Poštnina plačana v potftvln' Leto IX, St. 253a Lgubliana, sobota 27. oktobra 1928 Csna 2 t Stane me»t6io Lhn ; «• mm* Din pmKffi l+tbtjan«, alta M. M. — Telefc Oglasi po tarifo. Uredništvo i Ijvbflana, Knallova uhca ftter. 5/L Telcio« št. «07« ln >804, ponoči tudi ftt. «034. iakapisl se n« *raia;9r t Uubl)ana, k. 4. — Telefon Pudfluld: Maribor, Aleksandra«* k. i) - Celje, Aleksandrova Dnevnik zaigospodarstvo, prosveto in politiko pri peitaen ček. zavoda t L|ab-•t ii.&m • Praha čisto 7&.i«oJ Wien, Nr. »$.141. Ljubljana, 26. oktobra. Jutri že bo narodna Ljubljana proslavila desetletnico naše svobode. 10 let! Kako kratka doba, ko se oziramo nazaj, kako dolga za vse one, ki so v njej res delali in trpeli! Skromna bo ta naša proslava, skromnejša nego zaslugi dogodek, čigar doživetje pred 10 leti je bilo za nas nepopisna sreča. Biti mora skromna, ker časi niso primerni za hrupno slavje in nam temne "sence splošnih razmer v naši državi in groznih dogodkov komaj preteklih mesecev grenijo radost. S tem pa ni rečeno, da naš spomin na prelepe dneve naše osvoboditve ne bo prav tako iskren in topel, kakor če bi se obenem razvil zunanji blesk glasnih proslav. Zatisniti oči pred nemilo sedanjostjo in vzbuditi si potek onih svetih in svetlih dni, je slast in uživanje prve naše generacije, ki je po tisoč letih videla zopet vzhajati solnce nad svobodno našo domovino. Da, bilo je lepo tiste dni. Spomin nanje nam daje moči, da preko sedanjosti upamo na boljšo prihodnost. Ali smo teh 10 let storili svojo dolžnost, to vprašanje se nam bo odpiralo. Odgovorni more.io biti različni za razno, toda v tem smo si složni: ni nam in ni nam nikdar bilo žal, da je tako prišlo leta 1918., in zazebe nas že samo pri misli, da bi moglo biti takrat tudi drugače, ali pa. da bi zopet kdaj moglo biti drugače. Kdor lista po memoarjih svetovne vojne, mu potrjujejo, kako lahko bi bilo ostalo pri starem, ko bi se bil tuji val, ki je že prekoračil Dravo, razvil preko Karavank. Prav tako nas ogorčuje samo omenek zločinske parole o amputaciji. Nerazdružno je edinstvo Slovencev. Hrvatov in Srbov v Jugoslovenstvu. Tudi v tem oziru ni nobenega umika in silno razburjenje v najširših narodnih slojih, ko se je culo o amputaciji, je potrdilo, da narod to edinstvo hoče. Narod je pripravljen tudi trpeti in potrpeti. a živi čut pravice mu govori, da morajo, če je treba za skupnost žrtvovati, to storiti vsi enakomerno. Edinstvo brez enakopravnosti in popolne vzajemnosti je maska hegemonije. Desetletnica vas je našla v borbi za pravo edinstvo. V onih lepih dneh leta 1918. smo mislili, da je tako samo no sebi razumljivo. Zato je sedai boj tako ogorčen. Vendar je naša vest čista, kajti nismo se izneverili idealom 29 oktobra 1918. Klerikalni tisk se pritožuje, da smo odbili ponudbo, da bi z SLS skupaj proslavili desetletnico. Nebratsko obnašanje SLS pred vojno in med vojno smo ji iz višjih ozirov ob osvobojenju odpustili. A čim in kadarkoli je ta stranka prišla do moči, je obnovila nebratsko stališče. V nestrpnosti je SLS kakor obsedena. Slovencev, ki bodo mis ili s svojo glavo, bo vedno dovolj. Narod, ki je dal Trubarja. Prešerna, Cankarja, se ne bo odrekel svobodi duha. čeprav bo vesoljni klerikalizem sipa! prekletstvo nad naprednimi strankami in časopisi. «Mi in samo mi» — to geslo, ki navdaja netolerantno škofovsko stranko, se držati ne da. Kljub temu je tik pred desetletnico zadonela iz vrst SLS parola gospodarskega bojkota. Kdor je bil druge politične stranke, ga ie oblastni odbor odslovil kakor steklo žival. Mi vemo, da nismo večina, a manjšina smo take vrste, da more preko nas hoteti samo oni. ki so mu