Aktualno Sp. Podravje • Cene novih korantij (krepko) presegle 1.200 evrov O Stran 2 Ptuj • Nezadovoljni zaradi hrupa, smoga in visokih cen ogrevanja O Strani 6 in 7 iîlo taj er ski Ptuj, torek, 30. januarja 2024 Letnik LXXVII • št. 8 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR Markovci • Župan spremenil smer povorke, med ljudmi je zavrelo »Našega Fašenka ne damo!« Aktualno Majšperk • Negodovanje zaradi krajše pustne povorke za veHk0 večino Markovčanovje Fašenk, posebej še unikatni večurni sprehod številnih mask po vaseh, sveta stvar, O stran 3 v katero se ne sme posegati Več na straneh 2 in 3. Politika Ptuj • Občina Bistri za strategijo plačala 12.000 evrov O Stran 5 Kmetijstvo Podravje • Zaradi varovalnih pasov kmetija Žampa ob pet hektarjev njiv O Stran 5 V središču Slovenija • Novi prometni znaki, ki bodo še nekaj let neuporabni O Stran 7 Ljudje in dogodki Ptuj, Podravje • »Kakšen je bil kopjaš, takšna je bila gostija!« O Stran 11 LIONS KLUB PTUJ Foto: ČG Lions klub Ptuj i vabi na tradicionalno i 19. Lions obarjado. 1 Največji humanitarno družabni 1 dogodek na prostem, ki bo H v soboto, 3. februarja, od 9. ure dalje. i Vabljeni na Novi trg da poskusite obare, ki jih za j ^B dobrodelni namen pripravlja več ekip. 1 »pomagamo 170 Štajerski Šport, šport mladih, rekreacija torek • 23. januarja 2024 Markovci • Župan z nekaj somišljeniki po 30 letih spremenil smer povorke Med ljudmi je zavrelo: »Naše fašenske tradicije ne damo!« Za veliko večino Markovčanov je Fašenk, posebej pa še unikatni večurni sprehod številnih mask po vaseh, sveta stvar, v katero se ne sme posegati. Prav to pa je z odločitvijo o spremenjeni smeri in hitrejšem pohodu maškar v povorki storil župan Milan Gabrovec z nekaj somišljeniki. Pred nekaj dnevi je s tem seznanil predstavnike prijavljenih skupin, ki naj bi se, z izjemo enega - s tem strinjali. Toda ko se je informacija razširila med občani, je dobesedno zavrelo. Številni so ogorčeni, da si je župan drznil po toliko letih spreminjati tradicijo markovskega Fašenka. Zato ni izključeno - celo zelo verjetno je - da bosta letos v Markovcih celo dve povorki... Letos prvič se bo povorka v Korantovi deželi začela v Markovcih pri občinski zgradbi in končala v Zabovcih. Spremenjen bo tudi vrstni red pustnih skupin. Noobratno smer povorke bodo morale vse skupine strogo upoštevati. Župan naj bi namreč predstavnikom skupin povedal, da jih lahko v nasprotnem primeru kaznuje policija. Številni zagovorniki dolgoletne tradicije fašenskega sprehoda so mnenja, da v Markovcih nikoli ne bo mogoče in niti ne bi bilo prav organizirati povorke, podobne tisti na Ptuju, saj gre za pristno druženje in dogajanje po vaseh in dvoriščih, ne pa za »uniformiran« pohod skupin mask. Vsekakor jim je treba dati prav, saj je markovska fašenska sobota res nekaj posebnega, nekaj, česar nima noben drug kraj ali občina. Marsikdo se je ob tem tudi vprašal, ali bo župan v prihodnjih letih namestil ograje in prepovedal še »štante« ... Da se s takšno odločitvijo šte- vilni ne strinjajo, dokazujejo tudi socialna omrežja, ki te dni prego-revajo v kritikah in negativnih komentarjih. Sprašujejo se, kdo bo iz Zabovcev sploh še prišel do skoraj tri kilometre oddaljenega šotora v industrijski coni. Spet drugi pozivajo skupine, da svoje nestrinjanje pokažejo tako, da se zberejo v Za-bovcih in gredo ravno v nasprotni smeri od želene. Nekateri pravijo, da jih je ravno osrednje dogajanje pred markovsko občino gnalo, da so sploh do tja prišli, letos pa se bo vse zaključilo v zelo kratkem času in bodo »nato brez volje nadaljevali svojo pot proti Zabovcem«. Skupna nota vseh, ki se zgražajo nad to odločitvijo, pa je, da bi morala povor-ka potekati tako kot prejšnja leta, saj je samo to edini pravi Fašenk, ki ga ne moreš doživeti nikjer drugje. Županovi argumenti: »Povorka bo krajša, na skupine se ne bo čakalo več ur« Župan Milan Gabrovec na drugi strani pojasnjuje, da so smer povorke obrnili zato, ker je središče občine v Markovcih. Odločitev dodatno argumentira še s tem, da si obiskovalci, ki pridejo pred občinsko stavbo, zaslužijo videti celotno povorko, tako kot se formira. Poleg tega so morali vsako leto na prve skupine čakati več ur, česar si po njegovih besedah ne bi smeli dovoliti. »Veliko skupin je bilo ob prihodu v Markovce že precej okrnjenih, saj so se nekateri na poti iz Zabovcev v Markovce »izgubili«. Prav tako si želimo vse skupaj nekoliko skrajšati, povorka pa bo tudi veliko bolj organizirana kot do sedaj. Še vedno pa se bodo maškare lahko ustavile na dvoriščih, kjer jih bodo pogostili domačini. Prav je, da skupine predstavljamo na začetku povorke, ko so v veliko boljši fizični kondiciji kot na koncu.« Dodal je, da si želijo obiskovalcem prikazati kakovostno prireditev, čim bolj podobno Foto: CG Spodnje Podravje • Izdelovalci korantij imajo različne cene Cene novih korantij presegle 1.200 evrov Letos je vse težje priti do kurentije oz. korantije, saj je povpraševanje po tem najbolj množičnem etnografskem Cene novih korantij na trgu v letu 2024: letos v večini presegajo 1.200 evrov. Dolgoletni izdelovalci neradi govorijo o cenah korantij, saj so lahko zelo različne, veliko pa je odvisno tudi od naročnikovih želja. Letos je na primer veliko zanimanja za sive kožuhe in nekateri posamezniki bi zanje plačali tudi 2.000 evrov in več. Žal pa do kožuhov ni tako enostavno priti, kaj šele želenih barv. Večina izdelovalcev ima stalne dobavitelje, večinoma v Bosni in Hercegovini, kjer pa je vse manj ljudi, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo. Slednja je namreč garaška, saj je treba vsako ovčjo kožo ustrezno obdelati. Prav zato izdelovalci načeloma ne povedo, kje in pri kom nabavljajo ovčje kožuhe. Je pa borba zanje vse večja, zato lahko prodajalci ovčjim kožam brez težav višajo cene. Izdelovalci so pred štirimi leti korantije prodajali še po 800 evrov, letos pa že po 1.200 evrov in več, kar je najmanj 50-odstotni dvig. 1 Cena (v evrih) Korantija odrasla od 1200 naprej Zvonci od 290 do 800 Ježevka 30 Gamaši 40 Korantija otroška od 600 naprej Primož Kline z družino iz Spuhlje ima v predpustnem času največ dela s korantijami. Korantija je bila vedno draga, a nekateri pretiravajo »Cene novih korantij bi lahko ostale pod tisoč evri, saj se kožu- hi in vsi ostali materiali niso tako drastično podražili. Se je pa povečal pohlep nekaterih novih izdelovalcev, ki so se pojavili predvsem v zadnjih letih in bi radi na hitro zaslužili. Je pa bila korantija vedno draga, včasih je bilo treba zanjo odšteti eno dobro plačo, danes pa še malo več,« je dejal Zlatko Forštnarič, dolgoletni izdelovalec korantij iz Budine. Po njegovih besedah danes vsi hočejo biti maskirani v »kurente«, v kožuhe oblačijo že dojenčke. »Tistih pravih korantov, ki ta pustni lik občutimo z vso spoštljivostjo in tradicijo do naših prednikov, pa nas je le še peščica,« je poudaril Forštnarič in dodal, da se najverjetneje nikoli ne bo zgodilo, da bi postale korantije predrage. Višji sloj si jo lahko brez težav privošči že danes, preostali zanesenjaki pa bodo dali zanjo tudi zadnji denar oz. se pač odrekli čemu drugemu. Družina Klinc že vrsto ohranja tradicijo izdelave korantij Primož Klinc je predstavnik tretje generacije izdelovalcev korantij v družini. Njegov dedek je bil v šestdesetih letih prejšnjega stoletja prvi, ki je začel uporabljati dalj- šo ovčjo kožo z juga. Korant je takrat postal še veličastnejši, posnemati pa so ga začeli tudi drugi izdelovalci. Vsaka generacija družine Klinc maski doda kak nov detajl ali izboljšave, razvili so npr. novi nos, poslikave, vrvi za zapenjanje pa so zamenjali s posebnimi zaponkami. Po besedah Primoža je največ dela z ogrodjem kape, torej z izdelavo ličnic, nosu, jezika, nameščanjem rogov in poslikavami. Zelo pomembna je pravilna nega Njihovi kupci so zelo različni, kar nekaj je novih, nekateri pa si zgolj želijo obnoviti svojo staro koranti-jo. Nekaj je tudi posameznikov, ki jo menjujejo na štiri leta. Obstojnost korantije je v prvi vrsti odvisna od tega, koliko se jo uporablja, Foto: EK torek • 30. januarja 2024 Bogastvo rokodelcev podeželja Štajerski 171 Svetniki niso bili seznanjeni „Občinski svetniki o spremembi smeri povorke v Markovcih nismo bili obveščeni, tudi nihče nas ni vprašal za mnenje. To je očitno zgolj samovolja našega župana!" je povedal svetnik Daniel Korošec. Foto: CG povorki. Očitno pa je, da si velika večina prav tega - klasične povorke - sploh ne želi. Kako je zamišljen potek povorke Zbirališče letošnje markovske povorke bo po novem na cestnem postajališču pred kanalom, po-vorka pa se bo formirala vse od prostorov društva upokojencev do cerkve, kjer bo začetek. Nato bo krenila mimo občinske stavbe, kjer se bodo skupine na kratko ustavile, moderator oz. modera-torka pa bo povedala več o njihovih značilnostih. Trasa se bo nato nadaljevala levo proti Zabovcem, mimo mlina Korošec, nato pa po zgornji cesti skozi vas in nato zavila navzdol proti gostilni Ambiente, kjer se bo zaključila. Občina bo poskrbela za prevoz predšolskih in šolskih otrok, prav tako se bodo lahko do šotora peljali tudi vsi tisti, ki jim bo ob uri odhoda avtobusa uspelo priti do konca trase. Vsi drugi pa bodo morali nadaljevati pot ob jezeru, mimo Športnega parka Zabovci do prireditvenega šotora v obrtni coni. Ob tej cesti je ves čas potok, zato marsikoga upravičeno skrbi za varnost. Velika vozila pa naj bi imela po mnenju nekaterih precejšnje težave z na-vozom nazaj proti Markovcem, saj je tam cesta zelo ozka. Zamenjan tudi vrstni red skupin Letos bodo zamenjali tudi vrstni red sodelujočih skupin. Na začetku bosta sicer tako kot vsako leto vrtec in osnovna šola, nato pa bodo sledile karnevalske skupine in na koncu etnografske. To odločitev so sprejeli predvsem zato, da bodo karnevalske skupine prej prišle skozi traso. Prejšnja leta so namreč morale vsako leto čakati etnografske skupine, ki se dlje časa zadržujejo na dvoriščih. Župan je kljub številnim pomislekom prepričan, da bo letošnja povorka uspela, v dobrih dveh urah pa bodo lahko obiskovalci videli prav vse skupine. Izpostavil je, da Fašenk v Markovcih ni samo povorka, ampak traja vse od Bičo-vega poka in se konča ob polnoči na pustni torek. Estera Korošec Posebnost markovske povorke je množično druženje mask z občani na dvoriščih domačij, kjer jih pričakajo s pijačo in dobrotami. Zato obhod traja večji del sobotnega dne ... »To je naš fašenk. Od mize do mize. To ni sprevod.« Alen Salihovic, eden številnih občanov, ki ne želi spreminjati starega običaja markovskega fašenkovanja, je v imenu vseh enako mislečihjavno zapisal:»Fašenk, ki ga elita ne mara, se spreminja v karneval! Umrli, ki so ta fašenk začeli in zanj živeli, si tega niso zaslužili! Dragi prijatelji, vaščani, občani, farani in vsi, ki ste bili kdaj na fašenku v Zabovcih in Markovcih. Kot otrok sem bil prisoten pri prvem fašenku in še katerem od njih. To ni bil mimohod, ki smo mu bili priča na elitnem dogodku na Ptuju. Rad sem nastopal tudi tam. Hoja po ulicah starodavnega mestavse tja do šole ali pa Ribiča... In pri vsem tem teta Treza, ki nas je vodila na Ptuj. Piceke, vile, ruse, korante... Neprecenljivo! Na te trenutke in kurentovanje danes sem ponosen. Taista teta Treza pa seje s sovaščani, med njimi velja posebej spomniti »Kolaričevega Tina« in učiteljico Karolino Pičerko ter podobno zagnanih vaščanov, zavedala tega, daje prvi korant prišel iz »Heračve hiše« in s tem spominom in opominom so začeli prvi fašenk. Ni bilo lahko. Ampak, prijel seje! To ni bil sprevod skupin za ograjo, to je bilo praznovanje od hiše do hiše. Od mize do mize. Od vaščana do vaščana. Česar pa se oblast, ki to spreminja in želi vse to narediti drugače že nekaj let, ne zaveda. Želi narediti zgodbo sebi po volji. Brez vaščanov. Brez veselja na dvoriščih. Vodil sem kdaj povorke pred občino in vem za komentarje, češ, Zabovci zaustavljajo povorko. Pa to ni res. To je fašenk. To ni sprevod. To je dogodek, da se ljudje, tudi tisti, ki pridejo od drugod, sprehodijo po dveh vaseh. Občutijo gostoljubje ljudi, se dotaknejo koranta, njegovih dlak, si na glavo poveznejo njegovo kapo, občudujejo ples kopjašev na hišnem dvorišču, prisluhnejo petju vil, doživijo kljuvanje picekov, veselje gostuvaja, živost ruse in majhen strah medvedov, zaslišijo jok iz kopaje, pa trgovanje ciganov in vseh drugih mask na dvorišču, kjer hišna mati in hišni oča sprejmeta vse te maske, jih pogostita in tako vsi, ki so na dvorišču, tudi tujci, občutijo veličino naših krajev. A to moti. Moti pristnost. Moti pristna etnografskost. Moti prijetnost. Gostoljubje. Moti, da gredo skupine počasi. Da ni vse na minuto, uro... Žalostno in sramotno za vse, ki so za ta fašenk dali veliko. A je vredno zaradi kaprice in želje enega in njegovih posameznikov spreminjati tradicijo?!« Foto: CG i W Vsak izdelovalec ima svoj način dela in poslikave. in pravilne nege. »Najbolje je, da jo hranimo na podstrešju, nikakor ne sme biti v plastični vrečki in zaprta v omari, saj bi jo v tem primeru lahko napadli molji. Priporočljivo je, da jo večkrat damo na veter,« je izpostavil Primož, ki začne koran-tije izdelovati v začetku januarja, pri tem pa mu pomagajo tudi ostali družinski člani. Otroška korantija je primerna vsaj tri sezone Vsako leto je veliko povpraševanja tudi po korantijah za otroke, saj jih ti hitro prerastejo. »Naša otroška korantija je uporabna vsaj tri sezone, saj jo spodaj lahko odrežemo, prvo leto je morebiti malo predolga, zadnje leto pa kak centimeter prekratka, kar pa ni prav nič moteče,« je povedal mladi mojster, ki je korant po duši, z izdelovanjem korantij pa se ukvarja predvsem zaradi družinske tradicije in ohranjanja tega najlepšega in najbolj prepoznavnega pustnega lika. Podobno kot Forštnarič trdi, da bodo tisti ljudje, ki res živijo za fašenk, doma imeli korantijo ne glede na to, koliko stane. Estera Korošec Majšperk • Je razlog v prihranku denarja za cestno zaporo? Razočaranje zaradi krajše trase povorke Zaradi spremembe oz. bolj točno krajše trase povorke je precej negodovanja zaznati tudi v Majšperku. »Žal, to ni povorka«, »zgrešeno po dolgem in počez«, »se nam splača delati pustno masko samo za ta krog okoli šole?« ... so nekateri odzivi na novo traso pustne povorke. Občina je namreč po več kot dveh desetletjih skrajšala traso povorke s slabih dveh kilometrov na vsega 500 metrov. Pustna povorka v Majšperku je imela dve desetletji začetek na Bregu, kjer ima sedež tudi vrtec, in konec v središču občine. Traso, dolgo slaba dva kilometra, so vsako leto znova premagovali vrtčevski otroci, najmlajše so morale vzgojiteljice zaradi razdalje peljati v vozičkih, in osnovnošolci ter odrasle skupine, ki pa jih je bilo vsa leta mogoče prešteti na prste rok. Pomisleki o smiselnosti tako dolge trase, za katero odrasel človek potrebuje slabe pol ure in ob kateri v večjem delu sploh ni obiskovalcev, z izjemo začetne točke na Bregu in v središču Majšperka, so se pojavili že ob lanski analizi 22. pustne povorke, letos pa se je občina po posvetu s predstavniki šole, vrtca in društev odločila za spremembo. S krajšo traso se bodo umaknili z regionalne ceste, ki je posledično ne bo treba zapirati, ob tem pa bo dogajanje strnjeno na zaokroženem prostoru okrog šole. »Želimo pritegniti več obiskovalcev, s Foto: Mojca Vtič krajšo traso povorke tudi več sodelujočih ter tako zbrati gledalce na enem mestu, kjer se bo vsaka skupina tudi predstavila. Menimo, da bo to boljša izkušnja za udeležence in obiskovalce, saj bo dogodek v celoti potekal v centru Majšperka, kjer bomo s spremlje- valnim programom in ponudbo na stojnicah poskrbeli za prijetno druženje,« je pojasnil župan Sašo Kodrič. Toda odločitev ni doživela vsesplošnega odobravanja. Nekateri pravijo, da povorka s tako kratko traso izgublja pomen in da je edini razlog za krajšanje tra- se denar, ki bi ga morala občina nameniti za zaprtje ceste; gre za 3.500 evrov. Župan odgovarja, da to ni glavni razlog, bodo pa ta denar namenili za nagradni sklad, band, krofe ... Mojca Vtič Foto: EK 172 Štajerski Šport, šport mladih, rekreacija torek • 23. januarja 2024 Ptuj • Kadrovska slika v Domu upokojencev se izboljšuje V enoto v Žabjaku prihajajo novi stanovalci V novi enoti Doma upokojencev Ptuj v Žabjaku je trenutno nameščenih 40 stanovalcev, že čez nekaj dni pa bodo začeli polniti še sobe v drugem nadstropju. Iskanje kadra v Bosni in Hercegovini je obrodilo sadove, delovno silo iščejo tudi čez mejo na hrvaški strani, kmalu se jim pridružita še dva kuharja iz Srbije. Kadrovska slika se počasi izboljšuje, prav od nje pa je odvisna hitrost polnjenja novega doma. Interes za namestitve med starostniki je velik, dom bi lahko v celoti zapolnili že jutri. Tudi prostora je dovolj, zatikalo pa se je pri zagotavljanju ustreznega števila zaposlenih. Pritličje nove enote je namenjeno namestitvam stanovalcev z demenco. „Glede na potrebe po nameščanju oseb z demenco se še odločamo, ali bomo polovico pritličja namenili osebnemu spremljanju. V tem primeru bo treba urediti ograjo, po vzoru Muretincev. Teh vlog je zelo veliko. Pri demenci je čakalna doba leto ali več," pojasni Vesna Šiplič, direktorica Doma upokojencev Ptuj. Najprej so stanovalce namestili v prvo nadstropje, v katerem je 40 postelj, prosta je le še ena enoposteljna soba. Predvidoma naslednji mesec bodo začeli zapolnjevati še drugo nadstropje. Razbremenitev za delavke v matični pralnici Hitrost polnjenja kapacitet je odvisna predvsem od zagotavljanja kadra, največ težav imajo s pridobivanjem srednjih medicinskih sester. Delati so sicer začele nove sodelavke, ki so jih za prihod na Ptuj prepričali ob obisku zaposlitvenih sejmov v Bosni in Hercegovini. Delati jih je začelo sedem, največ iz območja Tuzle, dva iz Banjaluke, kmalu pa se bosta ekipi pridružila še dva kuharja iz Srbije. Iskanje kadra v tujini je obrodilo sadove. Vesna Šiplič, direktorica Doma upokojencev Ptuj Delati naj bi začela s 1. februarjem. Kuhinja v enoti Žabjak že deluje, pralnico pa bodo zagnali predvidoma, ko bodo drugo nadstropje napolnili vsaj do polovice. „Pralnico bomo delno preselili tja, pra-li bomo vse perilo iz Žabjaka in objektno perilo iz vseh enot, razen ptujske. V matični enoti je 324 stanovalcev in transport bi bil prevelik zalogaj, tako da ni smiselno vsega seliti v Žabjak," ocenjuje Šipličeva. Z odprtjem nove enote v Žabjaku se bodo tako nekoliko razbremenile delavke v pralnici v stari ptujski enoti. Novost, ki jo bodo ponudili, je pranje tudi za potrebe lokalnega okolja. Doslej te storitve niso posebej oglaševali, saj niso imeli zadostnih kapacitet. V prihodnje tudi na tem področju načrtujejo prihodke iz tržne dejavnosti. Čeprav so medicinske sestre, tega dela vsaj leto dni še ne bodo opravljale Za delavce, ki jih pripeljejo iz tujine, potrebujejo veliko več dokumentacije, srednje medicinske sestre nekaj časa sploh ne morejo opravljati tega dela. Šipličeva računa, da se bo stanje na tem segmentu čez leto dni izboljšalo. V Žabjaku kuhinja že obratuje. Načrtujejo, da bodo kmalu kosila lahko ponudili še zunanjim uporabnikom. V Žabjaku trenutno kuhajo le za stanovalce te enote V enoti Žabjak je kuhinja začela delovati pred tremi tedni. Za zdaj hrano pripravljajo zgolj za stanovalce in uporabnike te enote. Želijo pa v prihodnje ponuditi tudi možnost razvoza kosil za zunanje uporabnike, kar je v prvi vrsti pogojeno z (načrtovanim) zaposlovanjem novih kuharjev. „Kuharja iz Srbije se morata uvesti, šele nato bomo lahko zagnali tudi to storitev," pravi direktorica Doma upokojencev Ptuj. To je namreč „prehodno" obdobje. V tem času bodo opravile osnovni tečaj slovenskega jezika, kar je prvi pogoj, da lahko vložijo diplome za nostrifikacijo. Opraviti morajo še izpit iz znanja jezika na ravni B2, nato pa ministrstvo za zdravje določi, v kakšnem obsegu morajo opraviti pripravništvo. Šele ko uspešno zaključijo še strokovni izpit - v najboljšem primeru, bodo za vse to potrebovale leto dni -, se lahko vpišejo v register izvajalcev zdravstvene nege in samostojno delajo kot medicinske sestre. Do takrat so zaposlene kot go-spodinje-oskrbovalke, kar pomeni tudi nižjo plačo. Stanovanja so za nekatere zaposlene iz tujine uredili s pomočjo Podjetja za stanovanjske storitve Ptuj, in sicer na Potrčevi cesti. Do konca poletja naj bi zapolnili vse proste postelje Pri iskanju kadra so se osredotočili tudi na Hrvaško, v zadnjih mesecih so dobili kar nekaj novih zaposlenih. „Za nas je ključno leto dni. Izobraževanje smo plačali okrog desetim delavkam, ki že delajo pri nas, po zaključku šolanja bodo napredovale v srednje medicinske sestre. Računamo, da bo skupaj s temi iz Bosne to zadostovalo za zapolnitev vseh potreb," pravi Šipličeva. Plan je enoto v Žabjaku popolnoma zapolniti najkasneje do konca poletja. V njej je trenutno 20 zaposlenih. Glede na interes za namestitev bi kapacitete lahko zapolnili že jutri. Povpraševanje je največje po enoposteljnih sobah. Dobro so se obnesle tudi začasne namestitve. Sprejemajo pa še nove uporabnike dnevnega varstva. Prostora je za 12 starostnikov, ta storitev naj bi v kratkem zaživela v celoti. Doslej sicer za to obliko ni bilo velikega zanimanja, predvsem zaradi dejstva, da je draga. Zaračunajo namreč 70 % cene celodnevne oskrbe. Šipličeva pa opozarja, da uporabniki plačujejo po dejanski prisotnosti, torej ni nujno, da je nekdo v to obliko varstva vključen vse dni v tednu. V matični enoti imajo trenutno štiri uporabnike dnevnega varstva. