Poštnima plačana v gotovini Maribor, (oreft 18. oKtoftrn 1933 5tev. 23? Leto.'VI.'{KIHA) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In upravai Maribor, Ooapoaka ul. 11 / Telefon uredništva 3440, uprave 2486 Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 10. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejeme tudi oglasni oddelek ,Jutra" v Ljubljani / Poitnl čekovni račun SL 11.409 ■f——na—w—ium mi umu m 99 JUTRA' 99 Tragedija bolgarske usode OZADJE POSTOPANJA Z ZEMLJEDELSKIMI EMIGRANTI. Ko je od revolucionarjev reakcionarnega Demokratičeskega zgovora pod Vodstvom prof. Cankovega padel veliki jugoslovansko orientirani bolgarski zem-Ijedelski voditelj in ministrski predsednik Aleksander Stambolijski, je umrlo za njegovo idejo preko 25, skoraj 30 tisoč najboljših, najidealnejših in najpoštenej-Ših Bolgarov. Ves pokret Stambolijske-ga je bil s silo strašnega terorja zatrt do temeljev. Le majhno je bilo število onih srečnikov, ki so pobegnili iz svoje domovine in našli zatočišča v Jugoslaviji, na Češkoslovaškem, v Franciji in drugod. Največ se jih je seveda nastanilo v naši državi, kjer so se še bolj Prepričali, da je bila pravilna njihova politična teza In Bolgarija ne bo nikoli mirna in srečna, dokler se ne odstranijo stara nasprotstva med Sofijo in Beogradom. Ko pa so pri zadnjih volitvah v sobranje bili tako nepričakovano poraženi krvniki Cankovega in je namesto Demokratičeskega zgovora sestavil vlado Narodni blok, v katerem imajo zem-hedelci zopet večino, je ves svet pričakoval, da bo napočila v Bolgariji nova e?a in se bodo tudi emigranti lahko nemoteno vrnili domov. Tako so mislili tudi emigranti sami. Započeli so preko svojih tovarišev, sedanjih zemljedelskih poslancev akcijo za Pomilostitev, ki jim je bila cesto tudi obljubljena, nikoli pa ne izdana. Vdano •n potrpežljivo so nekdanji poslanci in ministri Atanasov, Stojanov, Todorov, Obov in njihovi tovariši čakali, kdaj jim b°do njihovi aktivni poslanci in ministri Izposlovali varno vrnitev v domovino, ko pa jim je še vse doslej niso. so se odločili za drzen korak: sklenili so vrniti se v vsakem primeril, vrniti se tudi brez amnestije, pa naj se potem zgodi z mirni karkoli. Ta svoj zares junaški sklep so v nedeljo tudi izvršili. Odpeljali so se iz Beograda na Bolgarsko skupaj s Svojimi ženami in otroci. Na bolgarski strani meje jih je pričakovalo več tisoč njihovih nekdanjih političnih prijateljev s Številnimi poslanci na čelu, a pričakovali so jih tudi — policaji, Dočim so oblasti ženam in otrokom mirno dovode odpotovanie v Sofijo, so može are-male in odvedle v zapore, kjer naj »čakajo na amnestijo«, Atanasovega, Stojanovega, Todorovega, Obovega in še Hva druga Pa so odpeljale nazaj na jugoslovansko mejo in jih same, prisilno Poslale zopet v emigracijo! Ta akt bolgarske vlade je gotovo edinstven v vsej politični zgodovini. Vlada, 'f kateri sede člani zemljedelske stranke, je vtaknila v zapor vračajoče se emi- grante iste stranke, nekatere pa je sama poslala v nadaljnjo emigranjcijo! Vse to bi bilo popolnoma nerazumljivo, če ne bi poznali pravega ozadja, ki je zelo preprosto, a za Bolgare skrajno žalostno in sramotno. Odredbe-. ki so bile v nedeljo izvršene na meji — so izdali ma-kedonstvujoči, isti makedonstvujoči, ki so v bistvu izvedli tudi reakcionistično revolucijo in ubili Aleksandra Stambo-lijskega. Prav zadnja Tazkritja so namreč pokazala, da se je tudi sedanja vlada Narodnega bloka vdala zločinski VMRO, še več, da so se ji vdali celo tudi ministri zemljedelske stranke, ki so šele z njenim dovoljenjem smeli prevzeti svoje portielje. Tako se je moral sedanji poljedelski minister, zemljedelec Glčev sestati prej z Vančem Mihajlovlm- preden je prisegel! Gičev in minister Mu-ravljev sta se sestala z voditeljem ma-kedonstvujočih še pred sestavo vlade Musanovega v hiši Origorja Vasiljeve-ga- pozneje pa še večkrat v Rilskem samostanu. Tak sestanek sta imela Gičev in Mu-ravijev tudi te dni, ko je šlo za ureditev vprašanja vrnitve emigrantov. Sestanek je trajal baje tri ure in na njem sta zem-ljedelska ministra obljubila razbojniku Mihajlovemu, da bosta vodila protijugoslovansko politiko in da bosta povsod in vedno ščitila makedonstvujoče ter jim celo pomagala pri terorističnih akcijah v mejah in izven mej Bolgarije. Nasprotno pa je Vanče Mihajlov obljubil Gičevemu in Muravijevemu, da bodo makedonstvujoči storili vse, da se emigranti ne amne-stirajo, brezpogojno pa ne voditelji Atanasov, Obov, Stojanov in Todorov. če se pa to ne bi posrečilo, in bi se omenjeni voditelji vseeno vrnili- jih bodo makedonstvujoči pobili. Tako nam sedaj postane vse razumljivo. Amnestija še ni bila izdana, ker se ji protivijo makedonstvujoči, glavni voditelji so pa. bili odposlani nazaj v Jugoslavijo zato, ker jih je Mihajlov obsodil na smrt in sofijska vlada zaradi Evrope noče, da bi bila ta smrtna obsodba izvršena v Bolgariji! Tako so zemljedelski ministri sami izdali svoje najboljše tovariše samo zato, da bi po milosti Vanče Mihajlovega mogli ostati v vladi in da bi se rešili konkurence emigrantov. Kolikor smo pa poučeni, se bolgarsko kmečko ljudstvo ne strinja s to kravjo kupčijo, za katero se skriva tista velesila, katere slepo orodje so makedonstvujoči. Bolgarija se bliža težkim časom in morda bo potrebna nova kri- da bo konec vlade peščice zločincev z Rile planine. Zveza Španije s Francijo HERRIOT BO SKLENIL V MADRIDU ZVEZO MED ŠPANIJO IN FRANCIJO ZA SKUPNO NASTOPANJE V SREDOZEMSKEM MORJU. LONDON, 18. oktobra. Potovanje francoskega ministrskega