Subscription |6.00 f wmt STEW-NUMBER 111 Protisslunsko ligo je Bog ustanovil! Telefonska pristojbina sa Evropo znižana za $15 Chlcago. — Prlatojbina «a prekomorsko telefoniranje la Amerik« v vaa večja masla v Evropi Ja bila aadnjl teden znižana ea $15. Tako Je m* snaalla llllnola Bel) Tvlephono Compsny. Večja raba Je po-mogle k znižanju. Dnnea telefonira dnevno v Evropo povprečno 50 oseb. Nove pristojbine za trt minute telefoniranja so sledeče: v London $3.1, Parls $36.75, Berlin $18.26, v Rim in Madrid $M. Washington, a C. — F. Seott McBrids, glavni nadzornik Antisalunake lige. je I«Javil v petek pred senatnim •dsekom, ki preiskuje saku-lisništvo, da je njegova suha-ška organizacija bila "poroje-na od Boga, Bog Jo vodi in radi tega ee ji mora umakniti vse, kar jI dela napotje." Se-nator Blaine ga je zavrnil, da ie-to bogokletne govorjenje, toda McBilde mu je odgovoril, da je njegova (Blalnova) opomba bogokletna! Sherman, Texas pod kontrolo divjakov veo noč, ko ao uničili sodnijo in sežgali črnca. Boj z vojaštvom Lewis izgublja kontrolo M—M * Delegatje na rudarski konvenciji na polju trdega premoga ao pokasall, da se ne dajo poljub, no voditi od Lewkeovlh prists- M uste obse ja psstopanje angleške delavske Stranke, ki ne u-krene ničeesr, da ae Gandhija izpusti Is zapora Serman, Tez. — Dež, ki se je ulil v soboto zjutraj, je ohladil linčarsko drhal, da se je razlila in divjih orgij je bilo konec. Ko je prišla nova vojaška četa v mesto, je governer razglasil obsedno stanje. MHičarji so zasedli vse strategične postojanke v mestu in postavili strojnico. Vsako shajanje na ceetah je prepovedano in vsi lokali morajo zapreti vrata ob šestih zvečer. Tekom dneva je bilo aretiranih petnajst moških, ki so vodili linčarski napad na sod-nijsko poslopje prejšnji dan. Zdaj je mir. Sherman, Tez. — Linčarska drhal, broječa več tisoč moških in žensk, je 9. maja navalila na sodnijsko poslopje v tem mestu v momentu, ko je sodnik hotel obsoditi zamorca George Hug-hesa, starega 41 let, radi posku-šanega posilstva neke belokožfte ženske. Zamorec je krivdo priznal pred enim tednom in rekel je, da je pripravljen sprejeti vsako kazen. Drhal pa ni hotela čakati na obsodbo, pač pa je zahtevala, naj ji šerif izroči črnca, da ga ona "sodi" na ulici. Šerif, ki je imel le peščico policajev, je hitro zaprl zamorca v sodnijsko varnostno shrambo in zmešal kombinacijo na vratih, tako da ni mogel nihče odpreti shrambe. Ko je drhal videla, da ji je še-rif zmešal štreno, je pebeensšbii V nekaj hipih so divjaki pometali vse sodnijsko osobje iz poslopja, nato so prinesli dinamit in acetilenske baklje ter razstrelili shrambo. Razstrelba jo zapalila in deloma razrušila sodniško poslopje, iz katerega so naglo švignili plameni. Drhal ni pustila gasiti; obkolila je goreče poslopje — ki je stalo $60,000 — dokler nI bilo kup opaljenih razvalin, nato pa so planili v ruševine in privlekli na dan truplo nesrečnega zamorca, ki je bil že mrtev. Zadušil ga je dim. Podivjana drhal je privezala truplo k avtomobilu in ga vlekla po ulicah v procesiji tulečih človečkih zverin* Medtem je šerif brzojavno obvestil governerjn ki je brž poslal četo mlličarjev. Vojaki so prišli proti večeru, toda drhal Jih Je napadla. Ko so vojaki videli, da ne bi zmagali, «o »e utaborili na dvorišču o-1«rajnih zaporov, da odbijajo «lučajne napade na ječo, ako bi linčarji hoteli imeti še druge zamorce, ki so tam zaprti. Medtem se je drhal spustila po mestu in napadla zamorski del. Zapalila je zamorsko lekarno in razdejala z ognjem in dinami-tom tri bloke hiš, v katerih so 1'ivali Črnci, ki so strahoma pravočasno zbežali na vse strani. Tekom noči Je governer poslal nadaljnjih 226 mož vojaštva v Sh« rman, kjer Je vladala drhal l>r<*z (Kipora. Vso noč so trajale «trnAne orgije podivjanega belo-Mnega prebivalstva. V boju z vojaštvom Je bilo moških ranjenih, dva smrt-n<> Ranjen Je bil tudi eden vojaki «sstnlk. Na čelu drhal! Je bila mladina, večinoma še smrkov-s tudi ftenske so ae odlikovale v orgijah divjanja in razdeva-ajt. Obdolžen Je, da Je izposlovsl ln-Junkcljo proti noga v Ičarsklm atavkarJem potom krive prtee- Bethlehem, Pa. — (F. P.) — Louie Francis Budenz, poeebni zastopnik Hosiery Workem .linije, je ispoaloval aretasljsko dovoljenje proti Cntoln Hart-zellu, upravitelju Kraemer Hosiery Co. In proti predsedslku te družbe A. O. Schmidtu na podlagi dokazov o krivi prisegi. Kriva priefega je bila storje> na pri izjavi, na kateri Je bs£i-ralo izdanje sodnljake prepoW di, ki jo je družba Izpoelovalr pri sodniku Stewartu.4 Ta In-Junkcija prepoveduje Javno diskusijo "yellow dog" zgodbo. Ko bU Hartsell pozneje poklican na zaališanje pred sodnika, je prisnal, da ae bile trditve v afklavitu proti Budenzu neresnične in da Je za to odgovoren predsednik družba. Schmidt, ki gs Je prisilil, da Je podal neresnične Izjave. V Izjavi je bilo rečeno, da so stavkarjl grozili stavkozam, ko ao šil na dek) ln z dela, da Jih tako oatrašijo, kar se nI godilo. "Tukaj imamo dokas, kako daloč segajo določbe sodnijske prepovedi, ki Je bila izdana proti delavcem In pokasujs, da Je bila navadno orodje v rokah pro-tiunljakih delodajalcev," Je de-jal Budenz. "Injunkelja ni bllu samo ostrejša od drugih, ki so bile iedane v sli6nlh slučajih, temveč Je bila izdana Is potem, ko Je druibln uradnik izjavil, da so bile trditve v afldsvitu neresnične. Pristransko postopanje sodišča, ki Je izdalo Injunk-djo vzlic dejstvu, ko Je uradnik priznal pod prisego, da so izjavo neresnične, je sedaj razgaljeno," Je omenU Budeng. Zadeva Je dvignila v javnosti precej prahu in stavkarjl ao zainteresirani v njen igld na so-dišču/ -—'j ' SOCIALISTI PROTESTIRAJO Porto Limon, Kostariks, II. maja. — Pablo Sidar, mshtški Mndbergh In nJe«ov tovariš Carlos Roviaors, ki ste danes sjutraj poletela is Mehlks proti BusnoM Airesu v Argentini, sta Izgubi is življenje, ko Je njuno letalo iwdlo v morje nedalsč od tukaj, Močan veter Ju Je zagnal v vedo. / Hoover imenoval Rebertss - Washington, D. C. — P^ ^nik Hoover ni dolgo čakal, ko * *'nat odklonII Parkerja. Zad-Jll I n* tek Jc imenoval Owena J. K"urtsa iz Philsdelphi je, ds za-*** 71 »r sin je no mesto v zvez-vrhovnem sodišču. Roberts Izpada Mellonovi republikanski v Pennsylvaniji. Za čass ;M ''"U-jKkefa Hrsadsls v Teapot »••mu j« bil Roberta vlsdni toži Ml - ip vsled tega Hoover upa, ^ »enat potrdi brez ugovora. Neod isss si ranks f Beffale Buffalo, N. Y. — Mavske u-nije v tem mestu so as te dni ee-šls na («mferenei sa ustanovitev neodvisne delsveke stranke. A-gitaeijs Js «MslaJ v teku, da postavijo svojs kandidate sa msst-ne In drisvne urads pri prihodnjih volltvsh. Glavna eponeorjs nove stranke sU Edward W. Gray In John Vadsnboseh. * W* 1 P108-V-MÍ __ PONDELJEK, 12. MAJA. FROSVKTA TUB EMU.HTBMMENT CUMIO Of LASTNINA IU)VMMI NAMONK roOfOE-MK JKONOta fftntalMi m SSrwfa*« «in«»» Méaéa*. f**» H» t» i, S a ita Sat M «te, L Kdo propada? Zadnji meeec je Imnkrottralo 2198 podjetij v Združenih državah. V marcu je bilo 2847 bšnkrotov. • Prve iUri meseee tega leta jih je bilo 736*. Prve itiri meeeoe leta 1929 jih Je bilo «487. - Navedeni so le komercialni in industrijski bankroti: prodajalnice, banke, delavnice, tovarne itd. Farme nleo u ki J učene. . , Značilno je, da veliki kapitalistični listi enoetavno ignorirajo te številke; nič jih ne omenjajo niti ne komentirajo. Najdeš jih v blznišklh ?.urnalih, kjer jih navajajo tako — kakor se v dnevnih vesteh omenja število Kitajcev, ki jih pobijejo banditl: mrzlo In suho. Kapitalistični listi so bolj zanimajo za bankrote v —- Rusiji, kjer jih Je voIHto manj. Fakt je, da v Ameriki bankrotira vsako leto vodno več podjetnikov In podjetniških družb. Velike korporaclje niso prizadete. Baš narobe: te eo vedno večje in bogatejše. Bankroti žro le male ribic«. Teb je vedno manj in zato so velike ribe vsak dan bolj debele. To Je popolnoma naravno. V očigled te» mu Je pa smešno, kadar nam inženir Hoover poje o "robustnem individualizmu" in ko mnogi drugi deklami rajo o "svobodi priložnosti". Vae to Je bunk. O tem lahko popričajo propadli "robuetoeftl". Danes ima odločilno moč organiziran kapital — in najmočnejši je internacionalno organiziran kapital. Ta vlada s v..t. . Uboga Indija! naselbin Indija je te dpi v oapredju vseh veeti iz inoeemstva, zato Je potrebno, da te Proeveta bolj pogosto peča s njo v člankih. O Indiji se tudi — kot navadno o vsaki zadevi —- veliko frazarl ia eentipientallzira in laže te dni. Neka grupa ljudi, ki ae