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG Foto: CG Ptuj • Razpis za prosto delovno mesto direktorja LU Popolno vlogo oddala le sedanja direktorica Dosedanji direktorici Ljudske univerze Ptuj Mojci Volk drugi mandat poteče v začetku marca. Na tem mestu pa ostaja tudi v prihodnje. Soglasje k njeni kandidaturi sta že podala tako andragoški zbor kot mestni svet. Svet zavoda bo sicer dokončno odločitev podal v ponedeljek, a Volkova skoraj zagotovo ostaja na mestu direktorice. Na razpis za prosto delovno mesto direktorja Ljudske univerze Ptuj sta prispeli dve prijavi, le ena je ustrezala vsem zahtevanim pogojem. Druga je bila nepopolna. Svet zavoda je ob pregledu ugotovil, da vsem zahtevam ustreza le prijava sedanje direktorice Mojce Volk. „Direktorja imenuje svet zavoda, ki si mora pred imenovanjem direk- torja pridobiti mnenje andragoške-ga zbora in mnenje ustanoviteljice. Oboje smo že pridobili," je pojasnila Vesna Vinko, predsednica sveta zavoda. Svet šteje pet članov, od tega sta po dva predstavnika MO Ptuj kot ustanoviteljice in zaposlenih, en je zastopnik uporabnikov. Volkovi, ki je univerzitetna diplomirana ekonomistka, mandat poteče 4. marca, nova petletna pogodba na tem delovnem mestu pa ji začne teči takoj po potrditvi sveta zavoda. Na Ljudski univerzi Ptuj, ki ima sedež na Mestnem trgu, je 18 zaposlenih. Gre za eno najstarejših tovrstnih ustanov v državi, ustanovljena je bila pred 84 leti. Dženana Kmetec Ptuj • Saj ni res, pa je: stvari je nekdo vzel v svoje roke Neznanec po svoje uredil dostop do UE Neznosno stanje dostopa do stavbe Upravne enote Ptuj je očitno nekomu presedlo. Čez noč je neznanec zavihal rokave in lepo na en kup pospravil vse elemente, ki so bili postavljeni po pločniku in naj bi zagotavljali varen prehod oziroma vstop v sam objekt. Vsi elementi so bili lepo zloženi na kupu ... Leta in leta je dostop do stavbe na Slomškovi ulici 10 neprimeren in otežen. Okrog objekta so postavljeni stebrički in ograje, ki naj bi zagotavljali varen prehod. Denarja za obljubljeno sanacijo stavbe pa ni in ni. Le obljube. Trenutno stanje onemogoča primeren dostop. To je nekoga tako razjezilo, da je stvari vzel v svoje roke. Dobesedno. Vse ele- mente, ki so bili postavljeni pred vhodom v stavbo UE, je zložil na en kup, opozorilne belo-rdeče vrvice pa potrgal. „Ko smo to zjutraj ugotovili, smo poklicali podjetje Javne službe Ptuj, ki je ponovno namestilo stebričke. S strehe pada sneg, občasno tudi kaj drugega, zato je bilo prenevarno," je pojasnil Metod Grah, načelnik UE Ptuj. Večkrat se je sicer zgodilo, da so vandali po mestu razmetali kakšne opozorilne znake, table, stebričke ipd. Tokrat pa je jasno, da je bil namen tistega, ki je to počel, drugačen, saj je bilo vse lepo zloženo. S tem je storilec pokazal nestrinjanje s trenutno podobo okrog objekta Upravne enote. DK Foto: DK Foto: CG torek • 30. januarja 2024 Bogastvo rokodelcev podeželja Štajerski 173 Podravje • Zaradi varovalnih pasov kmetija Žampa ob pet hektarjev njiv r, 1« • 1 1..VV .VI. • »V • V 1 Zaradi izgube zemljišč razmišljajo o zmanjšanju čred Novo leto je prineslo tudi nova pravila in omejitve za kmete, ki kmetujejo ob vodotokih prvega in drugega reda, kar pomeni 15-metrski oz. petmetrski odmik od brežine, ter trimetrski odmik od osuševalnih jarkov. Po nekaterih izračunih to pomeni izgubo 4.000 hektarjev zemlje. O morebitnih nadomestilih za izgubljena zemljišča ni nikjer niti besede, majhne so možnosti tudi za znižanje najemnin. So pa znane sankcije, kajti kmetje, ki ne bodo izpolnili te zahteve, bodo prejeli nižje plačilo subvencij. Varovalni pasovi ob vodotokih so bili sicer opredeljeni že v zakonu o vodah pred dobrim desetletjem, a je pristojno ministrstvo šele leto vrisalo te pasove in sprejelo uredbo o pogojenosti. Doslej so kmetje zemljišča ob potokih in rekah lahko obdelovali (s precejšnjimi omejitvami uporabe FFS in gnojil), odslej pa so ta zemljišča zanje pravzaprav izgubljena. Med kmeti, ki so izgubili hektarje rodovitne njivske zemlje, je tudi Anton Žampa iz Levanjcev. Kmetija Žampa, ki redi več kot 200 glav goveda, izgublja okrog 20 hektarjev kmetijskih površin, od tega pet hektarjev njivskih površin! Država naj zemljo za varovalne pasove odkupi Da gre za izjemen izpad, govori dejstvo, da povprečna kmetija v Sloveniji obsega sedem hektarjev pašnikov in njiv. »Glavnina površin je ob Pesnici, kjer smo kosili ob nasipih in kjer je bilo gnojenje že do sedaj prepovedano. Vendar pa se bojimo informacij, da naj bi bila košnja dovoljena šele po 1. avgustu. Če to drži, je takšna travna krma neuporabna. Do letos smo lahko za te površine uveljavljali tudi subvencije, sedaj naj bi bili še tu oškodovani,« je dejal Anton Žampa. O petih hektarjih njivskih površin, kjer so vrsto let gojili poljščine za živino, pa pravi: »To pa je popoln izpad. Ne vemo še, ali bomo zmanjšali stalež živine, ali si bomo lahko privoščili nakup krme. Žal smo bili kmetje ponovno razlastninjeni oz. gre za državno nacionalizacijo. Če želi država imeti varovalne pasove, naj jih odkupi, nato pa jih naj še čisti in kosi.« Kako bodo kmetje morali skrbeti za ta zemljišča Na območju varovalnih pasov, ki so različno široki (glede na red vodotoka), je prepovedana uporaba gnojil in sredstev za varstvo rastlin, ki bi se s površine ali podzemno lahko izlivala v vodotoke in ogrozila življenje v vodi ali ob njej. Najemnine za skladova zemljišča ostajajo enake Najemnine za skladova zemljišča ostajajo na lanski letni ravni, kar pomeni, da je letna najemnina za hektar njive v najboljših bonitetnih razredih 222,62 evra. A to je le slaba tolažba za kmete, ki so se lani soočili s katastrofalno letino in z drastičnim padcem odkupnih cen, medtem ko pa so cene ostalih storitev in blaga naraščale. Ob tem pa so pristojni kmetom jasno predpisali, kaj pa morajo početi. Namreč varovalni pasovi ne smejo biti preraščeni z invazivnimi rastlinami oz. neobdelani, temveč morajo biti zaraščeni s travo. Prepovedano je preoravanje vseh površin varovalnih pasov, dovoljena je le površinska obdelava (košnja, mulčenje ali paša). Ponovna setev travnih mešanic oz. vrst, ki bi jih kmetje torej lahko uporabili za hrano živine, pa je dovoljena največ na tri leta. Birokrati predpisali ■ • • v • • | celo napajanje živine! Prav tako so ljubljanski birokrati vnesli v pravilnike omejitve glede napajanja živine iz potoka. Napajanje mora biti odslej urejeno le na določenih mestih in na kontroliran način. Kmetje, ki obdelujejo nad 10 ha kmetijskih zemljišč, za katera je praha obvezna, so tudi pričakovali, da bodo lahko zemljiš- ča na varovalnih pasovih vključili v delež obvezne prahe, a kot izhaja iz pravil o pogojenosti, to ne bo dovoljeno. Kar pomeni, da bodo kmetje dvojno oškodovani, omejeno jim je kmetovanje na delu zemljišč, ob tem pa bodo morali še določen obseg njivskih površin pustiti neobdelan. V Sindikatu kmetov Slovenije si prizadevajo, da bi kmetje prejeli nadomestna zemljišča, kar pa je skorajda iluzorno pričakovati, saj viška zemljišč ni, predvsem pa ne takih, ki bi bila enakovredna izgubljenim. Sklad kmetijskih zemljišč pa je tudi previden glede napovedi znižanja najemnin za kmete, ki dela zemljišč zaradi varovalnih pasov ne morejo obdelati, kot bi želeli. Možnost za znižanje je, če se spremeni dejanska raba zemljišča: » To se lahko naredi na podlagi zapisniške ugotovitve dejanskega stanja zemljišča, ki je podlaga za obračun zakupnine. Torej se ta lahko zniža (ali zviša) glede na novo ugotovljeno dejansko stanje zemljišča.« Najboljša rešitev pa bi bila, pravijo kmetje, da bi država zemljišča odkupila in izplačala odškodnino kmetom za izpad dohodka. Mojca Vtič Foto: CG Ptuj • Še ena v nizu nepotrebnih ali nujnih strategij? Občina ZRS Bistra za strategijo plačala 12.000 evrov Čeprav bi nujno potrebovali denar za ureditev osnovnih infrastruk-turnih izzivov, ga pogosto občine namenjajo za (ne)smiselne „mehke vsebine", kot so študije, strategije, raziskave, analize ... Mestna občina Ptuj je za Strateški razvojni dokument občine do leta 2035 Znanstveno-raziskovalnemu središču Bistra plačala 12.000 evrov. Pomislekov okrog tega je veliko, v prvi vrsti pa se pojavljajo dileme, zakaj so v Bistri to dodatno zaračunali in dokumenta niso pripravili v sklopu občinskih sredstev, ki jih prejemajo redno, pa tudi zakaj strategijo sploh potrebujemo. Strateški razvojni dokument Mestne občine Ptuj za obdobje do leta 2035 naj bi bil osrednja podlaga za pridobivanje državnih, evropskih in drugih virov financiranja po razpisih. V njem so zastavljene glavne smernice razvoja občine na podlagi analize trenutnega stanja in pričakovanja ljudi, kam želijo usmeriti razvoj v naslednjih letih. Strategije osnova za črpanje denarja na razpisih Dokument je spisan na 136 straneh, zanj pa je občina odštela okrog 12.000 evrov. „Izvedenih je bilo kar nekaj aktivnosti, od delavnic, sodelovanja z raznimi organizacijami, javnimi tribunami, pisanje stališč ipd. Vključena je bila širša javnost, podjetniki, javni zavodi, skupaj je vsak s svojega vidika prispeval h končni verziji strategije. Občina Bistri zagotavlja materialne stroške in sredstva za projekte. Posebej aktivnosti ne financiramo za tak obseg, kot ga je zahtevala ta strategija. Zato je bila praksa do zdaj, da smo za storitve Bistre prejeli račun. Je pa bil nižji, kot bi ga plačali, če bi nam strategijo pisal kdo drug," je pojasnil Alen Jevtovič, direktor občinske uprave MO Ptuj. Poudaril je, da je strategija najbolj pomembna zato, ker občini omogoča črpanje evropskih sredstev: „Je osnova, da lahko pripravljamo razvojne projekte in programe ter črpamo denar." Na občini sicer priznavajo, da je dokument morda preveč optimističen, a opozarjajo, da so to pričakovanja, želje in priložnosti tako strokovne kot splošne javnosti: „Zavedamo se, da občinski proračun ne bo dovolj za uresničitev vsega zapisanega, zato si moramo vsi akterji razvoja v mestu prizadevati za finančna sredstva na evropskih razpisih." Računajo tudi na zasebne investitorje. Očitno pa večine ljudi vsebina tega do- Foto: Pixabay M.0 Ptuj ima že lepo zbirko strategij, svetniki pa so potrdili še eno: strateški razvojni dokument MO Ptuj do leta 2035. Cena zanjo je bila 12.000 evrov. (Fotografija je simbolična.) kumenta sploh ne zanima; v času 30-dnev-ne javne razprave decembra lani je le ena mestna svetnica podala pisno pobudo, nekaj so jih podali še na občinskih odborih, občani se s predlogi niso vključevali. Cel kup strategij v predalih brez finančnih učinkov Razne strategije so pogosto pomemben pogoj za pridobitev (evropskih) nepovra- tnih sredstev. Čeprav so vanje vložene ure teoretičnega dela, analiz, primerjav, pa praviloma velik del zastavljenih ciljev ostane le črka na papirju. Na Ptuju imamo kar nekaj tovrstnih dokumentov: celostno prometno strategijo, strategijo za mlade (2021-2025), lokalni energetski koncept občine (do 2031), občinski program varstva okolja (do 2027), strategijo digitalne preobrazbe MO Ptuj, strategijo turizma, demografsko študija (do leta 2060) ... Dokumentov je torej kar nekaj, kar pomeni tudi precej stroškov z njihovo izdelavo. Gotovo bi lahko bilo teh stroškov manj, če bi kakšno od že izdelanih strategij le nekoliko prenovili ... Kakšen bo izkupiček, pa bo znano šele, ko se bo strošek njihove priprave začel implementirati v investicije. Doslej kakšnih velikih finančnih vložkov iz naslova strategij na Ptuju nismo imeli. Dženana Kmetec 6 Štajerski [TDNIK V središču torek • 30. januarja 2024 Ptuj • Gospodinjstva nezadovoljna zaradi visokih cen ogrevanja, hrupa in smoga Z novo kurilnico v čas Marije Terezije? Po novem letu se je javno oglasilo več Ptujčanov, ki so nezadovoljni s sistemom mestnega ogrevanja. Opozarjajo na visoke zneske na položnicah, hrup, ki ga ustvarja nov kotel v centralni kurilnici na Volkmerjevi cesti, in na onesnažen zrak. „Karje preveč, je preveč. To ni kurilnica za naše okolje, kakšen hrup ustvarja. Prisoten je abnormalen smog. Smo se mar vrnili v čas Marije Terezije?" so besede Ptujčana, kije poklical v uredništvo Štajerskega tednika. „Kurijo od treh ponoči do 23.30 zvečer, to je praktično celo noč. Mar nimamo pravice do počitka? Ali ne velja, da mora biti ponoči mir? Sicer pa: dobil sem položnico za 170 evrov, pa nimam toplega stanovanja. Samo temperiram, bolj si niti ne upam segrevati. Kakšne stroške bi imel šele takrat. Kupil sem si kalorifer, da si segre- jem stanovanje," je dodal možakar, upokojenec, iz katerega je kar vrelo nezadovoljstvo. Odgovore na očitke nezadovoljnega uporabnika smo poiskali pri koncesionarju, Javnih službah Ptuj. Podatki, ki so nam jih posredovali, kažejo, da se pretirano varčevanje in zapiranje radiatorjev ne izplača. Plačilo tudi, če so vsi radiatorji zaprti Če uporabnik ne ogreva, se mu namreč določi minimalni porabniški delež, kot velja po pravilniku. „Z določitvijo minimalnega porabniškega deleža se onemogoča, da bi se nekateri stanovalci zaradi pretiranega varčevanja greli na stroške sosedov. Hkrati določitev Četudi so se variabilni stroški ogrevanja znižali, so nekateri Ptujčani še vedno ogorčeni zaradi visokih stroškov, ki jim jih obračunava koncesionar. Novi kotel na lesno biomaso še ni vpisan v uradno evidenco Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) so navedli, da JS Ptuj nimajo urejenega vpisa kurilnih naprav v evidence, vpisali niso niti novega kotla niti ažurirali podatkov o starih, med katerimi so nekatere iz rabe tudi umaknili. „Vpis v evidenco je v teku. Nekaj naprav je bilo treba iz sistema daljinskega ogrevanja izvzeti, evidenco bomo uredili celovito," so povedali v podjetju. Vpis v evidenco podjetje zavezuje tudi k oddaji poročil o meritvah emisij. „Prve meritve bomo, kot to določa zakon, opravili v predpisanem roku, to je do 15. februarja. Predvidomajih bomo izvedli prej, še ta mesec. Ponudbe izvajalcev, ki bodo meritve izvajali, smo zbrali in so v fazi preverjanja. Smo pa že opravili informativno meritve emisij snovi v zrak. Merili smo ogljikov monoksid, dušikove okside, žveplov dioksid, celotni organski ogljik in celotni prah. Rezultati so pokazali, da so izpusti znotraj predpisanih dopustnih mejnih vrednosti." minimalnega porabniškega deleža stanovalce spodbuja k vsaj minimalnemu ogrevanju stanovanj. Pretirano zniževanje temperature v stanovanjih povzroča vlago in plesni, ne omogoča več ustreznih bivalnih pogojev ter uničuje konstrukcijo stavb. Stanovanja, ki imajo ves čas zaprte radiatorje, se ogrevajo pasivno, saj del toplote prehaja preko zidov, tal in stropa od sosednjih ogrevanih stanovanj. Zaradi tega se stanovanja v večsta-novanjskih stavbah tudi pri zaprtih radiatorjih praviloma ne ohladijo pod temperaturo med 14 in 17 stopinjami Celzija," so razložili v Javnih službah in ocenili, da se glede na prikazane podatke (na barvni podlagi) pretirano varčevanje ne izplača. „Najbolj smotrno je zmerno ogrevanje prostorov in zmanjšanje skupne porabe celotne stavbe. Na položnicah, ki so jih uporabniki prejeli v januarju za december 2023, so višji stroški rezultat visoke porabe celotne stavbe." Varčevati bi morali vsi, stanovanja so v soodvisnosti „Porabniški delež posameznega stanovanja se izračuna na podlagi porabe glavnega merilnika celotne stavbe ter porabljenih enot delilnikov stanovanja. Ogrevanje skupnih prostorov (stopnišča, sušilnice, prostori hišnega sveta ...) je zmeraj bremenilo vse stanovalce bloka, saj se poraba odrazi na glavnem merilniku celotnega objekta (več vhodov skupaj). To bi stanovalcem že moralo biti znano, saj so v nekaterih vhodih iz skupnih prostorov že odstranili radiatorje in s tem zmanjšali prispevek k skupni porabi. Žal se nekateri odjemalci še zmeraj ne zavedajo, da so v večsta-novanjski stavbi del skupnosti, da so odvisni drug od drugega in da je skupni strošek na položnici odvisen tako od njihove porabe v stanovanju kot od skupnega me- Foto: FB Foto: CG torek • 30. januarja 2024 V središču Štajerski T Primerjava stroškov, če so radiatorji zaprti ali odprti Stanje glavnega merilnika stavbe:_14,56 MWh Vsi radiatorji zaprti, zaračunamo minimalno delež 40 % ogrevane površine:_72 evrov Radiatorji minimalno odprti, poraba 72 enot po delilnikih:_72 evrov _150 evrov Vsi radiatorji odprti, poraba 920 enot: Vir: JS Ptuj [flDTP^ O Ali bo novi kotel na lesno biomaso, s katerim so Javne službe začele kuriti 15. oktobra 2023, res prinesel nižje cene za uporabnike, bo moč ugotavljati po končani kurilni sezoni. rilnika celotne stavbe. Zdi se enostavno negodovati glede razmer, nekoliko težje je razmisliti, kaj sem kot posameznik in kot del skupnosti storil za zmanjšanje skupne porabe. So stare ventile že zamenjali s termostatskimi? Prezraču-jejo stanovanje pravilno? Kakšen je dogovor sostanovalcev glede ogrevanja skupnih prostorov, ko jih ne potrebujejo? Samo vsi skupaj lahko znižamo stroške ogrevanja. Cena variabilnega dela toplotne energije se je zadnja dva meseca dvakrat znižala, prvič decembra 2023 in sedaj drugič z novim letom. Ukrepom za zmanjšanje stroškov morajo slediti še uporabniki. Nekateri so naredili vse, kar smo priporočili, in varčujejo pri porabi, vendar so na koncu »kaznovani« z višjimi stroški na račun drugih," so pojasnili v JS Ptuj. Hrupno in zadimljeno kot pred 300 leti Še o hrupu. Koncesionar priznava, da ga res ustvarjajo, a sedaj med kurilno sezono v zvezi s tem ne morejo narediti nič. „Za odtenek večji hrup, ki se pojavlja ob kotlovnici, nastaja zaradi turbulence pretoka zraka skozi dimovod, ki je bil s sanacijo kotlovnice obnovljen z novimi dimovodnimi kanali, da bi dimnik zaščitili pred kondenza-cijo. Če se bo izkazalo, da je hrup za okolico nesprejemljiv, bomo pristopili k iskanju primernih tehnoloških rešitev. V času kurilne sezone ni mogoče izvajati nobenih ukrepov." In kako odgovarjajo na komentar, da so se s kotlom na lesno bi-omaso vrnili v čas Marije Terezije, predvsem zaradi dima in hrupa? „Potem je to storilo veliko daljinskih sistemov po državi, ki za ogrevanje uporabljajo domač vir Iz skupnega sistema ogrevanja ni moč izstopiti Z bivanjem v večstanovanjskem objektu je treba biti pripravljen na to, da so stanovalci del skupnosti ter pri določenih stroških odvisni drug od drugega. Pogoje, kijih narekuje bivanje v bloku, je treba sprejeti. Tako se stanovanje iz skupnega mestnega (daljinskega) sistema ogrevanja, kije priključen na veliko mestno kurilnico, ne more izključiti. V javnih službah pojasnjujejo: „Posamezno stanovanje se ne more izločiti iz sistema ogrevanja, saj je del celotne stavbe, ki se ogreva posredno preko sosedov, tudi če se v stanovanju ne ogreva. Pri obračunu pa je pravilnik o delitvi stroškov jasen." Rešitev bi lahko bila, da si v blokih sami uredijo svoje kurilnice, vendar pa so s tem ponovno povezani stroški investicije in je vprašanje, koliko lastnikov stanovanj bi se za takšno potezo odločilo; treba pa je zbrati večino vseh. - lesne sekance. Lesno biomasni kotli so trenutno edina resna alternativa proizvodnji na fosilna goriva za sisteme daljinskega ogrevanja, s katero se dosega večja učinkovitost sistema. Zakonodaja in usmeritve EU nas usmerjajo v uporabo obnovljivih virov energije ter nujno zmanjšanje porabe fosilnih goriv. To lahko spremljamo skoraj dnevno preko medijev. Vedno več sistemov daljinskega ogrevanja se odloča za tovrstne sisteme." Kurijo ponoči, da ohranjajo konstantno obratovanje Na očitek o podaljšanem času delovanja kurilne naprave, tudi ponoči, v Javnih službah pojasnjujejo, da želijo na takšen način zmanjšati konstantno obratovanje sistema, predvsem zmanjšati nihanja ob jutranjih konicah. „Takšen režim pripomore k temu, da se objekti ne ohladijo preveč. V tem primeru je ob jutranji konici pot- rebna precej velika moč naprav, da se stavbe ogrejejo nazaj na primerno temperaturo v relativno kratkem času. Dolga leta so bili odjemalci navajeni na režim ogrevanja od 5:00 do 22:00, a časi, ko kotel zjutraj vklopimo in zvečer izklopimo, so minili. S takšnim ravnanjem ne prihranimo popolnoma nič, prej obratno. Režime ogrevanja je v stanovanjih treba prilagajati s termostatskimi ventili. Čez dan jih nastavimo na tri (od pet), ponoči zmanjšamo na dve. Termo-statski ventil s pomočjo pretoka ogrevne vode sam regulira temperaturo v prostoru. Ko doseže želeno temperaturo, se sam izklopi. V pogovoru z odjemalci opažamo, da je med njimi precej takšnih, ki še nimajo termostatskih ventilov, temveč navadne. Ti nimajo možnosti regulacije temperature, temveč, ko so odprti (četudi minimalno), je pretok v radiatorju odprt in se sam ne izklopi. To pa vpliva na porabo enot delilnika." Mojca Zemljarič Slovenija • MZI sprejema nov pravilnik o prometni signalizaciji Novi prometni znaki, ki bodo še nekaj let neuporabni Ministrstvo za infrastrukturo (MZI) z novelacijo pravilnika o prometni signalizaciji med drugim uvaja dva nova prometna znaka, za katera je vprašanje, ali ju bo na slovenskih poddimenzioniranih in zastarelih prometnicah sploh možno uporabiti. Aprila, ko bo pravilnik začel veljati, še zagotovo ne. O prepovedi vožnje ene same osebe v avtomobilu se bomo verjetno v prihodnje še veliko govorili. Je pa že danes znano, kakšna bo globa za voznike, ki predpisa in prometnega znaka ne bodo upoštevali: 160 evrov. „Če