interesi SLS več od interesov Slovenije in njenega ljudstva. Ta politika ubijanja, uničevanja, zlorabe javnih sredstev, najbolj pa vere in cerkve za stranko, je pred vojno izkopala globok jarek med nami. Tik pred desetletnico je SLS uspelo obnoviti ta jarek in ga napolniti s še bolj odvratnimi sredstvi. Takih «bratov», ki odslavljajo delavce, ker so čitali »Domovino«, ki uničujejo kmečko rodbino, če ni v župnišču dobro zapisana, ki so vrgli na ulico inteligenta in cestarja, ker ni poljubil biča, takih «bratov» nas Bog varuj! In ko se je v Beogradu na široki fronti in z nado na uspeh začela odločilna borba za enakopravnost in je v to svrho uspelo pokopati nado hegemonistov, to je stari spor med SDS in HSS, tedaj je izdajniška SLS za skledo leče priskočila na pomoč oni ideologiji, ki je v stanju razrušiti, kar se je ustvarilo leta 1918. Ta skleda leče je obstojala v pooblastilu za SLS. da ubija tiste, s katerimi sedaj hinavsko trdi. da bi rada skupaj sedela ob 10 letnici svobode. Na dan, ko mora govoriti srce. tolike •elastičnosti» mi ne zmoremo... Subotica dati denarja v Beograd Subotica. 26. oktobra, č. Po zakonu o državni Hipotekami banki, so dolžna mesta in mestne občine, da položijo gotovino svojih sirotinskih skladov v državno Hipote-karno banko v Beor. Od politika, ki je o zakulisnih zadevah dobro poučen, izve vaš poročevalec, da smatrajo klerikalci sedanji trenutek neprimeren za izvedbo na Bledu sklenjene fuzije ter zahtevajo. naj bi se končna izvedba blejskega pakta odgodila. Vse kaže na to, da je pričakovati ta prihodnje dni živahnejše politične akcije, zlasti še. ker se 3. novembra zopet sestane Narodna skupščina in se na merodajnem mestu baje želi, da bi bila situacija do takrat razčiščena. Dve zanimivi Pribičevičevi izjavi Stališče pristašev radikalskega glavnega odbora in zemljoradnikov. — KDK ne more priznati obveznosti posojila monopol- ski upravi šv ed sko«ameriško skupino, je naravno iz« zvalo zelo velik interes. Pred vsem je jas* na stvar, da hoče vladna politika to prili« ko porabiti za to, da si natrpa žepe z mi« lijoni. Vem, da je beograjskim oblastnežem dogorelo do nohtov in da so državne bla» gajne prazne. Toda to še ne opravičuje, da se naši državni monopoli izročajo v roke tujin kapitalistom. Ob tej priliki sporoča« mo švedsko«ameriški skupini, da tega po» sojila nikdar ne bomo priznali n da je eden naših gla\nih pogoiev za konsolidacijo dr* žave razveljavljenje vseh posoiil. ki jih ie sklenila vlada četvorne koalicije Mi tega poM>jilf ne priznavamo za državno poso» jilo, nego ga smatramo za posojilo dana--šnjemu režimu za finasiranje boja s pre« čanskimi kraji in še posebej s Hrvati. Zato nai si inozemski kapitalisti zapomnijo, da jim ne bomo vrnili niti pare, kadar pride« mo v položaj, da bo naša beseda mero« dajna». Zagreb. 26. okt n. Danes ni bilo posve« tovaV vodstva KDK. P slanci so se samo razgovarjali s pristaši, ki so prišli iz pro« vince. ">-ioicevič se je v razgovoru z novi« narji najpre^ pečal z vprašanjem, o kate« rem se razpravlja v Beogradu, namreč ka« ko stališče bodo zavzeli pristaši gl-mega odbora rau-----^ke tranke v Narodni skup« ščini. it Sičevie pravi, da je vseeno, kako stališče zavzamejo: «A':o ne odidejo iz Na« rodne skupc ne, nam vse drugo ne ponv ni nf* Kar se tiče zemljoradnikov, so oni napravili vsekako poižreško, ker so ostali v Narodni skupščini, ker je ta .nova po« litika ala brez rezultata. S to svojo po« greško so zemljoradn.-. izgubili tudi po« slednje Hrvate, ki so jih imeli Dalmaciji, prav tako pa so se vznemirili tudi bosanski .jirDi kjer je bila zemljoradniška poli« tika najjačja. Dalje je Pribičevič izjavil: « Vprašan je posojila uprave državnih monopv.