Mindszenty-ja.
Sv Oče je zasledoval potek obravnave z nenanavdnim zanimanjem. Pustil je vsa druga dela in proučeval poročila o obravnavi. Časopis "Momento Sera" pa piše, da je papež, ko je slišal, da je Mindszenty bil obsojen v dosmrtno ječo, prebledel in se zjokal.
"Novico je sprejel z najglobljo žalostjo," pravi poročilo.
"Američani podpirajo reakcionarne elemente na celem svetu, da bi zatrli demokratične sile," je izjavil Olti in pristavil, da je načrt v zaroti Minudszenty-ja za upostavitev habsburške monarhije "soglašal s cilji anglo-ameriških imperialistov."
"Imperialistični zunanji tisk in domači reakcionarji so skušali prikazati to obravnavo kot napad na cerkev in versko življenje.
"Obravnava, ki se je vršila v navzočnosti svetovnega tiska, je nedvomno dokazala, da ni bilo nobenih zvez med duhovniškimi funkcijami Mindszenty-ja in njegovimi kriminalnimi dejanji in da njegove duhovniške funkcije niso bile predmet obtožb o kriminalu.
"Rojalistična organizacija, vohunstvo in črna borza nimajo nič za opraviti z vero. Mindszen-
Pričakuje se, da bo v kratkem papež močno udaril po sodnikih, ki so odgovorni za obsodbo kardinala. Vsi, ki so imeli pri tem kakšen delež, pa so že itak izven cerkve, bili so namreč izobčeni.
VOJNI HEROJ OBSOJEN V FRANCOVI ŠPANIJI
MADRID, 8. feb. —Vojaška sodnija Francove Španije je danes obsodila na smrt bivšega borca proti nacističnemu okupatorju Francoza Enrique Marco-sa Nadala, ki je radi svojega junaštva bil odlikovan s strani francoske in angleške vlade.
Nadal, ki je anarhist, je bil obsojen radi aktivnosti proti fašističnemu režimu generala Franca. Z njim so bili obsojeni tudi trije drugi proti-fašistični borci.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
u
9. februarja, 1949.
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto).............................................................$8.50
For Six Months—(Za šest mescev)____________________________ZZ. ZZ Z sloo
For Three Months—(Za tri mesece) _____________________________'________~____" g gg
For Canada; Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)_____________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)
--------$10.00
6.00
For Three Months-—(Za tri mesece) ________________________"J 2___~ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
M. o.:
ZAKAJ JE BIL CHURCHILL PROTI M, FRONTI NA ZAPADU
I.
(O knjigi Eisenhower]a: "Križarska vojna v Evropi")
Leta 1948, je bivši vrhovni komandant na Zapadu D wight Eisenhower izdal knjiga "Križarska vojna v Evropi" ("Crusade in Europe"). Knjika, za katero je Dwight Eisenhower najbrž našel inspiracijo v Cezarjevih "Komentarjih," je vzbudila mnogo ogoročenja, zlasti v angleških krogih. Ti med drugim očitajo Amerikancu, da skuša omalovaževati britanske vojne napore, zlasti pa osmešiti vrhovnega britanskega poveljnika Montgomery a.
Angleška buržoazija, ki je še malo prej na ves glas kričala, da pomeni knjiga težak udarec anglo-ameriškemu prijateljstvu, je sedaj kar čez noč menjala ton. Cela vrsta znanih angleških poveljnikov iz druge svetovne vojne: general Morgan, admiral Cunningham, n^aršal Alan Brook itd., je pričela v angleških listih objavljati pisma, v katerih izražajo popolno zaupanje ameriškemu komandantu. Celo Churchillu, Ф ga Eisenhower nekajkrat prikaže kot ultra-reakcionarnega imperialista, se je zdelo potrebno, da se oglasi v njegovo obrambo.
O čem piše avtor "Križarske vojne v Evropi"? Eisenhower opisuje predvsem vojaške operacije združenih anglo-ameriških sil v Evropi in Severni A^iki.. V svoji knjigi ne omenja politične motive, ki so brez dvoma vodili anglo-ameriško strategijo v drugi svetovni vojni (to je jasno pokazal Ralph Ingerso-11 v svoji znani knjigi "Strogo zaupno"). Značilna z% avtorjevo mišljenje je izjava, da "Združene države Amerike ne bodo nikoli dopustile, da bi dežele zapadno od 'železne zavese,' ki imajo nad 50% svetovnega industrijskega potenciala, niti dežele, ki so v prečniku 700 km od Teherana in v katerih je 50% svetovnih petrolej skih rezerv, padle pod oblasti držav, ki bi mogle postati naši sovražniki."
"Narodi sveta ne bodo nikoli pozabili," piše Literatur-naja Gazetta, "kako je z Churchillovim blagoslovom Eisenhower 'hitel počasi,' medtem ko so sovjetske armade na Vzhodu razbijale in uničevale nemške armade. Desant anglo-ameriških čet v Severni Afriki (8. nov. 1942) in pa izkrcanje na Siciliji, vse to jasno dokazuje, da so se zapadni
zavezniki odločili za pot najmanjšega odpora.
*
Centralno vprašanje zavezniške strategije (mislimo vedno le na Anglo-Amerikance) je bilo vprašanje druge fronte; kje in na katerem bojišču je treba zadati odločilni udarec hitler j evski Nemčiji, ali na zapadu (Francija) ali na jugu (Italija). Ameriški štab je bil za prvo alternativo, angleški, to je Churchill, za drugo. Amerika se je hotela utrditi v Zapadni in Srednji Evropi, Anglija pa je hotela zajeti v svojo interesno sfero predvsem dežele Jugovzhodne Evrope in na ta način utrditi svoje pozicije v trikotu med Evropo, Azijo in Afriko.
Glavna misel Churchillove strategije je bila, udariti v srce Nemčije preko Italije, je to, napasti evropsko trdnjavo na njenem najšibkejšem mestu ("soft underbelly") in razširiti operacije še na ostale dele severnega Mediterana. Churchill in nekateri njegovi svetovalci so vse do začetka leta 1944. "dvomili" v uspeh invazije preko Kanala. Trdili so, "da lahko zmanjšajo svoj riziko v zvezi z amfibijskimi operacijami na Zapadu, če vržemo v Mediteran vse zračne, teritorialne in pomorske rezerve, ki so nam na razpolago." Priporočali so, da "forsiramo italijansko kampanjo, dalje invazijo Jugoslavije, osvoboditev Krete, Dodekaneza in Grčije." Churchill je bil, kot pripominja Eisenhower, za operacijo preko Kanala v"daljni.bodočnosti." Propagiral je, da je treba odpreti novo široko fronto južno od Rima— desant pri Anziu (22. 1. 1944). Glavni cilj te tipično church-illovske avanture—avanture, ki so jo vsi odsvetovali, je bil, povzročiti "nemire" na Balkanu.
Na konferecu v Kairu so se zavezniki v načelu sporazumeli, da se pozimi 1943-44 pretolčejo do Padske nižine, od koder bi mogli potem preko alpskih prelazov ogrožati Francijo in na ta način podpreti borbe v Zapadni Evropi. To je bila ena varianta. Druga varianta, kako prodreti v osrčje Evrope, pa je bila tako imenovana podonavska varianta. Zavezniki so v Kairu kombinirali, da iz Padske nižine udarijo eventuelno tudi v severovzhodni smeri, na Trst in skozi 'Ljubljanska vrata' vkorakajo v Avstrijo.
(Konec jutri.)
UREDNIKOVA POSTA
"Pričarani ženin"
na odru SND
Cleveland, O. — V nedeljo, kateri pravilno tudi Pustna nedelja, dne 27. februarja, poda Slovensko dramsko društvo "Ivan Cankar" novo komedijo v treh dejanjih "Pričarani ženin", spisal Vladonov. Predstava se prične točno ob 3:30 popoldne. Zato je priporočljivo, da pridete v avditorij S. N. Doma na St. Clair Ave, že ob 3. uri. Vstopnina je splošna samo 75 centov za odraščene osebe, otroci do 12. leta starosti so v spremstvu staršev prosti vstopnine. Ker je prostora dovolj, je priporočljivo, da pripeljete s seboj tudi otroke, samo da so mirni v dvorani, pa je dobro.
Za spremembo smo izbrali povsem novo komedijo, ki bo sedaj prvič igrana v Ameriki in je tako smešna, da se boste kar brez prestanka smejali skozi vsa tri dejanja. Pozorišče igre je kmečka vas na Gorenjskem v Sloveniji. Vaščani in zaljubljenci se zbirajo pri vaškem koritu sredi vasi, kjer je napeljan vodovod, tam pa se razgovarjajo razne stvari in kavčijo zaroke in poroke.