bomo po uvedbi znaka zaznali množično neupoštevanje, bomo razmislili tudi o zvišanju globe," so pojasnili na MZI. Nov moder prometni znak kvadratne oblike bo prepovedoval vožnjo ene same osebe v vozilu. Na MZI to vidijo kot rešitev za gnečo na ljubljanski obvoznici in avtocestnih vpadnicah v prestolnico: „Razmišljamo, da bi znak postavili na avtocestnih vpadnicah v Ljubljano s štajerskega in primorskega konca, njegova uporaba bo možna tudi za razbremenitev ljubljanskega obroča po vzpostavitvi tretjega pasu." Najprej bo treba zgraditi tretji vozni pas Kar seveda še ne bo tako hitro, saj bi se dela lahko začela komaj naslednje leto. DARS bo tretji pas gradil postopoma -fazno. Zaradi cestnih zapor, ki bodo spremljale gradnjo, bodo na ljubljanskem obroču in vpadnicah nanj še večja gneča in zastoji. „Obseg del, ki jih bo treba izvesti za vzpostavitev tretjega pasu, je izjemno obsežen. Dela bodo morala potekati ob vzpostavitvi zapor in posledično delni omejitvi prometa," so povedali na DARSu. Na vprašanje, kdaj bo tretji pas zgrajen, so odgovorili, da časovnica ni znana. „Zago-tovo pa bodo dela trajala na obeh vpadnicah več gradbenih sezon." Tretji vozni pas bodo gradili brez gradbenega dovoljenja, posege bodo izvedli kot vzdrževalna dela v javno korist. Večinoma bodo tretji pas uredili na dosedanjih odstavnih pasovih. V smeri Primorske ga bodo zgradili 13,5 kilometra, na odseku Kozarje-Vrhnika, na Vrhniki se bo navezal na sedanji tretji pas za počasna vozila, tako da bo potem tretji pas skupno do priključka Logatec. Na avtocestni vpadnici s štajerskega konca bodo tretji pas uredili v dolžini 7,5 kilometra, med Domžalami in Zadobrovo. V devetih letih peta sprememba Pravilnika MZI je od leta 2015 do danes pripravilo že peto spremembo oziroma novelacijo Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah. Kot že ime predpisa pove, gre za pravilnik, ki določa prometne znake in druge označbe na prometnih površinah. Sprejme ga minister, pristojen za promet, v tem času je to ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. „Pravilnik o prometni signalizaciji in opremi na cestah obravnava področje, ki je izredno dinamično, zato mora njegova vsebina slediti potrebam v praksi," so razloge za pogostost korekcij pojasnili na MZI. Znak še nekaj let ne bo v uporabi Kakorkoli, prometni znak bomo imeli že aprila, tretjega pasu na avtocestah v prestolnici, kjer naj bi ga v glavnem postavili, pa še nekaj let ne. V pogojih, kakršni so danes na slovenskih avtocestah (dvopasovnice z ozkimi grli) uporaba dotičnega prometnega znaka po pojasnilu MZI ne pride v poštev. „Na daljinskih cestnih povezavah je treba najprej vzpostaviti infrastruk-turne pogoje, ki bodo omogočili rezervacijo enega prometnega pasu za trajnostne oblike mobilnosti." Na MZI so povedali, da prometni znak, ki dovoljuje vožnjo dveh ali več oseb v vozilu, v evropskem prostoru ni novost. V katerih državah ga že imajo, sicer niso navedli. So pa dodali, da naj bi te znake poznali tudi v Združenih državah Amerike. Izziv za strokovnjake prometne stroke bo tudi sama organizacija in prilagajanje pravil vožnje po pasu, kjer se ena sama oseba ne bo smela peljati. O tem bo v javnosti nedvomno še veliko govora. Zaenkrat bo znak v Sloveniji neuporaben, sploh pa je težava, ker so se ljudje zaradi slabo organiziranega javnega prevoza in oddaljenosti mestnih središč, zlasti na podeželju, pri-morani sami voziti v avtomobilu. V nekaj letih na naših cestah avtomobili -roboti In zdaj še k drugemu prometnemu znaku, ki prav tako predpisuje nekaj, kar je za slovenske ceste danes znanstvena fantastika. A očitno avtomatizacija vožnje ni več tako daleč. Štirikotni prometni znak modre barve bo namreč označeval območje za preizkušanje avtomatiziranih vozil. Namesto človeka bo vozila umetna inteligenca, ki ji bo potnik v vozilu samo dal navodila, kam peljati. Avtomobili bodo tako rekoč roboti. Zaenkrat bodo s prometnimi znaki na cestah samo določili območja, kjer jih bo moč preizkusiti. Na avtocestah bo to po neuradnih informacijah na štajerskem koncu, saj se želi vzpostaviti čezmejno testno območje avtomatiziranih vozil v povezavi treh držav: Slovenije, Avstrije in Madžarske. Avtomatizirana vozila bodo v štartu na ceste prišla le kot preizkuševalci. Kljub temu bodo morali lastniki oz. tisti, ki jih bodo uporabljali, zanje urediti zavarovanje. V času preizkušanja na cestah bodo morala biti posebej označena, največja dovoljena hitrost vožnje bo 100 km/h na avtocestah in hitrih cestah, na drugih cestah pa 50 km/h. Mojca Zemljarič Foto: CG Foto: CG 8 Štajerski Šport, šport mladih, rekreacija torek • 23. januarja 2024 Majšperk • Največ posredovanj zaradi naravnih nesreč y Število intervencij se je lani več kot podvojilo Število gasilskih intervencij se je v lanskem letu v primerjavi z letom prej več kot podvojilo. Razlog tiči v obsegu neurij, ki so prizadela občino Majšperk. Gasilci so se lani odzvali na 53 klicev na pomoč zaradi naravnih nesreč, 17-krat pa so odhiteli na gašenje požara. Tudi letos se lahko domačini nadejajo pomoči gasilcev, občina je namreč z gasilskimi društvi in z podpisala pogodbo za opravljanje lokalne gasilske javne službe v letu 2024. Podpis pogodbe o opravljanju lokalne gasilske javne službe v letu 2024 s posameznimi gasilskimi društvi ter Gasilsko zvezo Majšperk Gasilsko zvezo Majšperk sestavlja pet društev ter več kot 700 članov. Po oceni predsednika Kristijana Lovrenčiča je dobro organizirana in opremljena. »Če pogledamo investicije na področju gasilstva in načrte, lahko rečem le kapo dol občini, da ima posluh, in seveda nam gasilcem, da smo sposobni in pripravljeni investicije realizirati.« Mnogokrat pa se zdi težja naloga od nabave opreme - ohranitev članstva. Tega se zavedajo tudi v Majšperku. »V naši zvezi oziroma društvih res veliko delamo z mladimi. Skozi tekmovalne discipline jih učimo gasilstva in gasilskih veščin, obenem pa organiziramo številne družabne dneve - od vodnih iger, obiska kina, srečanja mladine ... Menim, da smo uspešni, saj nam število mladih raste. In dokler bomo ohranili ta prostovoljski duh, se nam za gasilstvo v Majšperku ni bati.« Gasilstvo pa je že pred leti prera-stlo prvotne okvire pomoči ob požarih ali drugih naravnih nesrečah, ne gre namreč spregledati vloge gasilcev kot prvih posredovalcev. »Vsako leto krepimo vrste prvih posredovalcev, v sodelovanju z ZD Ptuj letno tudi osvežujemo znanje, dodatno še v okviru društev. Dejstvo pa je, da gre za zahtevne intervencije, predvsem zastoje srca, ki se na žalost kljub hitremu posre- Število intervencij po društvih (PGD) v zadnjih petih letih ■ 2023 2022 2021 2020 2019 Majšperk 22 16 19 20 25 Majšperk - Breg 10 2 3 3 3 Medvedce 9 2 8 6 4 Ptujska Gora 20 9 13 11 7 PGD Stoperce 26 7 9 6 9 Skupaj 87 36 52 46 48 Vir: Spin Število intervencij glede na dogodek Foto: Mojca Vtič Dogodek Naravne nesreče (poplave, plazovi, veter ...) Druge nesreče (reševanje obolelih oseb ...) Nesreče v prometu Požari Tehnična in druga pomoč Nepotrebne oz. lažne intervencije Število 53 7 1 17 8 1 Vir: Spin dovanju večkrat končajo s smrtjo. Tudi s tem se moramo soočati prostovoljni gasilci.« Lani so šestkrat odhiteli na pomoč zaradi reševanja obolelih oseb. In kaj si želi predsednik GZ Majšperk v letu 2024? »Gasilci vedno rečemo, da smo najbolj srečni, če nam ni treba posredovati, saj to pomeni, da so vsi varni in ni nastala nobena škoda. Žal je to skorajda nemogoče. Če pa do nesreče že pride, pa smo tukaj mi, s svojo tehniko in znanjem, vedno pripravljeni pomagati.« Občina bo za programe gasilskih društev namenila 30.000 evrov, sicer pa proračunska postavka zaščite in reševanje obsega okrog sedem odstotkov proračuna za leto 2024 ali 375.000 evrov. »Nikakor ne gre za majhen znesek, tudi zaradi vseh novogradenj, nadgradenj vozil in drugih investicij, ven- dar pa je tudi gasilstvo izjemnega pomena za občino,« je dejal župan Sašo Kodrič, ki je prvič organiziral skupen podpis pogodbe o opravljanju javne gasilske službe. »Gre za priložnost, da se na ravni zveze in društev srečamo na občini in še okrepimo stik med lokalno skupnostjo kot financerko in društvi, ki izvajajo gasilsko službo.« Mojca Vtič Gorišnica • Občina načrtuje gradnjo novega vaško-gasilskega doma Gasilci so z lokacijo in idejno zasnovo zadovoljni Gorišniški gasilci že veliko let čakajo na nove prostore. Gasilski dom v centru vasi je dotrajan in premajhen za vse njihove potrebe. Marsikdo se sprašuje, kaj se je zgodilo, da so gasilski domovi v drugih vaseh lepo urejeni, na osrednjo gasilsko enoto občine pa se je pozabilo. Po neuradnih informacijah naj bi prejšnje občinsko vodstvo prišlo navzkriž z gorišniškimi gasilci, zato se v vseh teh letih na tem področju ni zgodilo nič. Aktualni župan Borut Kolar si sedaj prizadeva, da bi nov vaško--gasilski dom postavili do konca mandata, torej do leta 2026. To je bila tudi njegova predvolilna obljuba. Ta informacija je za gasilce PGD Gorišnica zelo razveseljujoča, saj nujno potrebujejo večje in sodobnejše prostore. Sedaj imajo na voljo zgolj majhno garažo, v kateri so zelo na tesno parkirana vsa tri gasilska vozila. Garderob je veliko premalo, zato si jih operativni gasilci delijo, kar pomeni, da je v času intervencije precejšnja gneča. Želijo si tudi novejši tehnološki sistem, kot je na primer samodejno odpiranje garažnih vrat preko pametnega telefona, kar pa je v tem trenutku nemogoče. En kup lokacij, a nobena primerna Kljub vsem tem pomanjkljivostim so do sedaj na intervencije vedno izvozili ob pravem času. Stavba gasilskega doma, ki je stara več kot 60 let, je v celoti dotrajana, tudi manjša dvorana je nujno potrebna prenove. Za večja investicijska vlaganja se v zadnjih letih niso odločali, saj se je vedno govorilo o gradnji novega gasilskega doma, Matija Toplak, predsednik PGD Gorišnica, in poveljnik Aleš Šegula tudi nekaj lokacij je že bilo izbranih. Sprva so nameravali obstoječi gasilski dom prenoviti in razširiti, pa je nato ta ideja padla v vodo. Potem se je govorilo o gradnji novega objekta pri čistilni napravi, kar za gasilce ni bila najbolj sprejemljiva lokacija zaradi prevelike oddaljenosti od centra vasi. Gasilski dom so želeli umestiti tudi v neposredno bližino Športnega parka Gorišnica, vendar do realizacije ni Foto: Občina Gorišnica Idejna zasnova novega gasilsko-vaškega doma v Gorišnici sto metrov od cerkve. Z izbrano lokacijo smo izjemno zadovoljni, saj je dovolj velika in ravno prav odmaknjena od središča vasi. V letu dni smo imeli na to temo že tri ses- tanke, prej pa v 15 letih niti enega. Zelo smo veseli, da lahko aktivno sodelujemo pri načrtovanju objekta,« je povedal Matija Toplak, predsednik PGD Gorišnica, in dodal, da so vsi skupaj sprejeli odločitev, da morajo najprej dograditi vrtec, nato pa je na vrsti izvedba vaško--gasilskega doma. Estera Korošec prišlo. V vseh teh letih je bilo torej kar nekaj idej, kam bi lahko gasilski dom umestili, pri čemer pa je tudi ostalo. Najprej vrtec, potem še gasilski dom »Z županom Borutom Kolarjem smo zdaj našli prostor za nov va-ško-gasilski dom, in sicer na starem nogometnem igrišču, ki je nekaj Za vaško-gasilski dom tudi denar iz razpisov Skupaj z gasilci se bodo v nov objekt preselili tudi člani Društva upokojencev Gorišnica, ki v starem gasilskem domu uporabljajo manjši prostor s kuhinjo, na dvorišču pa imajo urejeno kegljišče. V novih prostorih bodo zagotovili prostore tudi za člane Civilne zaščite in Gasilske zveze Gorišnica. »Potrebovali bi vsaj štiri garaže, dovolj veliko garderobo za 40 operativnih gasilcev, sanitarije s tuši in kakšno manjšo pisarno. Prav tako smo predlagali izgradnjo manjše dvorane za okoli 100 ljudi,« je izpostavil Toplak, kije izjemno zadovoljen s prvimi idejnimi osnutki oz. vizualizacijo objekta. Po besedah župana Boruta Kolarja bodo letos preko javnega razpisa izbrali najugodnejšega izvajalca projektne dokumentacije. V proračunu 2024je za ta namen 100.000 evrov. Če bo šlo vse po sreči, bi lahko do konca leta pridobili gradbeno dovoljenje, nato pa bodo sledili vsi ostali postopki za začetek gradnje. Ker bodo v objektu združene različne generacije, bo občina poskušala pridobiti nepovratna sredstva na ustreznih razpisih. Želja gasilcev je, da bi lahko v novem objektu praznovali 100-letnico, ki jo bodo obeležili čez štiri leta. Foto: EK torek • 30. januarja 2024 Bogastvo rokodelcev podeželja Štajerski 9 / KURENTOVANJE 2024 Staro mestno jedro Etnografske in karnevalske povorke, spoznavanje kurentov in ostalih tradicionalnih pustnih likov, zabave in koncerti v maskah, otroška pustna rajanja, animacije in maškarade, interaktivna Kurentova hiša, pustno obarvana turistična vodenja Podrobnosti programa: www.kurentovanje.net MESTNA OBČINA PTUJ javne službe ptuj Í™í ZVEZA / DRUŠTEV 1 KURENTOV 1 [¡¡¡¡H 10 Štajerski Šport, šport mladih, rekreacija torek • 23. januarja 2024 Ptuj • Premiera Severni sij. Marjetica. »Nasilje nad ženskami je velik problem« Prva letošnja premiera Severni sij. Marjetica. v režiji Primoža Ekarta je produkcija Mestnega gledališča Ptuj in Imaginarnega, zavoda za kulturno dejavnost. Avtor Romana Severni sij je Drago Jančar, Primož Ekart pa avtor uprizoritvenega besedila po motivih dramatizacije Alje Predan. Igrata Maja Kunšič in Nika Rozman, na odru je tudi glasbenik, bobnar Vid Drašler, tretji pripovedovalec zgodbe nasilja nad ženskami. Foto: Črtomir Goznik Peter Srpčič, Nika Rozman, Primož Ekart in Maja Kunšič na novinarski konferenci V Art Shopu Rudolph pred prvo premiero v letu 2024, 1. februarja, in že peto v sezoni 2023/2024 v MG Ptuj. Predstava Severni sij. Marjetica. je že druga uprizoritev Jančarjevega romana, ki je nastala v sodelovanju Imaginarnega z gledališkimi hišami. Prva, Severni sij. Erdman., se je ukvarjala z zgodbo glavnega junaka v romanu, Josefa Erdmana, prišleka, tujca v mesto, ki se zaplete v ljubezensko afero z Marjetico in je tematizirala tudi begunstvo, migracije ljudi, ki pridejo v okolje, kjer niso doma. „V drugem delu to isto zgodbo romana Severni sij pripovedujemo s perspektive Marjetice, v bistvu tokrat tematiziramo nasilje zaradi spola. Nasilje sicer zavzema mnoge oblike, ena najbolj radikalnih je vojna. Odločili smo se, da pogledamo, kako, zakaj, kakšne vrste nasilja doživljajo ženske, zgolj iz tega razloga, ker so ženske. Veliko smo raziskovali, brali o mestu, življenju žensk v predvojnem času v Mariboru. Naše temeljno izhodišče pa je bila knjiga dr. Jasne Podreka o intimno-partnerskih umorih, njena raziskava, kjer so tudi pričevanja žensk, žrtev nasilja. To smo tudi vključili v našo predstavo. Skušamo povedati zgodbo, ki zajema zgodbo romana Severnega sija in to temo, ki se nas je skozi branje in perspektivo Marjetice dotaknila. Vpeljali smo še en lik, ki temelji na resnični osebi (Ana), znotraj tega pletemo celo zgodbo," je to drugo uprizoritev romana Severni sij predstavil režiser Primož Ekart. Nasilje nad ženskami je še vedno velik problem, kar kažejo tudi raziskave. Na to temo je treba ves čas opozarjati. „S tem, ko postavljamo takšne teme na oder, odpiramo te štiri stene, kjer se to nasilje dogaja, poskušamo opozarjati na ta problem, da bo bolj odprt, da se bo o njem več govorilo, da ga kot družba čim bolj preprečimo. Femicid je skrajen dogodek, končen dogodek kontinuiranega nasilja, ki izhaja iz odnosa do ženske kot manjvredne," poudarja Nika Rozman, Marjetica v predstavi. Marjetica in Ana v podobni zgodbi nasilja Drago Jančar je začel pisati roman Severni sij na podlagi članka o brutalnem umoru ženske v Mariboru, nekje pod zasneženimi pohorskimi smrekami. Ustvarjalci predstave so se ob tem vprašali, kdo bi lahko bila resnična ženska, ki je bila umorjena, kako je živela, kako so sploh živele ženske v tistem času, zakaj je bila umorjena. Zaživela je Ana, delavka v Hutterjevi tekstilni tovarni, mestu delavk in lumpenproletarcev, nemških društev in slovenskih priimkov. V tej drugi uprizoritvi se srečata Marjetica, lik iz romana, in Ana, resnična oseba. Njuni pripovedi sta podobni zgodbi mnogih žensk, ki so žrtve nasilja ali pa so celo umrle, zgolj zato, ker so bile ženske. Tudi Maja Kunšič, Ana v predstavi, izpostavlja, da je na problem nasilja nad ženskami treba nenehno opozarjati, da imamo odprte oči. „To so teme, ki so najbolje povedane skozi gledališče. Upam, da delamo dobro gledališko zgodbo, ki naslavlja neke pomembne družbene teme," je pred premiero še povedal režiser Primož Ekart. „S predstavo Severni sij. Marjetica. kažemo času zrcalo. Prepričan sem, da bo s svojo zgodbo in tematiko še dolgo nagovarjala. V sebi nosi veliko vzgojnega in poučnega," pa je povedal Peter Srpčič, direktor MG Ptuj. Ponovitev bo danes. MG Majšperk • Predpremiera dokumentarnega filma Vida Hajnška Tudi Haložani imajo svoj film »Šele pred nekaj leti, ko sem ponovno vzel v roke dedkove pesmi, sem prvič zares dojel moč njegove poezije, kije zrasla na haloški zemlji. Nagovorila me je,« je dejal Vid Hajnšek, vnuk Franceta Forstneriča, pesnika, pisatelja, novinarja. Nagovorile so ga besede dedka, nagovorile so ga fotografije mojstra Stojana Kerblerja. Na svojstven način je oboje povezal v dokumentarni film o haloški pokrajini, ljudeh, ki ga oblikuje malo besed, mnogo obrazov, obilo posnetkov te z griči posejane pokrajine in še več zvokov. Foto: Mojca Vtič Izhodišče za 56-minutno filmsko pripoved so fotografije in delo fotografa Stojana Kerblerja ter poezija avtorjevega dedka Franceta Forstneriča. Naslov filma je V mojih sanjah rase vsako noč drevo, to je sicer prvi verz Forstneričeve pesmi Jablana. Je poetični dokumentarni mozaik spominov, sestavljenih iz zgodb preteklosti in sedanjosti, vezanih na Haloze in Haložane. Nikakor ne gre za tipični dokumentarec, kjer bi izvedeli kopico podatkov o Halozah, o razvoju in življenju te pokrajine, prav tako nastopajoči ne nastopajo z imeni in priimki, temveč z obrazi, s spomini. Kaj nam želi torej film povedati? »Težko vprašanje. Predvsem je bilo štiriletno nastajanje filma izkušnja, potovanje, srečevanje med ljudmi, generacijami, ustvarjalci poezije, glasbe. Različne pripovedi smo skušali preko filmskega jezika dati na platno,« je dejal režiser in scena- rist Vid Hajnšek. Ob tem pa se zdi, da je želel Hajnšek posnemati pristop večkrat nagrajenega, sicer pa v srca mnogih Haložanov zapisanega fotografa Stojana Kerblerja, ki je domačine v fotografski objektiv ujel v vsej njihovi pristnosti. »Ja, to je bila poanta. Ko sem prvič prišel do Stojana, sem rekel, da pripravljam film in da so se njegove fotografije usidrale vame, najbolj pa me je inspiriral njegov pristop do ljudi, ko je posnel zbirko Halo-žanov. Tako sem izvedel, da ko si je leta 1972 kupil avto in začel raziskovati Haloze, se je najprej spoznal z družinami, z njimi je vzpostavil odnos, na primer poznal je družine, zgodbe in imena otrok. Ker jim je prišel blizu, jih je lahko fotografiral. Tudi mi smo se družili z ljudmi, jim skušali priti čim bližje in jih posneti takšne, kot so,« je pojasnil avtor filma. Tako je na platno ujel Franca Stojnška, ki je zaupal ozadje fotografije Stojana Kerblerja, ki ga je kot fanta posnel sredi travnika med pašo. Mojster fotografije je v seriji Haložanov v objektiv ujel tudi Dragico Kodrič, ki se je spomnila, kako je v solzah pasla svinje, medtem ko je brat lahko šel k pouku. Ljudske pevke Trstenke kamera spremlja med deževno vožnjo po haloških ovinkih, pa Bando haloško med t. i. vajami oz. druženju ob polni mizi, Saro Korošec med ustvarjanjem glasbe, korante med obhodom ter seveda samega Stojana Kerblerja med razvijanjem fotografij, njegovo dihanje, čakanje na rezultat. In čeprav film povezuje mnogo nemih pogledov ter občasno daje občutek samotnosti ali pa miru, Vid Hajnšek o Halozah in domačinih pravi: »Vedno je glasno, ko si doma. Vedno je kaj na mizi, kaj dobrega za popit in pojest.« Predpremiera filma je bila sredi januarja v Majšperku, šele v jeseni pa si ga bo mogoče ogledati tudi v Mestnem kinu Ptuj. Zakaj tako dolg predah od enega do drugega predvajanja? »Avtorji so se odločili, da ga predhodno uvrstijo še na sezname predvajanj izbranih filmskih festivalov. Sicer pa se veselimo filma, ker je za naše kraje izjemnega pomena,« je pojasnila vodja ptujskega mestnega kina Nina Milošič. Mojca Vtič Hajdina • Kultura na vasi še živi Družili so se s pisateljico Ksenijo Trs Hajdinčani so lansko jubilejno leto kulturnega društva sklenili s poklonom največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu. Vabili so na prireditev, ki sojo poimenovali Ta veseli dan kulture. Kulturno društvo Staneta Petroviča Hajdina, ki ga vodi predsednica Cecilija Bernjak, je lani zaznamovalo 110 let delovanja, njegova likov-no-fotografska sekcija pa 10. rojstni dan. Na Hajdini so leta 1913 ustanovili bralno društvo, iz katerega so skozi desetletja gradili kulturno življenje. Danes društvo deluje pod imenom Kulturno-prosvetno društvo Staneta Petroviča Hajdina in združuje več sekcij: dramsko--gledališko, lutkovno, literarno, ljudske pevce, folkloriste in reci-tatorje ter likovno-fotografsko sekcijo. Društvo se lahko pohvali z lepo urejeno knjižnico v prostorih društva upokojencev. Ob koncu prazničnega leta 2023 so člani društva pripravili lep kulturni večer, ki so ga obogatili z razstavo, pesmijo in pogovori s povabljenimi gosti. V goste so povabili Mileno Pivec iz Založbe Pivec in Ksenijo Trs, rojeno Ormožanko, ki je avtorica dveh knjig ter sodelavka mariborske knjižnice. Trsova že tri desetletja dela na bibliobusu, zato se tudi njena druga knjiga imenuje Potujoči utrinki. Prvo knjigo je naslovila Kdo se boji črnega moža, obe pa izdala pri založbi Pivec. Ksenija Trs se je povabilu s Hajdine z veseljem odzvala in z obiskovalci kulturne- Sodelujoči na Ta veselem dnevu kulture - po hajdinsko Foto: Silvestra Brodnjak ga večera delila izkušnje potujoče knjižničarke. Praznični dogodek so s pesmijo obogatili ljudski pevci in pevke, prebirali so pesmi članic literarne sekcije društva, zbrane je pozdravila predsednica društva Cecilija Bernjak, oglasila se je tudi klepetulja Franca. Na odru so postavili slikovito razstavo ročnih lutk, ki sta jih izdelala Danica in Ivan Ser-dinšek, oba izjemna mojstra ročnih del in ljubitelja lutkarstva. Poleg lutk so oder krasila likovna dela z motivom Franceta Prešerna. Prav tako so na ogled postavili vsa do sedaj izdana knjižna dela članov. Predstavnica ptujske območne izpostave JSKD Zdenka Golub je društvu ob 110-letnici izročila jubilejno priznanje. Te dni se v KPD Staneta Petroviča Hajdina že intenzivno pripravljajo na naslednji dogodek, s katerim bodo prav tako naslovili največjega mojstra rime pri nas, velikega Prešerna. 