>v s Težki pogoji za monopolsko posojilo Pogoji so le navidezno ugodni, v resnici pa bodo obresti znašale 10 odst. Beograd. 26. okt. p. Danes se doznava nekoliko več podrobnosti o posojilu, ki ga ie zakliučila uprava monopola s švedsko-arreriškim vžiga ličnim trustom. odnosno v njeno finančno družbo Svedish American fr.vesriment Corporation Posojilo ie bilo sklenjeno pod iztedno težkimi pogoji v višini 22 milijonov dolarjev (1.25 milijarde rhn) z obrestno mero 6.25% in po tečaju 90% nominalne vrednosti Ker bomo torej za dejansko emitiranih 90 dolariev plačevali 6.25% obresti in ker bo izplačilni tečaj po odbitku stroškov znašal še mani kakor 90 dolairjev za 100 dolarjev nominala. bo znašala obrestna mera za sprejeti denar v resnici preko 7%. Posojilo se ima amortizirati v 30 letih. Če to posojilo ne bi bilo v zvez? z ugodnostmi. ki jih dobi švedsko - ameriški vži-ealični trust glede na produkcijo in prodajo vžigalic v naši državi, bi bila taka obrestna mera prilično ugodna. Ker pa dobi trust izključno pravico produkcije in prodaje vžigalic v naši državi, nas bo to posojilo v resnici stalo najmanj 10% Zaenkrat še ni znano, v koliko bo spremenieno razmerje rred monopolno takso na vžigalice, zaslužkom tvornic in zaslužkom vele- in malo-trgovine. Doslej ie znašala monopolna taksa na škatljioo vžigalic 70 par, 5 par pri škatljic ie zaslužil maloprodaialec, 2 pari veleprodajalec, dočim ie znašala tvorniška cena 22 par. Vsekakor bo ukinjen sistem velikoprodaialcev vžigalic katerih le danes v naši državi 50. ker bo vsa veleprodaia orišla v roke trusta Ker zaslužka maloprodaje nikakor ni mogoče zmanjšati, saj ie že danes minimalen, bo znašala prodajna cena vžigalic od strani strasta — če se ne bo povečala prodajna cena na drobno — 25 par. odnosno z monopolno takso 95 par za škatljico švedsko - ameriški vžigalični trust bo na podlagi produkcijskega monopola gotovo racionaliziral produkcijo v naši državi tako, da bodo produkcijski stroški padli na kakih 10 par pri škatljici Zaslužil bo torej najmanj 15 par pri škatljici, kar pomeni pri konzumu 200 miliionov škatljic v naši državi siguren zaslužek 30 milijonov dinarjev letno. Ker bo naša država plačevala za obresti od tega posojila na leto 78 milijonov dinarjev in ker bo švedsko - ameriški vžigalični trust poleg tega še zaslužil svojih 30 mili tonov dinarjev pri prodaji vžigalic, je vsakomur jasno, da znaša za naše narodno gospodarstvo obrestna mera za to posojilo gotovo nad 10% _ _ Vlada toži Radičevo vdovo Zagreb, 26. oktobra, n. Danes je vdova pokojnega Stjepana Radiča prejela štiri tožbe od tukajšnjega državnega pravdništva in to zaradi klevete po paragrafu 52 tiskovnega zakona. V tožbah se navaja, da so vložene na podlagi sklepa ministrskega sveta in na zahtevo ministrskega predsednika dr. Korošca in to eno zaradi razžaljenia ministra dvora Dragomirja Jankoviča. druge tri pa zaradi razžaljenja članov vlade. Tožba pravi, da se je gospa Rsdir čeva presrrešPa s svovim pismom Društvu narodov, v katerem ie zsh+evala, nai Društvo narodov kontrolira preiskavo in proces proti morilcem v Narodni skupščini. Strahovita železniška katastrofa v Romuniji Karambol SO-ekspresa z brzovlakom Po krivdi kretničarja nastala katastrofa je zahtevala nad 30 smrtnih žrtev in preko 50 težko ranjenih Bukarešta, 26. oktobra p. V minuli noči se je pripetila v bližini mesta Rec ca. ki leži 8 km od postaje Slatina, naitežja in najstrahovitejša železniška nesreča, kar jih doslej pomnijo v Romuniji Simplon-ek^press, ki odhaja iz Bukarešte, je trčil z največjo hitrostjo v