odlikujejo s pametjo dojenčkov, eelo piše v svojem organu, da Indija vodi "herojtko borbo'* sa svojo svobodo In to borbo grupa pozdravlja z običajnimi puhlimi fraaami. Pred kratkim jo bilo poroča no o nekem rudarju na Ogrskem, ki Je storil samomor na ta način, da Je pojedel dinamit in potem Je pogoltnil užigalno nit a kapico, katero je užgal. Nič nI ostalo od njega. Dinamit ga je rasne-sel v atome in mož Je izginil v večnost. To Je bilo tudi herojako . . . Ampak pametni ljudje ne pozdravljajo takega herojatva. Odkar Je "svetnik" Gandhl zaprt, Je sto-pil na njegovo mesto Vlthalbal J. Patcl kot intelektualni vodja pasivnih odpornlkov. Kakor Gandhl Je tudi Patel še star. In kakor Gandhl Je tudi on apostol "avete pasivnosti". Prod neksj dnevi je Pstd razodel ameriškemu poročevalcu, kako on misli. Filozofijs njegove "herojako borbe" Je sledeča: "Vrzi me ne tis In tepi me toliko čaas, ds te bo sram — ne mene, temveč tebe bo aram, ker me tepeš. ]n jat bom tako vpil, ds bo ves evet čul moje vpitje — In tedaj te bo še bolj sram. Ko sfKianaš, da Je rea škandal, kar počenjaš z metKjf, me prenehaš lopati ia dal ml boš, kar zahtevam od tebe. Ce. pa ne boš hotel dati, boš moral nadaljevati pretepanje toliko čaaa. da me ubiješ. In UnlsJ te bo še najbolj aram . .. Tako te bo sram, da al boš trgal lase z glave In ves svet se bo zgražal nad teboj ... To pravi mati Indija svojemu m učitelju Angležu." ' m ■ WeM, to ps tot To pa je rea herojetvol Mogoče Je to Junaško in nenadkriljlvo za indijski. mentaliteio, toda po naši aapadnjaikl pameti je to norost Mi. smo lahko proti vsakemu pretepasju. aH če naa kdo misli tepsti, se bomo branili, ne bomo mirno držali In čakali, da pretepač p raj odneha, ko ga bo aram — če niamo trell za norišnico. SIcer pa "sveti" starci a Ia Gandhl, Patel ia drugi lahko vidijo, da Je njihov evangelij navaden bunk. Povpretnl Indijec, dna! do grla napumpan »»ožjega strahu In avete po-' orneatl, tudi rad udari, če Ima pred aebof — mučenje la ubijanje "nedotaktjlvoev" la drag»verecv sploh Je - spričevalo miroljubnosti Indijcev. Dokler bodo indijske naroda vodili napol blasnl verski fanatiki, ne bo — bo pa dovolj kaoaa In prelivanja krvi, kar , ne bo nič c* < ■ I" NSMUiki razbili Bridgeport. Ohio. — Kot Je bilo poročano je bil za četrtega maja sklican za to okolico shod reorganizirane rudarske unije. Howat, Ameringer in Germer bi Imeli nastopiti kož govorniki. Od teh je prišel na shod le Germer, ker Howat je bil zadržan v Ksnsaau in Ameringer Je moral iti pa v Oklaho^o. NJega Je nadomestil član eksekutivne-ga odbora lllinoiskafn distrik-ta Haywood. .. J^HEjjg^ Shod je otvoril F. J. Bender, pojasnil njegov namen in predstavil kot glavnega govornika Germer j a, podpredsednika reorganizirane unije. Germer še ni zgotovil svoj govor, ko so lewisovci, katerih ja bilo okrog deset in komunisti, okrog dvajset po številu, zagnali silen hrup In kričsjo, ki jo trajalo o-krog pol ure. Ker pa kričanja ni hotelo biti konec, ker komunisti, med njimi Sepicb, in Lewi-sovei eo kar naprej tupUl, je bil shod zaključen. , i|f,, • m Le hladnokrvosti pristsšev reorganizirane unije so je sahva-iti, da nI prišlo do pretepa. Namesto tega so odšli s pozorišča, >ogatejši za eno izkušnjo. Med njimi Je bilo slišati mnogo zgra* žanja, in številni so ša tisti, ki se obračajo od komunistov, ker to tpojcnall njihove intrige. Radi teh dogodkov je dvomljivo, ako je njim sploh zs organiziranje rudarjev, ker razbijanje ahodov — |n to skupno z lewisovci vred — skupini, ki Ima resnične namene In trdno voljo rudarjem zopet pomagati do organizacije, e lahka stvar. Kam rudarje vodi komunlatlč na taktika, Je tudi dokaz etav-ka, katero to okljicali na Pow listen' Pointu (0.) in v Mounds-vlllu (W. Vs.), ne zmeneč se za xsdedice. Stavka v obeh rovih je bila Isgubljena in odlni rezultat je ta, da je mnog» rudarjev prišlo ob delo. Baorganizi-rana unija ne bo brezbrižno pozival* rudarjev na afovfco. Do ega bo prišlo šele tedaj, kadar >o velika večina v organizaciji, kSt'es bo tudi Zgodik) v dogled-nem času. Shodi nove unije te bodo vršili naprej neflsda na ta incident. Ls bolj previdno ae bo po-stopalo In komunisti naj bodo kar gotovi, da ns bodo več imeli priljke za razbiti thod. Po tho-du je mnogo rudar j e v prosilo voditelje, d» priredijo shode tudi v njih kempah in naselbinah In organizirajo krajevne postojanke. Ideja In misel za reor-ganlzirano UMWA so torej lepo razvija po tem okrožju in ne l>o dolgo preteklo, ko bo unija v eastern Ohiju Imela trdna tla. Komunisti In Lewisovci lahko kar naprej manevrirajo, ker drugega Itak no sna j o. Poročano je še bilo, da dramski odtok aoc. kluba št. U ponovi "Poročno noč" v Bürgett< townu za klub št 10 dne 17. maja. Poleg Igre bo*U na odru tudi dva priaora v angleščini, ki Jih bosta proizvajala Louia Gorenc In Frak Razkovich. V teh pritorih, ki ita polna smeha, bosta Imitirala zamorce. Ker Ho uprizoritev velike vrodnoati, je vsakemu priporočljivo, da pride na igro. Jsnspli Hssy. '1 kar naprej laže, se mu lepo zahvalim za ponudbo. 8icer to knjigo dobro poznam iz mojih dečjih let, in čeravno imam že štiri križe, mi do sedaj še ni prav nič pomagala in sva v tem oziru oba enaka. Razlika je le ta, da sem jo Jaz zavrgel in govorim resnico, rev. Trunk pa še vodno iz nje zajema "avete" nauke in — laže. To je edina razlika, reverende Trunk I Glede cerkve jaz mieUm i>o tvoji razsodnosti. Ako je ni v Trauniku, Je po mojem mišljenju toliko boljše za vso naselbino. Tisti, ki ps želijo iti v cerkev, gredo itsk lahko, ker bližnja cerkev te nahaja le kakih pet milj od tukaj. Seveda v nji ne kraljuje tloventki župnik, kar pa ni važno, ker tuper-lingvitt Bog itak razume jezike, katerih je okrog pettl-soč. Naj Trunku tudi povem, da je pri naa le par oeeb, ki hodijo v cerkev. Ako to Bogu dopgdlji-vi, o tem ne morem dati nikakih informacij. S tem, upam, se bo Trunk zadovoljil in ml ne bo treha več* odgovarjati. Maks Ksums. opotekati, nekoliko rsdi teme in neprijetne hoje, več pa radi vi-njenoeti, katera ju je dobivala pod svoj upHv. . Posledice tega so bile, da je mežnar izgubil lanterno, kaplan pa posodo s av. zakramenti. Vendar sta Jo pozno v noč primahala do hiše, kjer je bolnica že izdihnila, kar je bilo radi nezgode sreča za kaplana. Drugi dan to pattirji našli posodo s tv. zakramenti in razbito lanterno. Novica se je kmalu raznesla po okolici in tudi Župniku e bila naznanjena. Kot vesten duhovnik je ttari župnik prijavil zadevo škofu, kf je kaplana mirno preetavil. Kaplan Peter ni bil temo ve-ik veseljak. Bil je tudi litjak prvega reda. Najrajši se je tu-tsl okrog atarih ženic, ki to ime-e kaj pod palcem, in tako je tudi dotično Ženico bil potegnil za par ttotakov, h kateri je prišel )repozno in brez tv. zakramen-ov. Ta zgodba je reanična. Ta^ ko to delali naši dušni pattirji. Obljubo vali so nezavednim masam nekaj na "onem svetu", Zftr se pa so skrbeli že na tem tvetu. Anton Mravlje. o kaplanu Cleveland, Ohio. — Ko to te za časa mojega bivanja v ttari domovini uttanovljala kontumna društva po Sloveniji in v okolici fikofje Loke, Je bila navada, da to delavtklm zadrugam sledili duhovni, ki niso hoteli zaoatajati z organiziranjem sličnih usta- nov. Seveds to imeli pri tem gotove vzroke; bili to v prvi yrtti zainteresirani v to, da so obdržali maso na tvoji ttrfcnl. Tako te je zgodilo tudi v vasi Poljane pri Skofji Loki. Kaplan Peter je uttanovil tvojo tako-zvano konzumno društvo, postavil tebe načelnikom in v trgovino pa sapuščeno dekle z imenom Urška. Urška je prodajala tvojim tovarišicam židane rute in pridno kramljala s fanti, ki to pričeli zahajati v trgovino. Najrajši pa je kramljala t kaplanom Petrom, ki je redno prihajal v tvojo trgovino. V njo to zaha j ali tudi kmetje ob nedeljah, kjer to se razgovarjall o letinah, živini in o sličnih predmetih. Neko nedeljo Urška obvetti kaplana ravnatelja, ko je prijel v trgovino po maši, da pride ob eni popoldan nadzorni odbor, da pregleda potlovne knjige in da vidi, kako trgovina napreduje. Gospod Peter te je naredil kot da mu je obvettilo prav. Odprl je preperelo omaro In po i z kal knjige. Prinesel je is nje nekaj starih koledarjev Mohorjeve druftbe |n nekaj Istisov Blazni kove praktike. Prišli to nadzorniki. Ko so videli, da je kaplan Peter pripravil prillčen kup knjig, katere naj bi pregledali, so mu rekli, da je vae dobro. Storiti bi sicer Imeli dolžnost, ker pa zaupajo vestnemu upravitelju, knjig ni potrebno, da bi Jih pregledali. Pohvalili eo kaplana sa njegovo vodstvo "In vsi so bili zadovolnl, najbolj ee-veda gospod. 