6. februarja bodo v gasilskem domu v Slovenji vasi priredili proslavo v počastitev kulturnega praznika, dan kasneje bodo v razstavnem prostoru v pritličju PSC Hajdina odprli še likovno razstavo. K sodelovanju so povabili tudi mlade likovnike iz osnovnih šol Hajdina in Breg, ki so vključeni v likovno-fo-tografsko sekcijo. MZ torek • 30. januarja 2024 Bogastvo rokodelcev podeželja Štajerski 11 Ptuj • Franc Bolcar, nekdanji kopjaš, danes izdelovalec kopij »Kakšen je bil kopjaš, takšna je bila gostija!« Spuhljan Franc Bolcarje še vedno kmet, ki se ukvarja s pridelavo zrnja. Tako bo, dokler bo lahko, pove. V teh predpustnih K(ji so stalnka pjega Kurentovania že od leta 1960 dneh paje na njegovi domačiji še posebej živahno. Pri njem se oglašajo kopjaši, ki potrebujejo novo kopje. Njihovi izdelavi seje posvetil pred več kot tridesetimi leti, ko seje upokojil kot kopjaš, ker spoštuje tradicijo, da morajo biti kopjaši mladi neporočeni fantje. Sicer paje njegova cela družina zvesta pustni tradiciji. Foto: Črtomir Goznik Na dvorišču njegove domačije je na pustno soboto pust v malem, tako kot v Zabovcih, toliko pustnih mask se ustavi pri njih. „Pri naši hiši pust pomeni zelo veliko, to je tradicija že iz davnih časov, ki jo spoštujemo vse generacije. Našemila sta se rada že moja starša, oče Franc in mama Neža. Zdaj to tradicijo nadaljujemo z mojo družino, partnerka Jožica in hčerka Martina z družino, kjer sta pokača mož in šestletni sin. Zelo sem ponosen, da je tako. Vedno smo zelo veseli vseh tradicijskih in drugih pustnih skupin, ki nas obiščejo. Vedno poskrbimo za pustno okrasje, vedno obesimo tudi duhe. Lahko rečem, da s pustom živimo. V tem času pa pri nas diši tudi po krofih in drugih pustnih dobrotah," je povedal Bolcar. Ne more biti vsak plesalec tudi kopjaš Bolcarjeva zgodba kopjaša se je začela po vrnitvi od vojakov. Želel si je plesati v folklorni skupini. V tistem času je folklorno skupino v Markovcih vodil Franc Kolarič, bratranec njegove mame. „Spomnim se, da sem se nekega popoldneva oglasil pri njem in mu predstavil svojo željo. Lahko prideš, mi je odgovoril, seveda, če znaš plesati. Plesati sem znal, prve vaje sem imel leta 1974, prvič pa sem kot kopjaš nastopil 14. septembra 1976 na svetovnem prvenstvu v speedwayu v Gornji Radgoni. To je bil moj debitantski ples v skupini, v kateri je plesalo šest prekaljenih plesalcev kopjašev. Ni bilo lahko, ni mogel vsak folklorni plesalec Foto: Črtomir Goznik Franc Bolcar, nekdanji kopjaš, izdelovalec kopij: „V naši družini že od nekdaj spoštujemo pustno tradicijo, jo ohranjamo in prenašamo na mlajši rod.« Franc Bolcar je leta 1960 nastopil na čelu ptujskega pustnega sprevoda, od takrat dalje je nepogrešljiv del ptujskega Kurentovanja in nekaterih drugih pustnih povork: »V skupini nas je bilo šest do osem kopjašev. Duhe, s katerimi je bilo vedno okrašeno mesto v pustnem času, je moral kopjaš prestreliti, sicer ni bil kopjaš. Danes tega kopjaši več ne morejo, ker jih je v skupinah preveč. Na karnevalu sem ob glasbi Veselih batačov tudi plesal na konju.« postati tudi kopjaš. Tega dneva ne bom nikoli pozabil. Ko sem odplesal tisoč metrov, toliko je bila dolga tudi proga, sem si sicer oddahnil, ker je bilo vse tako, kot mora biti, a se je to močno poznalo na mojem obrazu. Kopjaš sem ostal vse do leta 1994, ko sem nazadnje plesal v Markovcih in na ptujskih ulicah in trgih,« se živo spominja Franc. Če mu ne bi vrnili kopja, bi jim požagal češnjo Kopjaš sicer ni tradicionalna pustna maska, njegovo pravo mesto je na kmečkih svatbah, kjer streže ženinu in nevesti, v ženito-vanjski obred prinaša veliko veselja in poskočne plesne ritme. Izvira iz Markovcev na Ptujskem polju. Včasih se je reklo, da bo lepo na gostiji, če bo dober kopjaš, kot tudi, da dekletom najbolj ugaja tisti kopjaš, ki vrže kopje najvišje v zrak. Prav nikoli pa se mu ne sme zgoditi, da bi mu kopje izmaknili svatje, zato mora stalno paziti, da mu ga ne ukradejo ali pa da mu med plesom na pade na tla. Kopjaši morajo biti mladi, krepki fantje. »Ve se, kdo je na gostiji kopjaš, kaj tam pomeni, od njega je bilo vse odvisno. Kakšen je bil kopjaš, takšna je bila gostija. Sam sem bil kopjaš na 18 gostijah, kot kopjaš, prijatelj ženina. Spominov in anekdot imam veliko. Na eni od gostij so dekletu, ki je pazilo na moje kopje, le-to izmaknili in odnesli na češnjo. Eno kopje sem sicer imel še v avtomobilu, pa tudi motorno žago. Dejal sem jim: 'Kakor hočete, vrnite kopje ali pa podrem češnjo.' Potegnil sem žago, videli so, da vrag jemlje šalo, vrnili so mi ga. Tudi sam sem kop-jašu nekoč izmaknil kopje, ga vrgel Kopje meri v višino 170 cm, za izdelavo je najl Foto: Črtomir Goznik esenov les. Izdelava kopja zahteva pravega mojstra Temu seje posvetil z vsem srcem in predanostjo, tako da mu je uspelo tudi z inovacijo pri vrtanju kovine na spodnjem delu kopja. Pravi, daje bila to na začetku neke vrste improvizacija, sčasoma pa so se mu začele sproti porajati ideje o tem, kako kaj narediti, tudi izboljšati. „Pri spodnji uteži naliješ svinec, ni ga mojstra, ki bi s svedrom naredil luknjo. Ko svinec začneš vrtati, se začne taliti, vsak sveder se zlomi. 'Nekaj boš moral pogruntati', mi je na moje vprašanje, kako naj to rešim, odgovoril eden od priznanih strugarjev. Uspelo mi je. Ta utež pa mora biti, ker ko se navesijo trakovi, bi prišlo do prevaganja, če ne bi bilo te uteži. Palica kopja, kije iz jesenovega lesa, je visoka 170 cm, na sredini ima leseno jabolko, na spodnjem delu paje utežena z bakreno cevjo, v katero se nalije svinec do določene teže, da se palica obrne, da ima težišče na spodnjo stran. Na zgornjem delu je sulica, zato se tudi imenuje kopje. Na njem paje pritrjena lepa kmečka ruta s številnimi pisanimi svilenimi trakovi, od 150 do 220 metrov se jih nabere, vključno s trakovi s slovensko trobojnico, ki so na koncu prešiti. Večjih je, bolj bogato je kopje.« na drevo in odšel. Dve uri so ga spravljali z drevesa. Pravi kopjaš nikoli ne sme dati kopja iz rok, zato ima škornje, da ga vtakne v 'sare'. Tako se po čevljarsko imenuje ta zgodnji del škornjev. Zgodb in prigod iz mojega kopjaškega obdobja je toliko, da bi lahko napisal knjigo," pravi Bolcar, ki s kopjaši ostaja povezan z mojstrskim izdelovanjem kopij. MG Ormož • Donacija podjetja Carthago občini Ormož Denar za društva in klube Direktorica Carthaga Sandra Županec je sredi januarja županu Danijelu Vrbnjaku v znak dobrega sodelovanja z občino in posluha za gospodarstvo izročila ček v višini 10.000 evrov. Dodala je, da se v podjetju, ki velja za vodilnega evropskega proizvajalca prestižnih avtodomov in ki je del proizvodnje po obratu v Odrancih zagnalo še v Ormožu, tu dobro počutijo, ustvarjajo pa tudi številna delovna mesta. In za kakšne namene bodo na občini porabili to ponovoletno darilo? Po županovih besedah bodo podarjeni denar razdelili med tista društva in klube, ki ga najbolj potrebujejo. »Ob tem je treba povedati, da iz občinskega proračuna že dobijo kar nekaj sredstev, pa vendar je med njimi veliko takih, ki so čez vse leto vsestransko zelo aktivna, tudi na tekmovalnem področju. Njihovi stroški zato naraščajo in jih včasih ne zmorejo več, zato jim bomo še dodatno pomagali s to donacijo.« SD Foto: arhiv občine 10.000 eurou, ki jih je občini doniralo podjetje Carthago, bodo namenili najaktivnejšim društvom in klubom. 12 Štajerski Šport, šport mladih, rekreacija torek • 23. januarja 2024 Slovenija • Visoki stroški za e-komunikacije Povprečno 82 evrov mesečno Slovensko gospodinjstvo za elektronske komunikacije - internet, mobilno in fiksno telefonijo ter televizijo - v povprečju porabi 81,60 evra mesečno, posameznik pa 42 evrov, je pokazala raziskava Akosa. Povprečni mesečni strošek mobilne telefonije je 40,90 evra za gospodinjstvo oz. 20 evrov za posameznika. Foto: Pixabay Redna letna raziskava, ki jo je za Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos) opravila Ninamedia na podlagi podatkov iz lanskega oktobra, je pokazala, da so mesečni izdatki za elektronske komunikacije na podobni ravni oziroma malenkost nižji kot leto prej, ko so dosegli 84 evrov na gospodinjstvo. Kot so danes sporočili iz Akosa, so tudi izdatki za mobilno telefonijo v gospodinjstvu ostali na podobni ravni kot leta 2022, ko so znašali 42,70 evra na gospodinjstvo. Največ anketiranih uporabnikov mobilne telefonije je v svojem gospodinjstvu za ponudnika navedlo Telekom Slovenije (43 odstotkov), sledijo Telemach (35,9 odstotka), Ai (31,1 odstotka), in T-2 (16,2 odstotka). 47,3 odstotka tistih, ki imajo storitve mobilne telefonije, je v preteklosti že najmanj enkrat menjala ponudnika storitev mobilne telefonije, kot ključno pri izbiri ponudnika pa so največkrat navedli ceno. Foto: Pixabay Pametni telefon ima 90 odstotkov vprašanih 90,2 odstotka anketirancev ima pametni telefon, 80,5 odstotka pa prenosni računalnik. Osebni namizni računalnik ima 47,6 odstotka anketirancev, tablični računalnik pa 41,5 odstotka. 95,4 odstotka anketiranih, ki ima dostop do interneta v gospodinjstvu, ima širokopasovnega. Tretjina anketiranih uporabnikov interneta je navedla, da ima v svojem gospodinjstvu za ponudnika Telemach (33,4 odstotka), nato pa navajajo Telekom Slovenije (29,2 odstotka), T-2 (18,7 odstotka) in Ai (15,6 odstotka). 16 odstotkov vprašanih bi bilo pripravljenih plačati več za višjo hitrost interneta, 72,8 odstotka pa ne. Tisti, ki ne bi bili pripravljeni plačati več, kot glavni razlog navajajo, da višje hitrosti interneta ne potrebujejo. 48,2 odstotka sodelujočih v raziskavi ima doma en televizor, 36 odstotkov pa dva. Pri anketirancih z enim televizorjem jih je z digitalnim sprejemnikom povezanih 70 odstotkov. 28,9 odstotka anketiranih uporablja tudi dodatne plačljive programske vsebine, kot so Netflix, Voyo in HBO MAX. Glavni razlog, zakaj so se odločili za spremljanje dodatnih plačljivih programov, je v 51,7 odstotka primerov vsebina, v 27,6 odstotka pa dostopnost teh vsebin. En mobilni telefon po ugotovitvah raziskave uporablja 24,5 odstotka vprašanih, dva pa 31,8 odstotka vprašanih. Med tistimi, ki imajo vsaj en mobilni telefon, je 13,8 odstotka takih, kjer je en mobilni telefon služben. Ninamedia je raziskavo opravila na vzorcu 800 oseb, in sicer prek telefonske ankete in spletnega panela. Sta Ormoško • Bodo dobile Ljutomersko-Ormoške gorice novo ime? Idi bolj prepoznavne Jeruzalemske gorice Na ormoškem zavodu za turizem so se na kmetijsko ministrstvo obrnili z zanimivim predlogom. Menijo namreč, da bi bilo Ljutomersko-Ormoške gorice pametno preimenovati v Jeruzalemske gorice. Foto: SD V ormoškem zavodu za turizem menijo, da bi se Ljutomersko-Ormoškim goricam bolj podalo ime Jeruzalemske gorice. »To ime bi gotovo bolj pritegnilo kot dosedanje, in to tako v slovenskem prostoru kakor tudi na svetovnem turističnem in vinskem trgu. Res je, da sta Ormož in Ljutomer dve različni mesti in občini, zato tudi ime, s katerim sta bili poimenovani njuni območji, pa vendar to izven Slovenije ne pove dovolj. Če hočemo v svetu promovirati regijo, jo moramo še naprej skupaj, vendar tudi pod skupnim imenom, zato smo prepričani, da bi bilo najbolje, če se predstavljamo kot Jeruzalem, saj bi to imelo večji marketinški in povezovalni učinek,« odločitev o posredovanju predloga pojasnjuje direktor zavoda Andrej Vršič. »Nastopanje pod blagovno znamko Jeruzalem Slovenija se je v zadnjih 25 letih izkazalo za pravilno. Sprva se resda nekoliko čudijo, kaj dela Jeruzalem v Sloveniji, ko pa jim razložimo, kaj smo in kaj predstavljamo, kaj ponujamo in kaj lahko pri nas doživijo, nas ne povezujejo več z izraelskim in palestinskim Jeruzalemom, ampak vedo, da gre za slovenskega in da je Jeruzalem Slovenija pojem za najboljša možna vina.« Odločitev o preimenovanju je zdaj v rokah kmetijskega ministrstva. »Na mizi imajo naš predlog, pripravili bodo osnutek in ga dali v javno obravnavo, potem pa upajmo, da nam uspe dobiti globalno bolj prepoznavne Jeruzalemske gorice.« Slovenski vasi Jeruzalem so ime že v 13. stoletju dali nemški križarji, ki so se vračali z Bližnjega vzhoda, na katerem so branili izvirni Jeruzalem. Prevzeti od lepot prleških vinskih gričev in prijaznih ljudi so zato rekli, da so našli svoj Jeruzalem. Sicer je po svetu kar nekaj mest oziroma krajev s tem imenom. SD Strnišče • Začetek razstavne sezone 2024 Likovni svet Milene Roštohar V Galeriji FO.VI v Strnišču so letošnjo razstavno sezono začeli z razstavo Milene Roštohar, ki se s slikanjem ukvarja že skoraj dvajset let. Deset let je članica Društva likovnikov Krško OKO, živi in ustvarja v vasici nad Blanco. Na 15. mednarodni likovni nagradi ex-tem-pore Ptuj Karneval 2023 je prejela posebno priznanje strokovne žirije in nagrado Galerije FO.VI, ki jo je nagradila s samostojno razstavo. Doslej se je slikarka s svojimi deli predstavila na več kot desetih samostojnih in več kot 50 skupinskih razstavah. Za svoje likovno ustvarjanje je prejela številne nagrade in priznanja. Pri njenem likovnem izpopolnjevanju so ji pomagali priznani slovenski slikarji. Ustvarila je svojstven in prepoznan slog z Foto: Rok Golob V Galeriji FO.VI razstavlja Milena Roštohar, dobitnica nagrade Galerije FO.VI na 15. mednarodni likovni nagradi ex-tempore Ptuj Karneval 2023. Na fotografiji z vodjem galerije Vladom Forbicijem. vključevanjem številnih simbolov: dreves, ptic in figur. Svoje likovne zgodbe postavlja v znane ambiente, kot so vedute starejših slovenskih mest, od Ptuja do Ljubljane. Slika pa tudi pokrajine, ki so polne „njenih" dreves in cvetlic, v katerih živijo včasih pravljična, pogosto pa tudi mitološka bitja, med njimi tudi kurent. Na svoja platna dodaja spontane zapise ali kot sama pove, „miselne trenutke, ki nastanejo med samim ustvarjanjem in sklenejo podobo ter zgodbo posameznega dela". Razstava bo na ogled do 25. februarja 2024. MG Cirkulane • Osnovna šola organizirala tržnico poklicev Devetošolci so pred pomembno odločitvijo Učenci devetih razredov bodo morali v kratkem sprejeti odločitev glede nadaljnjega šolanja. Na OŠ Cirkulane--Zavrč zadnjih nekaj let organizirajo tržnico poklicev, kije med učenci vse bolj priljubljena. Letos se je na tržnici poklicev predstavilo 15 srednjih šol, Uprava za obrambo Maribor, Območna obrtno-podjetniška zbornica Ptuj, samostojni podjetnik Franjo Tolič in ADK Hoče. Predstavniki srednjih Foto: OS Cirkulane -Zavrč Na tržnici poklicev v Cirkulanah se je predstavilo 15 srednjih šol. šol so bili na voljo za podrobnejše informacije in nasvete, podjetniki pa so predstavili svojo vizijo zaposlovanja, štipendiranja in potreb na trgu dela. Po besedah ravnateljice Suzane Petek so lahko mladi pridobili kakovostne informacije glede izbire poklica oz. nadaljnjega šolanja. »Odločitev, kaj bodo mladi v življenju počeli, je prav gotovo ena izmed najpomembnejših življenjskih prelomnic. V ta namen iščemo različne načine, ki bi mladim omogočili premišljene odločitve,« je povedala Petkova. Večini mladih obiskovalcev je bila tržnica super, zelo zanimiva in smiselna. EK Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet Z Makedonci zmagali, na vrsti Drava in Celje Stran 14 Nogomet Vsi naši tretjeligaši že začeli trenažni proces Stran 14 tednik Namizni tenis Tri točke za Cirkovce, dve za Ptuj Stran 16 Rokomet Dravi derbi v Sevnici in lepa prednost Stran 15 (Poílu.íajt¿ naí na íuitouiiün íjilztu! RADIOPTUJ tea- afoietu www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Rokomet • 1. A SRL (ž), 10. krog Borbena in zavzeta igra proti favoriziranim Ajdovkam ŽRK Žiher hiše Ptuj-Ormož - ŽRK Mlinotest Ajdovščina 21.31 (10:16) ŽRK ŽIHER HIŠE PTUJ-ORMOŽ: T. Tripkovič (+8), Korpar; Krasnič 3, Štelcer, Anžel 1, Kovačič, Grnjak, Petrovič, Puž 3, Dobnik 2, L. Kolenko, Zel, Šemrl, M. Kolenko 11, A. Tripkovič 1, Luknjar. Trener: Nedjeljko Potočnjak. Zasedenost ptujskih športnih dvoran je Ženski rokometni klub Žiher hiše Ptuj-Ormož primoral, da je poiskal novo prizorišče tekme proti Mlinotestu. Našli so ga v rokometu naklonjeni Veliki Nedelji, kjer si je tekmo ogledalo približno 100 gledalcev. Videli so zelo borbeno in nepopustljivo predstavo »domače« ekipe in moderno predstavo Ajdovk (v letošnji sezoni so igrale v evropskih tekmovanjih, op. a.), ki so s hitrim rokometom in boljšo realizacijo prišle do zanesljive zmage. Brez večjega strahu so ptujsko--ormoške rokometašice krenile v obračun z evropskim Mlinotes-tom. Alja Polona Krasnič, ki je v napadu pokazala več odločnosti kot na prejšnjih tekmah, je svojo ekipo popeljala do edinega vodstva na tekmi z 1:0. Favorizirane Ajdovke so nato počasi prevzemale kontrolo nad igro, ki jo je vodila neumorna organizatorka igre Nuša Fegic. Slednja je bila v svoji ekipi najboljša strelka z osmimi zadetki, a bolj bistveno je bilo to, da je odlično razigrala svoje soigralke in je podelila številne uporabne žoge za zaključne strele. Pri teh sicer v prvem polčasu Primorke niso bile najbolj natančne, saj so zgrešile veliko čistih situacij, enako pa velja tudi za ŽRK Ptuj-Ormož, ki se je »mučil« pri zaključnih strelih. Ne glede na vse, domačinke na začetku niso dovolile, da bi se Mli-notest preveč odcepil, saj je bil izid v 15. minuti 6:8. Po nekaj obrambah vratarke Eve Ribič in lahkih zadetkih iz protinapadov, so gostje polčas dobile z 10:16. V drugem polčasu so Ajdovke še bolj stisnile v obrambi, kjer so z izpadanjem iz obrambe 6-0 prekinjale domače napade. Varovanke trenerja Nena Potočnjaka so tako v prvih desetih minutah nadaljevanja dosegle le dva zadetka. Drugega je s črte sedmih metrov dosegla neumorna Minea Kolenko, ki je skupno dosegla kar enajst zadetkov. Ob tem je poskušala tudi razigrati svoje soigralke, ki pa so imele skozi celotno tekmo veliko težav pri zaključnih strelih. Vrsta ZRK Žiher hiše Ptuj-Ormož je tekmo z Ajdovščino odigrala v Veliki Nedelji. Foto: Davorin Arnuga Prav realizacijo je ob gostovanju v Veliki Nedelji izpostavila kapetanka ŽRK Žiher hiše Ptuj-Ormož Nuša Puž: „Čeprav smo v Veliki Nedelji prvič igrale ligaško tekmo, so nas gledalci prišli spodbujat in podpret na tekmi z Mlinotestom. To tekmo smo odigrale bolje, kot prvo medsebojno v Ajdovščini, a za ugodnejši rezultat nam je zmanjkala boljša realizacija napadov. Prav v tem elementu se je tudi nare- dilo deset zadetkov razlike. Glede na prikazano igro na obeh straneh sicer tako velike razlike med ekipama ni bilo. Naša ekipa se je borila do zadnje sekunde in mislim, da smo dobro igrale v obrambi, žal pa smo zapravile preveč napadov z zgrešenimi streli." Puževa je poveljevala obrambi svoje ekipe, ki se je zelo borila in s tem pomagala tudi vratarki Tajdi Tripkovič. Ta je svoje delo opravila zares dobro in v končnici tekme s svojimi serijskimi obrambami ni dovolila, da bi si Mlinotest priigral še višjo razliko. Deset zadetkov zaostanka za Ajdovščino, ki ima za slovenske razmere zares odlično ekipo, za ŽRK Žiher hiše Ptuj-Ormož res ni previsok zaostanek. Prav zato so po tekmi v Veliki Nedelji zasluženo dobile glasen aplavz za prikazano. David Breznik Rokomet • 1. B SRL (m), zaostala tekma 14. kroga Zamujena lepa priložnost za zmago Izola - Velika Nedelja 26:24 (13:13) VELIKA NEDELJA: Firšt Šeruga (13 obramb), Matoševič; Žunič 8 (2), V. Kovačec, Škorjanec, Notersberg 2, Grabovac 3 (1), Kosi, Borko 4 (1), Ude Tkalčec 2, Toplak 1, Majhen 3, Torič 1, Gašič, V. Kovačec Lesar. Trenerja: Davorin Kovačec in Uroš Krstič. SEDEMMETROVKE: Izola 4/4; V. Nedelja 5/5. IZKLJUČITVE: Izola 4; V. Nedelja 10 minut. Ekipa Velike Nedelje je na Primorskem odigrala zaostalo tekmo 14. kroga, v kateri je bila pred velikim presenečenjem, zmago, ki bi si jo glede na prikazano čez celotno tekmo tudi zaslužila. Uvod v tekmo je pripadel Izoli, ki je v 8. minuti povedla s +4 (5:1). Počasi so se začeli prebujati tudi gostje iz Prlekije, ki so v prvi vrsti začeli bolje igrati v obrambi, steklo je tudi v napadu in prednost tekmecev se je počasi talila (10:10 v 27. minuti). „Kot v prvem delu sezone smo tudi tokrat v 1. polčasu imeli krizo, ki je trajala skoraj deset minut. V tekmo smo vstopili preveč v krču, kar se je poznalo