Največjo napetost povzroča prihod Amerikanca, ki se pride ženit iz Amerike v domovino, v tiste? vas. Igra je sijajna zamisel in je prav domača, kmečka. Zato napravite sedaj trden sklep, da nas gotovo posetite ta dan, da se enkrat prav pošteno nasmejete in razvedrite, ker to je zadnja "Cankarjeva" predstava v tej sezoni.
Z prizoritvijo komedije "Pri čarani ženin", stopa dramsko društvo "Ivan Cankar" v 31 leto svojega obstanka. Kot ste nam bili doslej vedno naklonje ni, vaš prosimo, da ostanete tudi v bodoče tako. S sodelova njem bomo lahko prevedrili še precej let, če nam kaj nepričakovanega ne prekriža naših načrtov. Samo še 20 let dela, pa bomđ skupno praznovali 50-let-nico obstanka društva. Ali mislite do bomo? Upajmo! ^ Za 30-letnico, ki smo jo praznovali dne 5. decembra, se je pismeno oglasila tudi naša ustanovna članica in prva blagajni-čarka dramskega društva "Ivan Cankar", Zofka Birk iz Kamnika na Gorenjskem. Ona pravi med drugim: "Za nas vse je Cleveland. Kako se z veseljem spominjam vsega tam, med drugim tudi društva "Ivan Cankar". Ko bi prišla še enkrat tja, bi rada še enkrat igrala, vkljub starosti."
Tudi mi se tukaj spominjamo Zofke Birkove in veseli bi bili vsi, če bi se res znašla med nami. Ker pa ni dosti upanja da bi se to zgodilo, ji želimo vsi člani dramskega društva "Ivan Cankar" in drugi znanci še mnogo let zadovoljnega življenja, zdravja in sreče v rodni domovini.
Dramsko društvo "Ivan Cankar" želi, da bi pristopili za dramatiko vneti mladi Slovenci in Slovenke. Pravzaprav pri tem se ne gre za nobeno določno starost, ker je vsak znača-jen Slovenec ali Slovenka dobrodošla pri nas. Zaželjivo je, da bi mlajši se vživeli v dramatično umetnost in da bi vodili društvo naprej, ko starejši odnehamo. V dramatiki se človek izobrazuje in imenitno zabava. Zato ste vabljeni vsi, ki vas dramatika veseli, da pristopite društvu "Ivan Cankar", saj članarina je samo $1 na leto, toliko, da se izkaže resna volja biti član.
Vstopnice za k igri "Pričarani ženin" imajo vsi igralci v predprodaji in .tudi jaz jih imam precej na roki, jih lahko dobite pri nas doma. V igri nastopi 6 žensk in 5 možkih in ti so sledeči: Josephine Levstik, Frances lic, Emma Plemel, Joyce
Gorshe-Plemel, Margaret Grilc, Mrs. Marin, Frank Plut, Maks Traven, Andrew Turkman, Frank Česen in John Ceh. Kod vidite, so vsi dobri igralci in boste z vsemi zadovoljni.
Za dramsko društvo "Ivan Cankar"
Erazem Gorshe, predsednik.
Plesna veselica društva "V boj," št. 53 SNPJ
članstvo društva "V boj," št. 53 SNPJ je prošeno, da se gotovo udeleži prireditve našega društva, katera se vrši v nedeljo 13. februarja. Pričetek ob 8. uri zvečer.
Odločili smo se, da to prireditev imenujemo "Bowler Dance." Kot vam je znano, ima naše društvo sedaj tri kegljaške skupine; dve možki in eno žensko. Ako hočemo, da naši mladi keg-Ijači oglašajo in se trudijo za svoje in naše društvo, je potrebno, da jih od časa do časa tudi k temu spodbudimo s tem, da jih finančno podpremo.
Naša običajna prireditev se je imela vršiti drugo nedeljo v novembru, ker smo pa ta datum odstopili tukajšnji Slovenski zadružni zvezi, katera je obhajala svoj 35-letni jubilej (ki ga drugače, če bi ji naše društvo ne odstopilo dvorane, ne moglo poslaviti), je zato prireditev prihodnjo nedeljo. Upamo tudi, da bodo deloma mladi zadružni-čarji to vzeli v poštev. Zato starši zadrugarjev nagovorite vaše hčere in sinove, naj pridejo na našo plesno veselico tega dne; to bo najboljša zahvala. Ravno tako prosim ostalo članstvo, da priporoča mladini, da se udeleži tega plesa.
Mi starejši bomo imeli priliko kramljati ob omizju pri čaši dobre pive, razpravljati in si obujati spomine na našo preteklost. Za vse bo dovolj zabave; pridite in si štetje v dolžnost, da ste navzoči tega dne.
Za lačne želodce bosta skrbeli naši članici Mrs. M. Erjavec ter Katherine Volk, ki sta bili ved no pripravljeni, da prevzameta kuhinjo v svoje roke in preskr-bita tako hrano, da vas, čeprav niste lačni, prime lakota in kavo, ki jo znata posebno dobro ser-vifati. Natakargki posel so pa prevzeli fantje kot Završnik, Le-mut, Vidrich, Bashel ter starosta Šorc. Pri vratih smo postavili dva močna: Petra Bukovni-ka in J. Starmana.
Za ples bo skrbel orkester Franka Barbiča, Jr., ki trdi, da bodo to pot igrali izredno fine polke ter valčke za vse ljubitelje plesa. Tudi ostalo članstvo SNPJ ter občinstvo je vabljeno na to našo domačo zabavo s plesom. Pridite v veliko družino "V bojčanov!"
Tajnik društva št. 53 SNPJ.
Drama "Kamnolom" na odru SDD v Euclidu
Euclid, 0hio.—Krasno dramsko delo "Kamnolom" se bo prvič podalo na odru Slov. društvenega doma na Recher Ave. v nedeljo 13. februarja, ko bo dramski zbor "Anton Verovšek" gostoval pri krožku št. 3 Progresivnih Slovenk. Pričetek ob 3:30 popoldne.
Drama "Kamnolom" je v štirih dejanjih, polna pretresljivih prizorov, ki držijo gledalce v napetosti, da budno sledijo poteku- igre. Igro se je vprizorilo pred nekaj časa v Slov. del. domu na Waterloo Rd., in poset-niki so se zelo pohvalno izrazili tako o vsebini in pomenu predstave, kot o izvrstno podanih vlogah po igralcih in igralkah, kateri bodo skoro vsi zopet nastopili v nedeljo. Prijazno se vabi Euclidčane in ostalo občinstvo na obilen poset te predstave.
Po igri zvečer se bo vršil ples, za katerega bo igral Vadnalov
orkester. Serviralo se bo okusno večerjo in zabave bo v obilni meri za vse.
Na svidenje!
Mary Ster tajnica kr. št. 3.
Vabilo na sejo
Cleveland, Ohio. — Članstvo čitalnice Slov. del. doma na Waterloo Rd. se vljudno vabi na sejo, ki se vrši nocoj, 9. februarja, točno ob 7:30 uri. Obenem se prosi člane nadzornega odbora, da pridejo malo preje, da pregledajo račune zadnje plesne vesehce.
Odbor čitalnice se obenem prav lepo zahvaljuje za finančni dar od društva Carniola Tent št. 1288 TM, $6 ter Mr. John Pezdircu za $5.
Anton Jankovich, tajnik.
sem dočakala novo leto/ Imam dva zdravnika, dr, Schneider v Cleveland Clinic, in dr. E. P. Neary> ki sta mi zopet podaljšala življenje.
Najlepše se zahvaljujem vsem za božične kartice, ki sem jih prejela, a nisem mogla vrniti voščila za praznike. Sedaj sem zopet na svojemu domu, kjer me prijateljice in znanci lahko obiščejo. Pozdrav vsem!
Elizabeth Krancevič, 1384 E. 66 St.
Zahvala
Cleveland, Ohio. — Iskreno se zahvaljujem vsem mojim prijateljem in prijateljicam za obiske v bolnišnici. Dne 30. decembra sem bila na operaciji in
Pohod desetič
Cleveland, Ohio. — Slovenska sekcija "March of Dimes" je dodatno prejela sledeče prostovoljne darove: Slovenski narodni dom, St. Clair Ave., $25, Jugoslovanski del. dom na West Side $20. Johnny Vadnal orkestra $20, društvo Clairwoods št. 40 SDZ $10, Člani Social-Aires $10, Beverly Hill Tavern $5, F. Cimperman $5, John Hudak grocerija $5, Norwood Appliance & Furniture' Co. $5, Dolores in
Geraldine Paik $3, društvo Dom št. 50 SDZ $2, Mrs. Mary Hra-star $1 in Neimenovan $1. Prejšnji izkaz $653.50 in dosedaj skupno $765.50. Vsem darovalcem naj bo izrečena najlepša in najprisrčnejša hvala.