8vojo zadovolnoet napram "nadzornikom" Je izrazil z tem, da Je ukazal Urški prinesti liter vina. ' mi Kn liter ga seveda nI bilo dovolj. Družba je postsjsls glssna in zsbsvns. Ksplsn pa nI bil samo ravnatelj temveč je hotel svojim nadzornikom tudi pokasat svojo akrobatlčno umetnost. Pričel ee je 'turnati', a pri tem ga je doleteli nesreča v tem, da so mu počile hlače v koraku. PokUte Urško naj mu prineee šivanko in nit, kar je radevolje Izpolnila in tUdI marljivo pričela svojo šivilj ino sposobnost. Ko te Je pričelo mračiti, je prišel neki kmečki človek, ki Je prosil kaplana, naj gre neki revni šenici podeliti svete zakra-mente, ker se jI bliža sadAja tira. To Je bila tadS&Ja stvar, katero al Je želel gospod Peter. U-kasal Je prlneat! še en Uter rajnega In vesela družba ae je nadaljevala. Rila Je le trdna noč, ko te mu Je kmetaki prosilec zopet približal ln ga opomnil da Je bol-sica ns smrtni postelji- Končno te ksplsn Petsr odloči, ds izpolni svojo dolžnost In uka-le mežnar ju. naj pripravi vae nerve. da mi ponuja nekakšen L^bno za pot 1 lučjo in «ve-katekizem, t pomočjo katerega' tlml aekramentl sta Je mahnila naj bi se baje aaečil ločiti laž ^ hribom. Dokler ae vinaki od resnice. Kot ae Trunk nI tega | duhovi tneo razgreli. Je It neka-naučtl It katekizma la le vedno ko šlo. Kmalu pa sta ei Smrt mladega rudarja A ob ura, III. — Kar se tiče dela v rovih je ponavadi, to je 8 In 4 dni v tednu. Dne 2. ms ja ae je smrtno ponesrečil mladenič Silvio Smtrgrassi, po na rodnosti Italijan. Vozilni stroj je pritianil ob steno tako, da je dobil hude notranje poškodbe in podlegel isti dan v bolnišnici v Springfieldu. Pogreb se je vršil dne 5. ma ja ob veliki udelešbi od tukaj in iz okolice. To je pokazalo, da je bil Silvio jako priljubljen med nami. In ta mladenič starost 22 let je imel trnjevo pot v tvojem kratkem življenju. Leta 1922 mu je umrl oče in zapuatil 7 mladoletnih otrok Leta 1926 mu je umrla mati. Potem ti pa vsak tam lahko pred stavi j a, kako tužno in bridko življenje je Imel sam in vt mlajši brateL hi sestrice, od katerih je ena ttara šele 11 let. zgodnji mladosti te je moral podati na delo V rov, kajti bil je največja opora mlajšim bratom in sestram. Bil Je tajnik pri lokalu 3664 UMW of A. Več let Je dobro vršil to nalogo in te je dobro zavedal današnjega tlabega položaja med rudarji. In če ti je kateri mladenič zaslužil čast |n pohvalo, si je prsv gotovo pokojni Silvio 8margraeal. Njega ni nihče spodbujal k tem ali o-nlm: za vse je moral tam akr-beti. Torej dokončal al trudopolno delo, katero ostane med nami v trajnem spominu. John Homez. Novaka. Posebno zanima-s/e je bilo za izvajanje gl. govornika Lotricha, ki je bil prvikrat med nanji, Ukazal ae je za tovrstnega govornika in je pustil nam zelo dober vtis. Pritoževal se je čez izredno toplo vreme, češ, da se ne počuti dobre, ker je on navajen bolj hladne klime. Donald naj pride k nam na božične počitnice, ko bo Chicagu pod ničlo pri nas pa bo toplometer kazal 50 ali 60 nad ničlo. Sorazgierno s toplo klimo tudi vročekrvni ljudje, kar je dokazal večerni program Bias Novak nam je že znan, ker Je bfl že preje tukaj. Prijetno je nas iznenadH t soprogo, ki sta prišla k nam praznovati prvi maj. Povedal je nam marsikaj zanimivega. On sna posebno dobro analizirati razliko med zavarovalnimi družbami in bratskimi organizacijami, kar je nam prav Qfišlo. Saj se dobe iiUife-povsod, ki povišujejo insurance kompanije nad bratske organikseUe. Namen se razlikuje v tem. Prvih je cilj profit, zadnjih pa bratska pomoč in izobrazba. Drugi dan je društvo "Sun flower" v Arm i imelo izredno sejo v spomin umrlega prsd-sedinka Frank Leksha. Komur še niso blbt znana dela pokojnega, je tukaj dobil vpogled v dno njegovih zatlug. Donald Lo-trich kot mlad energičen govornik je vlival temu članstvu tolažbo in pogum, kar jO naravno, da je dobro vpHvalo v teh težkih* urah. Apeliral je, da na tedaj, ko ni več Franka, vržejo le več energije ta porast društva "Sunflower". John Sular. Trunk Ja Trunk Traualk, Mtcfc.—V HS. It. A. 8. ae Je plaanopoljakl tredar spravll na mojo oeebo, ¿ei, da nekogs zagovarjam in ker aem Trunku dokazal, da laie. Radi tega je sedaj hud. Citatelji aaj pa sodijo, kdo laie, all Jas all on. V "piaanem polju" je atale ¿mar na belem. da Traanik ni Traunlk In da Frank Zagar ni Frank Zager. Rev. Trunku sem v Proaveti povednl. da Je Traunlk v Alger okraj«. Mich., da Je Frank Zagar v Trauniku In da ga Jaz oaebao peanam. Ako ni ta Trunkova trdlisv Ist, potem ne vem ksj je lal - 8 Trunkom argnmentlrati Je dokafovati nekaj biku. Ne do» sesei nileear, ker bik oal vsdno blk. In tako lau Trunk o O praznovanju I. maja Groaa, Kana. —. Beležimo zopet en prvi maj več, ki pa je že utonil v morju preteklosti. Malokdaj je ameriško delavstvo praznovalo prvi maj v tako kritičnih časih kot to leto. Splošna breoposelnoat, katero apremlja-jo še pomanjkanje vsakdanjih potrebščin, bolezni in skrb za bodoče dni. V takih okolščinah je bilo pričakovati, da bo delavstvo solidno manifestiralo za svoje čktvečsnske pravice, za boljšo eksistenco in protestiralo proti krivičnemu aistemu. Pri« naa v Ksnsaau se nam nič boljše ne godi kot drugod, najbrž le slabše, toda proUetirali in manifeetirali v večini niamo: jamrali amo doma, kjer nas nihče ne sliši in ne vidi. Nekdaj je bilo drugače. Raz mere ae spreminjajo in sicer na elabše. Zavednost o pomenu prvega maja menda tudi izgi nja, kar je dokazala tudi letošnja prvomajska alsvnost, katero je priredita Federacija ksn-aašklh društev SNPJ, kot še zadnjih 22 let Vendar uspeh je bil povolen, lahko bi bil boiji. Namreč moralni uspeh, ker federacije Je le od začetka praznovala prvi maj, da ae primerno proslavi praznik dela. Na gmotni uapeh -ee ai gledalo. Kljub Umu Je bil uapeh tudi tukaj. • Govornike amo imeli d<»broj poleg domačih amo Imeli tudi dva gt odbornika BNPj.lt Ctii-caga, Dona ki J. Lotricha ln Mrtvilo v Toledu Toledo, Oblo. — Rad bi napisal nekaj vrstic iz naše toled ske naselbine/v kateri je nas le malo Slovencev. Imamo društvo SNPJ št. 666, za katero pa ne vlada preveč zanimanja, kar je obžalovanja vredno. Društvenih sestankov in bratskih pogovorov ne poznamo, za kar je mogoče delno vzrok v. raznih zaposlenostih, vendar pa ne v glavnem. i Zakaj to tpanje, bratje in sestre? Mar ae naj prištevamo mrtvim, ko v nas še plapola kri? Cas je že, da preneham» z živo-tarenjem ln pričnemo z kakimi družabnimi aktivnostmi. Zsve-datl se moramo, da le tleti ža-nje, kdor seje in obdeluje. Pri nas pa je ravno naobratno, oziroma vlada popolno mrtvilo kot Že omenjeno. Ko opazujem življenje med a-meriškimi Slovenci, dobivam vtit, da menda med nobenim narodom ne vlada toliko nesloge kot ravno med našim. Drug drugemu bi iakopali oči, ako bi mogli, kar je ree žaloatno. Govoriti o naši naselbini moram reči, da to zabave le redka prikaaen med nami. Delno bo menda vzrok ta, ker smo moAki jako razkropljeni pri delu. V zimskem času smo se nekoliko zsbsvsii s slušsnjem slovenskega radioprograma iz Clevelanda, sedaj je ps tudi to odpadlo, kar je velika škoda. Tudi meni je žal, da ne deluje še skozi poletje, akoravno nimam velikq prostega časa. Se vtaj pa ženske skupaj sestane j o ln imajo nekaj venetih ur. Veseli me, ko v klim, da vlada med lenatvom tako lep sporazum. Delavske razmere to še ved no slabe. Kljub temu delamo še vsi Slovenci. Ctaa društva št. 666. Zahvala Mllwaakee, Wla. — Soc. pev. zbor 'Naprej' se iskreno zahvaljuje vsem, ki eo pripomogli na zadnji prireditvi ¿> uspeha Srčna hvala diletantom. nečla norr 'Napreja', delavnim članom, društvom sa udeležitev, žen, pev. zboru "Planiaaka roža" za prijazno aodelovanje, društvu "Naprednoat Slovencev" z W. Allia za darilo v z sku $10, g. J. Lechner za brezplačni prrvoa potrebščin in slov. časopisju žirom Amerike sa blagohotno pomoč. Ae enkrat vsem * kupa j in vsakemu posebej najlepša h vals? "NapreT. Dr. K. Petrič: Obramba in zatiranje nalezljivih bolezni 1| Zaščitne tvari dobi človek v neki meri fc v materinem telesu od matere, vendar te za-ščitne tvari zadostujejo le v prvem letu. Radi tega niso podvrženi otroci do prvega leta n< katerim nalezljivim boleznim. Pri aktivnem zaščitnem cepljenju vbrizgamo cepljencu strupe bacilov, ali pa same bacile, ki so bili te poprej tako oslabljeni, da ne povzročijo v človeškem tele.su nikake škode. Ko vbrizgamo človeku strup ali bacile, preboli Človek dotično