na nepotrebnih napakah v napadu in obrambi. Veseli dejstvo, da smo se po visokem začetnem zaostanku pobrali in začeli nadzirati potek tekme, kar nam je uspevalo vse do zaključka tekme," je prvi del tekme opisal Žan Firšt Šeruga, ki je do odmora zbral lepih 7 obramb. Tik pred odmorom so Izolčani znova povedli (13:11), nato pa so sledile najboljše minute gostov. V 36. minuti so povedli za dva zadetka (13:15), ob tem sta čisti met iz šestih metrov zgrešila krožni napadalec Blaž Majhen in protinapad Tjaš No-tersberg. Velika Nedelja je z lepo predstavo povečala prednost v več primerih na +3 (15:18, 16:19, 18:21). Gostitelji so imeli težave v napadu, ki so jih kar po vrsti zaključevali „na uro". Dobro igro zelenih je prekinila poškodba Žiga Borka, ob tem je domačim dvakrat uspelo srečno doseči gol na zadnjo podajo. V zadnjih desetih minutah tekme tudi sodniški kriterij ni bil enak za obe ekipi. Sodnika nista piskala dveh sedemmetrovk v prid gostom po prekrških nad Matevžem Žuničem in Blažem Majhnom. Zadnja situacija pri vodstvu Izole (24:23) je tako razburila goste, da sta porde-čela trener Uroš Krstič in Žan Toplak. „Res smo na klopi neprimerno reagirali takoj po nedosojeni se-demmetrovki, ampak je delegat pus- til, da tekma teče naprej in da Izola doseže zadetek, šele nato pa je ustavil igro in uro. To se nam ni zdelo fer, saj bi takoj moral reagirati in ustaviti igro, če je že prišlo do naše nepravilne reakcije. Sledile so sankcije delegata, ki nam nagaja že nekaj let in prejeli smo rdeča kartona. Kljub porazu moram fantom čestitati za predstavo v Izoli, zaslužili smo si vsaj točko. Imeli smo veliko priložnosti, da tekmo odpeljemo v mirne vode, še preden se je obrnila v dramatični zaključek. To nam ob pomanjkanju športne sreče in nekaj spornih sodniških odločitvah žal ni uspelo. Tekmo z Izolo smo dobro analizirali, igralce poučili o lastnih napakah, ki so se nam zgodile na tekmi in jih bomo poskušali čez treninge v tem tednu 1. B SRL (m) 1. KRŠKO 2. MOKERC - KIG 3. RADOVLJICA 4. BUTAN PLIN IZOLA 5. GROSUPLJE 6. HERZ ŠMARTNO 7. DOL TKI HRASTNIK 8. AJDOVŠČINA 9. KOČEVJE 10. ČRNOMELJ 11 VELIKA NEDELJA 12 11 10 23 13 9 1 3 19 13 9 1 3 19 13 9 0 4 18 13 8 2 3 18 13 8 0 5 16 13 6 0 7 12 13 6 0 7 12 13 6 0 7 12 13 3 2 8 13 3 0 10 12. MOSKANJCI-GORISNICA 13 2 1 10 5 13. JADRAN HRPELJE - KOZINA13 0 0 13 0 odpraviti," je po tekmi povedal trener Velike Nedelje Uroš Krstič. V vrstah zmagovalcev so bili po tekmi izjemno veseli. „Pričakovali smo lahko zmago proti mladi in obenem še oslabljeni ekipi Velike Nedelje. Tudi začetek tekme je namigoval na lahko zmago. Nato pa moram pohvaliti goste, ki so nas 'imeli na kolenih'. Če bi bilo zadoščeno pravici, bi se ekipi morali raziti z neodločenim rezultatom. Glede sporne situacije pa kot vratar lahko rečem, da je iz mojega zornega kota res bil storjen prekršek za kazenski strel. Če želimo ostati pri vrhu 1. B-lige, bomo morali popraviti svojo igro, predvsem pa odnos. Velika Nedelja bo, če bo igrala tako dobro kot tokrat v Kraški, zagotovo ostala v 1. B-ligi, kar si tudi zasluži," je po tekmi povedal vratar primorskega 1. B-ligaša Aleš Štavar, ki je zbral 8 obramb. V petek, 2. februarja, ob 19.00 ekipa Velike Nedelje na domačem terenu gosti sosede iz Moškanjcev Gorišnice. Obe ekipi se krčevito borita za obstanek v 1. B-ligi in točke na tem srečanju bodo štele dvojno. JM Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Velike Nedelje so v zaostali tekmi 14. kroga prikazali dobro igro. 14 Štajerski Šport, šport mladih, rekreacija torek • 23. januarja 2024 Nogomet • Prijateljska tekma Z Makedonci zmagali, na vrsti Drava in Celje Aluminij - Makedonija Gjorce Petrov 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Jovan (35., z lim) ALUMINIJ: Jovanovic (od 46. Petek), Jovan (od 58. Kosi), Šubaric, Zeljkovic (od 58. Koblar), Schabuach (od 58. Pečnik), Jagic (od 58. Simo-nič), Pišek (od 58. Šarac), Susso (od 58. Škoflek), Bilyi (od 58. Škerget), Matic (od 58. Tanyi), Gorenak (od 37. Brkljača). Trener: Robert Pevnik. Nogometaši Aluminija so v sklopu priprav na spomladanski del sezone v 1. ligi v Umagu opravili še druge mini priprave. V prvih so se pomerili s Hajdukom, v drugih pa s Sarajevom in Makedonijo Gjorce Petrov. Po dveh porazih na hrvaški obali so za konec ugnali Makedonce. Edini zadetek na srečanju je že v prvem polčasu iz najstrožje kazni dosegel Gašper Jovan. V izjemno trdi tekmi so si rdeče-beli priigrali kar nekaj lepih priložnosti, sploh v drugem delu so bili blizu zadetka Bamba Sussa, Marko Simonič in Rene Šker-get, a se je vedno izkazal makedonski vratar. Priložnost za igro je tokrat dobilo 21 nogometašev, edini, ki je na zelenici ostal vseh 90 minut je bil Mario Šu-baric. Zaradi lažjih poškodb so izven kadra ostali kapetan Tin Martic, Sandro Jovanovic Loren Maružin, Tom Kljun, Žan Baskera in Samo Pridgar. Šumarji bodo po vrnitvi v domače okolje delo nadaljevali v torek. V tem tednu rdeče-bele čakata dve pripravljalni tekmi, najprej v četrtek ob 12.00 s ptujsko Dravo, v nedeljo ob 14.00 na stadionu Z'dežele sledi še generalka proti Celju. Prvenstvo se bo za Kidričane nadaljevalo v nedeljo, 11. februarja, ko bodo ob 17.30 gostovali v mariborskem Ljudskem vrtu. JM Nogometaši Aluminija so v pripravljalnem srečanju v Umagu ugnali makedonskega prvoligaša Makedonija Gjorce Petrov. Nogomet • 3. SNL - vzhod Vsi naši tretjeligaši že začeli trenažni proces V 3. slovenski nogometni ligi vzhod je vseh naših pet klubov -Drava Ptuj, Hajdina, Podvinci, ZASE Videm in Zavrč - že začelo s pripravami na spomladanski del prvenstva. Na Ptuju so pod vodstvom novega trenerja Jura Arsiča najbolj pohiteli s pripravami, medtem ko so se minuli ponedeljek na treninge vrnili igralci Vidma, Podvincev in Hajdine, teden prej pa so s treningi začeli v Zavrču. V Vidmu kar nekaj igralskih sprememb Nogometaši članske ekipe ZASE Videm so si na koledarju za začetek priprav obkrožili datum 22. januar. Prvi del so Videmčani opravili z odliko, saj so pristali na drugem mestu, dve točki za vodilno Dravo. V nadaljevanju prvenstva si želijo odigrati vsako tekmo po najboljših močeh, še naprej nizati pozitivne rezultate in ostati pri vrhu lestvice. Na poti do teh rezultatov bo trener Luka Gajšek pogrešal Marka Šegula, Elvina Podbrežnika, Reneja Čuša in najverjetneje Simona Rogi-na. Gre za štiri pomembne igralce, za katere bodo v Vidmu iskali adekvatne menjave na poziciji napadalca in veznega igralca. Slednjo bo gotovo dobro zapolnil Sebastjan Krajnc, saj se izkušeni kapetan vrača v ekipo po poškodbi. V ekipo pa kot novinec prihaja iz Drave Žiga Krušič. To so trenutne igralske spremembe, do začetka prvenstva lahko predvsem na strani prihodov pričakujemo še kakšna nova imena. Znana imena pa že zavzeto in po planu trenirajo, kar pomeni štiri treninge na teden in tekma. V prvem tednu so trenirali na malem igrišču z umetno travo v Vidmu, kjer bodo opravili tudi večino priprav. Del jih bodo izvedli tudi v Poreču, saj gredo na mini priprave od 15. do 18. februarja, kjer si želijo odigrati tudi kakšno prijateljsko tekmo. Dve so že za njimi, pomerili so se z Zavrčem in mladinci Aluminija. Na seznamu prijateljskih tekem imajo še Mons Claudius, Pod-vince, Dobrovce in Gorišnico. Podvinčani brez treh pomembnih igralcev Nogometaši Podvincev so kmalu po začetku treningov (22. januarja) odšli na krajše priprave v Medulinu, kjer so vadili od četrtka do nedelje. Vmes so odigrali prijateljsko tekmo s hrvaškim tretjeligašem in opravili štiri dni dobrih bazičnih priprav. Na te priprave je trener članske ekipe Aleš Čeh vzel tudi nekaj novih igralcev, to so vratar Leon Vogrinec, ki je prišel iz Bukovcev, branilec Tjaž Šalamun, ki je prišel iz mladinskih Foto: Črtomir Goznik Luka Gajšek (NK ZASE Videm), Aleš Ceh (NK Podvinci), Robert Hojnik (NK Zavrč), Miran Emeršič (NK Hajdina) vrst Kety Emmi & Impol Bistrice, in napadalec Akanni Samid Eniafe Oluwatimilehin, ki je prišel iz Mar-kovcev. Istočasno so Podvince zapustili vratar Patrik Gorenjak in trije zelo pomembni hrvaški igralci: Karlo Dumbovic, David Šmrček in Luka Pe-trinec. Glede na igralske spremembe in številčno kar omejen kader bo trener Aleš Čeh poizkušal pripeljati še kakšnega igralca, da bo razširil nabor igralcev tako v številu kot kakovosti. Prav tako bo dal priložnost še kakšnemu mlademu nogometašu, da se dokaže. Prav stabilizacija mladih igralcev bo spomladi glavni cilj podvinške ekipe. Rezultatsko bodo usmerjeni v sredino prvenstvene lestvice. Za ta cilja se bodo trudili v pripravah in kasneje na prvenstvenih tekmah, kjer si želijo iztržiti dobre rezultate. Na poti do teh rezultatov čakajo Podvince še številni treningi in prijateljske tekme, med katerimi imajo dogovorjene z mladinci Mure, ZASE Vidmom, Dravo, Staršami, Roho, Odranci in Apačami. Malo igralskih sprememb v Zavrču Trener članske vrste Zavrč Robert Hojnik je svojo ekipo na spomladanski del začel pripravljati 15. januarja, ko se mu je na uvodnem treningu pridružila večina znanih igralcev. V pripravljalni proces je članom dodal nekaj mladincev, ki si tako nabirajo izkušnje treniranja na zahtevnejšem nivoju. Znanemu igralskemu jedru se je priključil napadalec Luka Petrinec, ki je v zadnjih sezonah deloval pri Pod-vincih, medtem ko je ekipo zapustil Nik Hren, ki se je pridružil Dravi. Jedro je torej znano in trener Hojnik si želi k temu jedru priključiti še kakšnega branilca. Tako bo imel Zavrč dobro ekipo, ki se je rezultatsko ujela šele ob koncu jesenskega dela prvenstva in je ta del zaključila na 8. mestu. Želje v klubu so, da bodo v drugem delu tekmovanja čimbolj uspešni na zelenicah in da se bodo še nekoliko dvignili na prvenstveni lestvici. Za ta pomik sedaj trdo trenirajo, saj imajo na tedenskem planu priprav štiri treninge in tekmo. V teh dneh so nekoliko improvizirali tre-nažni proces, saj so delno trenirali zunaj in delno v šolski dvorani. Sedaj upajo, da jim bo vreme šlo na roko in bodo lahko nadaljnje treninge opravili zunaj. Prvih štirinajst dni priprav je Zavrč zaključil z dvema vzporednima tekmama z mladinci Aluminija in ZASE Vidmom, medtem ko bodo v nadaljevanju priprav njihovi tekmeci ekipe Čarda, Hajdina, Drava Ptuj, Ge-rečja vas in Starše. Hajdina z znanim kadrom v nadaljevanje prvenstva 22. januar je bil določen za start priprav tudi v NK Hajdina. Ta ima na svojem pomožnem igrišču z umetno travo dobre pogoje za vadbo, ki jih želijo kar najbolje izkoristiti. Trener Miran Emeršič je imel v prvem tednu treningov na voljo približno petnajst igralcev. Ti so priprave začeli z različnih izhodišč glede trenutne pripravljenosti, a šesttedenski ciklus treningov je dovolj dolga doba, da vsi ujamejo tekmovalno formo. Na poti do prvenstva bo Hajdina odigrala kar nekaj prijateljskih te- kem. V planu sta dve z avstrijskima nižjeligašema, ob tem pa tudi Zavrč, Ormož in Roho. Na teh tekmah bo Emeršič uigraval ekipo za nadaljevanje prvenstva, v katerem cilj Hajdine ostaja nespremenjen in ta je obstanek v ligi. Ta cilj bodo zasledovali z nespremenjenim kadrom iz jesenskega dela, saj uradno kluba za zdaj ni zapustil še noben igralec. So pa v svoje vrste dobili nadarjenega vezista Valentina Vogrinca, ki je prestopil iz Drave. Pred začetkom prvenstva bo verjetno prišlo še do kakšne spremembe, a glede na trenutno situacijo bo igra temeljila na že do sedaj znanih igralskih imenih. David Breznik Futsal • 1. SFL, 15. krog Po treh mesecih do domače prvenstvene zmage Meteorplast ŠIC bar -THE Nutrition Extrem 7:3 (3:2) STRELCI: 1:0 Trstenjak (1.), 2:0 Am-brožič (10., ag.), 2:1 Andraž Žlindra (17.), 3:1 Lipovšek (18.), 3:2 Totoško-vic (19.), 4:2 Trstenjak (27), 5:2 Trstenjak (28.), 6:2 Trstenjak (35.), 7:2 A. Matan (38), 7:3 Anže Žlindra (38.). METEORPLAST ŠIC BAR: Anžel, Lovrenčič, A. Goznik, M. Goznik, Trdin, Kos, I. Matan, Trstenjak, Aljaž Ruis, A. Matan, Lipovšek, Šnofl. Trener: Robert Grdovič. Ljutomerčani so zmagali še petič v sezoni. Po 27. oktobru lani, ko so s 3:2 premagali Sevnico, so tokrat končno znova slavili na domačem parketu. S prikazano igro so navdušili nekaj več kot 100 gledalcev, ki so si v letošnjem tekmovanju ogledali že četrti medsebojni dvoboj teh tekmecev. Prvo ime dvoboja je bil vsekakor domačin Adrijan Trstenjak, ki se je s štirimi doseženimi zadetki prebil na drugo mesto liste strelcev (dosegel je 14 golov, več jih je zabil le Patrik Pasariček iz Dobovca - 19). Gostitelji so odlično odprli tekmo, saj je Trstenjak že v 15. sekundi prvič spravil žogo za hrbet gostujočega vratarja Nika Ambrožiča. Agresivna 1. SFL REZULTATI 15. KROGA: Dobovec -Bronx Škofije 10:1, Sevnica - Oplast Kobarid 5:2, Meteorplast Šic Bar -THE Nutrition Extrem 7:3, Siliko Vrhnika - Dobrepolje 5:0. 1. SILIKO VRHNIKA 2. DOBOVEC 3. METEORPLAST ŠIC 4. SEVNICA 5. OPLAST KOBARID 6. NUTRITION EXTREM 15 7. BRONX ŠKOFIJE 15 8. DOBREPOLJE 15 13 1 13 0 5 7 1 73:28 2 84:25 3 68:64 7 38:45 6 37:41 8 40:61 9 37:79 1 13 32:66 igra se je Ljutomerčanom obrestovala v 10. minuti, ko je bil pri žogi znova Trstenjak, njegov strel pa je v lastno mrežo preusmeril Jan Ambrožič. V zadnjih minutah prvega polčasa so bili nato doseženi kar trije zadetki. Andraž Žlindra je v 17. minuti najprej znižal zaostanek gostov, Tim Lipov-šek je minuto pozneje znova gostiteljem priigral dva zadetka naskoka, Denis Totoškovič pa je v 19. minuti s prostega strela matiral Tjaža Lovren-čiča in postavil izid polčasa - 3:2. V nadaljevanju so domačini bolje zaigrali v obrambi, Lovrenčič je zaklenil vrata, Trstenjak pa je bil v napadalnih akcijah izjemno učinkovit. V dveh minutah je še dvakrat premagal Ambrožiča in poskrbel za mirno končnico. Gostje so zadnjih deset minut tekme poskušali s petim igralcem v polju, vendar brez uspeha. Še več, Trstenjak in Ante Matan sta v zaključku tekme kaznovala napaki gostov ter priigrala visoko vodstvo (7:2), ki ga je nekoliko ublažil Anže Žlindra ob izteku 38. minute. »Ne glede na visok izid smo si zmago izborili stežka. Extrem je zelo dobra mlada ekipa, z nekaj izkušenimi posamezniki. Čestitke za prikazano igro gredo obojim. Nam je uspelo z ekipnim, borbenim pristopom, imeli smo tudi nekaj sreče. Kompaktno smo zaigrali tudi v obrambi, imeli smo bistveno manj izgubljenih žog kot na nekaterih predhodnih tekmah,« je po pomembni zmagi pred nadaljevanjem sezone dejal domači vratar Tjaž Lovrenčič. Ljutomerčane v torek, 30. januarja, čaka povratna tekma četrtfinala pokala Terme Olimia v Sevnici, kjer bodo branili minimalno prednost (1:0) s prve tekme. NŠ torek • 30. januarja 2024 Bogastvo rokodelcev podeželja Štajerski 15 Rokomet • 2. SRL (m), 10. krog Dravi derbi in lepa prednost Sevnica - Drava Ptuj 24:33 (13:16) DRAVA PTUJ: Češek (+5), Škorc (+6); Strašek, Škrobot, Kuzma 4, Go-lež 4, T. Bezjak, Maroh 6, Žuran 2, T. Kocijančič 3, Šestanj - Plohl, Krasnič 10, M. Bezjak, Stropnik 2, S. Kocijančič 2. Trener: Uroš Šerbec. Po skorajda dveh mesecih premora se je konec tedna nadaljevalo tekmovanje v 2. državni rokometni ligi. Premor so rokometaši Drave izkoristili za dve prijateljski tekmi in priprave na drugi del sezone, v katerem bodo branili primat v ligi in prvo mesto. Ptujčane je že v soboto čakal pravi test, saj so se pomerili v gosteh z drugouvrščeno ekipo lige Sevnico. Uspešno so ga opravili ... Rokometaši Sevnice so prvih petnajst minut držali rezultatsko poravnavo z Dravo, saj je bil rezultat 7:7. Ptujčani so se v tem obdobju dodobra ogreli in so do konca polčasa močno stisnili v obrambi, svoj delež je v golu dodal vratar Domen Škorc in ob boljši realizaciji so polčas dobili s tremi goli prednosti (13:16). S kolektivno igro, ki je rezultirala z zadetki iz vseh igralnih pozicij, so gostje v drugem polčasu hitro večali svojo prednost. Ta je bila najvišja pri devetih zadetkih. Sevničani niso mogli držati nivoja igre Ptujčanov, ki so strnili svoje vrste v obrambi, kjer sta največ dela opravila Staš Kocijančič in Domen Krasnič. Slednji je bil zelo učinkovit tudi v napadu, saj je dosegal zadetke iz zunanjih položajev, medtem ko je tri od skupno desetih zadetkov dosegel s streli iz sedmih metrov. Domnu Krasniču je s šestimi doseženimi zadetki sledil Jan Maroh, prav toliko jih je dosegel tudi najboljši strelec Sevnice Amel Fatic. Vsi omenjeni igralci so bili na parketu Športne dvorane Sevnica večino tekme, prav tako tudi novinec v dresu Drave Anže Stropnik. Tega je trener Uroš Šerbec iz Velenja zvabil Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž), 12. krog Z ekipno igro in dobrim sodelovanjem do zmage na derbiju Mislinja - ŽOK Ptuj 0:3 (-16, -18, -22) ŽOK PTUJ: A. Horvat, Sivčevic, De-žman, Lovrenčič, L. Horvat, Hentak, Mlakar, Hren, Milošič, Fras; Trenerka: Eva Vedlin Gojčič. Vodilni ekipi vzhodne 3. lige, Mislinja in Ptuj, sta se pred bučnimi gledalci v Centru za zdravje in šport Mislinja sešli na derbiju kroga. Navijači so ustvarili odlično vzdušje in dodaten pritisk na gostujoče igralke, ki so ga vzdržale in so z ekipno igro in dobrim glasnim medsebojnim sodelovanjem prišle do gladke zmage. Igro svojih odbojkaric je ocenila trenerka Eva Vedlin Gojčič: „Na-tančno sem si ogledala posnetek našega prvega medsebojnega srečanja na Ptuju in sem opravila analizo igre Mislinje. Tako smo se lahko dobro pripravile na Korošice in moram izpostaviti, da so igralke upoštevale Na mednarodnem prvenstvu Pohorski bataljon v Slovenski Bistrici za člane, ki šteje za slovenski pokal in uvrščanje v slovensko reprezentanco na evropskih in svetovnih pokalih, je nastopilo 126 tekmovalcev in tekmovalk iz 31 klubov in šestih držav (Slovenije, Hrvaške, Avstrije, BiH, Črne gore in Italije). Ekipno prvo mesto je osvojil gostitelj, bistriški Im-pol s šestimi zlatimi ter po eno srebrno in bronasto kolajno. Ptujsko Dravo sta tokrat zastopala dva tekmovalca (Luka Perkovič se je moral odpovedati nastopu zaradi poškodbe, ki jo je staknil na mednarodnih pripravah na Tajskem). Andi Karameta je tekmoval v kategoriji do 90 kg. Mlad ptujski judoist je po porazu v podaljšku proti Timoteju Kosu iz bistriškega Impola tesno izgubil v polfinalu, za tretje mesto pa gladko odpravil Uroša Bojneca iz Murske Sobote. Jaša Dajčman je v kategoriji do 66 kg z nekaj nepotrebnimi napakami zabeležil tri poraze in eno zmago proti Mariu Novaku iz bosanske Borse ter je na koncu osvojil četrto mesto. Zmaga za Jakoba Jusa Kozela Na Memorialu Stanka Topolčnika v Slovenski Bistrici za najmlajše starostne kategorije - mlajši dečki/deklice, mlajši cicibani/cicbanke U10 in mlajši Emela Siučeuic (ŽOK Ptuj) moja navodila. Igrale so zares na pravem nivoju in moram pohvaliti prav vse. Ob glasnih navijačih so od- cicibani/cicibanke U8) - so nastopili kar 204 tekmovalci in tekmovalke iz 30 klubov iz štirih držav (Hrvaške, Avstrije, Italije in Slovenije). Tekmovanje je štelo tudi za slovenski pokal v starostni skupini do 12 let. Iz Judo kluba Drava je Jakob Jus Kozel s tremi zmagami ponovil svoj dosežek iz Murske Sobote in je po- lično komunicirale med seboj med točkami in so se tudi izjemno borile. Pravi pristop in igra sta nam prinesli novno osvojil prvo mesto v kategoriji do 60 kg. Med mlajšimi dečki so se za ptujski klub s tretjim mestom izkazali tudi Jure Vinkler z dvema zmagama v kategoriji do 50 kg in Matic Zavratnik v kategoriji do 55 kg. S sedmimi mesti sta se morala zadovoljiti Gregor Murko in Jonas Goršek do 46 kg, s petim mestom 2. DRL (m) 1. DRAVA PTUJ 8 8 0 0 16 2. SEVNICA 9 5 1 3 11 3. NOVA GORICA 9 5 0 4 10 4. MARIBOR BRANIK 8 4 0 4 8 5. KRONOS 9 3 0 6 6 6. ARCONT RADGONA 9 2 1 6 5 7. ALPLES ZELEZNIKI 8 2 0 6 4 na Ptuj, kjer se je po dobrem tednu treniranja s soigralci dobro vključil v ekipo in je za zmago Drave nad Sevnico tokrat dosegel dva zadetka. Jan Maroh, kapetan Drave: „Po nekoliko slabšem začetku smo hitro ulovili pravi ritem in smo predvsem z močnim tempom zlomili tekmece. Igrali smo dobro v obrambi in solidno v napadu, kjer pa smo vseeno zgrešili kar nekaj strelov. Kljub temu lahko rečem, da smo igrali povezano in smo iz izigranih akcij dosegali zadetke iz vseh igralnih položajev. Naša zmaga je povsem zaslužena." David Breznik Foto: Črtomir Goznik to zmago proti neugodni ekipi Mis-linje." Ptujčanke so šle v tekmo nekoliko pa Brina Hedl do 48 kg. Pri cicibanih U10 je tretje mesto v svoji skupini zasedel Filip Vtič, pri mlajših cicibanih U8 pa Tino Čeh drugo mesto. Zlata in bronasta medalja za gorišniški judo V Slovenski Bistrici je imel Judo klub Gorišnica na tatamijih na Mem-orialu Stanka Topolčnika štiri judoiste, na mednarodnem prvenstvu Pohorski bataljon pa dva judoista. Domen Krasnič (RK Drava Ptuj) prestrašeno, saj so bile pod vtisom glasnih navijačev, kar so Mislinjčan-ke izkoristile za zgodnje vodstvo s 6:2. Po uvodnem presenečenju so se gostujoče igralke zbrale in dvignile nivo igre. Hitro so izenačile na 8:8 in so si do konca niza, ki se je končal 16:25, nabirale vedno večjo prednost. To so dosegle z močnimi servisi, s katerimi so imele domače igralke kar nekaj težav s sprejemom, izigranimi akcijami in bloki. Prav blok je bil tokrat element presenečenja za Mislinjo in v tem elementu sta se najbolj izkazali Ana Horvat in Emela Sivčevic. Omenjeni igralki sta skozi celotno tekmo s številnimi bloki uspešno zaustavili najboljšo domačo napadalko Dunjo Črešnik. V drugem nizu so Ptujčanke pobudo na začetku ponovno prepustile Mislinji. Mali zaostanek so hitro pretopile v prednost, potem ko so „stopile skupaj" in na parketu odigrale kot zelo uigrana ekipa. Skozi celotno tekmo je bila na servisu in v napadu najboljša ptujska igralka Vita Hentak. Konstantno učinkovito pa je v napadu igrala tudi Ana Horvat. A tudi vse ostale posameznice so z zrelo igro in dobrimi potezami pripo- Pri mlajših dečkih do 12. leta starosti se je izkazal Aljaž Horvat, ki je zmagal v kategoriji do 35 kg. Za zlato medaljo je zabeležil štiri zmage, v finalu je premagal Nejca Pelica (JK Triglav Kranj). Do druge medalje je iz gorišniškega kluba prišel Aljaž Štum-berger, ki je bil tretji v svoji skupini v kategoriji U10. Ob teh dveh medaljah sta četrti mesti zasedla Liam Belšak in Nejc Jurgec. Na članskem tekmovanju Pohorski bataljon sta sedmi mesti iz gorišniškega kluba osvojila Gašper Hrga in Jaka Purgaj. Foto: Črtomir Goznik 3. DOL - vzhod (ž) REZULTATI 12. KROGA: Svolley -Weiler Volley Zreče2 3:0, KEA Šempeter - Bistrica II 3:0, Mislinja - ŽOK Ptuj 0:3, Slovenj Gradec - Benedikt 3:2. Prosta je bila ekipa Celja. 