Slovenska sekcija "March of Dimes" pobira prostovoljne doneske do 15. februarja t. 1. in kdor še želi darovati za ta plemeniti namen, to lahko stori na 6401 St. Clair Ave. v glavnem stanu Slovenske sekcije.
Zadnja prireditev je nepričakovano dobro uspela in tudi prostovoljni darovi so zelo povoljni, da se bomo lahko Slovenci častno pokazali pred ameriško javnostjo, kadar se gre za plemenito stvar. Kakor hitro bodo računi zaključeni, darovi sprejeti in prešteti, se bodo dohodki in stroški objavili. Kdor še ni daroval, naj to stori danes. Pomagajmo z našimi prispevki nesrečnim — vrnimo jim hojo in povratek v veselo otroško družbo.
Odbor.
Proslava stoletnice Prešernove smrti v Sloveniji
Slovensko ljudstvo proslavlja že od osvoboditve sem,-kakor že partizanski borci med NOV, obletnice rojstva in smrti svojega največjega pesnika Franceta Prešerna. Ob vsaki taki proslavi se mu skušamo bolj približati in osvetiti njegovo podobo človeka in umetnika.- Dan Prešernove smrti, ki je že iz časa narodnoosvobodilnega gibanja proglašen od naše ljudske oblasti za državni kulturni praznik, bomo ob letošnjem jubileju proslavili še z večjimi svečanostmi, saj je 8. februarja 1949 stoletnica pesnikove smrti. Vsako leto smo manifestirali našo ljubezen do Prešernove umetniške besede s "Prešernovim tednom" (od 2. do 9. februarja), katerega vsebina je bila vedno živ odraz umetniške delavnosti Slovenije.
Letošnjemu slavnostnemu jubileju je dala vlada LRS poudarek s tem, da je novembra 1948 imenovala poseben odbor, ki je odgovoren za njegoVo organizacijo in izvedbo. Imenovani odbor si je bil že od vsega začetka na jasnem, da ima letošnja proslava stoletnice Prešernove smrti obenem karakter manifestacij našega narodnega življenja, saj je bilo obdobje 1849 do 1949 eno najznačilnejših obdobij v zgodovini našega naroda. Že na svoji prvi seji so odborniki ob pregledu dela, ki je pred njimi, ugotovili, da razpada to na dva dela, na delo, ki ga je treba opraviti v teku tega jubilejnega leta, in qa delo za organizacijo in izvedbo prireditev od 2. do 8. februarja.
Tako bodo tekom letošnjega leta premeščeni Prešernovi po-zemski ostanki iz Kranja v Vrbo, njegov rojstni kraj, kjer bodo pri njegovi rojstni hiši uredili mavzolej. Tovariš-arh. Mu-šič že študira na preureditvi Vrbe, ki naj bi postala urejena vas, ne da bi se posegalo v njen svoj-ski karakter; namerava se vzpostaviti ožji zaščiteni trikot, cerkev Sv. Marka — rojstna hiša --mavzolej, in širši: ureditev dostopov in cest. Kasneje bodo zgradili kulturni dom, v katerem bodo hranjene vse Prešernove slike, vsi predmeti, ki jih je uporabljal, in kjer bo prostor za obiskovalce in kinodvo-rana.
V Kranju, kjer bo staro poko. pališče opuščeno in ki ga bo arh. Plečnik preuredil v park, bodo pustili Prešernov in Jenkov nagrobni spomenik, v mestu ša-mem pa odkrili nove obeliske Prešernu, Čopu in Smoletu. Tudi hiša, v kateri je Prešeren umrl, bo prešla v ljudsko oblast in bo preurejena v muzej s karakterističnim gradivom tiste dobe.
Za neposredno proslavo stoletnice Prešernove smrti bo organiziral pripravljalni odbor v sodelovanju z našimi ustanova-
mi vrsto prireditev in publikacij. V zveznem merilu bodo izdane Prešernove pesmi, katerih izdaja bo pripravljena na isti način kot lanskoletna Župančičeva; uvod tej knjigi je napisal Josip Vidmar. S Prešernovim albumom, ki ga urejuje dr. France Kidrič, bo izdano celotno slikovno gradivo o Prešernu. Ta knjiga bo predstavljala uvod v študije o Prešernu, ki jih pripravlja dr. F. Kidrič. Prav tako bo posvečena Prešernu februarska številka "Novega sveta^', izšla bo žepna izdaja Prešernovih pesmi. Državna založba pa bo izdala izbor Prešernovih pesmi za moški, ženski in mešani zbor. Uredništvo revije "Naši zbori" se je odločilo, da bo prva letošnja številka revije izšla kot Prešernova, v kateri bodo zastopane v prvi vrsti nove skladbe na Prešernov tekst. Ljudska prosveta Slovenije bo izdala brošuro z gradivom za množične Prešernove proslave, v kateri bo med drugim odlomek iz Kardeljeve knjige "Razvoj slovenskega nacionalnega vprašanja". V "Prešernovem tednu" bodo tudi v prometu poštne znamke z umetniško podobo Prešerna. Ministrstvo za pro-sveto LRS bo razpisalo za jubilejno leto 1949 še višje umetniške nagrade kot sicer. Zveza likovnih umetnikov Jugoslavije pa bo priredila v počastitev pesnikovega spomina svojo prvo zvezno umetnostno razstavo v Ljubljani.
Proslava sama bo zajela cel Prešernov teden. 2. februarja bo otvoritev razstave Prešernovih rokopisov v Univerzitetni knjižnici, istega dne zvečer pa bo večja ljudska prosvetna prireditev v Unionski dvorani. S Prešernovo proslavo je povezana tudi 30 letnica obstoja ljubljanske drame, ki bo igrala v teh dneh samo domača dela in priredila jubilejno gledališko} razstavo. Na hiši v Rožni ulici, j kjer je živel v Ljubljani France, Prešeren in napisal svoje Gazele, Sonetni venec in Sonete nesreče, bo odkrita spominska plošča. Med drugimi Prešernovimi proslavami v Ljubljani bo predavanje o Priaernu na Ljudski univerzi in osrednja proslava v Unionski dvorani, kjer bo govoril tov. Boris Ziherl.
8. februarja bo v Kranju množična -slovesnost na Prešernovem grobu, kjer bo govoril o Prešernu dr. Anton Slodnjak. Hkrati bo množična proslava tudi na Vrbi. Istega dne popoldne bo tudi Ljubljana množično proslavila Prešernov jubilej: množične organizacije bodo polagale vence na Prešernov spomenik; v ta namen je skompo-niral tov. Škerjanc posebno kompozicijo, ki bo izvedena ob polaganju vencev. Slavnostni teden bo zaključen s koncertno iz-
vedbo Škerjančevega "Sonetne* ga venca".
Pripravljalni odbor bo povabil na te proslave člane društvs književnikov iz vseh republik in vidnejše jugoslovanske kulturne delavce. Svečanostim bo prisO' stvovalo tudi večje število Tr-žačanov, pa tudi goste z naš® Koroške pričakujemo.
"Slov. Poročevalec
Slovenska narodna čitalnic® je položila venec na Prešernov grob
Dne osmega februarja je mi' nilo sto let, odkar je za vedno zatisnil oči največji slovens^' pesnik dr. France Prešeren. Nje* gova dela vsebujejo: pesmi, ba' lade in romance, različne poezija in sonete. Najlepši biser izmed vseh je pač Sonetni venec, kate* rega je Prešeren posvetil Primi' covi Juliji. Več njegovih pesP'' je že ponarodelih kot: Pod oK' nom. Mornar, Strunam, Zdra^' Ijica, Nezakonska mati, kupi®'' Železna cesta in več drugih. P"' leg izredne pesniške nadarjeno" sli, je Prešeren tudi mnogo рг'' speval k lepoti našega jezika.
Te pomembne stoletnice se j® spomnila tudi Slovenska narod' na čitalnica na St. Clair Ave- ® tem, da je naročila pisatelj Louisu Adamiču, ki se začasU" nahaja v Jugoslaviji, da naj ^ imenu Slovenske narodne čital' nice položi venec na Prešerno^ grob v Kranju. Po zanesljivi'' podatkih bodo trajale Prešerno* ve spominske slavnosti v SloV^' ni j i celih osem dni, kar je znal'' da narod ceni njegova nesmrtu® dela.	I
V	zvezi s Pi'ešernovo stoleW CO, bo Slovenska narodna čita'' ■ niča dne 12. marca priredila j davanje o Prešernu in njego^' poeziji. Po predavanju se bo vf šila domača zabava. Zavedne r"' j jake že sedaj opozarjamo na \ zanimiv in pomemben večer. 0^' enem je odbor sklenil, da bo пУ tisnil večje število formatov, ^ katerih bodo najlepše njegoV® pesmi v natančnem posnetKj^ rokopisa (facismile). Ta rede" izviren posnetek poseduje Slo' j venska narodna čitalnica in : na ogled rojakom na Prešef", , vem večeru 12. marca v dvora"' : št. 1 v Slovenskem narodne'*' | domu na St. Clair Ave. Več " i tem še pozneje.	;
V	sovražnike 'z oblakov rodu naj naš' ga Irešči grom' Prost ko je bil očakov naprej naj bo Slovencev dom'
Naj zdrobe njih roke si spone, kjer jim še leže!