bolezen v zelo lahki obliki in začne stvarjati protistrup — zaščitne tvari, ki pri nekaterih boleznih ostanejo stalno v človeku, pri drugih samo za neko dobo. Par tednov po aktivnem zaščitnem cepljenju postane človek zaščiten ali imun proti bolezni, za katero smo ga cepili. Za primer aktivne zaščite navajam cepljenje proti kozam. Aktivno cepimo še proti da-vici, škrlatinki, tifusu in koleri. Pri pasi v-nem zaščitnem cepljenju vbrizgamo človeku že gotove zaščitne tvari. Najprej okužimo z boleznijo, proti kateri hočemo cepiti, žival, ki oboli in stvarja zaščitne tvari. Živali odvzamemo kri, v katere serumu se nahajajo zaščitne tvari in živalski serum vbrizgamo Človeku, ki ga hočemo zaščiti proti neki bolezni. Pasivna zaščita nastopi takoj, traja pa samo par mesecev. Pasivno lahko zaščitimo ljudi proti davici in škrlatinki pa tudi proti ošpicam. Kjer.se pojavi ena od teh bolezni, zaščitimo zdrave a pasivno zaščito, če pa hočemo, da se bolezen v bodoče več ne pojavi, jih cepimo aktivno. Aktivno kakor tudi pasivno zaščitno cepljenje je brez vsake nevarnosti za cepljenca, posledice cepljenja to v primeri z boleznijo samo malenkostne. Proti škrlatinki in difteriji je cepil Higijenski zavod v Ljubljani aktivno že več tispč otrok v zadnjih .letih in niti pri enem cepljenjcu se do sedaj ni pojavila ena od teh bolezni. Tudi proti tifusu smo ob priliki epidemij cepili, ki to po cepljenju skoro ponehale. Pri tifusu drži zaščita le 6 mesecev, zato je potrebno, da to ljudje.ob vsaki epidemiji ponovno cepijo. Širjenje nalezljivih bolezni ni samo velikega pomena v zdravstvenem, ampak tudi v kulturnem ln gospodarskem osiru. V lanskem letu. je bilo v Sloveniji vseh nalezljivih bolezni (brez j etike, spolnih bolezni, malarije in tra-homa) 4480 slučajev, a umrlo jih je, ako vračunamo jetiko, na nalezljivih boleznih 3041 ljudi. če računamo, da je samo od umrlih jetič-nih poboleval vsak samo mesec dni in bil za delo nesposoben, povprečni zaslužek pa na 30 Din, oskrbovalne ttroške dnevno povprečno na 20 Din, btmo, da se je t tem uničil samo v enem letu kapital okoli 10,000,000 Din. Kakšen kapital je pa bil izgubljen na izgubi zasluž ka in oskrbovalnih stroških za obolele na različnih nalezljivih boleznih, če bi ga'izračunaii, bi šel v nadaljnjih 10 milijonov. V kulturnem osiru to napravile nalezljive bolezni v prejšnjih stoletjih velikanske preobrate, v ¿osti slučajih to uničile kulturo in preprečevale nje razvoj za deset — in stoletja. Zatiranje In pobijanje nalezljivih bolezni ni lahko. Popoln uspeh bomo dotegli le takrat, če bo celokupno prebivalstvo s nsmi sodelovalo, v svoje dobro in korist z mnogo volje in ■ požrtvovalnosti. Naše potomstvo nam bo pa hvaležno, kakor smo lahko mi našim prednikom, ki so nas pripeljali na pot spoznavanja nalezljivih bolezni in nam pokazali sredstva, s katerimi jih lahko uspešno zatiramo. (Zdravje.) » (KONEC.) » »qWiH i ii—» DROBTINE O čeenu beremo večkrat, da prepreči arteriosklerozo in prezgodnjo starost. Pa ni tako. Česen spodi črevesne vetrove iz telesa in odstrani na ta način težkoče srca in dihanja pri starih ljudeh, ki so nastale vsled t*ebudnega napihnjenja. Na arteriosklerozo samo pa češenj ne vpliva. , s Išči solnoe po zimi in v poletju; solnce je naš največji zdravstveni prijatelj. • Filozof Schopenhauer (1788—1860): Devet desetin naše sreče temelji na zdravju. • Ce trakulje ne odpravimo, more doseči starost 10 do 12 let Ameriiko življenje 184. . Zenitov po pošti Joaeph Torneth, čigar bivališče Je Ws*-sau, Wis., Je mislil ns ženitev. Star Je bil zadosti — 27 spomladi — In naveličal as Je ssnv tva. Pogledal je v lealtveffl magazln ln napi eal lepo pismo sedemnajstletni lepotici Alvi"< Kaehasrhi Je imela hoalov nekje na fannsb Prtjel Je le lepši odgovor. Njegove "nevest* Je znala lepo pisati in le lepše delati račune Tako eo sa križala pita». Nekaj tednov kasneje Jo prišla Alvlns v Chicago in par dni po tistem Jo bil "šeni> zaprt radi Nadlegovanja mladoletnega deklet» "Tega osla le as poročim T ae je odrezal ' A Ivi na pred sodiščem sa mladino. "Osel Je pravilni naziv teme." Je pejssn I Tornsth. "Poslal In sdajal aem JI okrog dve-Sla dolarjev " Todaj Je akJenii, da Is počaka z ženitvij* PONDEIJBK, 12. MAJA. iz Jugoslavije (Poročevalski biro Proevete v Jugoslaviji.) Pomlad prihaja, s ajo izleti Ljubljana, IT. aprila 1930. Morali bi prav za prav reči, da j« poflilad že tu. A zadnje tri dni je vreme tako slabo, dežuje in hladno je postalo, da si vsi mislimo, da pomladi že ni, da pa prihaja, ker nam tako kaže koledar. Saj bo skoraj že mesee od koledarskega nastopa pomladi in pred 14 dnevi je res bilo videti že povsem pomladno, zrak »e je biil že precej segrel, zelenje je obetalo pogledati iz pop-ja, kl se je napelo, sadno drevje je zacvetelo. Potem pa je prišel dež, z njim hlad in cvetoči grmiči in drevje je videti kaj plaho s svojim cvetenjem. No — pomladi pa ae vendarle ne da utajiti. Pojdi po ulici, pa boš sreča val zjutraj šolarje in dijake, ki se vozijo z vlaki v ljubljanske šole in nosijo s sabo zelenje in cvetje. Pojdi na promenado, pa boš srečeval dekleta v pomladnih, svetlih suknjah. Pojdi malo delj v Tivoli, pa boš videl drevje, kako odganja in kako vrtnarji urejujejo parke za pomladno solnce. In poglej dekleta in fante, kako hodijo z nekakim ognjem v očeh, s pomladjo v sebi — ne, ne, nemogoče je utajiti, da je pomlad že tu, kljub dežju» in hladu. Kar naj se zjasni, v enem dnevu bo zrak topel, drevje bo pognalo, da bodo krošnje na mah polne, na mah bo maj. . g In spet se bo Ljubljana vsako nedeljo izpraznila. Z vlaki in avtobusi in peš bodo odhajali iz Ljubljane vsako soboto in nedeljo zjutraj. Na postajališču avtobusov pred Figovcem ter na Klavnem kolodvoru se bodo gnetli izletniki, kskor jih kolodvor ne vidi vse leto. Samo1 ti izletniki, kakor jih je mnogo, vendar so precej ponižni. Z velikim halojem odhajajo vsako nedeljo, oboroženi so s oe-pini ali pa vsaj z gojzerji (planinski čevlji), na hrbtu imajo cele bisage zaloge jedil, veselo se pozdravljajo ln kričijo med ob tiru vedo ljudje: nedeljski izletniki. Kljub temu pompu so ti izletniki skromni, ne gredo daleč, do prvih planin in tam kvišku na vrh, ali pa gredo samo do Save in skočijo vanjo, v hlad, a- vske hribe — enom: da se v pondeljek topijo svojo slu- lil vsi| zvečer že zjutraj mm So pa drugi ) izletniki, ki jih I-jubljana zadaja leta pogostokrat pozdravlja. To so tujci, ki prihajajo v čim dalje večjem številu v Slovenijo, to so tujci iz i-nozemstva in iz južnih pokrajin naše države. Saj Je pribito, da je Slovenija za Dalmacijo prva pokrajina v državi, ki se lahko postavi z največjim obiskom izletnikov. Tujski promet Je postal za našo pokrajino, a posebej za nekatere naše vasi infv mesta Klavni vir dohodkov. Zadnja leta, zlasti lani, pa je Mla deležna Slovenija številnega obiska umeriških izletnikov, rojakov, ki so iz tujine prišli pogledat domovino. Za letos se obeta «e večji obisk In časopisi bekži-jo jw«ebno izlet, ki ga prireja vaša SNpJ. Sezona ameriških izletnikov «e sicer še ni pričela, vendar je *<' vrč izletnikov iz Amerike prišlo. Oglašajo se v Zadružni ^nki (Miklošičeva cesta 13), kl Ni blizu kolodvora ter gre vsem rojakom zelo na roko s pojasnili in nasveti' ■> . i '^Hfrad hoče biti za vsako silo smerilkl lieograd, 16. aprila 1930. ^'grajski časopisi so pred ^¡gi zabeležili izjavo nekega Prav Uko je dejal ta Američan — je v New Yorku. Poleg •'majhnih" palač na pet nadstropij i-mate nebotičnike z 20, 30 nadstropji. Tako je torej Beograd res nekak New York v miniaturi Toda Beograd hoče postati tu-, di drugače ameriški. In časopisi se uprsv trudijo vsako novico, ki bi bila videti količkaj ameriška, forsirati s čim debelejšimi črkami. N. pr. poročajo zdaj obširno in s slikami o sledečem dogodku: Z univerze v hlev__Neki beograjski študent prava Brani-slav Simeonovič je polotil nedavno zadnje izpite iz prava na univerzi. Absolvent prava je, lahko bi šel v prakso za sodnika ali advokata, ali pa bi položil izpit za doktorat. To ne bi bilo težko, ker fant je bogat in Ima več 100,000 premoženja. A fant jq je ukrenil po ameriško, napravil je senzacijo in svojemu rodnemu mestu Beogradu ter njegovemu časopisju veliko uslugo: za ta denar je šel kupit večje posestvo pri Jajina-ci ter je postal kmet. Vzel je vile in plug v roke. Čudili so se Beograjčani, čudili okoliški kmetje ter prihajali gledat tega gosposkega kmeta, čudaka, ki je is mesta pobegnil v vas, z asfalta med gnoj. Gledali so njegove vzorne hleve, kjer je stala živina v večji snažnosti kot pa stanujejo kmetje v svojih kočah. Ta stvar bi bila dovolj, da bi časopisi pisali o tem ter priob-čali njegovo fotografijo, kako razmetava gnoj, bilo bi dovolj da se dokaže, da je tudi v značaju Srbov oz. specijalno Beograjčanov nekaj ameriških muh, ali kakor bodo rekli, ameriške "psihe". A stvar so še povečali. Namreč: ta pravnik-kmet je dobil iz Beograda dve ponudbi. Ab-solvirani pravnik iz Beograda se je ponudil svojemu kolegu kmetu, naj ga vzame za kravjega in kozjega pastirja. Sel bi rad za hlapca a je prešibak za delo (ln seboj/še z vlaka vpijejo in skoz.