1. ŽOK PTUJ 11 10 1 30:9 29 2. KEA ŠEMPETER 11 8 3 28:13 23 3. ŽOK MISLINJA 11 7 4 25:15 22 4. BENEDIKT 11 6 5 25:16 20 5. CELJE 9 6 3 19:13 17 6. SLOVENJ GRADEC 10 4 6 19:23 12 7. SVOLLEY 11 4 7 12:23 12 8. WEILER V. ZREČE2 10 2 8 10:26 6 9. BISTRICA II 10 0 10 0:30 0 mogle k še enemu gladko dobljenemu nizu z 18:25. V tem zmagovalnem ritmu so nadaljevale tudi v tretjem, kjer so po prodornih servisih Ama-deje Dežman in Leje Horvat povedle 3:13 in 7:19. Pri visokem vodstvu je trenerka dala v igro mlajše odbojka-rice, ki pa predvsem zaradi slabšega sprejema niso mogle slediti Mislinji. Domačinke so se približale na 21:23, nato pa je v končnici v igro ponovno vstopila najmočnejša postava. Ta je stvari postavila na svoje mesto in je po še enem uspešnem bloku Emele Sivčevic tekmo dobila z 0:3 v nizih. ŽOK Ptuj je vpisal letošnjo deseto prvenstveno zmago in s šestimi točkami prednosti vodi na prvenstveni lestvici. David Breznik Rene Voršič do bronaste medalje Judo klub Ormož je na mednarodnem prvenstvu Pohorski bataljon predstavljal Rene Voršič, ki je tekmoval v mladinski in članski konkurenci v kategoriji do 60 kg. Nadarjeni judoist je med mladinci (U18) prišel do 3. mesta, potem je v borbi za bronasto medaljo premagal Nika Pipana (GIB Šiška). V članski konkurenci je zasedel 4. mesto. David Breznik Foto: arhiv Judo kluba Drava Ptuj Foto: arhiv Judo kluba Drava Ptuj Andi Karameta (leuo) in Jaša Dajčman (oba JK Draua Ptuj) Skupinska fotografija mlajših deckov/deklic U12 Judo kluba Draua Ptuj Judo • Tekmovanji v Slovenski Bistrici Naši judoisti uspešni v Slovenski Bistrici 16 Štajerski Šport, šport mladih, rekreacija torek • 23. januarja 2024 Namizni tenis • 2. SNTL (m), 6. krog Tri točke za Cirkovce, dve za Ptuj Športna dvorana Griže je v soboto gostila štiri prestavljene tekme 6. kroga 2. namiznoteniške lige, v katerih sta proti dvema ekipa Savinje igrali naši ekipi Ptuja in Cirkovc. Slednji so bili uspešnejši, saj so z zmago in neodločenim rezultatom iz težkega gostovanja prinesli tri točke, medtem ko so Ptujčani z zmago in porazom osvojili dve točki. Junak Cirkovčanov Matic Slodej Savinja III - Cirkovce I 4:6 Golavšek/Srebočan Čebela - Slo-dej/Koren 0:3, Fatur - Slodej 1:3, Go-lavšek - Koban 3:0, Srebočan Čebela - Koren 0:3, Golavšek - Slodej 3:0, Fatur - Koren 0:3, Srebočan Čebela - Koban 3:2, Golavšek - Koren 3:0, Srebočan Čebela - Slodej 0:3, Fatur - Koban 0:3 Savinja KPMII - Cirkovce I 5=5 Čopar/Rosc - Koren/Slodej 0:3, Jovanovič - Slodej 0:3, Čopar - Koban 3:0, Rose - Koren 3:0, Čopar - Slodej 0:3, Jovanovič - Koren 1:3, Rose -Koban 3:0, Čopar - Koren 3:1, Rose - Slodej 2:3, Jovanovič - Koban 3:0 Prva ekipa Cirkovc se je v prvi tekmi pomerila s Savinjo III. Šlo je za tri ure in pol dolgo srečanje, ki ga je odločil zadnji dvoboj. Gostje so dobro začeli obračun, saj Šahovski kotiček Regijske kvalifikacije: mladim ptujskim šahistom dva naslova regijskega prvaka Šahovsko društvo Ptuj je bilo organizator mariborskih regijskih kvalifikacij mladih od osem do dvajset let, ki so pogoj za nastop na mladinskem državnem prvenstvu. Nastopilo je rekordno število - 70 šahistk in ša-histov iz sedmih klubov in društev. Največ, kar deset medalj, so osvojili domačini, najžlahtnejši pa sta pripadli Maksimu Kaiserju v kategoriji do 12 ter Aneju Zlatolasu v kategoriji do 16 let. Prostori Šahovskega društva Ptuj v Brstju so bili premajhni za tako številčno udeležbo, zato je bilo treba v zadnjem trenutku najti dodatno rešitev. Z vsem razumevanjem se je odzvalo gostišče Pri Majdi v Spuhlji, ki je omogočilo prostor za dve skupini tekmovalk in tekmovalcev, za vse pa je pripravilo tudi odlično pogostitev. Niti eno od sedmih sodelujočih društev in klubov ni ostalo brez medalje. Po žlahtnosti je bil najuspešnejši ŽŠK Maribor Poligram (6 zlatih, 2 srebrni in 1 bronasto), po skupnem številu pa domačini, ki so jih zbrali deset, od tega 2 zlati, 5 srebrnih in 3 bronaste. Veseli podatek, da so k temu številu štiri dodale mlade šahistke. sta Aleks Koren in Matic Slodej dobila dvoboj dvojic, nakar je izkušeni Slodej dodal še posamezno zmago. A nato je na sceno stopil izstopajoči igralec Savinje Jaka Golavšek, ki je za svojo ekipo zbral tri posamezne zmage. Slednji je za zelenimi mizami pokazal zares odlično igro. Ob treh njegovih posameznih zmagah je eno dodal še Gašper Srebočan Čebela. Na drugi strani sta dve posamezni zmagi za goste dosegla Aleks Koren in Matic Slodej, kar je pomenilo vodstvo 4:5 za Cirkovce 1 in odločilni dvoboj Miha Fatur - Primož Koban. Slednji je unovčil svoje dolgoletne izkušnje in je zmagal 0:3 v nizih, s tem pa dodal odločilno točko za končno zmago svoje ekipe s 4:5. Po tem maratonskem dvoboju je sledil še en, ki je trajal nekaj manj časa, a vseeno so se igralci obeh ekip za vsako točko, niz in igro borili okrog tri ure. Obračun Savinja KPM II - Cirkovce I se je končal brez zmagovalca z rezultatom 5:5. Junak pri gostih je bil Matic Slodej, saj je ob zmagi med dvojicami dodal še tri posamezne zmage. Eno je dodal Aleks Koren, ki se mu je na sila težkem obračunu v zadnjih dvobojih videla utrujenost in upad koncentracije, kar je logično za tega izvrstnega mladega namizno-teniškega igralca. 2. SNTL (m) 1. ARRIGONI I 2. CIRKOVCE I 3. SAVINJA KPM II 4. PTUJ 5. SAVINJA III 6. RAKEK 7. XIOM MUTA 8. KEMA MUREXIN II 9. ILIRIJA 10. VESNA 19 9 1 1 62:23 7 0 2 48:29 14 6 1 2 47:26 13 6 1 2 49:30 13 6 0 3 40:32 12 6 0 5 42:46 12 2 3 3 0 1 1 5 40:53 7 34:52 9 29:61 0 1 10 26:65 Foto: Črtomir Goznik Matic Slodej (NTK Cirkovce) Naslov regijskega prvaka sta prvič osvojila Anej Zlatolas pri fantih do 16 let in Maksim Kaiser do 12 let. Slednji je ob tem osvojil še tretjo šahovsko kategorijo. Posebej velja izpostaviti zmagovalca v najmlajši skupini do osem let Marka Breznika iz ŠK Im-pol Slovenska Bistrica, ki je ta uspeh dosegel pri vsega petih letih in bil z 8,5 točke tudi najboljši posameznik med vsemi sodelujočimi. Osvojil pa je tudi četrto kategorijo. Tudi najmlajša »Ptujčanka« Ajda Špec si zasluži pohvalo, saj je bil to zanjo prvi večji uradni nastop, na katerem je v konkurenci do 8 let osvojila srebrno medaljo. Po tekmi je vodja ekipe NTK Cirkovce I Danilo Piljak dejal: „V dveh dolgih in izenačenih dvobojih smo dobili tri točke. S tem izkupičkom proti obema kakovostnima ekipama Savinje smo zadovoljni. Tokrat so vsi naši igralci igrali zares dobro, izstopal pa je Matic Slodej, ki je prinesel največ zmag." Zmaga in poraz Ptuja Savinja KPM II - Ptuj 6:3 Čopar/Rosc - Krušič/N. Šegula 3:1, Jovanovič - N. Šegula 0:3, Čopar- M. Šegula 3:0, Rose - Krušič 3:0, Čopar -N. Šegula 3:2, Jovanovič - Krušič 2:3, Rose - M. Šegula 3:2, Čopar - Krušič 1:3, Rose-N. Šegula 3:0 Savinja III - Ptuj 4:6 Srebočan Čebela/Golavšek - N. Šegula/Krušič 3:1, Fatur - N. Šegula 1:3, Golavšek - M. Šegula 3:0, Srebočan Čebela - Krušič 0:3, Golavšek - N. Šegula 3:2, Fatur - Krušič 1:3, Srebočan Čebela - M. Šegula 2:3, Golavšek - Krušič 3:2, Srebočan Čebela - N. Šegula 1:3, Fatur - M. Šegula 0:3 Ptujski namiznoteniški igralci so se najprej v športni dvorani Griže sešli z ekipo Savinja KPM II. Domačini so dvoboj dobili s 6:3, a šlo je Foto: Črtomir Goznik Marsel Šegula (NTK Ptuj) za veliko bolj izenačen dvoboj, kot kaže končni rezultat. Trije dvoboji so bili odločeni v petih nizih in dva sta s kančkom sreče šla na domačo stran ... V njihovi vrsti je blestel predvsem prvi igralec Patrik Rosc, saj je ob uvodni zmagi med dvojicami nato zabeležil še vse tri zmage med posamezniki. Za Ptujčane je dve zmagi dosegel Luka Krušič in eno Nino Še-gula. Po uvodnem porazu in treh urah igranja je sledila še ena maratonska tekma z napetim zaključkom. V drugem dvoboju sta igrali ekipi Savinje III in Ptuja, ki so ga naši igralci dobili s 4:6. Na poti do zmage so se morali zelo potruditi, saj je prvi domači igralec Jaka Golavšek ob zmagi med dvojicami dodal še tri posamezne zmage, kar je po osmih odigranih dvobojih pomenilo izenačen rezultat na 4:4. Do takrat je za goste dve zmagi vpisal Luka Krušič, po eno pa Marsel in Nino Šegula. Slednji je do druge zmage prišel v predzadnjem dvoboju, ko je bil z 1:3 boljši od Gašperja Srebočana Čebele, medtem ko je s svojo drugo, obenem tudi odločilno zmago za končnih 4:6 ptujski vrsti prinesel Marsel Šegula, ki je bil gladko z 0:3 boljši od Mihe Fa-turja. Tako so Ptujčani prišli do zelo pomembne zmage v boju za mesta pri vrhu prvenstvene lestvice. Pogled na obračuna z ekipama Savinje je iz ptujskega tabora podal Luka Krušič: „S porazom proti Savinji KPM II ne smemo biti preveč razočarani, saj smo prikazali kakovostno igro in smo izgubili proti odličnemu nasprotniku. Po dolgi in težki tekmi smo tudi na drugi tekmi s Savinjo III pokazali zares dober namizni tenis. Vsi trije igralci smo prispevali svoj delež in smo prišli do težko priigrane zmage." David Breznik Ptujčani sicer niso ponovili uspeha iz lanskega leta (5 zlatih, 5 srebrnih in 3 bronaste), pri čemer se je gotovo poznal prehod v višje starostne kategorije. Vsekakor pa so dokazali, da se redni treningi in strokovno delo v društvu obrestujejo. Takšnega mnenja je tudi gonilna sila ptujskega društva MM Danilo Polajžer: »Izkupiček naših mladih šahistk in šahistov je nedvomno lep uspeh, čeprav kot trener vedno pričakujem več. Prehodi v višje starostne kategorije gotovo terjajo svoj davek, vendar pa istočasno nudijo kakovostne dvoboje s starejšimi. Regijske kvalifikacije so za to odlična priložnost in priprava za državno prvenstvo, kjer gotovo Ptujčani ne bomo samo statisti." Večino od sodelujočih na tem regijskem Foto: Luka Rifelj Maksim Kaiser na lanskem mladinskem DP prvenstvu pričakujemo tudi na državnem mladinskem prvenstvu, katerega organizacija je bila zaupana ŠD Ptuj in bo potekalo od 26. februarja do 2. marca 2024 v Ankaranu. Najvišje uvrščeni po posameznih kategorijah: - dekleta U8: 1. Frida Kaloh (ŽŠK Maribor Poligram) 5,5 točke, 2. Ajda Špec (ŠD Ptuj) 4, 3. Ana Jug (ŠK Slovenec Poljčane) 4 ... - fantje U8: 1. Marko Breznik (ŠK Impol Sl. Bistrica) 8,5 točke, 2. Jaša Vreg (ŠD Ptuj) 8, 3. Urban Pučko (ŠK Branik Maribor) 6 . - dekleta U10: 1. Mara Predin (ŽŠK Maribor Poligram) 7,5 točke, 2. Zarja Gomboši 7,5, 3. Vita Prelog 7 (obe ŠD Ptuj) . - fantje U10: 1. Peter Slak 6,5 točke, 2. Edvard Kaloh 6 (oba ŽŠK Maribor Poligram), 3. Svit Gomboši (ŠD Ptuj) 5,5 ... - dekleta U12: 1. Lučka Heric (ŽŠK Maribor Poligram) 8 točk, 2. Lija Resnik Eržen 5, 3. Eva Lesjak 1,5 (obe ŠK Impol Sl. Bistrica) ... - dekleta U14: 1. Sara Žnidarič (ŠD Ruše) 4 točke, 2. Alisa Beranič (ŠD Ptuj) 2,5, 3. Larisa Bedenik (ŠK Branik MB) 1,5 ... - fantje U16: 1. Anej Zlatolas 6,5 točke, 2. Elias Bender 5,5, 3. Jan Čur-kovič 4 (vsi ŠD Ptuj) ... - fantje U18: 1. Miha Gorše Pihler (ŽŠK Maribor Poligram) 5,5 točke, 2. Jure Božič (ŠD Fram) 4, 3. Bron Ho-stej (ŠK Impol Sl. Bistrica) 2 ... Mednarodni turnir Krapina: med mladimi člani ŠD Ptuj najboljši Elias Bender Šahovski klub Krapina je organiziral 12. odprto prvenstvo Krapine, na katerem je nastopilo rekordno število udeležencev iz petih držav. Med njimi jih je bilo 15 iz Slovenije, kar sedem je bilo mladih članov Šahovskega društva Ptuj. Najuspešnejši izmed njih je bil tokrat s 40. mestom Elias Bender, ki je bil po začetnem ratingu šele na 76. mestu med 78 udeleženci. Tekmovanje je potekalo v enotni konkurenci s tempom igre 60 minut in 30 sekund na potezo. Največ je bilo udeležencev iz Hrvaške (35), med njimi tudi prvi trije nosilci, na 4. mestu pa je bil po začetni poziciji najboljši Slovenec, član ŠD Vrhnika Svit Širaj. Med Ptujčani je najvišje na 38. mestu kotiral Tom Crnjakovič, ki pa je moral dva kroga pred koncem turnir zapustiti iz zdravstvenih razlogov. Večina ptujskih šahistov se je v posameznih krogih srečala s tekmeci, ki so bili na lestvici uvrščeni daleč pred njimi, zato je bil že vsak remi uspeh. To velja predvsem za Aneja Zlato-lasa, ki je v prvem krogu naletel na 9. nosilca in mu uspel odščipniti pol točke. Enako je uspelo tudi Tomu Crnjakoviču proti 17., Maksimu Kai-serju proti 43., Eliasu Benderju pro- ti 49., pa Janu Čurkoviču proti 30. in Zarji Gomboši proti 65. nosilcu. Slednja je bila z nepolnimi devetimi leti tudi najmlajša udeleženka in ena od dveh, ki so nastopili brez ratinških točk. Teh je največ »zaslužil« Maksim Kaiser, kar 46, ostali Ptujčani pa so jih nekaj malega tudi izgubili. Kar veliko je bilo tudi »ptujskih« dvobojev, ki so se povečini končali z delitvijo točk, razen srečanja Maksim Kaiser in Anej Zlatolas, ki ga je dobil prvi. Turnir, katerega povprečni rating je bil visokih 1654 točk (od Ptujča-nov je imel višjega le Tom Crnjako-vič 1727), je bil izredno dober test in priprava mladih članov ŠD Ptuj pred nadaljevanjem tekmovanj. Že v petek, 26. januarja, jih čaka nastop v 2. krogu kadetske lige Sp. Podravja, naslednji dan pa še regijske kvalifikacije za nastop na mladinskem državnem prvenstvu, ki bo konec februarja v Ankaranu. Končni vrstni red: 1. (1.) Gregor Šegovič 5,5 točke, 2. (2.) Ante Jurkovič 5,5, 3. (8.) Andrej Gal (vsi HRV) 5,5 (zmagal U16) ... 8. (4.) najboljši Slovenec Svit Širaj 5 (zmagal U18) ... 40. (76.) Elias Bender 3,5 ... 54. (47.) Anej Zlatolas 3 ... 59. (53.) Jan Čurkovič 2,5 ... 66. (38.) Tom Crnjakovič 2 ... 68. (69.) Maksim Kaiser 2 . 73. (68.) Svit Gomboši 1,5 . 78. (78.) Zarja Gomboši 1,5 točke, vsi ŠD Ptuj Silva Razlag Futsal • 4. turnir veteranov v Ljutomeru Vitomarci pred ŠIC barom Na 4. veteranskem futsal turnirju se je v ljutomerski športni dvorani ŠIC merilo osem ekip. V dveh tekmovalnih skupinah so se v izločilne boje uvrstile ekipe ŠD Slaptinci in ŠD Ključarovci ter KMN Vitomarci in KMN ŠIC bar. Rezultati, polfinale: Vitomarci - Ključarovci 3:1, ŠIC bar - Slaptinci 4:3; tekma za 3. mesto: Slaptinci - Ključarovci 3:1; tekma za 1. mesto: Vitomarci - ŠIC bar 4:1. Vrstni red: 1. KMN Vitomarci, 2. ŠIC bar, 3. ŠD Slaptinci, 4. ŠD Ključarovci. Pokale so prejele prve tri ekipe kakor tudi Simon Kramberger (naj igralec, KMN Vitomarci), Boštjan Žajdela (naj strelec, ŠIC bar) in Andrej Kozar (naj vratar, KMN Vitomarci). ^ Skupni posnetek pruo- in drugouurščene ekipe na veteranskem futsal turnirju u Ljutomeru Foto: NS torek • 30. januarja 2024 Bogastvo rokodelcev podeželja Štajerski 17 Domača lekarna Zeleni nasvet Zdaj sledi nabava semena Če gremo v trgovine po seme kar tako, brez načrta, boste zanesljivo kupili preveč semena, na katero pa pozabili. Menije sicer najlažje, če vse prazne, posejane vrečice s semenom celo leto mečete v eno škatlo, v njej imejte tudi načrt sajenj in setev na vrtu. Smiselno bi bilo, da bi imeli tudi kakšno knjižico z zapiski, datumi setev in sajenja, mogoče kakšnimi opazkami, predvsem pa tudi s številom sadik, ki ste jih sadili. Za njimi namreč ne ostane veliko sledi. So res lončki, a kaj, ko jih navadno ponovno uporabimo. Tako boste hitro vedeli, seme katerih vrtnin morate še kupiti in koliko vrečic vam je potrebno. Seveda potem še vedno kupimo kakšno zraven, saj najdemo kaj novega in zanimivega, dobra soseda ali sorodnik nam pokloni kaj novega, skratka nikoli ni smiselno kupovati več semena »za vsak primer«. Seme danes ni več to, kar je bilo včasih, zato hitro izgublja kaljivost. Od koga kupiti seme? Zdaj vas bom pošteno razočarala. Ne morem vam dati nasveta, saj ni niti ene semenske hiše v Sloveniji, ki bi bila zanesljiva. Vedno bo kakšno seme ene semenske hiše kalilo dobro, drugo pa slabo. Žal tudi vsako leto ne bo ista semenska hiša kakovostna, druga pa ne. Kakšno leto je boljše seme solate pri eni, pa korenčka pri drugi. Semenska industrija je velik posel, kjer je žal pomemben samo denar, kakovost pa ne. Vsekakor pa, če vam seme ne vzkali, v istem letu zagotovo ni smiselno ponovno kupiti semena iste vrste pri isti semenski hiši. Kar pa ne pomeni, da če peteršilj ni kalil, da ne bo kalila solata. Vsaka rastlinska vrsta in tudi vsaka sorta je poglavje zase. Seme se prideluje povsod po svetu, ena sorta tukaj, druga tam. Torej, ne izbiramo semenske hiše. Izbiramo pa seveda najprej rastlinske vrste, znotraj njih pa tudi sorte. Preden se odpravimo nakupovat seme, naredimo seznam. Police, polne semenskih vrečic, nas hitro premamijo v pretirano nakupovanje. Kaj pa lahko naredimo Seveda je še bolje, če seme pridelate sami, a prav vsega je skoraj nemogoče pravilno in kakovostno narediti doma. Že zgoraj pa sem napisala, da mora biti kakovostno seme tudi dobro pridelano. Zato ste prisiljeni večji del semena kupovati. Pri nakupu semena pa bodite pozorni na sledeče. Najprej poskrbite, da boste imeli doma čim manj starega semena. Doma ga težko hranite pravilno in najbolje je vsako leto kupiti novega. Pomembno je, da kupite samo toliko semena, kot ga potrebujete na prvem mestu, na drugem mestu pa, da pogledate in preberete nekatere podatke na semenskih vrečicah. Ne kupujte večjih vrečic, ker so cenejše. Bolje je več malih. Vrečice so namreč iz materiala, ki v največji možni meri varuje seme pred klimatskimi dejavniki, da se kaljivost ohranja. Ko vrečico odpremo, je ta zaščita končana. Najbolje je, da vedno posejemo vse seme v vrečici. Seznam je seveda najlažje narediti tako, da shranite vse posejane vrečice v posebno škatlo. Tako je treba pred nakupom vrečice samo prešteti. Bodite vseeno pozorni, koliko semena je v kateri vrečici. Nekje na njej je žig, tam je napisana količina semena. Potem samo po spominu seznam dopolnite ali spremenite tako, da dodate kakšno seme, ker je na primer peteršilja ali zelene v prejšnjem letu zmanjkalo, ali pa zmanjšate število vrečic solate, ker vam je je veliko pobegnilo v cvet, saj ste je sejali preveč. Bodite pozorni tudi na sorte, ne samo vrste vrtnin. Saj ste prebrali zgoraj, sorta je zelo pomembna, saj nam daje informacije o sami vrtnini, kakšen okus ima, kar je na koncu tudi najpomembnejše, kako velika bo zrasla, ali gre za sorto (solate na primer), ki jo sejemo poleti ali samo spomladi in jeseni, kakšne barve je ... Šele potem pojdite s tem seznamom v specializirano trgovino s semenom in kupite večino semena s seznama. V trgovini pa kupujte seme z očali, če jih potrebujete. Slikica na vrečici ni informacija o sami sorti, pogosto se zmotimo tudi v vrsti vrtnine. Najpogostejša zamenjava sta pastinak in peteršilj ali prezimni radič (Verona) in letni radič (Palla Rossa). Številke ob sorti (Palla Rossa 2, 5) pomenijo zgodnost same sorte. Nižja kot je številka, zgodnejša bo rastlina. Žal so sličice na vrečicah pogosto generične, kupljene, zato je sorte dobro poznati. Tukaj pride prav, če so shranjene vrečice preteklega leta in imamo zraven že kakšen zapisek, kaj se je dogajalo na vrtu. Poiščite žig na vrečici in tam skušajte najti podatek o kaljivosti, predvsem pa o starosti semena. Tega sicer ne boste našli neposredno, ker po zakonodaji ta podatek ni obvezen. Boste pa lahko razbrali iz tega, kako dolgo naj bi bilo seme kaljivo. Običajno je ta dolžina 3 leta, torej če je seme uporabno samo do leta 2024, potem gre za staro seme. Če je le možno, ga ne kupujte. Za konec pa še naslednje: seme ne dajajte v vrečke skupaj s trdimi predmeti, kot so kozarci, steklenice in podobno, v avtomobilu ne na police, kjer bo po njem peklo sonce, prav tako pa ga tudi doma shranite v hladen, temen in suh prostor. Kuhinje, kopalnice, garaže niso najbolj primerne. Seme je začetek življenja in samo z dobrim semenom lahko računamo na zdrave rastline. Zato je nujno, da semenu posvetimo več pozornosti, kakor smo je do sedaj. Vse se začne s semenom. Foto: MP Foto: MP Letos nabavimo semenski krompir prej. mm i • v «v v Zdaj ze iscemo seme krompirja Čeprav rečemo, da kupujemo seme krompirja, tehnično to seveda ni prav. Kupujemo semenski material, gomolje. Ker je bilo leto 2023 vremensko neugodno povsod v Evropi, bo letos izbor sort krompirja zelo ozek. Kljub temu da bi bilo bolje, da vrtičkarji kupujete seme tik pred sajenjem, letos svetujem obratno. Če ste navezani na posamezno sorto, jo skušajte najti čim prej. Katera sorta pa je najboljša? Najprej se odločimo, ali bomo sadili pozne ali zgodnje sorte. Najbolje je seveda obojno. Tukaj lahko malo pomagam tistim, ki nimajo velikega vrta, slovenska sorta KIS Vipava je zgodnja, pa vendar se lahko nekaj časa skladišči. Od zgodnjih (KIS Slavnik) do poznih (KIS Sora) do odpornih (KIS Kokra) in še veliko vmes. Na spletnih straneh Kmetijskega inštituta Slovenije (Javna služba za poljedelstvo) najdete priporočene sorte za leto 2023. Čeprav sami priporočajo, da nabavite seme čim prej, priporočene sortne liste za leto 2024 še ni. A se ni veliko spremenilo od lani. Vsekakor velja, da za pridelavo na vrtu dajemo pri izbiri sort prednost odpornim sortam pred bolj rodnimi. Ko ste izbrali sorto ali sorte zase, pojdite po seme. Tukaj naj povem samo, da drobno seme ni dobro seme, je pa cenejše. Izbirajte raje debelejše semenske gomolje. Imajo namreč veliko več energije, lepše kalijo, imajo krepkejše kalčke. Ko prinesete seme domov, je nujno, da ga daste iz embalaže v plitke zabojčke v eno vrsto. Če je v vrečah, se vlaga močno nabira in seme bo hitro kalilo. Seme do nakaljevanja hranite v povsem temnem, hladnem prostoru, ki pa ne sme biti čisto suh. Nekje 14-20 dni pred nameravanim sajenjem ga damo nakalit. O tem pa mogoče kaj takrat, ko bo primeren čas. Miša Pušenjak Ko vam začne nagajati želodec Foto: Pixabay Z želodčnimi težavami se veliko ljudi kar nekako sprijazni; ko je hudo, pa priskoči na pomoč farmacija. Pa vendar tudi narava ponuja veliko zelo učinkovitih zdravil. Če je vaš želodec nemiren od preobilice dela in vsakdanjega stresa, si pomagajte z nežno pomočnico baziliko, ki lajša presnovo maščob, spodbuja izločanje prebavnih sokov in pomirja razdražen želodec. Bazilika (pa tudi ingver) celi želodčne rane in lajša vnetje, deluje pa tudi razkuževalno, s čimer preprečuje nadaljnje zaplete pri prebavi. Zaradi svojega protivnetnega delovanja je dobrodošla pri vnetju želodčne sluznice in želodčnih krčih ter pri vnetju črevesja, zastrupitvi v želodčno-črevesnem traktu, bruhanju, napenjanju in zaprtju. Bazilika pomirja tudi razdražene živce, ki so velikokrat vzrok za težave z želodcem, zato imejte na kuhinjski okenski polici vedno pri roki svežo ekološko baziliko. Uporabite jo lahko tako v solati in solatnih prelivih kot v rižotah, ob kuhani zelenjavi, mesu in ribah. Z bazilikinim čajem oziroma poparkom boste pregnali žalostno razpoloženje, spodbudili prebavo in odpravili vetrove. Luštrek in zelena Se vaše težave z želodcem kažejo predvsem kot zgaga - pekoč občutek, do katerega pride zaradi prevelike količine želodčne kisline? Za takšne primere je narava pripravila dve začimbi: luštrek in zeleno, ki preverjeno učinkovito rešujeta to težavo. To so seveda vedele že naše babice in dedki, zato so luštrek pogosto dodajali žganju za želodčne težave, zeliščnim likerjem in grenčicam. Luštrek lahko poleg koromača in koprive dodate tudi v zmes za kruh in si tako spečete »kruh za želodec«, ki ga je priporočala Hildegarda iz Bingna. Blagodejno na želodec s preveč kisline deluje tudi zelena, ki je eno najbolj bazičnih oziroma alkalnih zelenih živil, saj pomaga nevtralizirati kisline v telesu in tako uspešno nevtralizira presežek želodčne kisline. Italijanski znanstveniki so dokazali, da uspešno deluje tudi proti nevarni želodčni bakteriji H. pylori, sicer pa se lahko pohvali z močnim protibakterijskim, protiglivičnim in protivirusnim delovanjem v vseh telesnih sluznicah - tako v ustih in žrelu kot želodcu in črevesju. Ali ste vedeli, da zelena ni le začimba, ki jo posušeno dodamo jedem, temveč lahko v kuhinji uporabite tudi cele gomolje zelene? Kose gomoljev zelene lahko namreč dodate juhi ali jih spečete v pečici namesto krompirja, ki mu je po okusu tudi zelo podobna. Odlična je v namazih in sveža, naribana kot priloga. Čudežni ingver Ingver je tako inteligentna začimba, da jo, kljub temu da je pekoča, lahko uživajo tudi ljudje z rano na želodcu ali dvanajstniku. Ni čudno, da ima v velikem številu držav ingver celo status zdravila. Gre namreč za eno najbolj raziskanih začimb, za katero je tudi znanost potrdila, da optimizira delovanje želodca - če imate preveč nemiren želodec (slabost in živčnost v želodcu), ga bo ingver pomiril in spravil v optimalen tek; če pa je vaš želodec preohlapen, ingver kot nekakšen želodčni trener poskrbi, da se mišice optimalno gibljejo. Ob želodčnih težavah v svoj vsakdan zato obvezno vključite tri ali najmanj eno skodelico ingverjevega čaja. Če uporabljate ingver v prahu, bodite pozorni, da izberete ekološkega, da bo moč ingverja zares prava. M. Kopriva Čeprav je slišati tako preprosto, je za težave z želodcem največkrat kriva dehidracija oziroma kronično pomanjkanje vode v telesu. Razdražen želodec ne mara alkohola, kave in nikotina, zato vas morda le opozarja, daje skrajni čas, da opustite škodljive razvade. Vsa sintetična zdravila obremenjujejo tako želodec kot jetra in ledvice, zato, preden posežete po farmacevtskih pomagalih, izkoristite naravne pomočnike, ki nimajo škodljivih stranskih učinkov. 18 Štajerski Šport, šport mladih, rekreacija torek • 23. januarja 2024 Sv. Andraž • Zaključni račun pregledali nadzorniki Brez odkritih nepravilnosti Alen List, ki predseduje tričlanskemu nadzornemu odboru, je svetnikom na zadnji seji občinskega sveta poročal o opravljenem delu. Foto: SD Svetniki so se seznanili s poročilom nadzornikov, ki pri pregledu petih postavk zaključnega računa za leto 2022 niso zaznali nepravilnosti. Nadzorniki so konec novembra spisali poročilo o opravljenem nadzoru, pod drobnogled pa so vzeli pet postavk iz zaključnega računa za leto 2022. To so realizacija postavk za obrambo in ukrepe ob izrednih dogodkih, investicijsko vzdrževanje javne razsvetljave, delovanje TlC-a, izvedbo projekta sklada ESRR - Vitomarci včeraj in danes ter za objekte za rekreacijo. Kot pravi List, pri pregledu izbranih postavk niso odkrili večjih nepravilnosti, postopki so bili izpeljani transparentno, smotrno in zakonito, prav tako so bila porabljena tudi sredstva, dokumentacija pa ustrezno evidentirana. Kljub na splošno učinkovitemu evidentiranju podatkov pa nadzorniki občinski upravi priporočajo še natančnejše arhiviranje, še posebej pri prejetih ponudbah in oddanih naročilih, saj bo tako lažje razumeti poslovne aktivnosti. SD Pisma bralcev Srečanje s psom je lahko tudi nevarno Novinarka Senka Dreu v članku z naslovom 'Srečanje s psom je lahko neprijetno' opisuje, kako moteči so lastniški psi, ki se prosto sprehajajo po naseljih. Jaz pravim, da srečanje s takšnim psom ni le neprijetno, pač pa je lahko zelo nevarno. In kaj je ožja družbena skupnost naredila na tem področju? Menim, da zelo malo ali celo nič. Ko sem bil še svetnik Občinskega sveta Ormož, sem opozarjal na ta problem. Vodja medobčinske redarske službe mi je na moje vprašanje, kaj storiti, da psi ne bodo prosto tekali po vasi in gozdovih, odgovoril: »Pristojnost redarske službe je le nadzor nad izvajanjem zakona na javnih površinah.« Razumem, da redarji ne morejo hoditi po vaseh in gozdovih ter nadzirati gibanja domačih in divjih živali. Pa vendar bi morale občine storiti vsaj majhen korak za zaščito občank in občanov ter njihovih otrok, pa tudi živali, ki bivajo v gozdovih. Ko sem bral navedeni prispevek novinarke, sem se takoj spomnil, kaj se je dogajalo pred leti in se očitno dogaja še danes. Ena od mamic je preko družbenih omrežij zapisala naslednje: »Preselila sem se na podeželje, moja šoloobvezna otroka pa si zjutraj ne upata na šolski avtobus, saj ju na poti pogosto prestrežejo psi, ki se brez nadzora potikajo sem in tja.« S popolnoma enako situacijo smo se pred več leti srečali tudi v naši družini. Hčerka in sin sta vsak dan hodila na avtobus, in to približno 2,5 km daleč. Nemalokrat sta se iz šole domov prijokala, ker ju je napadal pes, ki ni bil privezan, kot bi to zagotovo moral biti. Žalostne zgodbe. Kaj pa narediti, da naši otroci in vnuki ne bodo s strahom hodili v šolo? Odgovor je sila preprost. Če bi se izvajal nadzor tako, kot bi se moral, bi lastniki psov dobro razmislili, kje je njihov prostor in kje se morajo nahajati psi. Zagrožene globe za tiste, ki pa se tega ne zavedajo in zakonov ne spoštujejo, pa so od 200 do 1.200 EUR. Tudi lovci bi morali biti bolj dosledni pri nadzoru nad upoštevanjem Zakona o divjadi in lovstvu, saj psi, ki prosto tavajo po gozdovih, vznemirjajo in preganjajo divjad, tja zagotovo ne sodijo. Čeprav je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o zaščiti živali, najbrž še leta ne bo prišlo do kakšne spremembe na tem področju. Psi bodo še naprej nenadzorovano tekali po vaseh in gozdovih ter napadali naše otroke in gozdne živali. Jožef Cajnko Ptuj • Domovinski Viktorinov večer z gostom Igorjem Pirkovičem Pesmi o domovini in njenih lepotah Prvi Viktorinov večer v letu 2024 je bil Domovinski Viktorinov večer, na katerem je bil gost Igor Pirkovič, novinar, pravnik in pesnik, tudi nekdanji konzul RS v Bosni in Hercegovini, zaposlen na RTV Slovenija. Prvo pesniško zbirko domoljubnih pesmi z naslovom Slovenska pesem je izdal leta 2013, leta 2017 je izšla pesniška zbirka z naslovom Zbudi se, Slovenija, leta 2020 pa zbirka Skupaj, poklon slovenski domovini, slovenski pesmi in slovenski besedi, za katero se premalo zavedamo, kako čvrsto jo je treba ohranjati, da ne bi izginila. Prav to je Igor Pirkovič tudi podrobneje predstavil na Domovinskem Vik-torinovem večeru, na katerem je govoril tudi o družbi in medijih. Gre za eno redkih knjig, ki je namenjena domovini in za katero upa, da je majhen prispevek k večjemu domoljubju in poenotenju ljudi. Tretja pesniška zbirnika Skupaj ni v ničemer problematična, razen v tem, da opeva svojo domovino, pravi Pirkovič. Redko kje lahko z njo gostuje, ne more priti v knjižnice, na police eminentnih knjigarn. Prihaja pa med ljudi, ki se zavedajo, da je treba nenehno paziti nanjo, ker to, da jo imamo, ni samoumevno, paziti moramo nanjo. Stanje v Sloveniji je konfuzno, afera prehiteva afero, ne vemo, pri čem smo. Težko je slediti vsemu. »Sama medijska scena pa je izjemno ne-pluralna, nihče ne sme nagovarjati na način, ki ni po volji oblastnikov,« Foto: Črtomir Goznik Gost domovinskega Viktorinovega večera je bil Igor Pirkovič, novinar, pravnik in pesnik. ugotavlja lgor Pirkovič in pravi, da ko smo svetlobo za domovino iskali skupaj, nam je uspelo: »Imamo različne poglede, ampak bivamo skupaj in ne smemo se izločevati. Edino, kar Slovence lahko združuje, je domovina. V Sloveniji, deželi najlepšega imena, pa je odnos do domovine razumljen, kot da je to rezervirano za desnico. Veliko bolj bi se tudi morali zavedati vsega, kar imamo, in pomena korenin. Mladi zelo malo vedo o prelomnih zgodovinskih dogodkih, nastanku slovenske države. Vse to je potisnjeno na obrobje.« Pirkovič je do septembra 2022 vodil in urejal novo oddajo Arena, pred tem še nekatere druge, po odločitvi novega vodstva RTV Slo- Pesniška zbirka Skupaj je zbirka pesmi o domovini, posvečena Sloveniji, ob njeni tridesetletnici. „Spomin nanjo je večen, kot so večne pesmi o njej. V zbirki jih je čez 50. Še posebej pa je zbirka Skupaj aktualna v luči dejstev, daje leta 2021 Slovenija praznovala okroglih 30 let. Temu je bila tudi namenjena. Z izbranimi avtorskimi fotografijami so v zbirki izpričane najlepše pesmi o domovini, o njenih lepotah, čutenju, zavedanjih in spomini," je povedal predsednik društva sv. Viktorina Peter Pribožič, kije tudi podrobneje predstavil gosta, njegovo življenjsko in karierno pot. Foto: Črtomir Goznik venija pa ne pripravlja niti več sobotne informativne oddaje Utrip. „Zdaj sem četrta liga," je povedal. Napisal je tudi več scenarijev za državne proslave, ustvaril več kot 300 prijavljenih glasbenih besedil, med njimi tudi za pesem Verjamem, ki jo je leta 2012 na Evrovi-ziji zapela Eva Boto. Za festivalske pesmi je prejel več nagrad, od leta 2016 je predsednik Društva pesnikov slovenske glasbe. Če je le mogoče, prosti čas uporabi za pisanje, ki ga osrečuje. „To je moj svet, ki mi ga nihče ne ukrade," je zapisal. Na domovinskem Viktorinovem večeru je zapel mešani pevski zbor župnije sv. Petra in Pavla Ptuj pod vodstvom zborovodja prof. Luka Gojkoška. Z božično pesmijo so tudi še povabili na ogled jaslic v cerkvi sv. Petra in Pavla. MG Ormož • V okviru RRC Ormož deluje mrežni podjetniški inkubator Podporno okolje za 15 start up podjetij Minuli petek so v ormoškem razvojno-raziskovalnem centru pripravili prvo letošnje srečanje za podjetnike, zlasti tiste, ki so svojo poslovno pot vzpostavljali s pomočjo poslovnega inkubatorja. »Pogovorili smo se o željah in potrebah, malo podružili in povezali, izmenjali izkušnje in morda našli možnosti za sodelovanje in skupne projekte. Na tak način dobimo tudi povratne informacije o tem, kaj podjetniki potrebujejo, kar je za nas pomembno, saj bomo temu potem prilagodili vsebino delavnic in predavanj, ki jih organiziramo, da jim bodo zares pisana na kožo. Zastopamo namreč stališče, da je treba izpeljati tisto, kar potrebuje trg, torej moramo dobro vedeti tudi, kaj se na trgu dogaja. Z vso podporo podjetnikom in vsem, ki to še želijo postati in razviti svojo podjetniško idejo, bomo seveda nadaljevali tudi letos,« je povedala vodja mrežnega podjetniškega inkubatorja (MPI) Polona Kukovec Lakota, ki leto 2023 glede na številne izvedene projekte in delavnice ocenjuje kot zelo uspešno. MPI nudi podporno okolje 15 Foto: Mavrica V ormoškem mrežnem inkubatorju sta se prvih podjetniških korakov učila tudi mlada podjetnika Nastja in Domen, danes že tudi zakonca Rotar. Z animacijami Mavrica skrbita za nepozabne otroške zabave v Ormožu, podjetje pa se je v tem času že tako razširilo, da dela ne zmoreta več sama, ampak jima pri organizaciji in izvedbi zabav pomagajo drugi animatorji. podjetnikom začetnikom, in to s svetovanjem, usposabljanjem in pomočjo pri povezovanju z lokalno skupnostjo in drugimi podjetji, inkubiranci pa imajo na voljo tudi subvencionirane poslovne prostore. Med pridruženimi člani ostaja tudi devet podjetij, nekdanjih start upov, ki po izteku inkubacijske dobe opravljajo mentorsko ali svetovalno delo. V RRC Ormož so tudi letos vodilni partner lokalne akcijske skupine, doslej imenovane LAS UE Ormož, po novem pa LAS Povezani med Dravo in goricami, ki s projekti za razvoj podeželja v programskem obdobju 2021-2027 povezuje območje občin Ormož, Gorišnica, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. »Kmalu bomo začeli pripravljati razpise,« je še dejala Polona Kuko-vec Lakota. SD torek • 30. januarja 2024 Bogastvo rokodelcev podeželja Štajerski 19 Spodnje Podravje • Hajdinčani uspešno ohranjajo tradicijo pletenja iz šibja Številne domačije na Dravskem polju so se pred desetletji ukvarjale s pletarstvom. Iz vrbovega šibja so najpogosteje izdelovali košare, večje za delo na vrtovih in poljih, pa tudi manjše in bolj lično oblikovane, v katere seje ob pobiranju v sadovnjakih odlagalo sadje, šlo z njimi v trgovino, ker ni bilo plastičnih vrečk, ob veliki noči pa - enako kot danes - neslo k blagoslovujedi. Projekt Bogastvo rokodelcev podeželja sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru programa CLLD. Pletarstvo v okolici Ptuja je bilo še posebej živo, ker sta bili v mestu pletarska šola in pletarna, ki je bila svojčas tudi največji slovenski izvoznik. Ni da ni, česar ne bi v ptujski pletarni izdelali: pohištva, na primer vrtnih stolov, dekorativnih predmetov, košar različnih velikosti in oblik, ple-tenk, igrač za otroke, otroških zibelk, košar za perilo ... Zaposleni v pletarni, s katero je živela cela regija, od Dravskega polja do Haloz, so bili resnično pravi mojstri. Ker vsega dela niso zmogli opraviti sami, so si pomoč iskali med domačini na podeželju. Marsikdo je bil pogodbenik pletarne. „Na območju današnje občine Hajdina je bilo v preteklosti pletarjev zelo veliko. Kmetije so bile večinoma samooskrbne, ljudje so si pripomočke in orodja izdelovali sami, v skoraj vsaki družini je bil tudi kakšen ple-tar. Ker so naše vasi ob reki Dravi, je bil pri roki tudi material za pletenje - vrbovo šibje. Po drugi svetovni vojni je pletarstvo še bolj zaživelo v povezavi s Ptujsko pletar-no in pletarsko šolo. Pot vsakega od ple-tarjev se je začela tako, da je kot učenec ali pripravnik najprej nabiral šibje, ga sortiral in pripravljal za pletenje. Ko je imel v rokah in prstih dovolj moči, je začel plesti. V 60. in 70. letih prejšnjega stoletja je bilo pletarstvo na Ptujskem zelo razvita dejavnost. Najbolj znana po pletarskih mojstrih v naši občini je bila vas Hajdoše, sicer pa se je tudi v drugih vaseh veliko ljudi ukvarjalo s pletenjem, bili so pogodbeniki pletarne. Bili so časi, ko pletarjem povpraševanja ni uspelo dohajati. Pletarna je imela celo kataloge izdelkov; to so bili uporabni in okrasni predmeti, otroški vozički, zibelke ... Poslovanje pletarne je v času pred osamosvojitvijo države zanihalo, a najbolj vztrajni pletarji se niso dali. Svoje izdelke so začeli prodajati na sejmih in po vaseh, od hiše do hiše. Ljudje so namreč košare pri vsakodnevnem delu potrebovali. Z leti so v ospredje začeli prihajati drugi materiali, naravno šibje je zamenjala plastika," je pojasnila predsednica Turističnega društva (TD) Mitra Hajdina Ptuj Sonja Brlek Krajnc. Hajdinčani tečaje organizirajo že desetletje Hajdinsko turistično društvo je za ohranjanje in prepoznavnost pletarstva, pa tudi prenos znanj na mlajše generacije, naredilo zelo veliko. „Zbrali smo mojstre, ki to ročno delo obvladajo, in v letu 2012 NČ Še utrinek s tečaja pripravili prvi pletarski tečaj. S tečaji smo nadaljevali vsako leto, izjema je bilo koron-sko obdobje. Nekateri tečajniki se vračajo redno vsako leto, drugi se nam pridružijo Ročno delo tudi meditacija Tako kot vrsta drugih ročnih del, na primer pletenje iz volne, vezenje, kvačkanje, lončarjenje, slikanje in še kaj, je tudi pletenje iz šibja meditativne narave. „Človek se ob tem delu sprosti, umiri, izpopolnjuje in zdravi. Marsikdo je na tečaj prišel utrujen ali z glavobolom, domov pa se odpravil popolnoma sproščen in umirjen. Dejansko je ustvarjanje ročnih del tudi terapija," je pojasnila Sonja Brlek Krajnc. Pletarstvo je dejavnost, ki zahteva celega Človeka, precej znanja, ročne spretnosti, veliko potrpežljivosti in tudi pravi material. Veščin pletenja so se nedavno učili na tečaju na Hajdini. občasno, vsakič pride tudi kdo čisto na novo. Tečaj pletarstva je naša stalnica, brez njega si delovanja društva ne predstavljamo. Namen naših tečajev je bil, da v javnosti vzbudimo zanimanje za pletenje iz šibe ter seznanimo ljudi, koliko dela in potrpežljivosti je treba vložiti v vsak posamezni izdelek. Bi rekla, da nam je to kar uspelo, ne samo v domačem okolju, ampak tudi širše, saj se s pletarji predstavljamo na turističnih sejmih in drugih gostovanjih." Pletarstva so se tečajniki lahko učili tudi v preteklih dneh. V okviru projekta Bogastvo rokodelcev podeželja so v prostorih osnovne šole Hajdina organizirali dvodnevni tečaj. „Šlo je za začetni tečaj s spoznavanjem osnov pletarske dejavnosti. Na vsakem tečaju je kdo, ki želi nekaj več in svoje znanje razvija naprej. Rekla bi, da vaja dela mojstra. Pletenje iz šibja ni kar tako enostavno kot recimo pletenje iz volne, ko vzamemo v roke klopčič in igle ter začnemo delati. Pri pletarstvu si je treba najprej primerne šibe poiskati ali kupiti, namočiti, po želji olupiti, skratka, dela je kar nekaj, ampak če ima človek veselje, voljo in čas, ne vidim ovir, da se ne bi posvečal tako lepemu konjičku. To delo pomirja, je ustvarjalno, izdelki pa uporabni." Pletenje kot poslovna priložnost V TD Mitra pletarstvo vidijo kot poslovno priložnost, morda kot družinsko podjetje. „Naravni materiali so trend, to je dejstvo. Menim, da bi se dalo družino s to dejavnostjo preživeti, če bi pletla oba zakonca. Vsekakor bi morali pri ponudbi izdelkov slediti povpraševanju, tistemu, Ne samo, da so ljudje šibe za pletenje rezali ob rekah in potokih, vrbe so gojili tudi na njivah, ponekod so rasle cele plantaže. Zadnja štiri desetletja se je pletarsko znanje med ljudmi precej zdesetkalo, ker so trg preplavili ceneni izdelki iz uvoza, narejeni iz umetnih materialov. Tudi šibje več ni takšno, kot je bilo v preteklosti, saj ga napadajo različni škodljivci, zato gaje treba večkrat škropiti - proti plevelu in škodljivcem, kot so uši. kar ljudje želijo kupiti oziroma tudi, kar je prodajni hit. Zato je treba biti ustvarjalen, komunikativen, slediti trendom in inovacijam. Dodaten vir prihodka iz pletarstva bi lahko bila izvedba pletarskih tečajev, za katere je kar nekaj zanimanja. Morda bi se sami lotili še vzgoje šibja, to je tudi eden od izzivov, ki smo si ga zadali v društvu -da bi skupaj s partnerji v prihodnjih letih poskusili pridelovati šibe," je pogovor sklenila Sonja Brlek Krajnc. Mojca Zemljarič Foto: MZ Foto: MZ Foto: MZ 20 Štajerski Šport, šport mladih, rekreacija torek • 23. januarja 2024 Piše: Dani Zorko • Po poti Majev Podeželje in barvne lagune Na Riu Lagartos, ribiški vasici na severu polotoka Jukatan, sem imel pred sabo še vse popoldne. Družil sem se z dvema Čehoma, Jakubom in njegovim očetom, ,penzionis-tom', kot seje poimenoval. Bili smo že malo lačni, in ker sta bila v španščini oba zelo uboga, sem jaz povprašal za kak dober kotiček za druženje. Domačini so nam svetovali zanimivo restavracijo, ki je bila tudi zelo prostorna, vendar pa smo bili edini gostje. Deklič v vlogi strežajke je bil zelo simpatičen in ko smo med množico jedi na meniju omenili, ali imajo kak meni s slikami, je na naše presenečenje dekle odgovorilo, da si lahko vse menije ogledamo kar na stropu. Vsi smo se ozrli navzgor in res - tam so bili narisani krožniki z jedmi iz menija, da smo najprej