brzovlak, ki je prihajal iz nasprotne strani od postaje Sibiniia. Udarec je bil strahovit. Nesrečo ie povečala okol-nost, da so se po udarcu vneli vsi vagoni. Kraj nesreče in pogorišče je nudilo tako strahotne prizore, da se sploh ni moglo pričeti z reševalnim delom pred zoro. Do sedaj so potegnili izpod ruševin 30 mrtvih, ranienib pa ie nad 50 oseb. Večinoma so dobili tako težke poškodbe, da zdravniki nimajo upanja, da jih ohranijo pri življenju Imena potnikov v spalnih vozovih simplon-ekspresa so znana. Med ponesrečenci ie francoski novinar urednik »Echo de Pariš« po imenu La Coste. Nesrečo je povzročil kretničar, ki je pustil ekspresni vlak po istem tiru, po karerem j« prihajal z nasprotne strani brzovlak. Po strahoviti nesreči so vsi uslužbenci postaje pobegnili. Škodo cenijo na 12 milijonov lejev. Prva pomoč je prišla s postaje Kra-jova, kamor je neki potnik, ki je slučajno znal brzoiaviti, sporočil o težki nesreči. V Krajovu so takoi aranžirali pomožni brzovlak in pripeljali na kraj nesreče zdravnike z v<=em potrebnim osobjem. Vsi ranjenci so bili prepeljani v bolnico v Krajovu. ★ Bukarešta. 36. okt. g. O železniški katastrofi se doznavajo sledeče podrobnosti: Katastrofa se je pripetila danes okoli dveh zjutraj na železniški postaji Rezea med postajama Gostetijem in Slatino. Simplonski orientski ekspresni vlak. ki je odpeljal okoli 9. zvečer iz Bukarešte, ie trčil v brzi vlak iz Sibinja. Oba vlaka bi se bila morala križati na postaji Diatra Olt. Ker je bil si-binjski brzovlak zamujen niso dovolili eks-presnemu vlaku, da bi vozil dalje, temveč je bilo določeno, da se bosta vlaka križala v postaji Rezei. Ker pa so najbrže odpovedale signalne naprave, sta oba vlaka v polni vožnji trčila v postaji Rezea drug v drugega. Strašne posledice karambola Posledice udarca so bile strahovite. Stro-;a obeh vlakov sta bila popolnoma razbita Ravno tako je bil razbit na kose prvi vagon ekspresnega vlaka in dva oddelka spalnika, ki je bil namenjen v Pariz. Pri sibijansketn brzovlaku je bil popolnoma razbit vagon III. razreda Dosedaj so potegnili izpod razvalin 31 mrtvih, a 45 oseb so težko ranjenih prepeljali v bolnice v Slatino In Costesti, kjer so iih takoj operirali Kljub temu fe stanie večine ranjencev brezupno. Izjx>d razvalin so razen tega potegnili tudi številne odtrgane ude Med mrtvimi ie rodbina italijanskega inže-nieria Rocce, ki se je vozil z ženo in hčerko Žrtve Inž. Rocca ie bil sin italijanskega generala, ki se ie nekako pred tremi tedni pri Trgovištu smrtno ponesrečil z avtomobilom. Rocca se je z ženo in otrokom vračal s pogreba v Italijo. Popolnoma pokončana je tudi neka kmečka obitelj. broječa 7 oseb. Usoda francoskega novinarja La-costea, dopisnika pariškega »Echo de Pa-risa«, ki se je vozil iz Bukarešte v Pariz ir. je bil v razbitem oddelku spalnika, je neznana. Cikaški trgovec Ehrlich. ki je bil tudi v oddelku spalnika, je bil usmrčen. Med mrtvimi je dalje novo imenovani romunski vojaški ataše v Parizu polkovnik Bataranu. Msgr. Arigoni iz Bukarešte, ki je bil tudi v razbitem vagonu, je ostail po čudnem naključju nepoškodovan in je sam zlezel izpod razvalin. V vagonu III. razreda sibinjskega brzovlaka so se vozili večinoma vojaki, ki so se vračali z vojaških vaj demov. Neki potnik pripoveduje, da po katastrofi ni našel v postajnem poslopju Rezea niti žive duše. Kretničar im načelnik postaje sta pobegnila. Neki sopotnik, ki je znal brzoja-viti, je moral sam alarmirati vse okoliške postaje. Kljub temu je trajalo več ur, dokler so prispeli pomožni vlaki. Iz Bukarešte sta prispela šele davi dva posebna vlaka v Rezeo. Tekom dneva so oblasti polovile vse uslužbence na postaji s posta-jenačelnikom vred. Prizorišče katastrofe nudi grozno sliko. Tekom noči in v prvih jutranjih urah ni bilo niti misliti na očiščenje proge, keT je vladala tema. Na razpolago je bilo le nekaj bakelj, ki so jih porabili za najnujnejša reševalna dela. Tiri so bili zaradi trčenja tako razdejani, da je vsak promet za nekaj dni izključen. V dolžini 150 metrov je vse tračnice zvilo. Sunek je bil tako strašen, da ie posamezne kose vagonov vrglo več metrov daleč od tira in so celo za postajnim poslopjem našli ostanke razbitih vagonov. Simplonski ekspresni vlak je vozil na progi Bukarešta - Temešvar - Beograd -Zagreb - Trst - Milan - Švica - Pariz. Kretničarja še nimajo Bukarešta, 26. okt. g. Natančnejša preiskava o železniški katastrofi pri Rezei ie dognala, da je nesrečo povzročil službujoči kretnik. Mož je najbrže ponoči vršil proti predpisom sam službo na postaji in postavil kretnice napačno. Na postaji in na njegovem domu njega edinega še niso našli. Za njim je razposlana tiralica. Očividno je bila v nočni službi uvedena usodna praksa, da je vse prometno službo opravljal samo kretnik, dočim je prometni uradnik malo dremal. Ta sicer neznatni prestopek .ie imel strašne posledice in uničil številne nedožne žrtve. V vrsti letošnjih nenavadno številnih železniških nesreč je katastrofa pri Rezei ena največjih in po obsegu in številu žrtev ne zaostaja za ono na Vloravskem. ★ Še ena železniška nesreča Sremska Mltrovlca, 26 oktobra č. Danes se Je pripetila v bližni Sremske Mitrovice težka železniška nesreča Na nekem prehoda je čuvaj pozabili spustit« pred prihodom vlaka zapornice. Med tem pa je pridrvel brzovlak iti raz.mesa potrebi premikalo. Nato se je baivi Hoare o zračnih prometnih zvezah in izjavil, da bo v začetku prihodnjega leta uveden redni letalski promet med Londonom iin Karahijem. Druga zračna zveza je projektirana med Londonom ki Cape-townom. Z zračnimi zvezami se bo skrajšal čas za potovanja med Londonom in glavnimi mesti mnperiia za dve tretjini. Vlada bo tudi zgradila dva velika zrakoplova. Vlada neprestano razburja Klerikalni virilisti v okrajnih blagajnah Oblastni odbor ljubljanski odpošlje v okrajne blagajne eno tretjino svojih zastopnikov. — SLS zametuje vsa načela demokracije, glavno ji je »politikum« Okrajne blagajne v ljubljanski oblasti bi naj bile predhodnice bodočih sreskih samouprav. Tozadevna oblastna uredba predvideva pre- osnovo obstoječih okrajni i h blagajn na ozemlju bivše Kranjske in ustanovitev novih okrajnih blagajn na ostalem ozemlju ljubljanske oblasti. Okrajne blagajne se organizirajo po političnih okrajih. Vse okrajne blagajne se morajo konstituirati do 1. :anu-arja 1929. V področje okrajnih blagajn spada uprava blagajne in njenega premoženja; pospeševanje gospodarstva v okraju (poljedelstva, živinoreje, vinarstva, čebelarstva, melijora-cije, zadružništva, obrti itd.); podpiranje šolstva v okraju (zlasti strokovnega šolstva); ustanavljanje ubožnih zavodov v okraju (okrajnih ubožnic, hiralnic in sirotišnic) ter podpiranje občin pri nalogah javnega iu socijalnega skrbstva; ter sploh nalog, ki bi jih ne izvrevale v okraju že druge samoupravne in državne oblasti in korporacije. Za kritje stroškov okrajnih blagajn, se pobirajo posebne okrajne doklade do višine 25 % od neposrednih državnih davkov. Ža pobiranje višjih, to je 25—100 % doklad je potrebno dovoljenje oblastnega odbora, za doklade preko 100 % pa pritrditev ministrstva financ. Oblastni odbor ima v načrtu, da še s posebnimi subvencijami finansira osobito okrajne blagajne v davčno šibkih okrajih. Okrajne blagajne so važna gospodarska, kulturna in socijalna ustanova samouprave. Nedvomno bi se r okrajnih blagajnah lahko vršilo nemoteno, stvarno in smotreno delo, ako bi SLS, oziroma ljubljanski oblastni odbor, ne canesel tudi t to ljudsko ustanovo partizanstva največje vrste. Po predlogu oblastnega odbora predstavljajo občni zbor okrajnih blagajn zastopniki občin, in sicer delegirajo občine s 7 do 9 odborniki oa občni zbor župana, občine s 17 odborniki župana ia 1 odbornika, občine a 25 odborniki župana ln 2 odbornika in občine b 33 ali več odborniki župana in 3 odbornike. Do tu bi bila stvar v redu, če bi si oblastni odbor ne prisvojil pravice, da imenuje poleg izvoljenib članov, še svoje zastopnike v okrajne blagajne. Po uredbi Uteje lahko to zastopstro oblastnega odbora do eae tre- I Vukovar, 26. okt. n. Veliki župan srem* ske oblasti je razveljavil sklep mestnega zastopstva v Vukovarju, ki je sklenil pri' spevati 15.000 Din za vzgojo otrok v skup< ščini ubitih hrvatskih narodnih poslancev. Svoj "dlok motivira veliki župan s tem. da ta vsota ni bila vnesena v letošnji mest= ni proračun. Jasno pa je, da nobena obči« na ni mogla predvidevati zločina v Beo« gradu, da bi v naprej vnesla v svoj prora* čim take postavke. Dr. Srskic proti dr. Spahu Sarajevo, 26. okt. n. Bivši minister dr. Milan Srskič je imel danes tukaj shod, na katerem je dal nekaj uprav senzacijonalnih izjav. Vehementno je f obijai sedanjega ministra dr. Spaha, o katerem je naglasil, da vodi v Beogradu protihrvatsko. v Za« bgrebu protisrbsko, a v Sarajevu rrusliman* sko, prav za prav pa čaršijsko politiko. Dr. Spaho je bil v Zagrebu za avtonomijo, v Beogradu za centralizem, v Sarajevu pa govori, da je iz taktičnih razlogov odgo* dil vprašanje avtonomije. Prav tako je vodil politiko laviranja med Marinkovičem in Davidovičem. Davidoviča je vodil po zborih v Bosni, toda v Beogradu je nasto* pil proti njemu in bil na strani dr. Marin* koviia Zato ni čudno, da je danes postal predstavnik in sotrudnik najslabšega reži« ma, kar jih je kdaj bilo v naši državi, re' žima, ki ga obsoja ves narod. Končno je dr. Srskic naglasil, da leži vprašanje spo* razuma med Srbi in Hrvati mogoče baš v Bosni in da se more ta problem rešiti le z revizijo ustave, ki jo je on vedno zagovar* jaL Nevarnost novih pcpla\ Save Zagreb, 26. okt. r. Vsled nalivov zadnj b dni je Sava v bližini Zagreba izdolbla novo strugo v globino preko 8 metrov. Sava je odplavila nekoliko tisoč kvadratnih me* tTov najplodnejše zemlje. Vas Jatum je resno ogrožena. Tudi pri ustju potoka Čer« nomerec je Sava odplavila ogromne koli« čine plodne zemlje. Med prebivalstvom se je razširila vest da obstoja ponovna nevarnost novih po* plav v zagrebški okolici. To pa vsled te« ga, keT je Sava baš zadnje dni poškodo« vala obrambne nasipe. tjine vseh članov posameznih okrajnih blagajn. Pravilno demokratično načelo bi bilo, da so okrajne blagajne sestavljene izključno le iz članov, ki jih izvolijo občinski odbori, kajti okrajne blagajne se financirajo predvsem iz dohodkov lastnih okrajev. In o lastnem denarju že morajo imeti občine pravico, da same sklepajo. Oblastnemu odb jru je itak pridržano nadzorstvo fn ni prav no- ^rn^Šf- da,b7se nekont;olirano I Zaključek proračunske debate "..... ' ' v Pragi Praga, 26. oktobra h. Danes te zaključila poslanska zbornica debato o državnem proračuna za prihodnje leto, ki ie trajala več ko-t teden d: ' Da bo proračun in finančni zakon sprejet, je z gotovljeno. Po zaključni besedi poročevalca je pričelo v večernih urah glasovanje. Shod ženske stranke v Vukovarju Vukovar, 26. oktobra č. V nedeljo, dne 2S. t. m. se bo vršil v Vukovarju shod ženske stranke. Ke