-mogoče prelen), pa bi rad bil za _ t_ a t . .. T V., ,_» na «tir in Plutji nfli mil kot ola- pastirja. Plača naj mu kot pla čujejo pač kmetje pastirje. Drugi se je ponudil neki maturant in se ponudil za hlapca, Zdrav da je in močan tudi. Brez službe je in strada, zato naj se ga u-Smili. Mladi gospodar pa Je obe ponudbi odbil, češ da že ima posle. Pa naj še kdo reče, da Balkan ne bo postal sčasoma druga A-merika? Gorje si nam, zasule nas bodo senzacije in muhe čudakov, željnih po taki žurnalističnl sla vi. Dvoje notic, ena vidna, ena akrita LJubljana, 17. aprila mo. V istem čaaopisu ns dveh mestih sta izšli dve notici. Ena je natisnjena na prvi strani z mastnimi črkami, druga v rubriki Gospodarstvo — obe notici zadevata isto stvar in ilustrirata položaj naših lačnih rudarjev. Prva, debelo natlanjena se glasi: "Sporazum med ITD in žel ministrstvom Se nI doaežen. — Proti prvotnemu optimističnemu pričakovanju, da se bodo pogajanja med zastopniki rudarskih podjetnikov in železniškim ministrstvom Že končala, tako da bi mogla biti premogovna kriza v trboveljskih revirjih rešena ln delavstvo zopet pričeti » polni»" delom, so se v teku včersjšnje-ga dne pojavile gotove težkoče, Uko da tudi Še danes ni prišlo do sporazuma." Notica poroča, da se pogsjsnja sicer vršijo, a da ni izgleda, da bi prišlo do sporazuma. To pomeni, da bodo delavci Trbovelj» ske premogokopne družbe Še dalje praznovali z delom Hi še na- P2r* Ä'ÄÄ ***rsd majhen New York — i razkladajo in nakladajo les v vagone osnovali svojo zadrugo, ki Jo bodo vodili delavci sami. Zadruga bo sprejemala naročila za delo. njeni člani pa ho» do delo izvrševali. Tako ne Ik> treba lesnim trgovcem več Iskati delavcev naokrog, marveč se bo-do obrnili na zadrugo In U bo poskrbela, da se delo izvril in kar najbolje plača. S tem bo tudi odpravljen nered v tem poslovanju in bo vse delo šlo bolj u-rejeno In laže od rok. Prav Uko 8 Človeške narave. Ce ae v Kvropi še) v Evropo, kjer bi mogel svoj deti in r „M M mt vidno je natisnjena. j bo v tem organiziranem delu, ke»t ' fcruga notica Je dosti manjša, g. prvdsUvlja zadruga. |aU govori ošUvilkah ter Jena pred-jvidrževstl plač«» nakladalcem ln zidni i strani potisnjena nekam ¡rezkladalcem. * o« "Ti tAko najti jo. Vse- Zadruga torej nastopa lahko Ö®WÄlM U vsak smoter ali ministrstva ali banke, tica ae glasi tako-ie: ^ in povsod uspeva. Znani nemški socialistični Časnikar Arthur Holitacher pripoveduje o avojem oblaku pri Gandhiju na njegovem domu ob Sabarmati: Točno ob štirih Je vstopil Ma-hatma, veder in nag, v preddur-je, iger sva sedela na klopi in čakala nanj s dr. Kavi jem, v tem ko sU dva njegova učenca (njegov Ujnik in pa mlad slikar) čepela po indijskem običaju s prekrižanimi nogami na plavi preprogi, ki je pokrivala s karae-nitimi ploščami tlakovana tla. Majčkena bela blazina je ležala pred nizkim pultom, na katerem so Čakala pisma in brzojsv-ka poleg obrabljene mape, kovl-naate skrinjice ln nekaj knjig. Mahatma je prihajal iz mesta, kamor se je bil pred dobro uro odpeljal s avtomobilom. Gandhi je srednje, šibke rasti s drobno glayo na tenkem vratu. Po pravkar prestanem napornem potovanju po pokrajini Kuč je bilo njegove telo še bolj issu-šeno. Gandhi je nosil kratek o« pasnik is belega platna, drugače je .bil pa popolnoma gol. Polt je temnorujave barve, roke in noge so nekoliko svetlejše. Nos je širok in ploščast, brke kratko prirezane..Bnedfr> je v primeri z zgornjim delom obraza majhna. V spodnji ČeUuati manjkajo srednji zobja. Celo, kakor sploh vsa njegova zpnanjost ne kaže nič oscbnega*tor se ne more reči, da i bil lep,. .Uhlji so strčečl, levi jč preluknjan, ker je Gandhi kot otrok nosil v njem zlat obroček po indijskehfi običaju. I^asje so gladko obriti, le na zatilniku je dolg kodrd, kskor je to običaj pri vseh pobožnih Indih. Oči so mile, črne 1n se svetijo v mladostnem ognju. TO je ravno, kar označuje inače Uko vsakdanjo Gandhijevo zunanjost: mladostna svežost, daai je štel Uda j, ko sem ga jal videl, |e 56 let. Njegov glas je prijeten, a ne globok. Govori v izbrani angleščini. O-braz mu često preleta blag, da ce |o otroški smehljaji pri čemer je videti vrzel v zobeh. Ce nanese pogovor na vesele stvari, potem se smeje Gandhi Iz celega f** Med pogovorom od časa do časa zgane nekoliko z rokami, kakor bi hotel kaj oblikovsti. Ce sem govoril jas, Je bil njegov pogled prijateljsko pozoftn tsr je glavo sklonil naprej. . Najin pogovor je trajal nad e no uro. Moj spremljevalec in pa oba Mahatbiova učenca se ves ta čas niso ganili niti spregovo rili kako besedo. Listi in brzojsvke so ležale neodprU. Pri čiUnju se poslužuje Gandhi očal v želvovinl, piše pa z levo ln desno roko. Ves čas Je sedel prskrižanlh nog prod svojim nizkim putom. Njegova učenca sU bila v Ml obleki s belo čepico na glavi. Ta bela čepi ca je sploh znak Gandhijevih pristašev: Uko kepico je nosil ns mreČ Gandhi v Joči. Kakor hitro Je bil Gandhi vstopil ln eva al podala roke, je nasUl med nama notranji stik. dasi par trenutkov nisem bil sposoben izpregovoritl. Potem sen) mu rekel približno tole: Evropski naredi se iz vojne niso ničesar naučili. Evropski narodi so izgubili vero In no verujejo ničesar več. Bog Jih Je aiptjstil. Vzhodne narode, kate- h življenje določuje vera, Je vojna prebudila-- Mahatma me je poslušsl In dejal: 3'V Kvropi čaka vsak, predno se sam obnovi na to, da se prej spreobrnejo vsi drugI. Vsak Je sa razorožitev, toda zahteva, da se prej vsi drugi razoroše. Nihče noče prvi prijeti za zvonec. Kar ee tiče mene. m talim, dS se moram zadeti najprej aam razo-roževati, prodno zahtevam to od drutfth. Te dni mi je pieaJ neki profesor Iz Poljske, da ae more neuk, kl ga lzpov«du|em Jas, u-porabiti pač v Indfll, ne pa v Evropi, kjer Je vsek sprt s svojim sosedom. Kljub temu Je'pa po mojem mnenju moj nauk u-porabtjlv tudi v Evropi In po celem svetu.** "Val nauk*', sem pripomnil. "predposUvljs kakor prvo krščanstvo ugodno plemenske Hi podnebne pdgoje in «kremne po-trebe, kar vse Je dsno pri vas v Indiji. Nasprotno pS sahUvs naš j sever toplo.obleko, mastno hrano (meso!) Is streho nad seboj; potrebe eo raaaovrsiaefš* In boj za «vljenje je oetrej* ..." i "Jaz veruj*» v Istovetnost dvigajo ovire proti uporabi načela o odpovedi vsaki nasilnosti, potem U ovire ne isvirajo is podnebja: Indijcu manjka zaupanja vase; odtod njegova globoka zvestoba in vdanost veri; Evropejec pa saupa sam vase in ae zato vdaja nauku nasilnosti. Cesar manjka v Evropi, jo vte-lešenje nauka, — manjka ljudi, ki bi tudi v najmanjših stvareh živeli po nauku. Po par sUvkih o Ljeninu ln boljševizmu ju dejal Mahatma tele besede: "Kar je nujno potrebno, je revolucionaren evolución isem. — Boljše viški nauk pa temelji na absolutizmu. Toda absolutizem ne dovaja do nikakega cilja. E-dina ovira proti uresničenju mojega namena je v meni samem, če bi se mi posrečilo doseči to, kar zahtevam, v polni meri, bi seveda uspel. A uspel bom tudi oda j. Če vseh svojih zahtev nt) bom dosegel v polni meri," r "Kako pa meniU zatretl kapitalizem, vzrok zla, Če ga ne boste s silo zatrli? Zaradi njega svet propada. Ne vidim nikakega možnega načina." "Moja vera mi prepoveduje u-tdti kačo. Toda to ne znači, da se je ne bi bal. Ne bom se z njo 1-gral, ne boni je ljubkoval, toda vzbudi) bom v njej zaujmnje, ko ji bom dal razumeti, da Ji no želim storiti hudega, ln ona mi bo prizanesla. Ce strem kaplUli« zem, ne dosežem drugega, nego da izpremenim njegovo začasno obliko; pač pa morem uničiti njegovo bistvo na ta način, ds se mu ne upiram." In po daljšem premisleku: "Zlo se hrani od dobrega. St\-mo po sebi ne bi moglo obstati. (To se pravi dobeaedno: Treba je to, kar je dobro, potvoritl •— kakor ss n. pr. potvori ksko ftl-vilo da dobi slo svojo hranil« no vrednost.) Omenil sem rdečo armado, o kateri pravijo boljševiki, da je o-rožje proti militarizmu, proti imperijalizmu, hlepečemu po o-svajanju. Mahatma Je odgovorili mojem mnenju temu nI tako. Topovi ne delajo drugega, kakor ds pomnožujsjo število to- Ev. To je gotovo« ds so človeft-slle, kl teže ss unióevaojom, danes močnejše, nego so bilo kdajkoli, toda če se človek Umu upre s vso svojo dušo, potem bu to dobo ukrotil. Potem Je rekel Gandhi: 'Telesna smrt ni niksk argument. 