naredili vsak en krog po gostilni, ki je bila že sama po sebi zanimiva. Po kosilu smo se odpravili do avtobusne postaje povprašat o prevozu za nazaj in ugotovili smo, da bi morali čakati še štiri ure. Čeha sta se odločila iti malo raziskat vasico, jaz pa sem si izračunal, da lahko v tem času skočim do vasice Las Coloradas. Ta vasica je bila znana po pridobivanju soli, lagune pa Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko Naša strežajka in obroki na stropu Z Jakubom pred domačo restavracijo Največja trgovina v Las Coloradas so zaradi prisotnosti nekih alg oddajale različno barvo. Pa tudi drugače so morale te soline verjetno izgledati zanimivo. Lagune so bile oddaljene kakšnih dvajset kilometrov, tja pa je peljal nek razpuščen kombi. Ta Las Coloradas je bilo eno selo v pravem pomenu besede, da še na Balkanu težko najdeš podobno. Preširoka ulica s peščeno cesto, nekaj umazanih ulic s skritimi lokal-ci in napol podrta zgradba, kjer je neki šestletnik igral trgovca. Sicer pa sem dobil občutek, da je to pravi kraj, če se hočeš res odklopiti in odmisliti vse skrbi sveta. Te soline so bile kakšen kilometer pred obalo in na veliko žalost sem ugotovil, da imajo samo vodene oglede, ki so dolgi in tudi dragi. Nikakor se nisem mogel dogovoriti, da bi za kakšnih deset minut šel malo pohajat in fotografirat. Imel sem pol ure časa, da nekaj ukrenem in odločil sem se za diverzantsko akcijo. Sprehodil sem se med hišami in pod nekim nasipom našel na pol odprto ograjo, kjer so izgleda lokalci hodili malo špijuni-rat. To sem izkoristil, da sem si šel malo pogledat te lagune in ugotovil, da obsegajo kar nekaj hektarjev, med lagunami pa so številne utrjene poti, da lahko tu preživiš kar nekaj časa. Ker sem se z vozni- kom kombija dogovoril, da grem z njim nazaj, se mi je malo mudilo, in ko sva prišla nazaj v vasico Rio Lagartos, sem za pot nazaj ujel prav tisti avtobus, na katerega sta šla tudi moja prijatelja Čeha. To mi je bilo prav ljubo, saj sem do doma imel še tri ure vožnje in najmanj en prestop v kraju Tizimin. Tam sem izkoristil ta čas za ogled kraja, ki je malo izstopal z dogajanjem v parku in številnimi stojnicami s hrano. Na-pokal sem se pečenih banan in vzel prigrizek še na avtobus. Domov sem prišel globoko v nočnih urah, vendar glede varnostni nisem imel nobenega slabega občutka. Ulice so še živele, v naši hiši pa je bil tudi nek kraval, da sem zaspal šele proti jutru. Foto: Dani Zorko Zaradi vsebnosti določenih alg voda spremeni barvo. ARELAT - kraljevina Spodnja Burgundija, EVERGLADES - močvirnata pokrajina na jugu Floride, TERITAL - italijansko poliestrno vlakno KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. torek • 30. januarja 2024 Za kratek čas Štajerski 21 Skrinja domačih viž - Trio Unis V pričakovanju 10. obletnice Andraž Vode, Eva Koplan in Mitja Jerančič so skupno glasbeno pot pod imenom Trio Utrip začeli kot najboljši prijatelji decembra leta 2014 na Pogačarje-vem trgu v Ljubljani. Ta nastop je bil hkrati tudi njihova prva skupna vaja, saj pred tem še nikoli niso skupaj igrali. To je bil vznemirljiv nastop, ki se ga vsi trije zelo dobro spominjajo. Od novembra 2022 pa v nespremenjeni zasedbi nastopajo pod novim imenom Trio Unis. Do spremembe imena je prišlo zaradi pravnih neskladij s takrat soimensko glasbeno skupino. V trio zasedbi (diato-nična harmonika, ritem kitara, bas kitara) s troglasnim petjem izvajajo narodno-zabavno glasbo in priredbe zabavnih pesmi ter mešano zabavno glasbo na klaviaturah. Igrajo na veselicah, porokah, rojstnodnevnih zabavah, obletnicah in drugih praznovanjih ter prireditvah, kjer goste navdušujejo z odlično mešano glasbo, z animacijo z igricami ter veliko mero smeha. Mitja Jerančič je najstarejši član tria, star je 29 let, prihaja iz Hrušice. Eva Koplan prihaja iz Krtine pri Domžalah. Stara je 27 let in zaključuje magisterij iz biotehnologije, zelo rada tudi kaj dobrega skuha ali speče ter se zavrti v ritmih polke, valčka pa tudi v latino ritmih. Andraž Vode prihaja iz Osredka pri Dolu pri Ljubljani, star je 27 let. Zaključuje študij gradbeništva, zaposlen je v domačem gradbenem podjetju. „Sprememba imena, postavitev nove znamke in celoten trud za vzdrževanje prepoznavnosti med poslušalci so nam dali tako veliko znanja, novih izkušenj in motivacije, da smo v zadnjem letu in pol obču- Trio Unis tno napredovali. Izkoristili smo priložnost, da v svoje delo vnesemo nekaj sveže energije, tako da smo kot Trio Unis veliko bolj to, kar zares smo: kombinacija mladostnega, energičnega, nežnega, čutnega in zabavnega. Od tukaj tudi ime Unis, ki je glasbeni iz- raz za enoglasno igranje ali petje, v prenesenem pomeni pa nam pomeni nekakšno enoglasnost v odločitvah, željah, namenu: Trio Unis - skupaj kot eno," so Eva, Mitja in Andraž še dodatno pojasnili spremembo svojega imena. r Foto: zasebni arhiv „Izvajamo narodno-zabav-no glasbo in priredbe zabavnih pesmi ter mešano zabavno glasbo na klaviaturah. Pri tem se trudimo imeti kar se da široko pokrit glasbeni repertoar. Pri avtorski glasbi ustvarjamo pesmi, ki so nam prijetne, in se trudimo predstaviti vse spektre našega glasbenega stila. Zato se pod našim imenom najdejo tako navihane polke, nežni, čutni valčki, pa tudi priredbe pop-rock pesmi," Trio Unis pove o svojem repertoarju. V devetem letu svojega delovanja so prvič nastopili tudi na festivalih naro-dno-zabavne glasbe, v Števerja-nu in na Vurberku. „Festivali so seveda odlična izkušnja, vendar ob poplavi družbenih platform niso več tako ključnega pomena za prepoznavnost, kot so to bili pred leti. Časi se pač spreminjajo in z njimi seveda tudi trendi, ki se jim je treba sproti prilagajati, če želiš ostati konkurenčen," je njihovo mnenje o festivalih. Letošnje leto bo za Trio Unis v znamenju ustvarjanja novih avtorskih pesmi. Tudi festivalske odre imajo v mislih. MG Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka šem kvadratu pojavi le enkrat. 9 2 1 6 8 6 7 4 3 7 8 1 4 6 9 4 3 9 1 3 5 4 9 5 2 1 številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manj- 3 1 6 4 8 5 2 9 8 2 3 6 5 3 4 5 6 2 7 9 4 4 2 7 8 1 5 6 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljjubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥ €€ QQ Bik ¥¥¥ ©© € QQQ Dvojcka ¥ €€€ QQ Rak ¥¥ ©© € QQQ Lev ¥¥¥ ©©© €€ Q Devica ¥ ©© €€€ QQQ Tehtnica ¥¥¥ €€ Q Škorpijon ¥¥ ©©© € QQ Strelec ¥¥¥ ©© € QQ Kozorog ¥¥ © €€€ OOO Vodnar ¥ ©© O Ribi ¥¥¥ ©© QQ Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 29. januarja do 5. februarja 2024) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? ... - ~ - V u v.jfrr".-.- ymm tm^-i i - blé V - » ' -J¿ T. — -''^--^TlMi-r- - > m T» mi ÊÊ HE f\- ■22? TiTMitr ¿vS f. ' jr M ^ri^ ¿Ti $ ¿/ si ¡n ■ i^tiv & Br f 71 ^SB & »V- , ^-". o- ' V . V l A\ O -v y y ^ ■ <• V " ■ ■■ * 1 ' - V 1 . ñ' ■ *•-, • " " - Vf" - ¿ ■ ' ^ í T-. j /'i • ; ^ ^ I^JÉMi ^EL \ '¡i m fll ■pu f V • W M _ 1 'jfl^l ^^ M l ir .i i, -.tšr^ isr 3 ITi mEDIfl IITIPEX Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 5. februarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Media Impex. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Radivoj Nemec, 2273 Podgorci Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 30. januarja 2024 OTROŠKA MAŠKARADA PONEDELJEK 12. 2. 2024 OTROŠKA MAŠKARADA IKARNEVAUSKA^PVORANAICAMPUSSAVA^PTUJ DPM PTUJ c_/ A K •#13 CANPUS SAVA PTUJ SAVA MG Din 24 CXRADIoPTUJ Štajerski TEDNIK ZAVAROVALNICA - J VSTOPNICE: ENTRfO •!▼ ^ www.entrio.si OMV kmetijska zadruga ...za phue betve... VELIKA IZBIRA SEMENSKIH VREČK VRTNIN 3?" 1KG...1.13 € HRANA I SEÄ Jk ZA BENCINSKA ZAGA PRIME VGS 460 MOTOR: BENCINSKI; TIP MOTORJA: VILLAGER, DVOTAKTNI, ZRAČNO HLAJEN; MOČ MOTORIA: 1,8 kW (11000 rpm) 2,45 KM DOLŽINA MEČA: 440 MM; PROSTORNINA MOTORJA: 45,8 Cm3 ST. ZOB VERIGE: 36; PROSTORNINA REZERVOARJA: GORIVO: 550 ML, 0UE: 260 ML; MASA 5,5 KG; SISTEM PROTI VIBRACIJAM; ČRPALKA G0; Smo pooblaščeni trgovec STIHL - " - ^ SERVIS IN TRGOVINA KOSEC - MAROF V servisu Kosec hitro, kvalitetno in po ugodni ceni popravimo vašo vrtno kosilnico, motorno žago, motorno koso in drugo vrtno orodje. Stroj potreben popravila lahko oddate v vam najbližji prodajalni KZ Ptuj, mi pa ga dostavimo v servis. 02 741 58 26 * p» i*»' ' , .A1 '1 vi' M K 1'" ' SAVA ME DIR 24 OtRADIoPTUI Štajerski TEDNIK ZAVAROVALNICA m V. , CAMPUS SAVA PTUJ ENTRfO www.entrio.sl OMV torek • 30. januarja 2024 Oglasi in objave Štajerski 23 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Božično-novoletni koncert v Skorbi 11:0D Božično-novoletni koncert KUD Franc Ilec 12:30 Starpoint prodajno okno 13:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Zimska urica in Alfi Nipič 19:35 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:05 Kronika iz občine H ajdi na 21:00 Športnik leta 2022 občine Hajdina 22:00 Starpoint prodajno okno 23:00 Video strani 00:00 08:00 08:30 09:30 10:10 13:15 14:30 18:00 19:30 20:00 21:00 22:00 23:10 Video strani Jutranja telovadba Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Kronika iz občine Dornava Orfejčkova parada, 2015 Starpoint prodajno okno Italijanska trgovina - v živo Koncert zborov OŠ Dornava Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 70 let ZUDV Dornava Kronika ¡2 občine Dornava Starpoint prodajno okno Video strani Štajerski Kaj bi nam povedal v teh r^asih? VSAK^ TOREK. 30. januar PROGRAMSKI NAPOVEDMI K 00*00 Video strani UutvV V »UtU jUmI II 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Pozdrav sosedu 2. del Cirkulane 2016 12:00 Štajerska poje 1. del, Vurberk 2019 13:10 Starpoint prodajno okno m 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Štajerska poje 2. del, Vurberk 2019 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Orfejčkova parada, 2015 23:00 Starpoint prodajno okno 00:00 Video strani _ TV program v živo ludi preko spleta; www.siptv.si Ureanišivo. Domova 110rt, 22S2 DORNAVA; IftfatSiSipiv.Bf koillaki 02 754 DO 33i 0d1 b 18 044. www.alptv.BI SREDA, 31. januar ČETRTEK, 01. februar VSAK TOREK! Ne spreglejte v novi Jani Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Lady, za samo 4,99 EUR. Umrli so is- Franc Vajsbaher, Kidričevo, Ob železnici 4, roj. 1937 - umrl 18. januarja 2024; Marta Čurin, roj. Kres, Ormož, Ptujska c. 11, roj. 1954 - umrla 19. januarja 2024; Frančiška Škafar, roj. Pučko, Rotman 20a, roj. 1929 - umrla 20. januarja 2024; Miran Zagoršek, Mezgovci ob Pesnici 28, roj. 1959 - umrl 20. januarja 2024; Rozina Venta, roj. Janžekovič, Formin 9, roj. 1925 -umrla 21. januarja 2024; Branko Kokol, Gerečja vas 20c, roj. 1955 - umrl 21. januarja 2024; Martin Zajšek, Tržec 37a, roj. 1932 -umrl 21. januarja 2024; Oton Jakopec, Ptuj, Anželova ul. 8, roj. 1945 - umrl 22. januarja 2024. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Mo-škanjci 1i. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. CEPLJENA suha bukova drva, 2 m3, dolžine 30 cm, prodam za 200 EUR. Info 040 329 195. KUPIM kosilnico BCF ali Sip in traktor. Tel. 041 597 984. NESNICE, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti, naročila po telefonu 040 531 246. Možna brezplačna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. RAZNO UPOKOJENEC, star 74 let, v hiši živim sam. Iščem upokojenko, ki bi mi bila pripravljena opravljati gospodinjska dela v zameno za stanovanje in hrano. Zaintererisane pokličite na tel. 031 502 446, Martino. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo za večno ostal. ZAHVALA ob izgubi moža, ata, dedka in pradedka Janeza Donaja IZ PLACEROVCEV 24 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste Ivana pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala dr. Borutu Kostanjevcu in celotnemu kirurškemu oddelku, dr. Karmen Pišek Šuta, dr. Darji Pribožič in sestri Andreji. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem, govornici, Stanku za molitev in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi tvoji Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo boli. SPOMIN Danes mineva pet let, odkar se je poslovil naš dragi Anton Jerenko SPOLENAKOVA ULICA 9 Tvoja Elke in otroci Mirko, Christin in Karin ter vnuki in pravnuki MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE .segula@radio~tednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radiiHednik.si, tel. 02 749 3410, za večje objave predhodna pokličite. Štajerski TEDNIK -rf-A. V fi i1 OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO KMALU NA OSNOVNIH ŠOLAH, NA RADIU PTUJ TER NA FACEBOOK iN YOUTUHE PSHHLIH RADIA i'TtI| PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV NATAŠIN GREH tnaem o v™ „„„_ of. www.reporter.si NATAŠIN GREH Pirc Musar ne zna brzdati jezika in se zapleta v politične konflikte TROJNA IGRA PRESTOLOV Logar, Janša in Tonin na vse ali nič INTERVJU: TOMAŽ GRUŠOVNIK, FILOZOF Lažje je spremeniti prepričanja kot način življenja VRNITEV DONALDA TRUMPA Komu se bo v ZDA novembra zadnje smejalo 24 Štajerski Črna kronika torek • 30. januarja 2024 Ptuj, Podravje • Prva obsodilna sodba za okoljski kriminal v Pivoli Država bi morala poostriti nadzor in zakonodajo Sredi leta 2021 seje Ptuj znašel sredi velike okoljske afere, saj je bilo blato iz regijske čistilne naprave na Ptuju nezakonito odloženo v naravo na obronkih Pohorja. Skoraj 200 ton gaje bilo, država pa je za sanacijo, torej odvoz in predajo ustreznemu izvajalcu, plačala dobrih 900.000 evrov. Organi pregona so po dveh letih preiskave spisali obtožnice zoper 12 obdolženih, med njimi je devet fizičnih in tri pravne osebe. Eden izmed obdolženih, Aleš Lorber, je s tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde, sodišče pa mu je naložilo dve leti in štiri mesece zapora. Kazen bo lahko odslužil ob koncih tedna. Lorberjeva naloga pri izvajanju nečednega nezakonitega posla je bila, da je prevoznikom, ki so na Ptuju naložili komunalno blato na svoje kamione, pokazal, kje ga lahko odložijo. Pričakal jih je pri drevoredu v Pivoli in jih s svojim avtomobilom vodil do lokacije, kjer so blato odlagali. Za vsako od voženj, bilo jih je devet, je prejel po sto evrov, torej skupno 900 evrov. Po aferi s ptujskim blatom so se po Sloveniji razkrile še druge lokacije, kjer so ga prevozniki nezakonito odlagali. MOPE bi okoljski kriminal vključilo v kazenski zakonik Dve leti in pol je trajalo, da je prišlo do prve obsodbe. Treba je vedeti, da je obdolženi krivdo priznal, sicer sodbe, vsaj pravnomočne, še danes ne bi imeli v rokah. In kaj je v teh dveh letih in Tone in tone komunalnega blata iz širšega ptujskega območja so odpeljali kar v gozd. pol ukrenila država, da bi takšen okoljski kriminal omejila? Poostrila nadzor, prilagodila zakonodajo ...? Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) so pojasnili, da intenzivno sodelujejo na področju implementacije evropske direktive o okoljskem kriminalu v naš pravni red. „Zlasti v kazenski zakonik, kar bo pripomoglo k reševanju kriminala na področju okolja. Na podlagi tega bomo morali okrepiti delo policije, tožilstva in inšpektorata za okolje," so poudarili. Na republiški agenciji za okolje Arso so navedli, da so naredili vse, kar je v njihovi moči, vendar s svojim delovanjem okoljskega kriminala ne morejo preprečiti. Kvečjemu lahko ob sumu škodljivega ravnanja zoper okolje podajo prijavo na policijo ali inšpekcijo. Tudi inšpektorat, pristojen za naravo, v glavnem samo na papirju nadzira, ali zavezanci, na primer nosilci okoljevarstvenih dovoljenj, njihove zaveze izpolnjujejo ali ne. Da bi šli na teren in na primer na iztoku čistilne ali kakšne druge okoljsko obremenjujoče naprave vzeli vzorec in ga analizirali, ni njihova praksa. V stranki Vesna podpirajo idejo o okoljski policiji Za stališče o regulaciji okolj-skega kriminala, ki mu slovenska zakonodaja dopušča prosti let, ne da bi mu prav pristrigla peruti, smo zaprosili tudi dve zeleni stranki, nobena izmed njiju sicer ne sedi v parlamentu. „Ključni poudarek v tem primeru je, da je šlo za hujšo kršitev zakonodaje - tovrstna dejanja so predmet kazenskega zakonika; v konkretnem primeru so kršitelji tudi ponarejali listine . , in ne toliko za to, da bi bila zakonodaja neustrezna. Vsekakor upamo, da bodo kaznovani vsi, ki so bili v nezakonito ravnanje vpeti. Ko gre za okolje, je pomembno, da pravna država deluje in dobijo postopki ustrezen sodni epilog. Da do podobnih dogodkov več ne bi prihajalo, je po našem mnenju ključno okrepiti inšpekcijske službe, ki lahko redno in sproti (in ne le po letnem planu dela in priložnostno) preverjajo morebitne kršitve ter ukrepajo. Podpiramo možnost uvedbe novih institutov, na primer Vozila za prevoz odpadkov obvezno z GPS-sistemom S pravno regulativo zoper kršitelje je uspelo predstavnikom republiškega inšpektorata za okolje. V pravni red (Uredbo) jim je uspelo vključiti dve dopolnitvi. Prva je ta, da mora biti čisto vsaka posamezna pošiljka odpadkov opremljena z evidenčnim listom; po starem je veljal skupni evidenčni list. Druga spremembaje, da morajo biti vozila, ki odpadke prevažajo, opremljena z GPS sledilnim sistemom. „Ta na podlagi satelitskega navigacijskega sistema določa točno lego in čas lokacije vozila, beleži vse premike vozila ter zagotavlja vpogled v zgodovino voženj za najmanj dve leti," so navedli na inšpektoratu za okolje. okoljske policije oziroma redarjev. Nujno je pravočasno in pravilno ukrepanje vseh pristojnih služb in organov pregona. Prizadevali si bomo, da se vsako namerno onesnaženje zraka, tal, voda, morja in podtalnice prepozna kot kriminalno dejanje in ne zgolj prekršek," so poudarili v Vesni, zeleni stranki. Čuš: »Dvema ptujskima svetnikoma so grozili« Predsednik stranke Zelenih Slovenije, Ptujčan Andrej Čuš, je izrazil zadovoljstvo, da je v dotič-nem primeru prišlo do obsodilne sodbe. „Veseli me, da je palica pravne države le prišla do koga in da bomo okoljski kriminal obsojali v prihodnje bolj. Zato pa bo treba okrepiti tudi oddelke, ki obravnavajo in preiskujejo področje okolj- skega kriminala," je dejal Čuš ter spomnil, kako vroče je bilo v vrhu občine in Komunalnega podjetja Ptuj ob izbruhu afere Pivola. „Dva svetnika MO Ptuj, ki sta opozarjala na sumljive posle, sta bila deležna groženj." Čuš je povedal, da njihova stranka ob sumih spornih okoljskih praks obvešča pristojne službe in jih poziva k ukrepanju. Lani so se intenzivno ukvarjali s primerom gradnje kanalizacije čez ljubljanski vodonosnik (kanal Co). „Marca smo policiji in specializiranemu državnemu tožilstvu naznanili sum okoljskega kriminala. Zahtevali smo prekinitev projekta, dokler ga pristojni ne bodo pregledali. Opozorili smo tudi na sum kršitve človekovih pravic." Mojca Zemljarič Kidričevo • Stanovanjska hiša v plamenih Škode za 150.000 evrov Zadnji januarski dnevi za družino iz Stražgonjce, naselja v občini Kidričevo, niso bili prizanesljivi Požar jim je uničil zgornji del hiše, najbolj so bili poškodovani prostori mansarde. Zagorelo je popoldan okoli 14. ure. „Požar se je iz fasade razširil na bivalne prostore v mansardi ter ostrešje. Gasilci PGD Talum, Šikole, Starošince, Pragersko, Jablane in Lovrenc na Dravskem polju so požar pogasili. Uničenih je bilo okoli 80 kvadratnih metrov fasade, 80 kvadratnih metrov bivalnih prostorov v mansardnem delu objekta in del ostrešja. O dogodku smo obvestili pristojne službe," so navedli na ptujskem uradu za zaščito in reševanje. Vodja intervencije Uroš Lesko-var je povedal, da so bili prvi na požarišču člani domačega društva PGD Šikole. Zaradi obsega požara je sledil vpoklic še drugih enot iz kidričevske gasilske zveze, vodenje intervencije pa je prevzel poveljnik zveze Leskovar. Pri gašenju so si pomagali tudi z dvižno ploščadjo, gasilcem je bila v veliko pomoč. „V požaru so bili poškodovani fasada, ostrešje in mansardno stanovanje. Na intervenciji nas je bilo 59 gasilcev. Ko smo ogenj ukrotili, so domači gasilci PGD Šikole do večera ostali na požarni straži," je pojasnil Leskovar. Iz Policijske uprave Maribor so sporočili, da v času požara v hiši ni bilo nikogar. Po njihovi nestrokovni oceni znaša v požaru nastala materialna škoda okoli 150.000 evrov. „O požaru še zbiramo obvestila, po prvih ugotovitvah je tuja krivda za nastanek požara izključena," so sporočili iz Policijske uprave Maribor. Družini, ki ji je ogenj poškodoval stanovanjsko hišo, so dan po požaru na pomoč priskočili sokrajani in gasilci ter pomagali pri odstranjevanju uničenih delov hiše in čiščenju. MZ Foto: Uroš Leskovar Ogenj je na stanovanjski hiši izbruhnil sredi dneva, okoli 14. ure. c? ¿-"O"- o ► CP vC?4 o 'C? » Rojstva: Urška Rozinger - deček Teo; Teja Kovačič - deklica Neža; Lidija Rojko - deček Kai; Maja Halužan - deček Noel; Sara Klemenčič - deček Oskar; Nika Zebec - deklica Izabela; Saška Kozel - deček Filip; Katja Bejakovič - deklica Evelin; Natalija Plošinjak - deček Jaka; Anja Horvat - deklica Neža. Ci . " "Lb> V-O . _i_'-'_ o C? o t » ° o " O** CP'--- C? t_ Kadar prosinec odpira dežnike, žetve poletne ne bodo velike. Danes bo pretežno jasno, zjutraj in dopoldne bo po nekaterih nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -8 do -4, ob morju okoli -1, najvišje dnevne od 6 do 11, na Goriškem in v Vipavski dolini do 13 °C. OBETI V sredo in četrtek bo delno jasno, občasno bo povečana koprenasta oblačnost. Po nekaterih nižinah bo zjutraj in dopoldne megla, ki bo možna tudi ob morju. Napoved za Podravje Vir: ARSO