predsednika He r-rlota v Madrid vzbuja v londonskih političnih krogih veliko zanimanja. Dasi se v Parizu uradno zatrjuje, da bo to potovanje le zasebnega značaja, nagla-šajo dobro poučeni politiki, da gre v resnici za sklenitev v dalekosežne prijateljske pogodbe med Francijo in Španijo. »D a i I y T e 1 e g r a p h« poroča, da se bo v Madridu podpisala pogodba, po kateri sklepata obe državi prijateljsko zvezo za skupno nastopanje pri reševanju vseh vprašanj tičočih se Maroka, Društva narodov in Sredozemskega morja. Z druge strani se pa zatrjuje, da bo pogodba tudi vojaškega značaja. Franclja in Španija se bosta o pogodbi obvezal nastopati skupno proti vsakomur, ki b! hotel spreminjati sedanje sredozemsko ravnotežje. Kolikor je znano, se Anglija ne protivl taki zvezi, veliko vznemirjenje pa povzroča v Italiji, kjer so vse doslej računali, da se jim bo posrečilo pridobiti Španijo za italijansko sredozemsko politiko. PARIZ, 18. oktobra. H er r lot bo odpotoval v Madrid 31. t. m. Prvega novembra bo opoldne banket španske vlade njemu na čast, zvečer pa bo banket na francoskem poslaništvu, na katerega bodo povabljeni vsi španski ministri. Dne 2. novembra bo pa Herriot posetll Toledo. Delo narodne skupščine ZAKON O ZAŠČITI KMEtOV. - MEDNARODNE KONVENCIJE. - SEJA FINANČNEGA ODBORA. — SEJA POSLANSKEGA KLUBA. volitev v francoski senat Pariz, 18. oktobra. Notranje ministrstvo je včeraj objavilo končne rezultate nedeljskih volitev, pri katerih se Je vo-'Ha tretjina senatorjev. Izvoljenih Je bilo jtl novih senatorjev od 314, ki jih ima rancoski senat. Radikalni socialisti, ki s° bili doslej najmočnejša stranka v se-"atu, so tudi to pot zabeležili nov uspeh, goljenih je bilo 6 konzervatlvcev (prej I* U republikancev (prej 10), 26 levičarskih republikancev (prej 30), 18 ra-%aiov (prej 12), 43 radikalnih sociaii-,tov (prej 39), 6 socialističnih republikancev in 1 socialist. Desničarski cen-Taiii je izgubil 10 odstotkov. Med Izvornimi sta tudi veleindustrljec De Ven-el In bivši poslanik v Rimu Rene Bes-J*rd. Propadel je pri volitvah bivši mi-•Mer Marraut, Konec zasedanja društva narodov ŽENEVA, 18. oktobra. S sprejemom proračuna Društva narodov, ki znaša 33 milijonov zlatih frankov in z izglasovanjem novega statuta glavnega tajništva je bilo končano tekoče zasedanje Društva narodov. Zaključni govor je Imel predsednik Politls, ki Je naglasil, da je bilo XIII. zasedanje Društva naro-dav med vsemi dosedanjimi najbolj zanimivo. Nato je kratko omenil, kaj vse je bilo na zasedanju sklenjeno in je poudaril principe reorganizacije tajništva ter naglasil važnost potrebe, da se vzgoji javno mnenje v duhu Društva narodov. Ob koncu je podčrtal smernice v okviru Društva narodov, po katerih se morejo rešiti veliki mednarodni problemi sedanjosti. BEOGRAD, 18. oktobra. Narodna skupščina Je na svoji včerajšnji seji s 188 glasovi proti 2 sprejela načrt o podaljšanju zakona o zaščiti kmeta do 20. decembra letos. Minister Demetrovic je izjavil, da je namen podaljšanja zakona za dva meseca omogočiti vladi In narodnemu predstavništvu, da dobro proučita vse vprašanje ter najdeta rešitev, ki bo ustrezala gospodarskemu in finančnemu položaju in prinesla kmečkemu ljudstvu koristi, ne da bi škodovala ostalim panogam gospodarstva. Vlada bo v določenem času predložila dokončni zakon. BEOGRAD, 18. oktobra. Na današnji seji, ki se je pričela ob 10-30, je bilo vloženih več interpelacij in pritožb, na katere bodo o priliki odgovarjali pristojni ministri. Najprej je skupščina razpravljala in sprejela zakonski predlog o sklenitvi konvencije z Avstrijo glede socialnega zavarovanja. Poročevalec posvetovalnega odbora je bil poslanec Markič, obširno je pa zagovarjal predlog tudi mi- nister za socialno politiko in narodno zdravje Pucelj, ki je naglasil važnost sklenitve take konvencije, ki bi uredila tudi vsa pereča vprašanja med obema državama glede zavarovanja delavcev, preskrbe v bolnišnicah v primerih bolezni in nesreč ter ureditve razmer pri bratovskih skladnicah in pokojninskem zavodu. Nato se je skupščina bavila s predlogom zakona o konvenciji glede pri-silnega dela, ki pa se nanaša v glavnem na borbo proti suženjstvu, ki za Jugoslavijo ne prihaja v poštev. BEOGRAD, 18. oktobra. Finančni odbor se je včeraj popoldne in danes dopoldne na svojih sejah bavil z mnogoštevilnimi prošnjami in pritožbami finančnega značaja. Jutri popoldne se bo sestal poslanski klub JRKD in bo razpravljal o kandidaturah glede predsedstva v skupščini in klubu. Ker se bo redno jesensko zasedanje skupščine pričelo že 20. t. m., morata izvoliti tako zbornica kakor tudi klub nova predsednika. Priprave za balkansko konferenco BEOGRAD, 18. oktobra. V četrtek odpotuje v Bukarešto jugoslovenska delegacija, da se posvetuje o pripravah za balkansko konferenco. Član te delegacije Je tudi poslanec dr. Vošnjak. Tokratnemu zasedanju balkanske konference pripisujejo posebno važnost, ker gre za razna važna vprašanja. Pred vsem bo na dnevnem redu vprašanje pakta o nenapadanju med balkanskimi državami, potem o Intelektualnem sodelovanju med poedlnlml državami, o ustanovitvi med« balkanske parlamentarne unije ter o medbalkanski trgovinski zbornici. Važna bodo tudi posvetovanja o raznih socialnopolitičnih ukrepih, ki jih bo treba rešiti in ki se v glavnem nanašajo na balkanske države. Desetletnica fašizma RIM, 18. oktobra. Proslava desetletnice fašističnega režima se je predvčeraj, šnjim spremenila v veliko manifestacijo fašističnih funkcionarjev iz vse države. Na trgu Piazza Venezia je bil Mussolini obkrožen od treh kvadrumvirov Balba, Devorlja in Debona (četrti kvadrumvlr Blanchl je kakor znano, umrl pred 2 letoma) in je Imel velik govor, v katerem se je spominjal 28. oktobra 1922. leta in ‘revolucije, ki le nastala pred tem. Mus- solini je govoril dalje o mrtvih, ki so položili svoje življenje za to stvar in o zmagi, ki je prinesla zgodovinsko edln-stvo naroda in z njim tudi endinstvo Rima in vse Italije. Nato je Mussolini obnavljal spomine iz zgodovine in omenil Napoleona, o katerem je trdil, da ni mogel nikakor zatajiti svojega italijanskega porekla že zato, ker je govoril francoski jezik skrajno pomanjkljivo in ker je Italiji vrnil svobodo. Na Plazzi Venezil, je rekel Mussolini, stoji spomenik neznanega junaka iz svetovne vojne in častni spomin na fašiste, ki so padli za revolucijo. VERSKI BOJI V MEHIKI. MEXICO, 18. oktobra. Policija poroča, da je zadušila jedro verske revolucije. V Ouadelajari je namreč odkrila hišo, v kateri je našla ogromno množino orožja in streljiva ter vstas-kih brošur. Prebivalci hiše so pobegnili. Med begom je policija dva vsta-ša ustrelila. SVETOVNA GOSPODARSKA KONFERENCA. WASIIINGTON, 18. oktobra. Po vesteh iz Ženeve nameravajo sklicati svetovno gospodarsko konferenco za drugo polovico januarja. Takoj po zaključku te naj bi se sestala razorožitvama konferenca, Dnevne vesti Maščevanje zapostavljenega sina KRVAVA vas*a tragedija pred malim kazenskim senatom OKROŽNEGA SODIŠČA. Dolga Jera sta fešonmik in njegova: več let mlajša žena skrbno gospodarila na manjšem posestvu v Zenjaku. Ker se je njun domači sin Janez že pred trinajstimi leti hudo ponesrečil na lovu in je postal nesposoben za .vsako težje delo, je Ješovnik vzel hlapca Jožeta Velela, ki je pridno pomagal pri gospodarstvu. Bil je Jože postaven fant in je šest let služil svojega gospodarja. Ko je pa pred štirimi leti pobrala smrt gospodarja Ješovnika, je vdova prodala posestvo v Zenjaku in kupila drugo v Drvanji. Na novo domačijo se je preselil tudi hlapec Jože ter pričel zalezovati svojo gospodinjo, ki je bila za svoja leta še dokaj postavna ženska. Ker pa Je-šovnica ni več mislila na ponovno možitev, čeprav so se jeli po moževi smrti oglašati na njenem domu razni snubci, je postajal hlapec Jože vedno bolj predrzen in vsiljiv. Napel je vse strune, da bi si pridobil Ješovnico, in ker je znal spregovoriti tudi pravo besedo, se je gospodinja naposled vdala. Preselil se je s hleva, kjer je bilo šest let njegovo ležišče, v vdovino sobo in začel nastopati kot gospodar na domačiji. Mnogo je zaradi tega trpel domači sin Janez, ki ga je zapostavljala celo lastna mati. Hudo sovražila pa sta se tudi s hlapcem, ki je sina večkrat tako pretepel, da je moral iskati zdravniške pomoči. Letos spomladi je pa hlapec spodil sina še z doma. Janez si je poiskal streho najprej pri sosedu, končno pa se je preselil na domač senik, kjer je bilo njegovo ležišče. Ker mu je hlapec grozil s smrtjo, si je Janez preskrbel lovsko puško. Hlapčevo oblastno postopanje ga je vedno bolj bolelo, in ko so se nad razmerjem med hlapcem in njegovo materjo jeli zgražati še ljudje, je sklenil z nasilnim Jožetom ob prvi priliki krvavo obračunati. Nekega večera v maju je prišel hlapec Jože že pozno silno nataknjen domov. Delal je prejšnji dan pri sosedu v vinogradu in izvedel marsikaj, kar ga je razdražilo. In prav ta večer je postal usoden za oba. Kaj se je odigralo med Janezom in hlapcem, ni pojasnjeno. Janez pravi, da je hlapec navalil nanj in ga začel pretepati. Domači sin se je postavil nasilnežu v bran — počil je strel.. Obstreljen je planil hlapec razjarjen na Janeza, ki je v tem hipu sprožil še drugič in hlapec je zatulil in se mrtev zgrudil na tla. Po krvavem dejanju se je Janez Ješovnik umil in preoblekel ter podal k Sv. Trojici v Slovenskih goricah, kjer se je sam javil orožnikom in povedal, kaj je storil. Obtoženec je pri današnji razpravi svoje dejanje priznal, zagovarjal pa se je s silobranom ter odločno zanikal, da bi bil imel namen ustreliti hlapca Jožeta Velela. Izpovedal je, da je hotel nasilneža le prestrašiti, ko pa je usodnega večera bil v skrbeh za svoje življenje, je poiskal puško in sprožil. Ker so tudi vse zaslišane priče izpovedale zelo olajšilno za obtoženca, je kazenski senat po kratkem posvetovanju izrekel milo sodbo. Obtoženi Janez Ješovnik je bil radi prekoračenega silobrana obsojen na 6 mesecev zapora. Kazen je sprejel. Razpravo je vodil v. s. s. g. Zemljič, prisednika pa sta bila okrožna sodnika gg. Kolšek in dr. Čemer. Obtožnico je zastopal državni tožilec g. dr. Zorjan, obtoženca je pa branil odvetnik g. dr. Juvan. Tragična smrt starega viničarja V petek 14. t. m. se je 611etni viničar Eker iz Čretnika pri Poljčanah mudil do večera v neki veseli družbi in se je nato že ponoči napotil proti domu. Na stopnicah domače hiše je pa starček, ki je bil sicer še nenavadno čil in krepak, padel tako nesrečno, da si je razbil lobanjo in obležal nezavesten na kraju nesreče Vse do jutra, ko ga je našla žena vsega okrvavljenega in poklicala zdravnika. Pomagati mu pa ni več mogel. Eker je izgubil že toliko krvi, da je popoldne umrl. Pokojnik je zapustil vdovo in več že odraslih otrok. Pokopali so ga včeraj na pokopališču v Poljčanah. Napredovanje. Vojni kurat g. Pavel Zavadlal, ki opravlja duhovniško službo tudi v tukajšnji državni moški kaznilnici, je napredoval v višjo položajno skupino. t Mihael Jezovšek. Včeraj popoldne je preminul v Vinarski ulici upokojeni poštni sluga Mihael Jezovšek. Usoda je tako hotela, da je potrkala smrt na njegova vrata istega dne, ko sta stopila pred 45 leti z zakonsko družico Adelo pred oltar. Po polni službeni dobi je pokojnik stopil v zaslužni pokoj in dočakal lepo starost 72 let. Bil je do smrti čil in krepak, prava slovenska korenina. Pogreb dragega pokojnika, ki ga bo težko pogrešala užaloščena vdova, bo jutri ob 16. uri iz mrtvašnice na pobreškem pokopališču. Naj bo blagemu možu, ki je bil tudi zvest prijatelj in naročnik »Ve-černika«, lahka zemlja domača, preostalim pa naše iskreno sožalje! Grobovi. Po dolgi in mučni bolezni je preminul včeraj v Studencih Josip Stau-ber, zvaničnik državnih železnic v pokoju in hišni posestnik. Pogreb bo jutri ob 16. uri iz hiše žalosti na studenško pokopališče. V tukajšnji porodnišnici splošne bolnišnice pa je postala žrtev materinstva 301etna žena pekovskega mojstra Marija Vdlkerjeva iz Poljčan. Pokopali jo bodo jutri ob četrt na 17. uro na pobreškem pokopališču. Pokojnikoma blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje! Kolesa v veži sodišča bodo varna. Ker je bilo v zadnjem času ukradenih iz veže tukajšnjega okrožnega sodišča več koles, je odredil predsednik okrožnega sodišča g. dr. 2iher nadzorstvo nad shranjenimi kolesi. Seveda morajo kolesarji plačati slugi primerno pristojbino za shranjeno kolo. Sadni sejem na Ljubljanskem velesejmu bo od 5. do 7. novembra. Sejem, ki ga priredita Kmetijska družba in Ljubljanski velesejem, bo nudil velik izbor prvovrstnega zimskega sadja. Sadje se bo oddajalo pakovano v amerikanskih zabojih. Opozarjamo občinstvo na to ugodno priložnost, da se preskrbi z zdravim sadjem za zimo. Slovesna otvoritev kmetijske razstave v Kranju bo v soboto 22. oktobra t. 1. ob 10. ud v glavni dvorani Narodnega doma. Razstava traja do ponedeljka 24. oktobra. Prireditev je obsežna in veleza-nimiva, saj obsega šest posebnih oddelkov. Priporoča se številen obisk ne samo kmetom in šolam, temveč tudi trgovcem. Hišni posestniki In najemnine. Do konca tega meseca morajo predložiti hišni posestniki davčnim upravam prijave dohodkov zgradb radi odmere hišnega davka za prihodnje leto. Davčne uprave na-glašajo v svojih pozivih, da bo za odmero hišnega davka za prihodnje leto merodajna ona najemnina, ki je dogovorjena v času poziva, iz česar sledi, da poznejše spremembe ne bodo več merodajne. Ker se po vsej državi vodi akcija za znižanje najemnin in ker zahteva to tudi od dneva do dneva težji gospodarski položaj vseh slojev- bo močna organizacija ua-jemnimkov gotovo v kratkem času dosegla svoj cilj: znižanje najemnin. Zaradi tega priporoča društvo stanovanjskih najemnikov hišnim posestnikom, naj sami še pred potekom roka za prijave dohodkov znižajo najemnine, da ne bodo imeli škode, ko jih bodo razmere prisilile k znižanju najemnin. Izredni občni zbor društva mariborskega učiteljskega naraščaja. V soboto 15. t. m. je bil izredni občni zbor društva naših učiteljiščnikov, na katerem je bil izvoljen za predsednika kandidat Danilo Viher, lanski predsednik društva učiteljiščnikov. Občnega zbora se je udeležil tudi predsednik mariborske sekcije JUU g. Kočevar. Govoril je o predvojnih časih, ko je moralo društvo obilo pretrpeti in želel delu učiteljiščnikov in učiteljiščnic obilo plodonosnega uspeha. Tečaj češkega jezika — brezplačen — priredi JČliga v Mariboru. Prijave se sprejemajo danes in jutri ob 7. uri zvečer v Cankarjevi šoli. Vhod z dvorišča. Sestanek interesentov za lesene hiše. V petek 21. t. m. ob pol 20. uri bo v Narodnem domu sestanek interesentov za gradnjo lesenih hiš. Na sestanku bodo razpravljali o ponudbah in proračunih posameznih tipov hiš o načinu kreditiranja ter o tehničnih podrobnostih gradbene akcije. Dar. Namesto venca na grob preminule gospe Antonije Gasparinove, žene profesorja g. Gasparina, je daroval profesorski zbor realne gimnazije znesek Din 350 Podpornemu društvu za revne dijake. Tujski promet. V prvi polovici meseca oktobra je bilo pri tukajšnjem zgla-ševalnem uradu prijavljenih 806 tujcev. Od teh so bili 203 inozemci, in sicer 59 z Dunaja, 23 iz Gradca in 121 oseb iz drugih inozemskih mest. Kdo teli zaslužiti, naj prijavi svoj pristop konzorciju že obstoječih rentabilnih podjetij. Najmanjša vloga Din 100.000. Lahko tudi nezadolžene nepremičnine ali hranilna knjižica^ Akontacije na račun zaslužka se izplačuje mesečno po višini vloge. Kontrola nad poslovanjem osi-gurana. Višino vloge in naslov javiti oglasnem oddelku »VECERNIKA« pod značko »Amerika za male ljudi«. 3449 Zimski športniki! Zimskošportni odsek SPD Maribor otvori zimsko sezono 1932/33 s predavanjem, ki bo v četrtek, 20. t. m. s skioptičnimi slikami in temo: Zimske krasote Radstadtskih planin«; v petek, dne 21. t. m. pa bo praktično predavanje: »Smuška gimnastika«. Obe predavanji bosta v dvorani Zadružne gospodarske banke ob 8. uri zvečer. Predaval bo dipl. smučarski učitelj g. Ritt-man iz Radstadta-Tauern. Vabimo vse ljubitelje zimskega športa, da se teh predavanj sigurno udeleže! Sokolsko društvo Maribor matica priredi 2. aprila 1933 predvidoma na Trgu svobode javno tombolo in že sedaj prosi narodna društva, da se pri določitvi svo jih prireditev ozirajo na gornji termin. Zdravo! V objemu kosmatinca. Tam blizu tezenskega vojaškega vežbališča taborijo cigani z medvedom, ki pleše. V nedeljo popoldne se je približal pohlevnemu kosmatincu neki gospod, ki je bil s svojo nevesto nabral v gozdu precej gob, in pogladil medveda po glavi. Kosmatinec je zavohal gobe za prijateljevim hrbtom in brž stegnil svoje šape ter se oklenil prijaznega gospoda in ga podrl na tla. V kosmatinčevem objemu se gospod ni počutil dobro in je zgrabil medveda za gobec. Medved je začel otepati na vse strani ter položil svojo šapo gospodu na ramo, z drugo pa je potegnil po njegovi desni nogi, da so pod kremplji resknile hlače. Nevesta je v strahu za svojega ženina obupno zakričala in pojavil se je cigan z dolgo prekljo v roki, začel udrihati po medvedu in ga odpodil. Tako se je končal prizor v kosmatinčevem objemu brez nesreče, le nevesta je žalostno ogledovala ženinove raztrgane hlače, ki jih je šivala mlada ciganka. Dve hudi nezgodi. Na Glaserjevi žagi v Rušah je doletela včeraj popoldne delavca Ivana Založnika huda nezgoda. Založnik je bil zaposlen pri prekladanju desk. Po nesrečnem naključju pa mu je padla z visokega kupa deska na trebuh in mu ga razparala. Založnik je začel močno krvaveti in je omedlel. O nesreči so bili telefonično obveščeni mariborski reševalci, ki so ponesrečenca z avtom prepeljali v bolnišnico. Še hujša nesreča pa je doletela v kamnolomu pri Ribnici na Pohorju 361etnega delavca Ignaca Tomažiča. Pri delu mu je padel na desno nogo težek kamen in mu jo popolnoma zmečkal. Tudi ponesrečenega Tomažiča so mariborski reševalci z avtom prepeljali v bolnišnico. Aretacije. V policijske zapore so romali preteklo noč neki Franček B., ki ga je popolnoma omamil vinski duh: neka Jožica, ki se je potikala po beznicah in popivala z moškimi ter Nikola D., ker je sunil svojemu tovarišu pulover. V zapor so vtaknili tudi nekega kolesarja Karl P., ker ni vedel stražniku prav povedati, kje je dobil kolo, na katerem se je vozil. Zimskošportni odsek SPD ima drugo plesno vajo v sredo 19. t. m., na kateri se prične reden plesni pouk. Narodno gledališke Torek, 18. oktobra ob 20. uri: »Dve nevesti«. Red C. Sreda, 19. oktobra. Zaprto. Četrtek, 20. oktobra ob 20. uri »Zvedave žene«. Red B. Zadnjič. Petek, 21. oktobra. Zaprto. Sobota, 22. oktobra ob 20. uri »Frideri« ka«. Premiera. Iz gledališča. Poslednja uprizoritev Goldonijeve komedije »Zvedave žene« bo v četrtek 20. t. m. za red B. Ne zamudite poslednje prilike! — Prva glas" bena premijera letošnje sezone bo v soboto 20. t. m. Uprizori se Lebarjeva div-na opereta »Friderika«, ki se obenem izvaja prvič na slovenskem odru. To delo, eno najlepših, kar jih je sploh nastalo v poslednjem času, odlikuje izredna melodika, orkester pa zveni pestro in barvito. Vsebinsko ima za podlago mladostno ljubezen pesnika Goetheja do Friderike Brionove, ločitev od nje in odhod na visoko mesto, na knežji dvor v Wei-mar. »Frideriko« pripravljata kapelnik Herzog in režiser Skrbinšek, plese je naštudiral Harastovič, novo scenerijo je naslikal g. Ussar. Nastopijo Udovičeva, Barbičeva, Kraljeva, Dragutiuovičeva. Za. krajškova, Starčeva, Sancin, Daneš, Harastovič, Furijan, Grom, P. Kovič, Gorinšek, Tovornik, Blaž, Rasberger in Skrbinšek. _ Pri pokvarjenem želodcu, plinih v ^e‘ vesju, slabem okusu v ustih, čelnem Z‘a' vobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski učinkuje že kozarec naravne »Franc Jožefove« grenčice sigurno, na‘ glo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže vpora-ba »Franc Jožefove« vode kot prava bla-godat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in speče rijskihtrgovinaln___________ Za ženo, za moža in za otroke „TEMPO“ čevlji na obroke LJUBLJANA CELJE MARIBOR Gledališka 4 A»ker6eva 3 Slovenske 1® Vsak dan ena. V zadnjem času ne mine dan, da ne bi imeli zabeležene na policiji vsaj ene prijave, da je bilo temu ali onemu ukradeno kolo. Čeprav so varnostni organi tukajšnje policije budno na poslu, je vendar nemogoče priti na slea drznim tatovom, ker so kolesarji sami tako malomarni, da puščajo svoja kolesa nezaklenjena na ulicah pred lokali, kjer imajo opravka. Če bi lastniki kolos sami malo bolj pazili, bi nedvomno bila preprečena marsikatera tatvina. Tako je bilo tudi včeraj popoldne ukradeno kolo ključavničarju Alojziju Ledineku z nekega dvorišča v Vinarski ulici. Kolo Je bilo vredno okrog 1500 Din. _ Sladki vrh Blagoslovitev In otvoritev šolski3 odra. V nedeljo 2. oktobra popoldne Je bila na tukajšnji obmejni šoli blagoslo* vitev in otvoritev šolskega odra, katere so se udeležili poleg zelo številnih d°' mačinov tudi gg. Fran Irgolič, šolslHaarglanz« pa skrbi za zdravje las in za zlatole3keči sijaj. Očala proti peni pa omogočijo umivanje glave z odprtimi očmi, kar je gotovo velika udobnost. »Extra-blond« dobite povsod, kjer je v zalogi »črna glava« (svetla in temna). Pasate na zelenobefi omot! 9 > umiva- t Sokolstvo Lahkoatletske tekme na telovadišču Sokola matice vseh mariborskih sokolskih društev, k! bodo v nedeljo 23. t. m., obsegajo sledeče panoge: tek na 100 m za člane, članice in moški naraščaj, tek na 60 m za članice, moški in ženski naraščaj, met krogle, kopja in diska za vse oddelke in met kladiva za člane; skok v višino in daljino za vse oddelke; troskok in skok ob palici za člane in moški naraščaj. Pričetek tekem bo točno ob 8. uri. Društva naj javijo svoje tekmovalce, in naj navedejo panogo, v kateri nameravajo tekmovati, najkasneje do četrtka br. Hva-lencu v Narodnem domu. — Zdravo. Sokolsko društvo Studenci obvešča svoje članstvo, da za drevi napovedanega predavanja o »Balkanski vojni« ne bo. Preloženo je na drugi teden. Kongres plešeev. Kljub težki današnji krizi se bodo te dni zbrali v državi Konektikuti v Ameriki plešci iz vse Amerike in morebiti tudi iz drugih kotinentov na velikem kongresu. Za ta kongres je veliko zanimanje in so razposlani obširni pozivi, na katerih najdemo imena znamih mož, kf so pripadniki združenja plešeev. Klub plešeev je bil osnovan že leta 1912. in je njegov namen, gojiti med pristaši prijateljsko in bratsko vez vseh moških, ki so si v svesti, da lasje niso potrebni za srečo in za lepoto ljudi. Na kongresu pa nameravajo še bolj poglobiti načela svojega združenja in vzbuditi vsesplošnb zanimanje po širnem svetu. Pet let s črešnjino koščico v nosu. Neka žena v Ofnu v Nemčiji je tožila že delj časa o hudih bolečinah v glavi in ušesih. Vdano je prenašala neznosne bolečine že dolgih pet let. Ker pa ji je po-stajalo vedno slabše, se je podala k nekemu specialistu, ki je odkril v nosn! duplini bolnice črešnjino koščico. Po uspeli operaciji je žena popolnoma okrevala. J* Arnuš: Stari in mladi v življenju živalstva Ameriški popotnik in fotograf Martin Johnson pripoveduje v svoji »Knjigi o levih« to-le zanimivo dogodbico: Da bi lažje opazoval leve pri njih kosilu in jih pri tem tudi fotografiral, je njegova žena Oza nalašč v to svrho ustrelila staro-teanj gibčno cebro, ki jo je nato tako sPretno nastavil, da so jo levi prav kmalu ovohali in si jo tudi pri priči privoščili za Večerjo. Prvi, ki je pritekel do ponujene slaščice, je bil najstarejši član levje družne, po človeško bi se reklo menda pre-yžitkar ali dedek ali nekaj sličnega, ni pa “H poglavar levje obitelji. Najbrž se je Vnašal na nekdanjo svojo veljavo in se teeni nič tebi nič kot prvi poslužil ponujene večerje. Pa ni bilo prav. Za njim je bamreč prišel še eden, močan in dostojanstven, očividno voditelj njihove družinice. p0 je prispel tudi on do čebre in videl, a^o si pripravlja stari brez vsakih ceremonij najlepše kose za sebe. ga je z ogro šapo s tako silo tresnil preko razku-I rane glave, da se je stari kar prevrnil 7 odletel tri metre daleč od bogato polnjene mize. Šele ko se je mladi do site-ba navečerjal, so smele tudi levinje do °'Sših kosov in tudi stari se je, četudi q!^8o bolj polagoma, približal ostankom! c,vidno govori moč tukaj prvo besedo... Taki in slični prizori se vsak dan dogajajo v živalstvu, le da jih mi prav zavoljo vsakdanjosti ali prezremo ali pa jim sploh ne privoščimo nobene pozornosti. Škoda! Kajti nič ni tako zanimivega kakor opazovati živali v njihovem vsakdanjem življenju. Naj navedem tu le en zgled z domačega dvorišča. Po prostornem dvorišču se sprehaja cela jata grahastih putek in negodnih piščancev, med njimi pa stopa ko paša velik in bujno pisan petelin, ki z vso pazljivostjo in očetovsko skrbjo zasleduje vse, kar se godi okrog njega in tudi nad njim v višavah. Zjutraj se oglasi prvi v natlačeno polnem kurniku in njegov srednje globok in prijetno uglajen glas se razlega daleč daleč čez vas in vrhe. Vsi drugi petelini se takoj oglasijo za njim, čakajo in poslušajo na odgovor, oovejo, kar je novega pri njih. In tako se kličejo uro za uro do jutranje zore. Noben petelin ni imel tako močnih ostrog, in niti eden se ni mogel ponašati s tako dolgimi in tako svetlimi sabljami v repu. Tak je bil naš petelin, naš stari. Imeli pa smo še enega, mladega, dolgokrakega, nerodnega, a zelo velikega kokca, ki bi naj sčasoma poživil cel kurji zarod na našem dvorišču. Bil je še mladenič, prinešen iz tujega dvorišča, vendar pa je že toliko dorasel, da je kdajsibodi nategnil svoj i-tak že dovolj dolgi vrat in zdaj tej zdaj oni jarki šepetal zaljubljene besede na rdeči grebenček. Stari pa je pazil tudi na take pogovore, to se pravi na nje je bil najbolj ljubosumen, in komaj je mladi ko-kec iztegnil svoj še borno obrasli vrat, že ga je držal stari za kukmo in kokec je moral teči, kar so ga le nesle neokretne noge. Stari pa se je potem postavil med kokoši, kakor da bi hotel reči: »Jaz ti bom že pokazal, ti smrkovec. Glej ga. glej, ta bi tudi že rad nekaj razlagal. Ne boš, Jaka, za to sem jaz pri hiši. Med takim preganjanjem je mineval čas. Naš kokec se je razvil v prav čednega kurjega mladeniča, njegovo sirovo in polomljeno kikirikanje se je prelilo v lep polnodoneč petelinji bas, tudi kos sablje je že nosil v repu iti kratke ostroge so se svetile na njegovih čevljih: z eno be sedo, kokec je bil res zal kurji fantek, za katerim se je obračalo skrito in očito vse, kar je brskalo po gnoju in dvorišču. Pa kaj se hoče! Oblast ie oblast, in to je imel stari v krempljih. Le malokdaj se je posrečilo kokcu, da je zvabil kako naivno jarko na mastne kobilice na bujno cvetoči travnik za hišo. Stare kokoši so bile bolj previdne; najbrž so se bale starega nasilnika, ki je vse preveč pazil nanje in so rajše šle nevarnosti s pota. Mladič pa se ga je tudi ogibal in v velikem loku begal okrog njega in skrbno zastražene družine. Bojazljivost mu je že prišla v kosti, ni si upal blizu, in vendar je bil njegov namen nekaj drugega, ko biti plašen hi boiazl.iiv med perutnino. Kaj storiti? Pri- šlo mi je na misel: Kaj pa, če bi starega za nekaj dni odstranil, in kokca samega pustil med kokošmi? Storjeno! Starega sem spravil za dva dni na varno, kokou pa izročim vladne vajeti, tako da se je sam in brez strahu pred starim kretal po dvorišču. In čudo! Samo dva dni je bil kokec gospodar in bilo je dovolj. Nič več ni bil plašen, nič bojazljiv; nasprotno. Ko sem mu tretji dan prinesel starega pokazat, kaj mislite, kaj se je zgodilo? Kokec ga je že od daleč zapazil in mu z znaki najhujšega sovraštva dirjal nasproti; še toliko časa mu ni privoščil, da bi si svoje neurejeno perje popravil. Kar v naročje mi je skočil za presenečenim starim in ga z uprav tako neusmiljenostjo in objestno jezo mrcvaril in kljuval, kakor je komaj še pred dvema dnevoma