2ivo verujem v končno r.mago nesodelovanja (non coo-peration), čeprav je toliko nje-nlh pristašev poaUlo danea "so-delujpčlh", bodisi ls Uga ali iz drugega razloga. Ko sem prišel is ječe, sem opazil, ds neki deli dežele Še niso sroll za akcijo nesodelovanja; treba je ljudi naravno pripraviti zanjo,, in potem bo U misel nekega dne med narodom znova oživela, o tem sem prepričan. —* In videli boste, da pride nekoč dan, pa naj sg zdi dsnes bodočnost še Uko Umns, ko bo tudi Evropa sprejela "s-himzo" (odpoved nasilju). 2(v-ijenjo samo Jo bo dovedlo do tega kakor tudi do "satjagrahe", to je do fzključenja zla v Javnem življenju neredov, Narodi morsjo priti do tega, sil ps bodo propadli:" Ns mojo opazko, ds naj bi pri nauk Širiti med najboljžimi du hovi, je Mahatnu« odgovoril: r"VEvh)po ne morem priti, rasen tedfcj, ko bo Indija sprejela moj nauk kot temelj svoje narodne pdlltike. Dokler se to n* zgodi, bi bilo moje potovanje v Evropo samo laskanje moji niče-murnostl. Vrhu tega bi moja navzočnost V Evropi nič ne koristila. Edino potrebna stvar Je, ds najumnojšl ljudje v Evropi zmx-no živeti v najgloblji ponižnosti, da tisti, ki razpolagajo s najboljšimi morllnimi sredstvi, začno proglašat'in zvajati nauk krot-kostl." [, . Pripomnil aem, da bi ae to tudi utegnilo zgoditi, toda da bi bila škoda le Še večja: imeli bi četo pomehkuženih gizdalinov brez vsake energije, kl bi se kitill s sijem svojega nauka, kakor so to storili s naukom Buddhe, s katerim so vtemeljevall pasivnost v socialnem boju. — Tu se je Mahatma prvič široko zasmejal« Smejal se je dolgo ln od srca kakor otrok, potem pa je resnobno rekel: "Ahlmzn brez nevarnosti, kot strahopetnost, ne to nI smisel; žrtev, to je njen smisel." , Nato se je Mahatma ozrl po svoji pošti. Proail sem ga, če smem še trenuUk ostati na svojem mestu, čemur js i prijateljskim smehljajem pritrdil. Njegov tajnik je vsUl ln mu prinesel papirja. Mahatma je nataknil očala, poloAil mapo na kolena ln začel s elegantnimi potezami pisati pismo» držeč peresnik v levi roki. Vsul sem is listnice rasglotfnU ce z Gandhijevo "Uko in zsše|>o-tal dr. Kavi-Ju prošnjo, da bi Gandhi dvo Izmed njih podpisal! eno za mojo knjigo, drugo za Ligo č)oveških pravic v Berlinu. Dr. Kavi Je mojo prošnjo povedal Mahatmi in mu podal slike. Mahatma je vzkliknil: "Kaj paje to! To so karikature I" Nato je vzel Gsndhi iz mape dve svoji *Uk| In sa podpisal: Mohendas Ghsndhl ter dodsl datum. PoUm sani ie poslovil: stisnila sva si roke ln si pogledsls v oči, nskar sem odšel. Blizu sprejemne dvorsno je kuhinja. Mahstmova žene, kl je stsls pri ognjišču, kjer Je kuhala, nema je prišla nasproti In si obrisala roke. Pri ognjišču Js sUb deU In nsju motrilo. Mahstmova žena, Kaaturibai, Je majhne rasti in Uko nežnit kakor majhna deklica, kakor o-trok. Poročili ao Ju kot otrok* Človek bi rekel, ds ss je njena rast usUvila. Oblečena Je bils v rdečo "šari", ki Je Imela ovito okolu svojega nežnega telesa. V is>zdrav Ja sklenila reke pred svojimi smehljajočimi ss usti; to je neskončno geniji v način, s katerim se pozdravljajo Indijci. V njenih očeh Je taisti mlado, stni lesk plamenočo duše kakor v Gandhijevih očeh. Ista neizrekljiva kretkost diha iz Uga starega otroka. Spregovorila sva par besed. Ob posdravu r slovo je za njenimi otroškimi rokami sklenjenimi pred ustmi, zopet zatrepetal smehljaj In v rujsvih o« čeh se Je lesketsla dobroU in ljubezen. Potem sem odšel s tega svstS-gs kraja ItAZlIft VESTI Radikale! zaprti v smrdljivih ječah New York. — Državno vrhovno sodišče je odklonilo apel v sadevl obsodbe Wm. Z. Posterja, Robert Minorja, Israel Am-Wrja in Harry Rsymonda, kl ao bili obsojeni na tri leU zapora vsak na obtožbo, da so hujskali k nemirom in izgredom ob priliki demonatracij brezposelnih delavcev 0. marca. Omenjeni so bili prignani v zapore ns Wolfare Islandu. Celice v Uj jetnlšnlci so osem čevljev dolge, aedem visoke in Štiri široke. -O kaki ventilaciji ali drugih saniUnnih napravah nI govort« Osebe, kl so obiskalo U jetnike, pravijo, da vlada v teh celicah Uk smrad, da ga je nemogoče prenašati. Tekstilna družbiT odslovlja de-lavce Danville, Va. — Dan River Textile Go. še vedno odpulča do* lavce, kl so aktivni unijskl agitatorji, ln vse kaže, da se je dru« žba zarotila, da prepreči unljoni-si ran je tekstilnih delavcev. Kljub temu Matilda Lindsay oddenskn strokovne Ugu poroča o zanimanju delavcev za unijo, v katero vytppajo, Čeprav so izpostavljeni nevarnosti, da bodo odpuščeni is tovarne. _ Tragedija v delavski družini New York. — Tony Ssnto-Bostös« brezposelni delsvec, Je našel, ko so je nekega večera zopet vrnil ns svoje sUnovanJe, svojo ženo ln tri otroke mrtve. Zadušili so so s plinom, kl ga je odprla njegova Žena, ker se je bila že naveličala revščine in trpljenja, kl je prišlo v njeno hišo, ko je mož izgubil delo in ni mogol najti drugega. Svoboda govora v Detroltu Detroit, Mich. — Detroit**!-cerkveni svet Je poslal peticijo mestni ppravi, v kateri Je bila izražena želja, naj župan dovoli zborovanja rasnim organizacijam, na kaUrih bi se lahko raz-prsvljs o vseh mogočih problemih in nsj v to svrho nudi policijsko protokcijo. Peticija Je bila odklonjena,_ Napredek unije poAtnih ualuš- Chicago. — Na predli soji krajevne ulje št; 1, ki spada k Narodni federaciji poštnih kler-kov, je bilo sprejetih 72 novih Alanov. Poštni klerkl v Chica-gu/so 95% organizirani ln nji-brfvs unija Js pionir v federa-Siji. N | * j' • • Ustanovijo ssdrugo Chicago. — Zastopniki Unije farmarjev in Amalgamated Uo-thing Workers unije ss pred par dnevi na konferenci razpravljali o ustanovitvi zadrušne trgovino ns debelo. Zastdpnlki so Izvolili poseben odbor, &i ima nalogo predložiti nsčrte na prihodnjem zborovanju, ' • Telegrafisti IsvoljevaH višjo ^ISPMIBgE St. I,ouis, Mo, — Orgsnizirani železniški telegrafisti, upo-sloni na llouston llelt A Terminal železnici so U dni dobili po-višek mezde zs tri «ente na uro, kmtli-i« Is «rie* ef. IMŠtikM t Karthsgs ifmwtmí. fc)#r se as *»aM » kUfBfU Is «mpmM mmgmimé H>m*«l«ílé*e' as Sar*l/a«« Unr«*s. P«f*š «Mrla.a le kmmMtf~ « 4#IMk *t«U * »f—errS*, Sa «trti ate|e s»4 ae U» avels. kl Je ledi m ejese Is c«rk»* "T"' ' »- ' +M1 Povesi o dveh flpieel Angelo f Bom je dolge dneve In noči prebila ob njegovem zglavju ter ga negovala, kakor da ji je bil brat aH oče. Več nego meeec dni ae je boril a smrtjo, dokler nI naposled Rosa s svojo voljo in neupogljiv« vztrajnostjo — nekaj tudi njegova močna narava — zmagala. — Zdravnik je rekel, da sta rešeni! v — Za rsbljs, sestrs Rosa (. . Nasmehnil se je. — Ah, neumnost, goepod poročnik! — Neumnost? Ali niste čitsli? 2msk Ivo I Novak Milani Mirkovič Mirko in doiga, dolga vrsta imen ... KabelJ je imel mnogo posla ... • t — Vse vem! A bili so si sami krivi, ker so svojim šeljam popustili uzde, ker so svojemu hrepenenju po znancih, startih, prijateljih odprli na ilroko vrata, nekateri pa zato, ker niso mogli brzdati svojega sovrsštvs . . . — Deloma so bili sami krivi? In Jaz? Tudi jss bom sam kriv. Kriv je vedno tisti, ki ni močan. — Neumnost, neumnost, pravimi Tukaj boste ostsll I Bomo te kako uredih, da odnesete zdravo kolo! Saj, ssjl Kota bi ostala sdrsvs, is ko-nopse se ji bo malo poznal, a čas, dsi in črvi bodo tudi to sled odstraniti * •, # Nasmejal ee Je In Rosa ni mogla ne sme-Jsti se. Tako Je Ael čas svojo pot, dan za dnevom, noč za nočjo in Boaa Je a trepetajočim srcem bdela nad njegovo usodo. V drtlgi polovici avguste se je Bojo fle dvignil ter sprshsjs! po parku, opirajoč se na RosIm roko. IL. Prve dneve septembra sta se Rosa in Bojo sprehajala ob Visli. Bojo Je bil le zelo slab. Sedla sta i*» deblo stare vrbe In oba molčeč zrla v daljave. * Nekoliko nlfte so ae kopale mlade deklice, vee bele •. . Dolgi, rasplstsnl, mokri lasje so ss rdeče lesketali v večerni rdečini tonečegs — Poglejte, kako so lepe! — Upe, je rekla Roaa. — In nič ee ne sramujejo! Pred dobrim letom eem tako sedel ob potoku Koldičevo sem, prav sam. Tedaj sem ¿poznal Tanjo, vso drobno, otroško deklico. Rosa je občutila, ko ja poročnik Bojo ls-govoril ime Tanja, nekaj boleetnega. Vedela Je, kako se začenjajo vse takšne povesti, vedela, kakšno šivljenje je sojeno vsem tem starim In vsndsr vodno snovs novim povestim in bilo Ji je neizrekljivo laloetno ob tej zavesti. Pripovedoval jI je navadno, vsakdanjo povest o mlsdl gimnazijki, ki mu Js bils polog domovino in naroda početek, konec, zmisel vsega kar Je, edina vrednota .. • Rosa Je mirno poalušala. Bilo jI je, kakor da čita sentimentalno povest. Kmalu je premagala v sebi sebično misel In hrepenenje, nagon krvi. fio vaš: Jela Je uftlvati š nJim vred ob čistih, nepopačenlh spominih, zazdelo se ji je v nekaterih trenutkih, da Je ona ssma tista drobna, otroška Tanja, Id se je, kakor ta dekleta tukaj niša, kopala v selen! vodi in v rdečih ftarkih potapljajočega se solnca, v zavetju ztoletnlh vrb lalujk. Dan p dnevom ata hodila k tisti vrbi, dan za dnevom je povest o drobni, beli Tsnjl bila sladksJŠs in opojnajša ... — Da, ljuba Rosa, Tanja Js tsko lepa In tako dobra, kakor ste lopi In dobri vi... — Jas lepa In dobra .,. Bog ve! Jas ne verujem v to! — O, da nimam Tanje, bi moral Imeti Roaot Ce bi mogel ki amel, bi Imel Tanjo In Roeo hkratu! Oba bi se morali kopati tu spodi j, obe bi gledsl, gledal, asmo gledal . . . 