Žive naj vsi narodi,	j
ki hrepene dočakat' dan,	'
da koder solnce hodi,	: prepir iz sveta bo pregnan; ' [ da rojak ' |
prost bo vsak,	j ne vrag, le sosed bo mejaki
C Odlomek iz Zdravi jice)
Frank čese^'
C
9. februarja/ 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Dr. Mirko Karlin:
Beseda o besežeju
Kakšna pa je neki bolezen s tem čudnim imenom? bo tuhtal ta ali oni bralec tega članka, ko bo prečital naslov. Zato mu kar takoj povem, da gre le za cepivo (vakcino), ki naj bi občutno zmanjšalo število obolenj za jetiko,
V najbližji bodočnosti bomo tudi pri nas začeli množin-sko cepiti z besežejem. Zaradi tega je prav, da spregovorimo nekaj o bistvu tega za nas novega cepiva, ki ga z velikim uspehom uporabljajo že tretje desetletje v mnogih naprednih državah.
Zakaj pa se nismo že prej od. ločili za ta korak?
Mislim, da je glavni vzrok naše doslejšnje zaostalosti, da smo se le preveč naslanjali na nemško znalost. Ta namreč je deloma iz nacionalnih pomislekov (cepivo sta iznašla dva Francoza), še bolj pa zavoljo nesrečnega naključja, ki se je primerilo zaradi malomarnosti nekega zdravnika, odklanjala cepljenje z besežejem. Mimo tega se pa zdravstvena politika predvojne Jugoslavije ni hotela in tudi ni mogla povzpeti do kakšne res množinske akcije, da bi vsaj malo omejila jetiko, to socialno bolezen, ki je na široko morila med našim ljudstvom. Šele nova Jugoslavija je kmalu sprevidela vso zaostalost v borbi proti jetiki. S širokopotezno-stjo, ki ji ni primere in je mogoče edinole v socia,listični državi, se je lotila, zatiranja jeti-ke. V prvih letih je najprej obnovila in razširila vse obstoječe protijetične ustanove (dispanzerje, bolnišnice, zdravilišča itd.), zdaj v petletki gradi celo vrsto novih, obenem pa že uvaja obvezno zaščitno cepljenje proti tuberkulozi, ki bo zajelo predvsem naše otroke in mladino. šele ko bomo uspešno izvedli to akcijo, se bomo lahko Uvrstili med države z napredno
borbo proti tuberkulozi.
#
Bilo je pred 42 leti, še pred prvo svetovno vojno, ko so v laboratoriju slovečega francoskega borca proti tuberkulozi prof. Calmetta začeli vzrejati bacile tuberkuloze, ki so pozneje Pokazali prav posebna svojstva.
Kakor mnogi drugi zdravniki tedanjega časa je tudi Calmette
У' ј-ч*

Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113 •
dan in noč premišljal, kako bi iznašel cepivo, ki bi kakor vak-cina proti kozam človeštvo na mah obvarovalo umiranja za tuberkulozo. V nasprotju z drugimi raziskovalci je venomer trdil, da lahko edinole cepivo, napravljeno iz živih, toda ne več strupenih povzročiteljev tuberkuloze, ščiti proti jetiki. Poskušal je in poskušal, dokler ni leta 1906 s svojim učencem Gue-rinom našel posebno vrsto go-vedjega bacila tuberkuloze, ki jo je vzrejal na gojišču iz krompirja in glicerina. Temu je pride j al malo govejega žolča. Bacili so kar dobro uspevali, postajali pa so pod' vplivom žolča vse manj in manj strupeni (virulentni). Vsakih 15 dni jih je skrbno presajal na nova enaka gojišča. In glej! Čez štiri leta so bili ti bacili še vedno pogubni za goved-in morske prašičke, čez 13 let (to je po 230. prenosu na nova gojišča) pa so bilf že tako spremenjeni in oslabljeni, da vbrizgani pod kožo niso več povzročali obolenja niti pri domačih živalih niti ne pri poskusnih glo-davcih (morskih prašičkih, kuncih in podganah).
Bacile, iz katerih je Calmette napravil cepivo, so imenovali bacile Calmetta in Guerina (BCG izg. beseže). Še dve leti je slavni Francoz preizkušal svoje nove bacile glede na škodljivost in ko se je do konca prepričal, da njegovi oslabljeni bacili lahko v cepljenem organizmu pobudijo le protisnovi zoper vse vrsti bacila tuberkuloze, ne povzročajo pa obolenja, je v juliju 1921 1. cepil prvega otroka s svojo vakr cino. Ko se je v vseh' primerih poskusnega cepljenja izkazalo, da je nova vakcina popolnoma brez nevarnosti, je Calmette 1. 1924 izročil svoje cepivo v splošno porabo. Tako so na priliko v Sovjetski zvezi že leta 1924 naročili iz Pariza pošiljko Calmet-tovega cepiva, kjer so v nekaterih laboratirjih takoj začeli vzgajati in preizkušati nove čudežne bacile. L. 1926 so z njimi cepili že prve novorojenčke; od 1. 1943, ko so uvedli obvezno množinsko cepljenje, so cepili že milijone otrok.
«
Prvotno je cepil Calmette novorojenčke v prvih dneh po rojstvu. Novorojenčki so namreč ((z izredno redkimi izjemami prirojene tuberkuloze) še neokuženi. Njihovo črevje pa je prav prve dni za razne snovi še najbolj prehodno.
Cepljenje novorojenčkov je na moč pregosto. Cepivo dajemo tretji, peti in sedmi dan po rojstvu, pol ure pred prvim obrokom. Lahko cepimo tudi en dan ali dva pozneje (torej četrti, sesti in osmi ali pa peti, sedmi in deveti dan). V ta namen nam laboratorji pošiljajo beseže v ampulah, v katerih je doza za enkratno cepljenje. Na ampuli je označena serija proizvoda in dan, do kdaj je cepivo veljavno (Calmettovi bacili žive izven gojišča najdlje 15 dni). Pred uporabo ampulo pre-
pilimo, vsebino odvzamemo s sterilno brizgalko, jo prebrizga-mo v sterilno stekleno merico (menzuro), kjer jo, pomešano s 3—5 ccm mleka, po žličke vlijemo novorojenčku v usta.
To cepljenje poteka brez kakih zapletljajev in je primerno skoraj za vse novorojenčke. Le v izjemnih primerih svetuje zdravnik, da se cepljenje raje preloži. Ker vpliva cepivo na dojenčkov organizem le tako dolgo, dokler je otrok najbolj sprejemljiv za tuberkulozo (približno prvih 15 do 18 mesecev), moramo ogrožene otroke do tretjega leta, pred vstopom v šolo, v osnovni šoli in po potrebi še pozneje na novo cepiti (re-vakcinirati).
Za cepljenje (vakcinacijo) otrok in mladine, ki jih nismo cepili takoj po rojstvu ali pa jih cepimo znova (revakcinira-mo), izbiramo samo zdrave in z jetiko še ne okužene. Le-te moramo pregledati na navadni zdravniški način (klinično), če je treba, tudi z rentgenskimi žarki, zlasti pa jih moramo preizkusiti s tuberkulinom. Tako z gotovostjo spoznamo, kateri od teh otrok je že okužen z jetiko. V ta namen jim v kožo na podlakti vbrizgamo nekaj kapljic močno razredčenega tuber-kulina 1:1000). Če je koža okrog vbrizgališča po 48 urah rdeča, nabrekla in bolj vroča, z gotovostjo spoznamo, da je dotični otrok' že ukužen z bacili tuberkuloze ali, kakor pravimo zdravniki tuberkulinsko aktiven. Takega otroka ni treb^ cepiti. Ker pa so v besežeju živi bacili go-vedje tuberkuloze, čeprav toliko oslabljeni, da ne morejo več povzročati obolenja, postanejo vsi uspešno cepljeni otroci za kakih 18 mesecev tuberkulozno pozitivni.
Vse tuberkulinsko negativne, se pravi one, ki ne odgovarjajo na vbrizg tuberkulina z vnetjem (pri katerih po 48 urah ne vidimo na kraju vboda nič drugega kot pik igle),-pa moramo cepiti, čeravno so svoj čas že bili cepljeni • z besežejem. Re-vakciniramo torej cepljene otroke, če so po določenem času že zamorili in prebavili bacile, ki so jih s cepljenjem dobili v organizem.
Vseh otrok, ki niso dojenčki ali zalivančki, pa navadno ne cepimo po žlički skozi usta, marveč tako, da jim na kožo v nad-lakti kanemo tri debele kaplje cepiva, nato pa jim na tem mestu s posebnim orodjem ogre-bemo tri navpične in počez tri vodoravne črte. Po eni ali dveh minutah jih obvežemo s pom-preso, ki smo nanjo nakapali malo cepiva. Po dveh urah kom-preso že lahko odstranimo.
Vse odraslejše otroke pa v novejšem času cepimo tudi na ta način, da jim vbrizgamo cepivo v kožo prav tako kakor tuberkulin pri tuberkulinski
preizkušnji po Mantoux.
#
Svoje cepljenje je pokojni Calmette osnoval na zaključkih
pariškega prčfesorja za otroške bolezni Marfana, ki je trdil, ^a postane vsak otrok, če preboli lažjo obliko jetike, odporen proti novi okužbi z bacili tuberkuloze. Beseže torej popolnoma ustreza tej trditvi; ne izziva obolenja, marveč le svojsko občutljivost (alergijo), ki jo opažamo pri vsakem okužencu z jetiko.
P o mnogoletnih izkušnjah drugih narodov lahko trdimo, da je Calmettovo cepivo najuspešnejše od vseh doslej preizkušenih. To dejstvo so dokazali tudi s statistiko, ki jasno in glasno govori v prid besežeju (tako n. pr. je v nekem kraju umrlo v starosti od 1—4 let 18 odstotkov necepljenih otrok cepljenih pa samo 2,4%).
Prav vsi zdravniki, ki so doslej cepili z besežejem, trdijo, da je Calmettovo cepivo popolnoma neškodljivo in da je to njegovo svojstvo stalno.
Z obveznim besežiranjem stopa naša država v novo zgodovinsko dobo boja proti tuberkulozi. Upamo, da bomo z dosedanjimi sredstvi in z besežejem kmalu lahko dosegli, kar si želimo vsi borci proti jetiki — občuten padec obolevanja in umrljivosti za tuberkulozo.
"Priroda, človek in zdravje"
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
1888
Smithfield, Pa. — Društvo št. 291 SNPJ je 13. januarja izgubilo mladega člana Antona Ma-rolta, ki je bil star komaj 29 let. Bolehal je na pljučih. Zapušča ženo, dva brata in tri sestre, vsi starejši od njega. Pred dvema letoma je umrla njih mati, lani pa oče.
West Allis, Wis. — Društvo št. 104 SNPJ je zadnje dni izgubilo dva člana. Dne 14. so našli mrtvega na njegovem domu Andreja Miklavčiča, ki je bil vdovec, star 58 let. Zapušča poročeno hčer Štelo Sponder. — Dne 28. januarja je umrl radi srčne kapi Frank S. Ermens, star 61 let, doma iz Ljubnega v Savinjski dolini, v Ameriki od 1913, član tudi JPZS. Zapušča ženo, pastorko in brata Johna.
New York.—Ameriški odbor za pomoč Jugoslaviji, čijega predsednik je bil znani hrvatski umetnik-goslač Zlatko Baloko-vič, je zaključil svoje delo in se razpustil. Od svoje ustanovitve decembra 1944 je zbral 6,861,-563 funtov raznih potrebščin v vrednosti $2,732,835.55. in jih poslal v Jugoslavijo. Opremil je deloma ali v celoti 27 otroških domov, dve otroški kliniki, 14 mobilnih in eno stalno kliniko, Rdečemu križu je poslal šest ambulanc in 31 džipov. Poleg tega je poslal tudi opremo za eno bolnišnico Z&, jetične >n razne inštrumente petim splošnim bolnišnicam. Vsega fikupaj, v blagu in denarju je nabral $3,264,-649.16, kakor navaja Zlatko Ba-lokovich v svojem zaključnem poročilu, ki je bilo tiskano v obliki pamfleta.
BRANISLAV NUŠIČ:
IZBRANE CRTICE
POVIŠANJE
(Nadaljevanje)
Bože moj, lejte, gospod načelnik gre v Beograd in se bo ^^•ni pogovarjal z gospodom ministrom, o, gotovo se bo pogo-' уз^гја!. Kako srečen je: denar dopust je dobil in s samim gospodom ministrom je znan.
agor mu! Bože, ko bi hotel udi zame reči kakšno besedo. E, •^0 bi le hotel! . . ."
Zdajci mu je zavrela kava in ® dimila pa jo je brž vzel z og-jo polil s hladno vodo, da se Ustavila, potem pa je naslonil
glavo med dlani in dalje premišljal:
"Trinajst let sem že prakti-kant. Nikoli nisem bil kaznovan —res, pravično bi bilo, da bi me povišali. Mar nisem boljši kakor mnogi drugi? Mar nisem bil že tolikokrat pohv^aljen, mar mi ni gospod načelnik nekoč sam rekel pred vsemi, da sem naj-marljivejši uradnik?"
In tako je gospod Sreta premišljal, premišljal, dokler se ni spomnil kave, ki se je že docela ohladila in jo je vnovič pristavil.
Nu, naslednji dan vzame gospod Sreta spise, ki jih je bil včeraj prepisal, in jih ponese pisarju v pregled. Pregledovala sta. pisala, popravljala, delala in naposled končala. In ko sta opravila, pričnie Sreta govoriti, kakor si je bil to sinoči pri kuhanju kave zamislil.
"Hotel sem vas nekaj vprašati, gospod Pero."
Pisar se vstopi in ga pogleda izpod obrvi.
"Pa, povejte mi iskreno, vas prosim, ali ste zadovoljni z menoj? Ali vam služim pošteno in marljivo?"
"Jaz sem zadovoljen, gospod Sreta."
"Er, lepo. Ali je pa tudi pravično, da kar takole ostanem vse življenje praktikant?"
"Ne, ni pravično, ali . . . saj veste, kako je... usoda!"
"Ne usoda, marveč priložnost. Treba je samo najti priložnost. Sodim pa, da lepše prilož-
nosti, kakršna se zdaj ponuja, ne bo nikoli več."
, "Kakšna priložnost neki?"
"Lejte, gospod načelnik potuje v Beograd, tam se bo pogovarjal z gospodom ministrom, ali ne?"
"Da, govoril bo z njim."
"E, lejte, ko bi mi vi hoteli storiti . . ."
"Jaz? Kaj bi mogel jaz storiti?" iznenadeno vpraša pisar.
"O, lahko bi mi storili uslugo, če bi le hoteli. Recite gospo-' du tajniku kakšno dobro besedo zame."
Pisar se malo zamisli, potem veselo prikima.
"Bom, gospod Sreta, bom spregovoril. Pravično je, da napredujete, res pravično. Še zdajle bom govoril. Verjemite mi, da se bom bratsko zavzel za vas."
j Sreta hvaležno stisne pisarju roko, pisar pa naravnost k taj-,niku;
1949

NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnega in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul naš dobri oče
RUDOLPH ZUPANČIČ
ki je umrl previden z svetimi zakramenti dne 8. januarja 1949. Pokojni oče je bil rojen dne 24. aprila 1888 v vasi Trebanski vrh, župnija Čatež pod Zaplazom na Dolenjskem. Pogreb se je vršil dne 12. januarja 1949 iz Anton Grdina in Sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Frančiška na Superior Ave. in E. 71 St. Po pogrebni sveti niaši, katero je daroval č. g. Rev. Wanner, smo ga položili k zemljskemu počitku na pokopališču Kalvarija.
Na tem mestu se želimo kar nđjpri-sfčneje zahvaliti č. g. Rev. Wanner ju, ki je očeta previdel z sv. zakramenti, zanj opravil pogrebno sv. mašo zadušnico in pa druge pogrebne molitve. Za vse to naš iskreni Bog plačaj.
Dalje se prav iskreno zahvalimo vsem. ki so poklonili toliko lepih vencev ter ozaljšali pokojnika, ko je počival na mrtvaškem odru ter mu tako izkazali zadnjo čast. Imena teh so sledeča: Ernest Anzur. Family of Jim Walter. Mr. and Mrs. Kovic, Garvas Family, Vouk Family. John Hrovat. Sr.. John Hrovat, Jr. and Family, Mr. and Mrs. A. Jazbinski, Raymond Hrovat, Mr. and Mrs. E. Ter-lep, Mr. and Mrs. Wm. Carnahan, Mrs.
Mr.	Vehoyec and Family,
Mr. and Mrs. F. Sersen, Edward Turk, Mr. and Mrs. Jack Zorc. Mr. and Mrs. Frank Turk. Mr. and Mrs. Stanley Turk. Lodge Vodnikov Venec No. 147 SNPJ. Wm. Staiduhar and Family, Laura and Ed. Getz, Mrs. Frank Stupar. Mr. and Mrs. F. Novinc. Mrs. Helena Debevec. Mr. and Mrs. Lad Debevec, Carole Van-nucci. Krawczyszyn Family. P. A. Geier Co. Employees Welfare Assoc.. Feldman Bros. Co.. Feldman Bros. Employees. Graphite Bronze Old Guard.
Dalje se enako iskreno zahvalimo vsem. ki so darovali za sv. maše. ki se bodo opravile za mir in blag pokoj njegove duše. Darovali so sledeči: Molly Kovic. Ann Garvas, Mrs. M. Mah, Mr. and Mrs. A. Tomsic, Julia Tonisic-Woda. Mrs. Rose Ziherl. Mr. and Mrs. Cesnik, Joseph Kotar, Frank Komin and Family, Frances Piškur, John Smerke. Mr. and Mrs. Jim Komin. Anton Klancar. Frank Klancar, Mr. and Mrs. R. Smrke, Mr. and Mrs. F. Sternisha, Mrs. Frank Kaprevic, Mr. and Mrs. L. Burgar and Family, Mrs. M. Smrke, Mr. and Mrs. F. Tomic, Mr. and Mrs. J. Bregar, Jenny Komin, Fr. Mahorcic, Joseph Weber, Mr. and Mrs. F. Brentar, Rudy Mayer, Hribar Family, Sustarsic Family, Mrs. Anna Klancar.
Augusta Zupančič and Family. Mr. and Mrs. Welekanje, Frank and Mary Ferko, Stuerzenberger Family, Mr. and Mrs. E. Stuerzenberger and Family, Mr. and Mrs. J. Sprenger, Mr. and Mrs. J. Boeder, Mr. and Mrs. J. Lang, Edward Turk, Mr. and Mrs. Jack Zorc, Mr. and Mrs. F. L. Turk, Mr. and Mrs. Stanley Turk, Bernard Getz, Mr. and Mrs. Frank Mervar
Jr.. Mr. and Mrs. Pete Janek. Rosemary Brickman. Marie Emrhein. Jane Miller, Mr. and Mrs. Wm. Jeraj. Mr. and Mrs. R. Bryk. Mr. and Mrs. H. Woldin, Mr. and Mrs. E. Thoihas, Mr. and Mrs. J. Gagan. Mr. and Mrs. F. Udovich. Mr. and Mrs. Elmer Thome. Mrs. Anton Tomsic, Mary Goodrick.
Jessie Palunas. Mr. and Mrs. A. Zupančič, Mr. and Mrs. E. Bedford. Mr. and Mrs. F. Skully. Bernard Stothard. Ann F. Turk. Albert Turk. Mr. and Mrs. Jos. Turk, Mr. and Mrs. John Pecek, Mr. and Mrs. Stanley Zorc, Mr. and Mrs. Frank Mervar, Sr., Rita Falasco. Mr. and Mrs. M. Koczan. Mr. and Mrs. J. Kleinhenz. Rosemary Scheiman, Marie Thome. Fred Obreza. Mary Koshak, Mr. and Mrs. C. Kundmueller. Mr. and Mrs. J. Fondron, Mr. and Mrs. Frank Cotman, Mr. and Mrs. J. David, Carole Vannucci. Mathew Znidarsic. Mr. and Mrs. K. Blaessle. Mr. and Mrs. A. Grinlz, Mr. and Mrs. C. Eureka. Mrs. Josephine Kleinhenz, Helen Kleinhenz.
Lena Stalzer, Mary Pren, Sophie Jersan. Bobbie Hays, Pauline Marks, Gertie Reith, Jennie Yert. C. Plewaki. R. Storck, S. Oliveri, C. Elinsky, N. Wachs, A. Feldman, I. Polak, A. Shepard, R. Freiler. W. Baker. D. Polak, V. Humphreys. M. Sprague.
Fire Station Hse. No. 19. St. Francis Young Ladies Sodality, St. Francis Ladies Bowling League.
Iskrena zahvala vsem, ki so dali na dan pogreba svoje avtomobile povsem brezplačno.
Naša iskrena zahvala dr. Vodnikov Venec št. 147 SNPJ za vso pomoč in pa za pogrebce označenega društva, ki so nosili krsto pokojnika.
Dalje se zahvalimo vsem. ki so prišli kropit ter molit za mir in pokoj njegove duše. Prav tako tudi vsem onim. ki so se udeležili pogrebne sv. maše ter potem spremili pokojnika na njegovi zadnji poti vse do njegovega groba.
Zahvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba in pa za vso prvovrstno poslugo, ki so nam jo dali ob smrti dragega očeta.
Končno se zahvalimo prav vsem, ki so nam kaj na ta ali oni način pomagali, nas bodrili in tolažili, kakor tudi za izraze sožalja.
Vi pa, predragi oče. počivajte v miru in lahka naj Vam bo ameriška gruda« duši Vaši pa večni mir. Bog Vam plačaj za vso Vašo ljubezen in skrbi, pa za Vaš trU(d, ki ste ga imeli z nami. Naj Vam bo dobri Bog Vaš obilni plačnik. Spominjajte se pri Bogu na nas. a mi pa se bomo V molitvi spominjali na Vas, in Bog daj, da se enkrat snidemo nad zvezdami.
Ti, o Bog, usmiljen bodi,
milo jih o Jezus sodil V miru naj počivajo,
pa sveti raj uživajo.
Vaši žalujoči otroci:
RUDOLPH ŽUPANČIČ, JR., »in ANTOINETTE poročena STUERZENBERGER, LILLIAN in MARGARET poročena TURK, hčere
Cleveland, Ohio, 9. februarja 1949.
I
«
4TRAN4
ENAKOPRAVNOST
9. februarja, 1949.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
TRETJA KNJIGA
lahkotno po snegu in mrščil sr-šeča loka obrvi. V gozdu pa, ko je šel mimo mrtvaškoblede bre-zice, se je živo nasmehnil, obstal, se stegnil in z zdravo roko
utrgal mladiko. Na njej so se ne lase, bil je sključen in nagle-že napenjali z marčnim slast- ga jezika. Mršavi, nosati obraz nim sokom rjavi popki; njihov je bil podoben mužikovemu in rahli, komaj dojemljivi vonj je se ni v ničemer razlikoval od obetal spomladansko cvetenje, drugih.
(Nadaljevanje)
Lihačev je ves čas preklinjal in ječal od bolečin. Imel je prestreljeno desno ramo in od Gri-gorijeve sablje hudo ranjeno glavo. Bil je visok, po postavi večji od Grigorija, zagoveden in prav gotovo močan. Na zamolklem, pred kratkim obritem obrazu so mu sršale košate črne obrvi in se krempljasto in mogočno stikale nad nosnim korenom. Usta je imel velika, brado kvadratasto. Oblečen je bil v zmečkan polukožuh, na glavi je imel črno kubanko, raztrgano od zamaha s sabljo, pod poluko-žuhom se mu je lepo prilegal vojaški suknjič in ohlapne hlače. Noge pa je imel majhne, čed ne, obute V gizdalinske škornje z lakastimi golenkami.
—	Sleci polukožuh, komisar — je ukazal Grigorij. — Rejen si. Najedel si se kozaškega kruha, ne bo te zeblo!
Ujetim GO zvezali roke s pasovi in vojkami in jih posadili na njihove konje.
—	V diru za menoj! — je po veljeval Grigorij in si popravil za pasom Lihačovljev ,mavzer.
Prenočili so v Bazkih. Na tleh jzraven peči je na slamnatem na stil ju stokal Lihočev, škripal z zobmi in se premetaval. Grigo rij mu je pri luči brlivke izmil in obvezal ranjeno ramo. Spraševati pa ni maral. Dolgo je sedel za mizo, pregledoval Liha-čovlja pooblastila,' sezname ve-šenskih kozakov protirevolucio-narjev, ki jih je izročilo Lihačo-vu pobeglo revolucionarno sodišče, beležnico, pisma pripombe na zemljevidu. Poredkoma se "je oziral po Lihačovu, se sabljal z njim s pogledi kakor z noži, Kozaki, ki so prenočevali v isti hiši, so se vso noč pričkali, hodili h kpnjem in kadit na pri-stenje, se leže pomenkovali.
Grigorij je usnul ob svitanju, a se je kmalu prebudil in dvignil težko glavo z mize. Lihačev je sedel na slami, si z rokami razvezoval prevezo' in trgal ob vezilnico. Ozrl se je v Grigorija z razkačenimi, s krvjo zalitimi očmi. Trpeče je kremžil usta in kazal bele zobe, kakor v pred-smrtni muki, iz oči mu je sijala taka mrtvaška groza, da je Gri gorija minil spanec, kakor bi ga 2 roko obrisal.
—	Kaj pa ti? — je vprašal.
—	Kaj pa je tebe . . . treba! Smrti hočem! — je zarenčal Li-hačov, posivel in omahnil z glavo na slamo.
Ponoči je popil pol vedrice vode. Oči ni zatisnil vse do jutra.
Zjutraj ga je Grigorij poslal na vozičku v Vešensko s kratkim poročilom in vsemi odvzetimi listinami,
31
V Vešenski je pred rdeče opečnato poslopje izvršnega odbora hrupno zadrdral voziček, ki sta ga spremljala dva koza-ka na konjih. Zadaj je na pol ležal Lihačev. Vstal je in pri tem držal roko na okrvavljeni dbvezi. Kozaka sta razjahala; pospremila sta ga in stopila v hišo.
Kakih petdeset kozakov se je na tesnem gnetlo v sobi Suja-rova, začasnega poveljnika zdru-
ženih uporniških sil. Lihačov si je zavaroval roko in se preril do mize. Sujarov je sedel za mizo, bil je droben, v ničemer opaz-Ijiv, kvečjemu morebiti po izredno potuhnjenih punčicah rumenih oči. Mirno je pogledal Liha-čova in vprašal:
njegov rod, bil je brez prevzet-] nosti in častniškega napuha, ki i sta po navadi lastna stremuhom. | Zmeraj se je navadno oblačil, nosil dolge, v kolobar pristriže-
življenje, ki se ponavlja pod sončnim krožnim tekom . . . lihačov je deval odebeljene popke v usta, jih žvečil, z zamegle-nimi očmi gledal drevje, ki je pošvetlelo in se reševalo mraza, in se nasmihal s kotičkom izbri. tih ustnic.
(Dalje prihodnjič)
NAPRODAJ
NASH 1941-600
Sedan, 2 vrata, 1947 motor; ogrodje v dobrem stanju. Proda se S Črnimi lističi popkov na ust- najvišjemu ponudniku.
Pokličite po 5. uri zvečer. MElrose 0308
Ste pripeljali golobčka?-Saj si ti Lihačev?
Sem. Tu so moji dokumenti. — Lihačev je vrgel na mizo listnico, zavezalo v sveženj, in se ozrl v Surajova nepristopno in štrogo. — žal mi je, da se mi ni posrečilo, da bi Izpolnil svoje naročilo — vas podušil kakor golazen! Toda Sovjetska Rusija vam bo že dala, kar je treba. Prosim, ustrelite me.
Zmignil je s prestreljenim ra menom, trznil s široko obrvjo.
—	Ne, tovariš Lihačov! Sami smo se dvignili zoper streljanje Pri nas ni tako kakor pri vas, tu ni streljanja. Pozdravili te bomo in nemara nam boš še kako koristen, — je mehko spre govoril Sujarov, a oci so se' mu bliskale. — Nepotrebni naj odidejo od tod. Nu, dajmo, dajmo!
Ostali so poveljniki rešetov-brovske in vešenske stotnije. Seske, černovske, ušakovske, du-"dli so za mizo. Nekdo je sunil z nogo stolec Lihačovu, a ta ni sedel. Naslonil se je na steno in gledal čez glave v okno.
—	Takole, Lihačev, — je za čel Sujarov in se spogledal s po veljniki stotnij. — Povej nam koliko mož imaš v svojem oddel ku?
-	Ne povem.
-	Ne poveš? Ni treba. Sami bomo zvedeli iz tvojih papirjev. Pa ne — povprašali bomo rde-čearmejce iz tvoje straže, še eno stvar te bomo poprosili — (Su-jarev je poudaril to besedo) —: napiši svojemu oddelku, naj pride v Veške. Nimamo se za kaj vojskovati z vami. Nismo zoper sovjetsko oblast, ampak zoper komuno in Jude. Tvoj oddelek bomo razorožili in spustili domov. Tudi tebe bomo spustili na svobodo. Skratka, piši jim, da smo mi tudi delavci ih naj se ne boje, mi nismo zoper sovjete
Lihačovlji pljunek je obvisel Sujarovu na sivkljfeitem kosmu bradice. Sujarov si je z roka-mu zardele. Nekdo izmed poveljnikov se je nasmehnil, a vom obrisal brado in ličnice so nikdo ni vstal, da bi branil čast svojega predstojnika.
—	žališ nas, tovariš Lihačov! — je že očitno hinavsko spregovoril Sujarov. — Atamani, častniki so se norčevali iz nas in se požvižgali na nas, ti pa komunist — nas pljuješ. Pa vsi pravite, da ste za ljudstvo . . . Ej, kdo je zunaj? . . . Odvedite komisarja. Jutri te bomo poslali v Kazansko.
—	Nemara si se premislil? — je strogo pobaral eden izmed stotnijskih.
Lihačov je sunkoma popravil suknjič, ograjen čez ramo, in stopil k spremljevalcu, stoječemu pri vratih.
Niso ga ustrelili. Uporniki so se pač borili zoper "streljanje in ropanje' . . . Drugi dan so ga odgnali proti Kazanski. Šel je pred spremljevalcema na konju,
nicah je tudi umrl: sedem vrst od Vešenske, v peščenih, raz-drapano razmetanih kotanjah sta ga zverinsko pobila spremljevalca. Živemu sta izrezala oči,
odsekala roke, usesa, nos m mu Lora prodati, žrtvujemo. $975.
sabljama razmesarila obraz.	„
1 4- 1.1 -	Bedford 1178 J
Odpela sta hlače, ga zasramova- -
cene so znižane
2111 Clarence Avenue; 5 in 5
DONUT MACHINE
mešalec, izvrstna izložbena omara; zaloga, popolna oprema: se
la in onečedila veliko, moško le-
po telo. Ko sta se oteščala na sob za 2 družini; plinska gorkota;
oki*vavlienini krcliem ie eden	Oglejte si hiso na 3263
OKrvavijenim Krtijem, je eaen u^g	Lorain Ave., 6 in 6 sob,
izmed spremljevalcev stopil na j za 2 družini. $13,500. Ti domovi so
slabotno drgetajoče
vznak prevrnjeni život in z enim
zamahom skoz in skoz odbil
glavo.
32
nrci nn odprti na ogled in za ponudbe. iJi bi, xia|p^ Hilewick — Broker — OR 9276
BEVERAGE STORE
Proda se dobro obstoječa trgovina s pivom, vinom in mehko pijačo v collinwoodski slovenski naselbin-, . . . , ,ni. Za naslov se poizve v uradu Izza Dona, od izvirov, iz vseh j tega lista.
krajev so prihajale novice oši-, restavracija
rokem obsegu vstaje. Dvignilo andy's open kitchen
se je že nekaj okrajnih okolišev. ^ I030l Superior Ave.
v	, . Izvrstna prilika; ustanovljena 10
Uprli so se sumilinski, kazanski, let, vsa oprema je "stainless steel."
migulinski, meškovski, vešenski, pober toevni promet. Dobi se . , ... ,, 1-1 ■ lease. Pokličite ali se zglasite na jelanski m usthaprski okraj, v prostoru._ga 9744.
naglici sestavili stotnije; očitno
so se nagibali na stran uporni-
2 trgovini — 2 stanovanja
, ,	. . , . 1 ■ 1 I Se mora prodati. Mesečni doho-
kov kargmski, bokovski, kras- dek $140; blizu glavne poulične;
nokutski okraj. Nevarnost je bi- h^od^no vse skozi znotraj in zu-
, T	, . _____v , J. na]. Se zamenja za majhna hišo za
la, da se vstaja prevrze tudi v eno družino ali farmo in nekaj go-
sosedno ustmedvedičje in ho- tovine. Pokličite MR. VOVOS.
1 1	, Cena $10,250.
prsko okrožje. V bukanovskem,	s E r p A s
slaščevskem in fedosejevskem Serpas Liquidators — at 7373 okraju je že začelo vreti; bunile CUSTOM BUILT so se vasi eleksejevskega okra- kjQyj ZIDANI BUNGLOWS ja,meječanaV^Sen8ko .yVe.	^
šenskaja — kot okrajni trg — zgrajeni po izurjenih gradbenikih
je postala središče upora. Po ter iz najboljšega materijala Gara-^	.	za, klet pod vso hišo, plinska gor
dolgem prerekanju m pregovar- kota; posebnost za $12,800. f.h.a
janju so sklenili obdržati prejŠ- U*^	Fortune Ave., Parma,
. . T., TT 1 v . . med State m Broadview, južno od njl ustroj oblasti. V okrožni iz- Вгоокрагка. Odprte na ogled vsaki
vršni odbor so izvolili najbolj | dan^^^2^^^^0^ali^po^_^^voru spoštovane kozake, zlasti mlade
Za predsednika so ustoličili vojaškega uradnika iz topničar-skega področja Danilova. Po okrajih in vaseh so sestavili sovjete in, kakor je čudno, ostala je v občevanju celo, nekdaj sramoteča beseda "tovariš". Po-| stavili so tudi demagoško geslo; "Za sovjetsko oblast, a
SELTZER BUILDERS SH 2133
DELO
IZURJEN MESAR
dobi dobro službo. Mora biti tre-zoperj^en in stalen delavec. Dobra začet komuno, streljanje in ropanje." na plača.
Zategadelj so si uporniki na kuč-1	794 ^ast 152nd st.
me namesto enega traku ali pa-
sice — bele — prišili po dve: I ŽENSKA ALI DEKLE
belo in črno navzkrizem^ . . • 1 ' za splošna hišna opravila :n
varstvo dveh otrok, 6 in 3 leta Sujarova je na mestu po- stara; za ostati preko noči. dni veljnika združenih uporniških | tedensko sil zamenjal mlad — osemin dvajsetleten — praporščak Pavel Kudinov, jurijevski vitez vseh štirih stopenj, govorun in prebrisanec. Odlikoval se je po slabem značaju in nikakor ne bi bil vodil uporniškega okrožja v
da 6050
RAZNO
"TOČNA POSLUGA—ZANESLJIVA ZAVAROVAL-NINA" PROTI OGNJU IN DRUGIM NEZGODAM Če se da zavarovati—vam lahko postrežemo
THE UNION INSURANCE AGENCY
3496 E. 93 ST.,
poleg North American banke
4
tel.: MAin 3786 |
♦
IŠČE SE STANOVANJE
s 5 sobami spodaj ali apartment. .3 spalnice. Plačamo do $55 mese-tako viharnem času, ali kozaki čno. Mož dela pri poulični (CTS)
BO ga Imeli radi zavoljo prepro-
stosti in priljudnosti. Poglavit-' '	.
no pa je bilo, da je Kudinov segal s koreninami globoko v kozaške sloje, od koder je izviral
Pokličite OLympic 1593
В. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 Si. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo lamčeno
Dvorana za društvene seje
BANKETE, ZABAVE, ITD. SE ODDA V NAJEM S kuhinjo ali brez. Za podrobnosti pokličite tajnika )	ATlanlic 7500
JUGOSLOVANSKE POŠTNE ZNAMKE
dobite pri AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
Ali kašljate?
Pri nas imamo izborno zdravilo« da vam ustavi kašelj in prehlad.
MANDEL DRUG
15702 WATERLOO RD.
takojšnja posluga
COLDSPOT
l-letna garancija Par-Brook Refrigeration Izvršimo popravila na vseh izdelkih Pokličite PR 2033
LADDIE in JOE NAZNANJATA,
da kadar rabile
floor sanders in wall paper steamers
jih lahko dobite pri
St. Clair Hardware
7014 ST. CLAIR AVE. UT 1-0926
ИШМШПНПиА
oKuvm
Ob naši deset-Ietnici, odkar smo prevzeli trgovino z obuvalom na sedanjemu naslovu
6408-10 ST. CLAIR AVENUE
V trgovini smo že 22 let, to je naša prva razprodaja od leta 1939. Kadar mi napravimo razprodajo, je razprodaja. Na vsakemu posameznemu paru obuvala, najsibo kar bi bilo v naši trgovini-^ZA ŽENSKE, MOŠKE IN OTROKE BO
CENA ZNIŽANA OD 15% DO 25%
ŽENSKO OBUVALO
ženske in moške sobne copate z mehkimi podplatami
69e
ženske hišne copate iz klobučevine z usnjenimi podplatami in petami
79e
ženske hišne copate iz kože z usnjenimi podplatami, pete iz gumija, večinoma velike mere—na razprodaji
LEPO ŠTEVILO OBUVALA za ženske in dekleta. Vse obuvalo je narejeno iz dobrega usnja, črne in rujave barve, nizke in bolj srednje pete. Za šolo ali dom. Samo srednje -široka. Na razprodaji
£2.98
po
£1.59
ŽENSKO OBUVALO z ARCH PODLAGO, iz kože ali gabardine: črne in modre barve, ne v vseh merah, široke in ozke. Ties, Pumps in Straps, srednje pete. Za praznik in vsaki dan. Na razprodaji
ČISTKA OTROŠKIH COPAT raznih barv z mehkimi podplatami. 142 parov iz klobučevine ali tople iz ovčje kože. Mere od 6 dd 12. Samo dokler je zaloga,
^°59c
Za vaše male otročičke imamo 30 parov čevljev in sliperčkov, iz usnja, od 2V2 do 6. črne in rujave
$3.49
ŽENSKE VISOKE GALOŠE, na tri zaponke. Ekslra široke, visoke in nizke pele. Na raz-
prodaji
Si.89
PO
97c
ŽENSKE ZIPPERS GALOŠE, široke in ekslra široke; Iroje vrsl pela. Dokler je zaloga: vseh mer, vprašajte za vašo šlevilko. Na razprodaji
Naredili smo čislko na naših policah. Pri lem se je nabralo raznovrstnega ženskega obuvala različnih krojev, ne vseh mer. Oglejte si to, dokler je zaloga.
NA RAZPRODAJI
Ena zbirka obuvala za ženske ali dekleta. Med temi so OXFORDS, TIES, VISOKE in NIZKE PETE. Iz usnja narejeno obuvalo.
NA RAZPRODAJI	рд
MOŠKE ŠTEFLETNE za okoli hiše, iz črne ali rujave kože in z usnjenimi podplatami. 38 parov.
£2.39
ZBIRKA MOŠKIH SOBNIH COPAT iz trpežne klobučevine. različnih barv.
PO
97c
MOŠKE HIŠNE COPATE iz kože in usnjenimi podplatami; črne ali rujave barve. Dokler je zaloga, po
£1.89
ŽENSKI in DEKLIŠKI OXFORDS, LOAFERS in druga obuvala, pripravna za delo ali dom; . iz dobrega usnja. Samo srednje široke. Dokler bo zaloga
PO
£2.39
£2.49
MOŠKO OBUVALO
27 PAROV MOŠKIH ČRNIH DELAVSKIH LAHKIH ČEVLJEV iz dobre kože; podplati so iz cord in gumija, srednje široki. Dokler je zaloga
£2.98
MOŠKI DELAVSKI ČEVLJI iz močne črne goveje kože s trpežnimi, debelimi gumijastimi podplatami. 31 parov—prvi pride, prvi kupi.
£3.35
Za moške in fante imamo 109 PAROV OXFORDS, iz črne ali močne rujave kože, z usnjenimi podplatami. Drugi so iz debelega rudečega gumija, ki je jako trpežno, posebno za šolsko mladino. Preje do $8.95. Dokler je zaloga—na razprodaji po
£4.85
VELIKA ZBIRKA MOŠKIH OXFORDS, nizkih, EKSTRA širokih, iz telečje ali Vice Kid kože. Na razprodaji. 118 parov, ne vseh mer; imamo št. 6, 6V2, 7, potem pa 9 do 12. To obuvalo se je prodajalo za $8.45 in $8.95. Dokler je zaloga
£4.85
MOŠKI ŠKORfTJI iz gumija—Short Boots—do kolen, pripravni za mokro delo ali za farmerje. št. od 7 do 12. Preje $5.98, na razprodaji
£4.35
ŠKORNJI ZA MOŠKE; iz gumija. Storm King, visoki nad kolena. Za pranje vašega avta. Prej $7.45, na razprodaji
£5.35
HIP BOOTS, škornji, jako visoki, kateri se pripnejo za vaš pas. Mere od 7. do 12. Preje $8.45. Na razprodaji
£5.85
MOŠKI ZLITI RQBARJI, galoši, nizki za dež in sneg. R-azprodajna cena
97c
ZBIRKA MOŠKIH DELAVSKIH ČEVLJEV, samo 23 parov. Rujave in črne barve, ne v vseh merah. Dokler je zaloga. Na razprodaji
£3.98
POSLUŽETE SE TE IZREDNE RAZPRODAJE!
Ker se vam le redko kdaj nudi taka prilika, da si lahko prihranite denar na finemu obuvalo znanih izdelkov, se vam priporoča, da se je poslužite.
V zalogi imamo obuvalo znanega izdelka FLORSHEIM za moške—W. B. COON
za ženske—POLL-PARROT za otroke.
Razprodaja se začne v četrtek, lO.feb.
Ob 9. zjutraj
Traja 10 dni!
RABIMO ŠTIRI PRODAJALCE ZA ČASA RAZPRODAJE
LOUIS MAJER
Trgovina s finim obuvalom za vso družino
6408-10 ST. CLAIR AVE.