zdeloval stari njega. Diktatura je bila zlomljena, tiran ni več imel moči in se ni smel nikjer več pokazati. Kaj mu je še ostalo od prejšnjih krasnih časov, kaj mu je bilo to brezpravno življenje? Najbolje bi še bilo umreti: samomor bi še bil najlepši, samo da ni vedel, kako ga naj izvrši. Ob tej bridkosti mu je pa prišla usmiljena človeška roka z izdatno pomočjo nasproti. V soboto popoldne se je slišalo krepko plahutanje peruti v kuhinji, potem je bilo vse tiho... V nedeljo pa je šel nekdaj tako mogočni pevec in dika pot vseh razprestoljenih petelinov. Malo žilav je res bil, sicer pa še čisto dober. itilo nedavno tudi v Ušhoirc dr. Korlatbu, kateremu so zaplenili na ulici zlato uro. Mariborska tiskarna d. d., predstavnik takoj. Pobrežje, Zrkovska ce- 3455 Potrti od žalosti naznanjamo vsem lužno vest, nepozabni ljubljeni sin Edo Puppis dijak UL letnika drž. trg. akademije po dolgi bolezni v starosti 23 let včeraj, dne 17. tm. Bogu vdano preminul. Pogreb nepozabnega bo v sredo, 19. tm. ob pol 16. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. KOMEN-MARIBOR, dne 18. oktobra 1932. ZilujoU ostali Izdaja konzorcij »Jutra« y Ljubljani; predstavnik izdajatelja tn urednik STANKO DETEL/ Mariborski W E C E R N T K* Jutra ■rawmmiaraaro«Ksra JUetce £oti: £&tije4ML ženitev Romom 27 Ustavila sva se pri njima v neki prekrasni dolinici pod tehtečim vejevjem cvetočih limonov. Pograbila sta dve suhi veji in kmalu sta imela ogenj; nanj smo naložili večje veje in dračje in pekli pod travo nabrano sadje. Tako sva prišla do dobre večerje, ki sta jo tuja človeka z veseljem delila z nama, kakor je na Tahitiju pač stara gostoljubna navada... Rarahu se je dojmil ta izlet kakor potovanje v neznane daljne kraje. Njen otroški um je dobil množico novih pojmov — o ogromni veličini svetov, o nastanku človeških plemen in o tajin-stvenosti njihovih usod... XXIII. . . . Rarahu in njena prijateljica Teu-rahu sta bili v Papetu dve odlični osebnosti, ki so ju posnemale vse druge mlade žene, zlasti glede blaga za obleke, vencev in pričesk. Hodili sta navadno bosi, in njuno razkošje, katero so tvorili skoraj samo venci iz naravnega cvetja, je bilo zelo skromno. Toda z ljubkostjo in mladostjo svojih obrazov, z dovršeno in antično lepoto svojih teles sta izgledali opojno razkošno in bili sta zares lehi- Cesto sta se vozili po morju v čolnu, ki sta ga sami vodili in posebno zabavno se jima je zdelo veslati okoli v luki zasidranega »Rendirja«. Kadar sta uporabljali jadro, je njun čoln zajel prehodni veter in ga zagnal z veliko brzino preko valovja. Tedaj sta stoje, svetlih oči in razpletenih las br-zeli po vodi kakor prikazni. S spretnimi gibi teles sta znali ohraniti ravnotežje ozkega čolna, ki ju je nosil tako naglo kakor dve krilati ptici in puščal za seboj progo bele pene . . . XXIV. »Prelestna dežela Tahiti, kraljica polinezijska, evropski otok sredi divjega oceana, biser In diamant pete celine.« (Dumont d’Urville.) To je bilo pri kraljici Pomari meseca novembra leta 1872. Prebivalci dvora, ki hodijo najčešče bosi in leže na zeleni travi ali pa na pan-danusovih asurah, so bili tisti večer svečano opravljeni. Jaz sem sedel pri klavirju in pred menoj je stala odprta partitura »Afričanke«. Klavir, ki so ga bili dobili tisto jutro, je bil novost za tahitski dvor; bil je dragocen instrument s prijetnimi globokimi glasovi, kakor so zvoki orgel ali oddaljenih zvonov, pa tudi Mayerbeerova glasba se ni do takrat nikoli slišala v Pomarinih sobanah. Poleg mene je stal tovariš Randel, ki je pozneje pustil mornariško službo in stopil kot tenorist v zbor nekega ameriškega gledališča, kjer so ga nekaj časa slavili pod imenom Randeli, dokler se ni vdal pijači in umrl v skrajni bedi. Njegov glas in talent sta bila tedaj na višku. Nikoli in nikjer nisem slišal prijetnejšega in zvočnejšega glasu. Midva sva očarala mnoga tahitska ušesa, saj ljubijo na tem otoku glasbo vsi prebivalci, celo najbolj divji in necivilizirani. Koncem salona, pod svojo veliko sliko, katero je bil pred trinajstimi leti naslikal lepo in poetično neki nadarjen umetnik, je sedela na pozlačenem in z rdečo svilo okrašenem prestolu stara kraljica Pomare. V naročju je držala svojo bolehno vnukinjo, malo Pomaro V., ki me je nepremično gledala s svojimi velikimi, po mrzlici razširjenimi očmi. S svojim obilnim telesom je zavzemala vso prostornino obsežnega prestola. Oblečena je bila v rdečo svilnato tuniko, na golih nogah je pa imela satenaste čevlje. Poleg prestola je stala mizica polna pandanusovih cigaret. Na drugi strani je stal tolmač v fraku; dasi je Pomare govorila francosko kakor rojena Parižanka, ni uradno'ali pri javnih prireditvah nikoli spregovorila niti ene same francoske besede. Okoli prestola so sedeli admiral, guverner in konzuli. Na njenem starem, nagubanem, ostrem in mrkem obrazu je še vedno žarela posebna veličina kraljevskega veličanstva, še bolj pa brezmejna otožnost; žalost zaradi neizbežne zavesti, da ii smrt kosi otroke drugega za drugim, zastrupljene po zahrbtni in neozdravljivi bolezni; žalost zaradi globokega spoznanja, da ji propada v največjem neredu kraljevina, ki jo je narušila civilizacija, in se njena prelestna dežela spreminja vedno bolj v leglo prostitucije. Odprta okna so gledala na vrt; skozi nje so se videle z venci okrašene glave, ki so se približale, da bi slišale moje igranje in Randelovo petje. Bile so same dvorjanke: Faimana z vencem na glavi, podobna najadi; Tehamana, okrašena s tatulo; Teria, Raurea, Tapu, Erere, Tairea — Teurahu in Rarahu. Del salona, ki je stal pred menoj, je bil na stežaj odprt; zid je zamenjavala kolonada iz domačega lesa, da se je tja skozi videla pokrajina z zvezdnato nočjo. Na podnožju teh stebrov se je pred mračnim ozadjem odražala klop, na katero so bile posedle vse pripadnice dvora, kneginje in poglavarke. Štirje pozlačeni svečniki v Pompadourinem stilu, ki so se gotovo sami čudili, kako so prišli tja, so jih žarko osvetljevali, tako da so se njihove lepe in elegantne toalete nenavadno bleščale. Njihove noge, po naravi majhne, so bile tedaj obute v po* sebno lepe satenaste čevlje. Konjice Zopet napad na Sokolstvo! Sokolska četa Konjiška vas ima pri Kolaričevi hiši v Konjiški vasi letno telovadišče, na katerem stoji drog. Postranska stebra tega droga sta bila do 1.80 m zakopana v zemljo in zabita s kamni. V noči od 9. na 10. oktobra t. 1. pa so neznani storilci (najbrže z dinamitnimi patronami) razstrelili drog- tako da se je en steber preklal in prelomil, drugi pa se drži pokonci le še na skrajnem robu. Storilci so pustili tam list papirja, na katerem so napisane besede: »V tem duhu bomo delali naprej!« Nekaj dni po tem dogodku pa je bil na istem mestu obešen lepak z isto pisavo in na isti način pobarvan z besedami: »Dr. Mejak Ervin, tvoji dnevi so šteti!« S takimi in sličnimi dejanji skušajo nasprotniki sokolstva ovirati sokolsko delo za narod in državo. Želeti bi bilo že vendar enkrat, da pridejo ti temni elementi, ki imajo na vesti že toliko kaznivih dejanj, ki so se dogodila v zadnjem času v našem okraju, v roke pravice! Eksplozija Sumerjeve smodnlšnice. V nedeljo 9. t. m. zvečer je prebivalce Konjic in okolice prestrašila okrog 22. ure detonacija. Eksplodiral je smodnik v skla dišču tukajšnjega trgovca g. Martina Šu-merja. To skladišče je bilo v vasi Blato in je bilo znotraj betonirano, na zunaj pa obdano z leseno barako. Kaj je bilo vzrok eksploziji, je še neznano. Nekateri domnevajo, da gre za tatvino smodnika, pri čemer so storilci večji del smodnika odnesli, nekaj ga pa s prižigalno vrvico zažgali, hoteč s tem zabrisati sledove. Drugi zopet menijo, da se hoče s takimi in sličnimi dejanji vznemirjati prebivalstvo. Orožništvo še preiskuje zadevo. Trgatev se je že povsod pričela; kmetje so povečini že obrali, tržani pa še trgajo. Kvaliteta vina bo še boljša ko lanska, kvantiteta je pa v nekaterih okoliših manjša, v nekaterih večja. Streljanja topičev ni slišati, tudi ne veselega vriskanja, kar je znak krize. Ljubezen slavonskega strojevodje. Čeden možiček je Milan Karlek, strojevodja na mali industrijski železnici v Našicah. Brhki Katici, ženi svojega znanca je bil v zadnjem Času popolnoma zmešal glavo. Pred dnevi je bil krenil s svojim strojem iz Našic v Ivankovo, a njegovi ženi Jelki so jeli pripovedovati sosedje, več ali manj iz gole zavisti. da se je z njim odpeljala tudi Katica. Jelka je verjela jezičnim sosedam, zajahala moževo kolo in zdirjala za vlakom v takem tempu, ko da bi hotela postaviti svetovni rekord. Na robu temnega gozda je strojevodja Karlek ustavil vlak. V tem trenutku pa je že pridrvela na kolesu njegova boljša polovica Jelka, in ko je na stroju res zagledala Katico, je zavpila nad njo: »Beštija prekleta, čemu laziš za mojim možem?« Žena Jelka in Katica sta si nato skočili v lase in se jeli neusmiljeno pretepati. Ko je besna Jelka zasadila ostre nohte v nežno Ka-tičino lice, je pa priskočil na pomoč strojevodja Karlek. ki je le s težavo napravil mir. Naložil je obe na stroj in prepeljal domov. Doma je svoji Jelki zvesto obljubil, da ne bo nikdar več pogledal Katice. 1 Rubež na ulici. Tudi na Čehoslovaškem imajo davčne oblasti precej sitnosti in neprilik s svojimi davkoplačevalci. V zadnjem času so storile radikalne korake proti neposlušnim davkoplačevalcem, katere rubijo eksekutorji takoj po prvem opominu kar na ulici. Često se pripeti, da dva človeka na najprometnejšem kraju planeta na koga in mu pregledata vse žepe. To se je pripetilo nedavno tudi v Ušhorodu s®* uatorju dr. Korlathu, kateremu so eks©* kutorji zaplenili na ulici zlato uro. Pred prvim skokom v vodo Sprejmem dva gospoda na hrano in stanovanje. Pobreška ul. 9. _______________________________________3453 Na prodaj! Preproga 2X3 m s predposteljnikom, dvojno posteljno pregrinjalo, namizni prt iz rdečega pliša, lestenec, zavesa (Stor) mizo s tremi stolicami, klopca za vodo, dve kuhinjski polici, čeber za perilo, »Singer« šivalni stroj (Lang-schiff); vse v najboljšem stanju. Vprašati Ruška Grozdje »Izabela« se prodaja v Studencih, Slomškova ulica 17, kg Din 2.—. 3418 Dobro mleko do 15 litrov dnevno oddam. Če se vzame skupaj stane liter Din 225, posamezno pa Din 2.50, dostava na dom. Mirko Kolarič, Vuk dol. Jarenina. 7A Sobo s oddan Ženini In neveste, poročno nagrado spalnico in kuhinjo si priborite z enoletnim članstvom. Vpišite se v društvo pri F. Korošcu, mizarstvo, Frankopanova ul. 15. 3454 Prlkrojevalca za čevlje, prvovrstnega strokovnjaka z nekaj kapitala iščemo za veliko, znano podjetje. Ponudbe na upravo pod značko »Prikrojevalec 20.000«. 3450 UČIt. abiturlentinja daje instrukcije v vseh predmetih (rSr zen klas. jezikov in francoščine) sred' njih in osnovnih šol. Predvsem mate* matika, nemščina. Cenj. ponudbe n* upravo »Večernika« pod »Volja«. 3419 Podstrešno stanovanje (sobo in kuhinjo, drvarnico v P°^' strešnem oddelku, elektrika) oddat*1 dvema osebama. Mesečno Din 200.-— Studenci, Cankarjeva ul. 7. 3435 AUTO- PNEUMATIKA SVETOVNE ZNAMKE RELLl I V VELETRGOVINI M. OSET. MARIBOR GLAVNI TRS RADIVOJ REHAR v Mariboru, . v Maribora