7T Rom se Je zaemsjala, tiho, tiho ae Je za-emejala, da ne bi prebudila hrepenenja svoje krvi, spsvsjoče ielje svoje ženskosti, večne ljubezni teneke do otrok. *T ' Tiho, tiho se js zasmejsla ob pomieli, da JS čudovita čebehca obetrmela, ko je uzrla njeno lepoto in dobroto, čebelica, ki je zamaknjena obetala ob rumenem prašniku ljubezni, umirajoč poleg bogatega polja medu .*. . umirajoč, ker Ji Je bilo ial dotikati se tako lepe in čtldovite sladkosti. Vedela Je, da je to le Jesenski sen ob po-tapljajočem se aotnčnem škriatu, da je to le sen ob materinsko nežno pošumevajočl reki, ob lahko idestajočsm vrbovju brez in deviško eiokih topol . . . . , In een je bil lepši od življenje. n — Bojo, Bojo, vi niti alutiti ne morete, kolikšno srečo h te mi naklonili s temi otroško-neumnimi besedami! Le težko bi mogli doumeti, kolikšna želja po večni mladosti, po božanski vsebini človeškega življenja Je v tej. vaši želji. — Rosa, ljuba sestra Ross, povejte mi, kako ste zsšli semkaj? — Vojna, Bojo ... — Ali je to vas, kar mi morete povedati? Rosa'je dolgo molčala, potem pa je razgrnila zavese , •« Njen oče je zavrgel veliko posestvo, velike vsote denarja. Vse je razdal. Lastnina mu je bHe nepotrebo breme, ki je človeka za-eužnjevalo, celo telo mu je bilo balast! Hotel ja biti povsod, ljubil je ves široki svet z enako malo strastno, deviško vnemo. V tisti dobi, ko eo jeli rsaiskovalci arkatičnih pokrajin posebno strsstno grebsti v ledene gore, je tudi njenegs očeta zsneslo tjs gori, daleč na sever. Kakor sto In sto drugim, se je tudi njemu pripetilo, kar Je tam zgoraj po večno belih planjavah tako vsakdanje, tako samo ob sebi UtMJiVO. ■tt Teško je obolsl, boriti ss je morsl c obupom in mslodošnostjo — In Je zmagal, - Ležati je moral dsleč na severu Švedske v bolnišnici, kjer ja spoznal njeno mater, svojo posnejšo leno. Dolgo dobo je preživel na Švedskem, dokler ga nI hrepenenje vračanja pognalo nazaj, hrepenenje vrtenja, ki je v krvi zlehernemu živemu bitju v vsemirju. Vse jo Is*večno vrtenje, domotožje tudi! Domotošje Je tieočerno, domotožje po domu od danes, po domu od včeraj, po domu Is komsj slutene pre- < tskloeti... Vrtanje zemlje je omotošje po 865 točkah v vsemirju . . . Elementarni, zdravi in nOokuženl ljudje pa so kakor mati jim zemlja, kakor oče jim eolnee, kakor prsoče jim vaemir. Prišla sta s materjo na Jug. Ross Js hodils v šolo in Je postala učiteljica. Oče jI j#" kmalu umri. O, umrl ja tsko lahko, smehljal ss Js. Mama je šla ž njo v hribe. Umrla je tik pred vojno. Srečni sta bili v hribih. Dolgega čaea nista pognali . . . Dan jima je bil vedno prekratek. Rosa ae je vedno čudila Svojim znankam in prijateljicam, ki eo govorile o hribih, kakor da ao Um ljudošrci ... V hribih eo prav takšni ljudje, kakor povsod drugod, le" da je njihovo bistvo bolj silovito elementarno, bolj bošansko preprosto, bolj nepopačeno In prenaravno. Njej, ki je bila hčerka najmanj popačene narava, najmanj parfumlrane pokrajine, je bila občevanje s elementa rim Človekom ljubše od občevanja s dekadentnlm mestnim človskom, ki skuša crfo nsjallnejši element: morja In gore parfumirati. L H. tnum hkozakonom Jacquee Vamoua je srsčal tisto drašestno in vitko oaebieo v neki družini, ki jo je poaečal žele malo čaea. Imela je na ae-bl nekaj neizrekljivo nedolžno-ga. plava laae, velike oči In majhna. močno rdeča uata: usta kakor otrok. Bila Je ekratka nad vae zapeljiva ienska, kateri pa Je bilo na videz nem^očo dvoriti. "Bila je malo da ne ona, ki Je dvorila meni," Je pripovedoval Jaquee Vernouz. Mle prvi daa je kazala skoraj neupravičeno zanimanje In nagnjenje do mene, kajti govorila sva be-•sde brez odkusa In aroma. Vprašala pa me Je z mnogo takta In diskretnosti a mojih znanjih In končno mi Je povedala dan, ko bi jo lahko poaetil. Ker nisem Imel nolx»tiega razloga, da bi ee ne.odgval njenemu povabila, asm atopil naslednji petek k njaj In asm jo našel v družbi šMvMaeetletnih. petdeestletnih In šssšdeaetlstaih gospa. PrseeJ poano ae je pojavil Uidl etar gospod s «Mrmi namazanimi brld po Bnodl iz doba dragega cesarja In vet mladih gospa s ob rasi ta vedenjem Vljudnost Js zahtevala, da s* nisem ustavil predolgo. Odhod stare gospe, ki jo je hišna gospodinj k spremila do vrat, ml Je omogočil, da eem se znsšsl ssm s svojo gostitelj leo, kskšne tri metre od nsjbližje skupine. Dejala ml je skoraj v istem dihu: "Strašno ste se dolgočasili .. . Poeetite me jutri ob treh.** "To je Jasno govorjenje," eem si mislil in majhen vrtinec upanja ml je sevsel dušo. ------------# ■ e dne sslo točen. Mičns stvar me je aprejsla zelo veselo, a zdsto ee Je, da Je ta aaetanek njeno nedolžnost tako opaftl, da ml je bilo nemogoče sašepetati JI kakršnokoli beaedo, ki bi spominjala, pa čeprav od daleč, na IJubesen. Bil aem raaotarefl nad vaeml raaočaraajl, ko aem aaallšal, da Je bila ona prva, ki je pričela govoriti o ljubesni. O. popolnoma nedolžno, če hočem bKJ pravičen, toda govorila je na tisti nevarni način, ki veda romantične šsnsks i kljačka. do kstsru» prihajajo lanske bret vsskržnlh talisttčnih lastnosti. ^ MoJa ljubka goatlteljlca je govorila o ljubeč«t z najboli nedolžnim glasom, s angelealml rntim«*n- pasmehljajl In proeečlml očmi. Odgovarjal sem, kakor sem najbolje vedel, gradil aem brez končne zUvke o dušah, ki jih niso rssumeli, in o tistih, ki se Iščejo, o ubogih ženskah in srsčnih mošeh, ki pričakujejo Usodno uro. Mislil sem na neumni obraz, ki aem ga moral kazati In od Časa do čaaa aem ae prekinil Strahu, da bom videl evojo drašestno sobseednlco bušniti glasen a meh. Toda nič takšnega ae nI ago-dilo: poslušala ms js s najbolj dtviikim obrazom in Js odgovarjala resnobno s istim glasom. "Kako strašna majhna gos T ssm govoril sam pri sebi. In v Istem čaea ee ml je zs-«devsls še bolj zapeljiva. In temino, vedela Ja dobro, kam jo vodijo vse U besede, kaj« je tsrasila tel J o. da M videla kraj, kjer sem sanjaril svoje sanje. a "a s Prišla je nekega torka v me-sscu marcu, na daa. Id je bil poln vetra, dešja, solnca. obla kov m vonjav Is gosdov la >1 j nlh travnikov. Jo jo bil dan, ki ga as h/m več ... BI! sem takrat dovolj Moje pustolovščine eo ee bile ggOB.v.ET« PONDELJEK, 12. MAJA. v ji le do tedaj na brezpomembna ljubimkanja. Drašestna stvar pa mi je obetala žarečo, svežo ljubesen, polno gradjs, ljubezen, ki mi jo je pošiljalo ndbo... BH aem iskreno ganjen In pripravljen, da se dam s dušo in tdSsom. V prvih hipih me je objela čudna poafbljivoet: nisem mogel najti niti ene primerne be- >; ona pa je vodila nasprotno riuígovor s občudovanja vredno hladnokrvnostjo, tako da sem ee kontno še sam zbral. Bila js neka vrsta medsebojne izpovedi ... Potem (o Venere, še sedaj izgubljam pokoj, če pomislim na to!) ... je prišel prvi poljub, drugi, deseti in ona mi jih je strastno vračala. In bila sva si blizu in vedno bližja na tistem kosu hišne oprave, ki se ga današnji dramski svtorji ne pomišljajo več postavi j sti na oder pred blagohotno občinstvo. A potem nič dalje! Nič dalje! Popolna, čudna sramežljivost js spreminjala mlado ženeko v led, eramašljivost, ki si jo uganil v velikih očeh in malih u-stih . .. Niti poljuba več na 11-. Poraz brest upanja, tako popoln poraz, da se nisem drsna niti pritoževati ee. V tem trenutku so potrkali na vrata. • e e e Kako ravnajo dandanes y sličnih slučajih? , Pravijo, da se policijski komisarji ne vmešavajo več ali vsaj, da se je pršj treba pod vreči breaupnim formalnostim. Tiste čsse pa éo se vmešavali in ao prihajali s možem in mizarjem. .y' . "V imenu zakona!.. "Bolje, da odprete!" Je la mlada šenaka. Zdelo se mi je, da ee je na« smehljala. Ker ae mi je zdelo nepotrebno, da bi mizar preizkusil svojo sposobnost, sem vrsta odpri. Togoten štlrideeetlenik je rfsnil v sobo, rjoveč, preklinjajoč in preteč. "Ne uganjajmo škandalov," je dejal komiaar vljudno in pokojno. Mož jo pranehal rjoveti, komtSSf je vljudno opravil svoje formalnosti in končno sem ostal z feeneko sam. . Hipoma Je vstala, oblekla se je z naglico in mi je zašepetala z neskončno sladkim glasom "Ne srdite s* name." "Ne," aeM odvrnil, "toda pod pogojem, dá ae še vrnete eem "Ahne, ftitoll! Nasprotno Sklonila je glavo In dodala vaa zardela: "Nasprotno, še videti ze ne bova mogla, dokler ne preide mnogo časa . . ." "Ste divja kakor panterka. Nasmehnila se je s melanholičnim nasmehom in izginila.1 e e e Nisem je več videl, s leto pozneje eem zvedel, da se je poro-čila vnovič. "Poslužila se je mene, da ae je poročila s onim!" sem si mil •lil s grenkim gnevom. In čss js "prešel. Končno, neko jutro sem jo srsčsl v bliiln Cannesa: bila je v druŽM starega, Isžfvelegn gospoda, slabotnega In po vMesu otročjega. Ločila se je od njega, mi prišla naproti In etognila roko: . "Ali ste mi odpustili T je zacepetala. "Moj Bog, zakaj ns? Tods. čemu ste ravnali tako?" "Is strahu pred zakonom." "In vendar zte ae poročil vnovič." "2 njimi" Je odgovorila in obrnila glavo za sposnanje proti staremu gospodu, ki js pokorno čakal nekoliko oddaljen. Nedoločen nasmeh je bil njenem deviškem pogledu: "2 njim ni možnosti za ta strah!" NAZNANILA Mas Eck-Troll' ^^ fi ■ ■■■ — ' ammmmmrn'' S ceste slišim v svojo sobo bobnenje. Mladi fantje v vojaškosi-vih uniformah korakajo mimo. Pred majhno četo plapola zastava z velikim črnim križem na be-em polju. (Zastava Hakenkreu-zlerjev, nemških fašiatov. Op. pr.) Odprem okno avoje delovne sobe. Tedaj so začeli mladi fašisti peti: "Siegreich woll'n wir Frankreich schlagen, sterben als deutscher Held". (Zmagovito bomo pobili Francijo, umrli kot nemški junaki.) Tleti hip sem zagledal pred evojimi očmi zliko, ki se je domislim vedno, kadar se spomnim na posledice vojne.... e-. Bilo je pomladi 1017. V poljskem lazaretu 18. armade v Flandriji. V Meninu. Ta poljeki lazaret je bil nameščen v bivši jezuitski šoli, ki Je ležala ns stranskem fronta veli koga trga. Težko vnetje ledvic me je pripeljalo v lazaret. Ko aem nekega dne lahko zapustil posteljo, sem šel po dolgem hodniku, da b( si ogkdal lazaret. Neka vrata so bila. odprta. Zgrozil sem se, držal roko pred oči. V sobi so stale kopalne kadi. Bile so polne vode, do vrha. Vo* da pa je bila rdeča od krvi. Golo moško telo je ležalo v vodi! Oči moža so bile zaprte. Ce bi voda v banji ne bila rdeča od sveže krvi, bi ga imel za mrtvega. Tik robu kadi so bili prepeti platneni trakovi. Na njih je ležala giava, telo in noge nesrečneža. Platneril trakovi so bili baš toliko v vodi, da je bilo telo vedno v vodi, da pa je glava ostala nad vodo. Da je lahko djhal. Višji štabni zdravnik lazareta je prišel po hodniku. Priatopil aem k njemu in ga vprašal, kakšne rane in poškodbe je dobil ta mož v krvavi kadi. Bil je težek primer. "Zgodilo se je v strelskih jarkih pri Kemmel-planinl. Granata mu je odtrgala vso zadnjico, spolovila, cele mišice iz hrbta in stegen. V posteljo ga ne moremo položiti, ker bi ga preveč bolele rane radi teše teleaa, kolikor ga je oatalo. Voda pa nosi. Revež vsaj ne občuti tolikih bolečin." "Koliko časa že leži v kadi?" 'Tri tedne nekako." Mraz me je spreletal po vsem telesa. Vztrepetal sem. "Vodo držimo vedno v višini telesne toplote. Ni to edini primer te vrste. Take poškodbe vendar niso zmožne transports. Pogosto ležijo tski ranjenci več meaecev v vodni kopeli!" "Da, in četvero nedolžnih o- trok bržkone ne bo videlo več avojega očeta. Trudim ae kolikor morem z njim, z mano asistenti-nje. Bojim pa se, da bo vse za- Gospod štabni zdravnik je šel dalje. Pogledal sem skosi odprtino pohabljenca v kopeli. Revež je nekoliko okrenil svojo glavo, za nekaj centimetrov. Oči pa so ostale tesno zaprte. Ustne so se pregibale kakor v molitvi. Ali pa ae je morda v vročici pogovarjal s svojo ženo? S svojimi štirimi otroci. 6e je poslavljal od njih. Iz njegovih od bolečine in žalosti razbrazdanih potez nisem mogel razbrati ničesar. Ostale sortneizpremenjene. Nespremenljivo enake. Njegov obraz je bil obdan zvetlo-plavovlaso brado. Nehote sem pomislil: Kristus na križu! Jezus Kristus ni mogel pretrpeti večjih muk kot ta žrtev pre-^nič omenil." Idete vojne. Kronanje s trnjem! Bičanje? Pot preko Golgote? Križanje? AH ni pretrpel večjih bolečin ta večno krvaveči vojak? In še jih trpi. e - Gospod GroŠičar, ki ni tako d«. umen, kakor je videti, korak* mimo ilirskega spomenika proti Zvezi. Nasproti mu prihaja pri jatelj Vrtačnik. "Ti šment tir reče sam pri sebi. "Vrtačnik ae nekam čemerno drži; i bežimo, morda me miali na vrtat i za kak. šno uslugo". Debeli Grošičar i-ma že take navade, da avoje pri. jatelje ceni aamo tedaj, kadar jih noben čevelj ne žuli. Urno zavi. je proti Goapodski ulici, pa w man: Vrtačnik mu je koj za pf. tami. "Slišiš, Grošičar, ali znaš mol. čati?" ' "Kakor riba v vodi!" "Dobro, stvar je ta: v tem trenutku sem malcc v zadregi". "Beži no, kaj ne poveš!" 'Tisoč dinarjev moram ni vsak način dobiti do jutri. Samo tebi to zaupam/' "Bodi brez skrbi, mili moj", odvrne Grošičar prisrčno in mu pomoli roko, "kakor da mi nisi pet Ostal sem tri tedne v poljskem jpornih organizacij. Vsaka er lazaretu v Meninu v Flandriji. Tri tedne še vedno ista slika: plavolasa glava, krvava kopel, krvava od večnega krvavenja. Pogosto sem jokal, ko sem videl to sliko človeške bede. 'te strašne slike človeškega zločina z vojno ne bom mogel nikoli SLOVBN8KA NARODNA PODPORNA JEDNOTA izdaja avoje publikacije la U poeebno list Presveta ss koripti, ter potrebno agitacije svojik društev In člsnstva in ss propagando svojih idej. Nikakor pi ne na propagando drugih ganisacija ima običajno svoj« glasilo. Torej agttatoričnl depid In mfliffH^ftn drugih podpornih organizacij In njih društev u) ss ns pošiljajo Ustu Preeveta. pozabiti!' Ne vem, kaj je bilo s tovarišem, ki je bil s trnjem kronan in križan vsako uro, vsak dan, vsak hip. Poprej sem odšel iz lazareta. Gospod štabni zdravnik je i- mel bržkone prav. e Pravkar so šli pojoči fantje mimo: "Zmagovito bomo pobili Francijo...." Nikdar niso pogledali skozi vrata poljskega lazareta. BiH ao pač še v šoli ali pa še sploh niso^hodlli v Šolo, ko se je vršila velika morija! Odpuščam jim. In preklinjam one, ki so jim to pesem mržnje vcepili v srca! (O Veliki noči prevedel za Proeveto M. K.) Naročata za liti Prostata Za Združ. države ln Kanado $6.00 1 tednik In........................ 4.80 2 tednika in 3.60 3 tedniki In ...... M.............. 2.40 utrIujeni? Eaorks prlnsše novo moli UM» biti «Mrtl«nl, polni «Iv 1J«»Jat T«d»J ».m pomita Cm k Umu. Baorka hitro pripravi ral Um ▼ prurt normalnost ■ pravo Ulo^nlti boMIn, «aprtnlc, ■cul» apanea In Mmlraortl ilw. Vam pri mm M«rij«MMt *«» Uvljanja. Upraftajto lokaraarja- Severas cSORKA Za Cicero la Chicago Je. 1 tednik In 2 tednika In.. 3 tedniki In ....M................. ...................... ...................... 17.50 6 JU 5.11 3.90 Tednik eam stane................fl & Tednik v Evropo stane ...... 1.71 Poštnina za tednik v Evropo M Mladinski List staae............(1.21 ML List v Evropa stane ... IM Cena oglasom po «ogovers. Filip Godina, upravnik. KOLEDARČKI Na rokah imamo Se nekaj Koledarčkov S Ji .P J. in it* nejo po 25c komad. Kdoi želi imeti enega ali več, naj hitro pošlje naročila zanj Imamo le ie kakih 50 koma dOT, torej hitite. Naročila ji poslati upravništvu Proare te, 2657 S. Lawndale An. Chicago, HL Agitirajte za Prosveto! Tiskarna S. N. P. J. li V TISKARSKO OBRT SPABJUOČA BELA Tlaka vabila aa veselice in ahode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nem-. škem, angleškem jezika in dragih y0dstv0 tiskarne apelira na članstvo &njpj4 da tiskovine naroča V SVOJI TISKARNI Vaa pojaanlla dajo vodstvo tiskarna. Cene delo prva vrste. f •ff S. N. p. J. PRINTERY M67-69 So. Lawndale Avenne ^ . • ' CHICAPa ILL. ' " ^ TAM 8E DOBI NAlKIJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA t: