. Tââk d«n «M« m
n	m praaniko*.
taued dalij	Setardaja.
Sunday» and Holidays.

PROSVETA
GLASILO slovenske narodne podporne JEÛNOTE
U rad n liki tn aprarailki praaten; MIT S. Lawndale Ava.
Offloa of Publication: MOT South Lawadals Ava. Talaphona, Rockwall 4904
.TEAK XXIX
liste Ja M.00
L'SÜÜ T"4^"	•» a-»-*»»«
IlllMh. .>ar A* of CongraM o/ M.r.h I. im
CHICAGO, ILL.. PETEK, 23. OKTOIIRA (OCTOBER 23). 1936 SubaerlpUoa MOO Yaarly $TEV._M'MHKK 210
Acceptance for mailing at apacial rata of postage provided for la «action 1108, 4et of Oct. 1017, aathoriaad on Jona 14, 1911.
¡ja pošlje še ta teden sto aeroplanov španski vladi
fodontki odbor za nevmesavanje v Španiji bo obveščen ob koncu tega tedna, da sovjeti od-itopijo od tega odbora in bodo odprto pomagali španskemu ljudstvu. Strahovita borba za Madrid, ko je Franco, glavar fasistov, odredil, da mora glavno mesto takoj pasti, dočim brambovci demokracije z enako odločnostjo izjavljajo, da Madrid ne sme pasti
IMaskva, 22. okt. — Vest iz av-
itivnih virov se glasi, da „ska vlada še ta teden po-' najmanj sto bojnih letal ski ljudski vladi. Sovjetski I krogi so bili pozitivno jiirani, da to število letal «tuje za zmago španskega va nad fašizmom. Isto-bo sovjetski zastopnik v narodnem nevtralnostnem •u v Londonu formalno ob-ta odbor, da je Sovjetska odstopila od dogovora za ešavanje v španski civilni i iz razloga, ker seg:a Nem-Italija in Portugalska niso ir držale, pač pa zalagajo tke fašiste z vsem bojnim m od začetka civilne
roga uradna vest se glasi, ¡e ruski parnik Turksib od-proti Španiji s 3000 tona-[ moke, 1000 tonami sladkor-
Thomas razgalil komunistično taktiko
Stranka podpira Roosevelta po navodilih iz Moskve
Philadelphia, Pa., 22. okt. — Norman Thomas, predsedniški kandidat socialistične stranke, je včeraj izjavil, da je ameriška komunistična stranka dobila navodila od tretje internacionale, naj indirektno podpira predsednika Roosevelta v sedanji volilni kampanji.
Thomas je Izrekel to obdolži-tev na socialističnem shodu, katerega se je udeležilo okrog 1200 oseb. V »vojem govoru je kri-.tiziral predsednika Roosevelta, 800 tonami rib, 500 tonami nj interveniral v prilog "iic za otroke, 200,000 za- Browder ju, predsedniškemu konzerviranih jestvin in kandidatu komunistične stran-zaboji obleke. Vsa ta ^ ko mu je drhal v Terre Hau-je bila nakupljena s pri- tu> ¡nd., preprečila govor na ruskih delavcev in de- tamkajšnji radiopostaji zadnji
Ion, 22. okt. — Hitlerjeva I "Komunistični voditelji vodi-_ je šele danes odgovorila jo ofenzivo proti Landonu, da obtoibo Rusije glede kršenja uverijo delavce, da je Landon
edini sovražnik delavskega razreda," je rekel Thomas. "Tretja internacionala pričakuje izbruha nove svetovne vojne, v katero bo po njenem mnenju posegel tudi Roosevelt pod pogoji, ki bodo naklonjeni Rusiji, toda od Landona ne pričakujejo takega prijateljstva. Prepričani so, da bo v Ameriki formirana farmarsko-delavska stranka po zgledu ljudskih front v Evropi, katero bodo lahko dominirali."
inhke nevtralnosti. Nota še objavljena, ker bo jutri pred-ina odboru za nevmešava-vendar je znano toliko, da Kija zanika krivdo, nasprot-obtožuje sovjetsko vlado, it tedne pošilja orožje in ■livo v Španijo pod pretvezo in obleke. Pričakuje se, bo jutrišnja seja mednarodni nevtralnostnega odbora odbor sestoji iz poslanikov «h držav v Londonu) zelo kajti italijanski posla-Dino Grandi in portugalski ^nik iMi.sta nedvomno tudi toda obtožbo Rusije in nano obtožila sov jete kršenja ^e* val nega dogovora.
drutfi strani pa raste re-'u med demokratičnimi drža-EvrojKi — in baš ono, če-Mi Anglija in Francija Ni bali in kar sta hoteli J11"!! z dogovorom nevme-jjnja^da „e namreč Evropa dva bloka, ¿daj priha-Manjjš*. demokratične drža-.'Skandinavija, Cehoslovaki-Jj' • ko altpt, da bi ne F* kaj Hitler in Mussolini ^ta na Španskem. Anirliji ami se javno mne-/.¡»reminja. Vod-tranke in Kon-1 difav>kih strokovnih u-• doslej v večini odločil	iH vtralnost na-jt danes alarmi-"»li enostranosti ne-' akcije in zahteva, revidira svoje ata-"■no nastopi proti r" kršiteljem nevtral-dogovora.
Kt — Iz zanesljivih '-ajo, d* gta ne Mus-Hitler dogovorila, da K,,J priznala fašistični • ''»Je čim fašisti via-
Konec stavke stek lar jev v Pittsburghu
Stavka oblačilnih delav cev v Clevelandu
Ai»;
MS, *
I. okt. — Premier «•raj zavrgel zahte-parlamentarnega *ke Mranke, za u*nje parlamenta k« zadeve. Osred-*»et v l»ndonu je da ukliče ekseku *'«listične in stro-'+ S. eueaU
Pittsburgh, Pa., 22. okt. — Uradniki Zveze steklarskih de lavcev so naznanili dosego do govora na konferenci z repre zentanti Pittsburgh Plate Glass Co. in s tem je bila stavka, ki je izbruhnila v več tovarnah te družbe, končana. Kljub prekli cu stavke se tristo delavcev v tovarni te družbe v Henryetti, Okla., še ni vrnilo na delo, kar pa je posledica nesporazuma Stavkarji v tovarnah te družbe v Ford Cityju, Pa., Clarksbur gu, W. Va., Mount Vernonu, O., in Creightonu, Pa., ao bili in formirani o končanju stavke.
Glenn W. MoCabe, predsed nik steklarske unije, je izjavil, da se bodo pogajanja glede sklenitve kolektivne pogodbe v drugih krajih, kjer Ima kom panija svoje tovarne, nadalje vala.
Cleveland. O- 22 okt — Dve-sto organiziranih krojaških delavcev je zastavkalo, ko ao ae pogajanja glede zvišanje mezde 20 odstotkov izjalovila. V stavki je prizadetih pet podjetij, a ae razširja na druga meata v
Ohiu.	. . vi
".Sedeča" stavka je izbruhni-la v tovarni Firestone Rubber Co. v Akronu, drugi dve proti Maple City Rubber Co. v Nor-walku in Atlaa Underwear Co I v mestu Piqua pa se nadaljujeta
Browder se je umaknil iz Terre Hauta
Domače vesti
Umrl v vinogradu
Geneva, O. — Andrej Žnidar-šič, star 64 let, je zadnje dni umrl v vinogradu, ko je trgal grozdje. Zadela ga je srčna kap. Doma je bil iz Starega trga pri Ložu na Notranjskem. Bil je član društva 5 SNPJ v Cleve-andu in tu zapušča eno hčer ter sedem pastorkov in pastork. Med njegovimi pastorki je tudi Anton Vehovec, član cleveland-ske mestne zbornice.
Nov grob v Wisconsinu
West Allis, Wis. — Dne 21. oktobra je umrla Frances Mar-tinšek, stara 43 let in Članica društva 104 SNPJ. Tu zapušča moža, tri sinove, pet hčera, tri [>rate in pet sester. Pokopana je bila civilno.
Nova bolničarka
Detroit. — Emilija B a r t e 1. članica SNPJ in bivša pevka pri tukajšnjem pevskem zboru Slavcu, je izdelala izpit za bolničarko. Služila bo v neki bolnišnici v Waukeganu, 111. Pred kratkim se je poročila z Wil-liamom Morrisom.
Clevelandske vesli
Cleveland. — Po dolgi bolezni je umrl Ignac Terbič, star 59 et in rojen v Gričah pri Moravčah na Gorenjskem. V Ameriki je bil ;13 let in tu zapušča ženo. — Anton Bohte, ki je bil pred nekaj dnevi operiran, se e vrnil k j#teiAn*ee in »daj aa zdravi doma. Operiran je bil na vratu, kjer se mu je zapičil kos stekla dne 8. septembra, ko je bil udarjen s steklenico.
Adamič napoveduje Rooaevelto-vo zmago
Pittsburgh, Pa. — "The Pittsburgh Press" je 21. t. m. objavil tri kolone dolg intervju z Loui-»em Adamičem, ki pravi, da je prepričan o zmagi predsednika loosevelta in navaja svoje raz-oge, *akaj tako misli. Adamič ie na |M«tu i>o srednjezapadmh državah. Njegovo turnejo j« onkrbela revija The Nation. |
Železničarji odo-I brili oklic stavke
Unija za ameriške civilne svobod seine zapre-tila s tožbo
Terre Haute, Ind.. 22. okt. — Organizirana drhal, ki je zadnji torek napadla Karla Brow-derja z gnilimi jajci in s tem preprečila njegov govor na ra-diopostaji, ja včeraj ignorirala predsedniškega kandidata komunistične stranke, ko je zapustil Terre Haute p^ drugem porazu, ki ga je deživel v tem mestu. Nihče ga ni oviral, ko je zasedel vlak, a katerim ae je odpeljal proti New Yorku.
Malo prej je Browder izgubil bitko na aodličU, ko je sod-nik Albert Owena odklonil peticijo njegovih odvetnikov, naj izda injunkcijo proti krajevnim avtoritetam, da ne bodo mogle ovirati Browderjevih govorov. Sodnik je dejal, da injunkclja ni potrebna, ker jo že prepozno.
Browder ni bil navzoč, ko je sodnik odklonil peticijo. Ostal je v hotelu, toda nastanil se je v drugi sobi potem, ko ga je policijski načelnik James C. Yates posvaril, da ga namerava drhal s silo izgnati iz mesta. Pri zajtrku je Browder noail obleko, na kmfari ao še poznali madeži od klopotcev in gnilih paradižnikov, s katerimi ga je napadla drhal prejšnji dan, ko je prišel pred radiopostajo.
Tri osebe so bile ranjene v spopadu, ko je drhal več sto o-seb pregnala Browderja, ko je doapel pred radiopoatajo. On je pozneje izjavil, da je bila policija skrita v aUCSMki ulici in jo planila iz skrivalitfa • količki v rokah, ko ga je drhal obkolila.
Glavni urad Unije za ameriške civilne avobodščine v New Yorku je včeraj naznanil, da je inivtruiral svojega odvetnika J. H. Kinaburyja, naj vloži civilno tožbo proti Ligi zakona in reda v Terre Hautu, ker so njeni člani preprečili Browderjev govor na radiopostaji.
Kapital beži iz kanadske province
Zarota finančnih interesov
Kompanija ignorirala odlok federalnega odbora
Chicago. — Uradniki štirih železniških unij so naznanili, da He j<- velika večina članov izrekla za oklic stavke proti Chicago Great Western železnici. Vprašanje oklica stavke je bilo predloženo na glasovanje, ko je kompanija ignorirala odlok federalnega železniškega odbora, d* mora plačati zaostalo meado železničarjem na |»odlagl |»ogod-be ki jo je sklenila z bratovščinami. Odbor je po preiskavi u-gotovil. da drufba dolguje železničarjem $60,000, ker jim ni plačala zaostale mezd«*.
Prizadete organizacije so bratovščin«- strojevodij, kurjačev. sprevodnikov in sprem ni kov. Glasovanje o oklicu stavke je bilo končano zadnji teden in voditelji bratovščin so *edaj objavili rezultat. Glasovanja se je udeležilo 2.W0 železničarjev in izmed teh je 2177 odglaaovalo za oklic
,Uvkt i. ^
Družba je zdaj naznanila, da
ae hoče pogajati i reprezentanti železničarjev z namenom, da ae „por poravna na miren način, v kar ao bratovščine pristale. Od izida teh P"irajanj zavisi nadaljnja akej» Ako ** "Uvk* if* bruhnila, bo nedvomno zajela o-■Ule unije železničarjev, ki niao zapletene v kontroverzo.
Otlawa, Kanada. — V enem tednu je bilo potegnjenih pet mi lijonov dolarjev iz finančnih zavodov v provinci Alberti, kjer je na krmilu vlada socialnega kredita. Premier William Aber-hart je obdolžil finančne interesi* zarote, katere cilj je strmo-glavljenje njegove vlade pri prihodnjih volitvah.
"Finančni interesi so uvideli, da bije monopolom zadnja ura, zato skušajo ustvariti paniko, da zbegajo ljudstvo," Je rekel Al>erhart In ponovno pozval ljudstvo, naj še nadalje podpira njegovo vlado , "Ml nismo ni-1 kdar nameravali odvzeti boga atva eni skupini In ga razdeliti j med drugo."
Aberhart je namignil, da bo moral ponovno aj»«liratl na federalno vlado za finančno pomoč v svrho kritja bondn* izdaje dva milijona dolarjev. Ko je iskal «lično pomoč pred nekaj meneči, Je federalna vlada odklonila apel, ker ni hotel pristati na zahtevo glede federalne kontrole financ v Alberti. V svojih govorih Aberhart atalno poudarja, da Je proti taki kontroli. ker W lahko preprečila u-•tanovitev aistema aocialnega kredita
Sedaj Je naznanil, da bo njegova vlada pričela izplačevati dividende (»et do deset dolarjev j na mesee v prihodnjem mesecu.
ali kakor hitro bo formirana potrebna mašimnj»"
DVAJSET MILIJONOV ZA P0L1-TlCjUBUNK
Republikanci izdajo $142,857 na dan, de-mokratje nekoliko manj
DEŽELA BO RESE-
NA • • •
Washington. — (FP) — Suvereni ameriški volile! bodo v letošnji volilni kampanji konzu-mirali sa 20 milijonov dolarjev političnega bunka. To samo a ■trani starih kapitalističnih strank.
Kakor je zadnje dni naznanil Henry P. Fletcher, pravni ave-tovalec republikanskega narodnega odbora, bodo republikanci v tej kampanji potrošili za avoj predsedniški tiket $8,636,000, od te vsote pa morajo dobiti še skoraj šeat milijonov. "Od zdaj do kampanje potrebujemo milijon na teden," pravi Fletcher. Zdaj potrošijo na dan $142,8&7.
O demokratih ae sodi, da bodo potrošili okrog pet milijonov v tej kampanji ali skupno z republikanci nad 13 milijonov dolarjev. K temu je treba prišteti še najmanj $6,600,000, katera vaota bo p^lrošena po dr žavnih in okrajnih kampanj skih odborih za izvolitev senatorjev, kongrosnikov in državnih poslancev ter drugih funk cionarjev. Skupna vsota obeh starih «trank bo znašala nad 20 milijonov.
Republikanski volilni budftet v- sneaku $8,6*6,000 predvideva $1,760,000 stroškov za "Javna odnošaje" (radio, obcestne napi se, oglase in podobno), $760,000 za preiskovalni oddelek (literatura, klamfanje govorov, etc.) $2H4,000 za propagando m« priseljenci, 260,000 za agitacijo med zamorci, $100,000 za delav sko divizijo in $1,260,000 za subvenciranje državnih kam panjskih odborov.
Koliko denarja bo potrošila Coughlinova unijska stranka, se ne ve, toda skoraj gotovo okrog par stotiaočakov. Komunist bodo zbrali okrog $60,000 in so cialisti okrog polovico manj.
Yes, deželo še vedno rešujejo dolarji — za one, ki Jih imajo. Za Roosevelta bodo tudi unije potrošile precej stotiaočakov. Ce bi jih potrošile za organizi ranje lastne stranke in izvolitev svojih zastopnikov v kongres in državne postavodaje, bi ne bil vrženi proč; kakor pa stvar ae daj stoji, bodo njih stotiaočak najbrž slabo investirani. V najboljšem slučaju bodo dobil — manjše zlo.
zdatki predsedniških kandidatov
Injunkcijo proti §uo-bodi govora v Arh.
Mena, Ark. — V državi Ar-kansas, katero zastopa v sena tu Joe Robi n »on, Rooaeveltovs desne roka, s« god* čudne atva rl. Tiranija In tirorlzem men da nista v nobeni državi toliko razširjena kakor v Arkartsaiu, predvaem v fevdalnem bombaž nem paau. V okraju Polk Je zdaj okrajni aodnik suspendira državno in zvezno ustavo z injunkcijo kolikor se tiče svobode govora. Dvema komunistoma, Kdwardu Richardsu in Arleyju Woodrowu j« s sodni J-sko prepovedjo prepovedal vsak «hod v okraju Polk, "dokler to ali drugo kompetentno aodišče ne izda drugačne odredbe,"
Policijah* §t roj nice
proti »tavharjem
Oakland, Cal. — K tovarni California Cotton Milla, kjer delavci stavkajo ie nad dva mašeča, je oni dan prihrumelo 40 policajev, obortiženi s «trojni cami. htavkarje «o razgnall na vae vetrove in enega aretirali
Senatni odsek objavil vsoto prispevkov
Iwaahtngton. D. C., 22. okt. — Predsednik Roosevelt je prispeval iz svojega žepa $610 v kampanjski sklad. To je razvidno z poročila, ki ga je včeraj ob-avil posebni senatni odsek, loosevelt je dal $600 demokratskemu odboru v okraju Dutchess v državi New York, $10 pa e šlo za poštnino.
Landonov kampanjski odbor e prejel $168,480 in potrošil 11164,672 pred in na konvenci-J republikanske atranke v Clevelandu, ki ga je nominirala za predsedniškega kandidata.
Polkovnik Frank Knox je poročal senatnemu odseku, da je njegov odbor prejel $138,818 in potrošil 148,260. On je osebno jrejel $36,764, potrošil pa je 136,667. Ta vsota je bila po-i;rošena v teku kampanje, ko se e potegoval za predsedniško lominacijo republikanske stran-(e, ki pa Je imenovala landona.
Norman Thomas* socialistični kandidat, je poročal odseku, da e njegova stranka zbrala vsoto $6614, potrošila pa Je do tistega časa $6604.
John Zahn, predsedniški kandidat "Greenback" atranke", Je prejel $1, potrošil pa Je $2.60.
Istočasno je Ameriška liga svobode objavila svoje poročilo o izdatkih. Ta organizacija je od januarja prejela $410,282, potrošila pa ja $461,861.
Objavljena so tudi Imena posameznikov, ki ao prlapevall ve-like vaota Landonevemu kam panjakemu odboru. T. L. Belin, Scranton, Pa., Je prispeval $2600, Frank Altachul, New York, $2600, L. 8. Rockeffeller, New York, $2000, J. H. Whit-ney, New York, $2600, Frank Phillips, Bartletsvllle, Okla., $2600, H. P. Bingham, $2600, Nelson Rockefeller, New York, $2600.
Revolta kipi med jeklarskimi sužnji
Zastopniki kompanij skih unij grizejo gospodarja
Plllaburgh. — (FP) — Vsa ke stvari Je enkrat konec, tako Im» tudi kompaninjskih unij v jeklarski industriji, če znamenja niso goljufiva. Da so se za. stopniki kompanijskih unij na veličali biti lutke svojih bossov, je gotovo. Na poMtfhnem se stanku, katerega se je udeležilo 126 zastopnikov 27 kompanij *kih unij, ao v tem distrlktu u-«tanovlli distriktno organizacl Jo, kar Ja proti vaem predpisom jeklarskih magnetov. Zahteva Jo zvišanje plač za $1.24 na dan in druga izboljšanje
Na tem «e«tanku je bilo tudi zaključeno, da brez splošna organizacije ne v»hhIo prišli nikamor Deloma v ta namen ao Ih> v bliftnjl l>odočno«ti vršila «ploš-na konferenca za«topnikov kompanijskih unij, «hI katerih ao Ze mnoge z «no nogo v Zvezi Jeklarskih delavcev. Vršili «e bodo tudi pokrajin«ki «eKtanki ali konferenca.
Zadrutni »hod
v dvorani SNPJ
Chicago. Prihodnji ponde-Ijek zvečer, 26 okt., bo v dvorani HNPJ govoril Henry J. May, tajnik, Mednarodne zadružne zveze • Medežem v l/»n-»Ionu Hhod prireja češka zadruga, ki ima trgovino j na Crawford avr in W 21 »t May je prišel v ArnerlSko na zadrti* ni kongre« in št udiranje ameriškega zadružništva. Govoril l>o o mednanxlnem zadružnem gibanju.	» .
NOV RAZVOJ V JEKLARSKI INDUSTRIJI
Jug postaja važen sektor za jeklarske magnate
NOV OREH ZA DELAVSTVO
New York. — (FP) — Amerika je na pragu nove jeklarske fronte z Jako širokim (ramenom. Nov jeklaraki sektor vstaja na jugu. kjer so jeklarski magnat* Je pričeli graditi nov imperij. Sledijo tekstilnim baronom, ki so opuatill tovarne na severu ter obrate premestili na Jug, kjer uživajo mnoge ugodnosti, med njimi tudi ugodnost "poslušnih delavcev."
Kkapanzljo jeklarske indu-stri je na jugu prinašata v glavnem dva faktorja: rapidna in-duatriallzaclja juga. kar pomeni nov trg za jeklo in železo, in "delavsko vprašanje". Seveda so še drugI faktorji a|i vabe, toda omenjena sta glavna.
Na jugu sta aktivni dve skupini jeklarskih baronov. Ena in glavna je U. S. Steel korpo-radja, oziroma njena i>odruini-ca Tennessee Coal, Iron k Railroad Co., katera Je pričela z ve-iiklm ekspanzijskim programom. Zgradila bo dve bateriji koksovih peči, tri moderne va-Ijarne neprenehajajoče vrste, dve za valjanje surovega železa in eno za široke plošče, nadalje tovarno za pretapljanje leleaa (blooming mill) in nov department za pločevino. Vse skupaj jo bo stalo 20 milijonov in ho vzelo 17 mesecev za isgotovltev.
Kadar bo V. S. Steel pognala kolesje v teh novih tovarnah, sev bo lahko v precejšnji meri oddahnila, Pittsburškl in garryj-ski sektor ne bosta več igrala tako važne vloge, vsaj pa organiziranje jeklarskih delavcev v teh «ektorjlh ne bo imelo tistega terorja za družbo, ako bo Imela proste roke na jugu. In ta faktor Je gotovo igral zelo važno, ako ne odločilno vlogo, da je Jeklarski trust pričel t eks panzijo na Jugu, kjer računa, da lm delavstvo vedno ostalo poslušno. V tem se seveda lahko moti, vsaj pa Jeklarski kam panjskl odbor deluje na to, da «e račun vnese. Tudi v Hir-mlngbamu, kjer Je center jeklarske industrije na jugu, odbor vodi agitacijo za organiziranje Jjiklarskih delavcev.
Glavni konkurent Jeklarskega truata je Republic Steal Co., ki se najhitreje razvija in je trstjs največja jeklarska aku pina. Sploh predstavlja ta družba najegreaivnejšo skupino v Jeklarski domeni. Stalno «e kombinira ali spaja s kakšno družim, katero prej ali slej |m#-goltn*. 1'rav seilaj JI leze |Mj grlu Gulf State« Ste«l Co., ki Je največja neodvisna Jeklar«ka družb« na jugu. Almorbirala Je že .147> njenega kapitala in ne Imi dolgo, ko preide |hh! kontrolo Republican Steel.
lu slednja Is» dobila t Gulf State« Steel pravi «lahtni kamen: bogate premogovnike lil ložiš^a. ki predstavljajo ve« ko .100 milijonov toll premoga N« dalje Imi prišla do 1600 «krov železne rude, *e«t modam I h "fumezov" in novo topilnico že^ teza V Istem kraju Republican Steel že |>o«eduJe lx»g«te zakla«, de apnenca, dolomit ne rude, premogorove in železne rudnike. Z abftorbiranjem. Gulf Co. In» dobila v«e pogoje, da bo po. stile-največje industrijska kombinacija Via JUgu. Poleg tega bo dobila tudi vrata odprta na Jutiioemrrtaki trg, kjer ima Gulf v vr* državah svoje agencije —- prav ono, kar potrebuje Republican Steel.
, !»•!>• aa l-straal.)
. 'bta...... .. mšliliiii i..
PROSVETA
the enlightenment
OUUUU» I* UASTMIKA MUOTBMMU NAIO0MI rooroKNK JBDNorB
Or*aa «< Mi	by Ik« Stovse» »
NiMlsiui m tdruu™ àtU»» (toaaa CUmm ) i® M M aa to»* M M «a tola. SUS aa Mto« IMei ••
la Oto» rü sa aato tola. M« m^
l.brrtptiM rata* t f«c U- UaltoS StaUa (M*l CM«*») u4 #"irr~*~ M-W» f«r M». O"«— C*"»» «14« e» P», foc«»» auwsOtoa M M »ar mm-	» «
Ou mIpm m I—m------ Mii>W è»Mf to »»ilitofc
«toafc~ M m «ra¿aj»	Utoini vasMa« (Irtlas. M-
•«14. «ram., p««i SU ) » «r»). paSUjatol)« to t «lato*.
M I« »Htotll »nAtate*. A4 »«filai»« rite M urwiM«».-MamaMnpM M «■•"■»•»-
■UtoM aaS uMuitoitM «rttotoa Will a«* M ratura«!. QtWr MBMcripU. MKk aa »torto«, playa. «•»«». •*«■. will M ratura«* to Mto «air vtot umiiiM by «Wl-
m «a«. kar Im m PROSVETA
t. LawaSato
iii7-m M KM
Of TOB KfcfrtEBATE0
			
		to 101	
«•«um y ulito|M>u.	•• prlmrt	<s*pt.	SO. 1SM). potos «ato««
	J, (to vam	to s t	Mn Satumaa» pot «t to aa-
rU.lM. P«MlU J* »i	»«sS—ii«, mm*' «v-r	4* ss	««■ IM M ««Mrl-
Glasovi iz náselbiñ
Zanimive beležke
Nekaj tega in onega
Jugoslovanski demokratski klubi in Jugoslovanski republikanski klubi razpošiljajo svoje ajM'le na volike po pošti in radiu. Vaj ti apeli so le odmevi vodilnih kampanjakih gobezdačev obeh atrank. NIC' originalnega, nič svojega in nič prepričevalnega nimajo ti klubi. Ubogi demokratski In .republikanski klubi, kako ate ravni, ker ate le sence! Ccmu vas je sploh treba?
Uredništvo Prosvete je prejelo is Philadelphie, Pa., prošnjo organizacije, ki se imenuje "Sacred SociaJ Service." Prošnja vaebuje posebno "volilno molitvico," katero naj bi objavili vsi krščanski listi in katero naj bi izmolili vsi krščanaki volilci predno pojdejo volit 3. novembra. Molitvica je apel na Boga. naj vodi ameriške volilce, da bodo pravilno volili in da Lado njihovi glasovi pravilno prešteti, če ne na
zemlji, pu vsaj v nebesih . . .
• • •
ljudje, ki za kratek čas "razpravljajo" o fanatizmu—katerega vidijo le pri muslimanih in boljševikih, v svojih vrstah ga pa ne vidijo, ker tam ga ni (oh, dear, no!)—naj se malo poglobijo, če se morejo, v gornji primer krščan-sko-političnega fanatizma. Kako naj Bog ugodi svojemu služabniku Coughlinu in svojemu služabniku Ityanu, ko prvi hoče Lemkeja in drugi Koosevelta?! In nujbrže je tretji, ki moli k Bogu ztt zmago I .andona! (Fanatiki v Phila-deiphiji naj prosijo Boga za razsvetljenje, da bodo znali odbrali krščanske liste in ne bodo nadlegovali Prosvete s takimi otročarijami i)
• * * !
Trije profesorji čikuške univerze, ki so so zadnjo nedelj« razgovarjaii "pri okrogli mizi" i hi radiu, ho imeli na dnevnem redu vprašanje, o čem ne lahko debatira in o čem se sploh ne sme debatirati. Dva sla vztrajala (morda le formulno), da so neke matematične, versko in moralne "resnice," ki so nesporne in vsaka de-bata o tem bi bila odveč, tjpetji je pa argumentiral. du nu svetu ni nit/absolutno resničnega in vekovečno uveljavljenega, zato je vse podvrženo ajHirnosti. /ver*k»* dogme in moralni predpial so "nesporni" le toliko časa, dokler jih v*dr>ujejo dobro brganizirani čustveni predsodki, dočini Je Einstein ovrgel "nesporna" ma-tematična pravila!
J 0 9 4
Kes je—vsako'pravilo, vaška tradicija, vsa-ktt "resnica" je pogojna. Drži le neko dobo in v nekih razmerah, ki no podlaga eksistenci človeka. liržko izginejo stare ekNihtcnčue razmere, ugine « njimi vred tudi cela armada stsrih "reank" in morninili pravil. V starem veku, k« je vsa težka riela opruvljal suženj, je bilo muZenjstvo «d B«ga sankcionirana ustanova; n iiednjim veku je sužnji» zamenjal kmet-tla-« fin in lastniki fevdalne zemlje so bili «d Moga poslana otila M. V zadnjem stoletju so fevdalne razmero iaginlle mi stara "resnica" «lede oblasti je prešla lin kujiital. V življenju in vesoljni vu je iimo ena stalna resnica: issvoj ali n« prestniio izpruminjanje v neprestanem gibanju,
• • »
Pred 150 leti je *ln\ni Francoz takole formuliral tehniko, kako je treba hlufatl ljudstvo, d;« Imi sprejelo lat za remko; "Ako hočete, da I» nun-n verjela kakšno laž, oznanite predrsno, da Je to réunira. Ugovarjali bodo, Toda ni vam treba odgovarjati, I cm vre |M>novite isto laž Z \ečjo predrtnosijo, .wpet vas IkhIo kritizirali, . vi pa ignorirajte v*ako kritiko in (amovno ras-v Insito svojo la/ z največjo gotovostjo, kakor d*govorite čisto resnico, Ne odnehajte «al te procedure za nobeno ceno in kljub vsem dokazom in trdit vam—vaša predrznost bo zmagala l.judsks ma«a Ik> *pi ejt In \ In*
ktlor opazuje iMtiittenr. gotiHalarake in kulturne konflikte današnjih časov, lahko nposiia. da se k «m je tehnike poitluAu jejo vsi politični, t konom«ki, socialni in kulturni šarlatani po vsem *\t tu. Stara je ta lehnika kakor je atara lat, a katero moSftariju irkori* evuk'i in zali« raki p«v «od. Predrzni iMl to jih priljubi pti zabiti muai. Predrzni :n to Jih dela junake pri itmirantnih ljudeh. Predrzni mi— i" to učinkuje na živre, na čustva onih ljudi, kateiih painel je neolič itljiva in nepr«Nlorljiva '
O Um in
Miiwaakoa, Wia. — Rada bi mnogo napisala v našem priljubljenem dnevniku Prosvetl, pa ne vem kako bi zadela. Na« h a Jamo ee v kampanji predsedniških volitev. Ce bi človek po-skišal kandidate raznih atrank, b! res prllel do psoprfcaaja, da bomo dosegli nebesa na aemiji. Nekateri ti obljubujejo stalno delo in plačo, drugi ti obljubujejo tako visoke penzije, da bi človeka kar nad oblake potagnile.
Razume ae, da je ?se to le utopija pomešana z dobršno dozo navadne farbarije. Da bi zavedno delavstvo vaaj sedaj po-kazalo svojo solidarnost, potem bi lahko prišli do saieljenefa cilja. Zato apeliram na vse tukajšnje zavedno delavstvo, da gre na volišče in odda svoje glasove našim delavcem naklonjenim kandidatom.
Pred kratkim je tukaj preminil Jernej Vldergar, ki Je dolgo bolehal in zadnje čaae jo bil tri tedne v bolnišnici St. Lukas, nakar eo ga premestili v okrajno
organizacija SNPJ napredovala In raatla. Le tako naprej, fantje in dekleta! j
Na omenjeni mladinski proslavi je bik» mnojb zunanjih gostov iz rasnih meat. Vae je bik izredno veselo. Is Cbteage je prišlo več deklet' ia fantov, in
?ETEg, 23. OKTO]
bil; ako no, jih bo pa plalnl.	ikro," dati "ttoljte ustanove,
Vae to je napravil na avojo poet,	"velio starostno ptnsljo" in
brez zunanjega vpliva. Trdi* Jo,	'«nitje davke," In to vae—bres
da ni fašist kot ae mu predfeaot*	I atrodkov. Kako dfkiešna je ta
va in tudi nikoli ne bo. S tem	trditev, lahko vsak, kdpr je pri
nJ Imel namena ¿kodo+aCJ de-	idravi pameti, sam vidi. Brez
iavhki stvari, kar dokazuje dej-	nič ni niš.
stvo, da skuša dobiti knjige na-	f) reliefu pravi, da bo gledal«
zaj. Poudarja, da ee je A. Jur-	da ee takoj prihranijo mflijoai
ca ^enaglll v svoji sodbi in tudi	dolarjev in da bodo ljudje na re-pretiraval
Obratno je pisec dopisa A Jurea trdil, da se je kršil delavski princip že z odstranitvijo brošur iz omare. Knjižnica je
Gradbeni kamni sveti
Klasični elementf^nj, voda *raW I
,i*lfi8#Jiem,Čni - mZrne* j
^ ' Elemente ali prvine imenuTmJ dan«i kovine in poleg njih mnogo d S »vi, kakor žveplo, fosfor, kisi^vod7 ae v kemikov i »»torti ne dado raXL
....... atavine. V zadnjih desetletjih a^dkriul
liefu preskrbljeni bolJSe, aFo so ^ Prvin, Imamo jih danes že kup tucatov . potrebni. To pomeni, Itdor je «tement fltU ovoje najmanjše količin/ tako nesrečen, <da gre na relW ^ano ttiwe. Litof fclsika vsebuje J i * bodo najprej prtftffcal kaltor «m prmiM «0,000 trilijonov atomov
Am ^ M .u,-.-«. ... —«. ------------- ^ tudi vso njegovo zgodovino. Ako Jo» je štovilo, ki ga rttoremo napisati z l
reiom vam, da «no ae Vsi snu- ^^^ lagt) ^^ gjaf#c ^ m ^o^ delati M n^bolj ara- • Atom kisika tehta koma i en ptj imenitno zabavali, tako da	odaek »DD, zato ^e motom nkko ^o, nai bd gladu <**ttlx* trittjotrtinko grama. A C
^	delničaraka seja 8*D Unfre.' PoeteW!«U«Jre so 4 I	vel kiflcož v nistotelo^
' kompetentna odločevati o usodi težkim trudom pritorili delavci 1 Slavčeve imovine. Na poziv, da v zadnjih letih, so jim trn v pe-Zadružna prireditev I prekliče vsebino dopiaa, Jurea ti in vpijejo, da ko piot -proti
proaperlteti. Vpijejo tudi: "Pustite naše industrije pri miru in mi bomo odpilli tovarne Hi vam1 dali delo, znišaH bomo «Vljon-
Ijena v aprilu 1986 pod imenom j knjig. Trdi, da bo vedno cafe- ske potrebščine ter balancirAli "Federated Co-Operatlve Asso-'virjal delavske principe ter pi-; proračuni" i „ % * , * .
ciation" na 2.H17 N. Nash st. Ta Haj v časnike kadar bo čutil po- g* mladino, za katero se niaO	HM
zadruga priredi kartno zabavo j trebo. Par člainov Je tudi zahte- nikdar brigali, a ao Jo le ifkoil-1 ******* in Izmeni "nedeljivo". Leta 18 na Weet Allisu v nedeljo 25. okt. Valo pojasnila glede faliatične- i šfiali, hočejo sedaj ustanovi« :	angleški »dravnik Prout za tiste!
ob 2. popoldne pri L. Bolikarju, ga namigavanja. Na aeji se je nov sistem, to Je, da ae naj vrata 1309 So. 60th st., Wist AHis. ugotovilo, da tega gibanja med! napodita odpro vsakemu, da bo Dobitki bodo v obliki grocerij- detroitskimi Slovenci le ni, zato, u^ko vsak, kdor bo hotel, posUl
Weat AUis, Wia^~Gotovo je odgovarja, da v biatvu nima kaj še precej rojakov, katerim ni nič j preklicati, skušal bo pa dopla znanega o zadružni prodajalni v ublažiti. On ne vidi razlike v Mfhvaukeeju, ki je bila uatanov-1 metodah pri odstranjeval ju
enol
----nwi
mi^i 4. i . Aristotelovih cad miselno konstrukcijo, temveč ga je moi delovnimi metodami stroge znanosti in dermmi tehničnimi pripomočki objeti itiez. Učinki poedinih atomov se dado p ti vidno io slišno In to pred celo dvorani dale*v in p0eln«aleev. Noben kemik J dvomi več o resničnost bivanja teh gr nih kamnov vse snovi.
Dolgo časa so smatrali atome za zadr nedeljive tvorbe snovi. Beseda "atom" izvj
akih potrebščin, kakor tudi door prize. Vstopnina 25c in k temu je prištet prigrizek. Gre največ aa to, da se na tej kartnl zabavi
bolnišnico, kjer pa je oetal samo ljudje seznanijo z blagom, ki je
devet dni. V nedeljo večer je prestal vse svoje zadnje bolečine in se rešil svojega trpljenja. Pokojni Andrej je bil dober človek in selo aktiven na društva» nem polju. Bil je tajnik društva "Balkan" št. 24 S8PZ, pri zadnjih volitvah je pa prepustil svoje tajniške posle drugemu. Bil je delegat na zadnji konvenciji te zveze prošlega maja v Milwaukeeju. Tako je dokončal svoje delo. Ohranimo mu trajen spomin, njegovi soprogi pa izrekam moje globoko soialje.
Udeležila sem se njegovega pogreba, pa moram priznati, da mi ni bilo tako težko pri srcu Še na nobenem pogrebu kakor na tem. Opominjam se, ko sem ae vrnila domov iz sanatorija dne 26. maja 19S6, kjer sem bila devet mesecev. Pokojni Andrej je že takrat bolehal. Večkrat sem Vidergarjeve obiskala in vselej me je vprašal, kako ae počutim in jaz njega. Kjerkoli smo se videli, je bilo to prvo vprašanje. Bolniki menda najbolj simpatisirajo eden z drugim. Človek, ki ni bil še nikdar dolgo bolan, ne more imeti pravega pojma kako hudo je. Zato tudi ne morem pozabiti prijateljic, s katerimi sem se seznanila v sanatoriju in večkrat jih grem tja obiskat, kjer se Še vedno zdravijo. Želim jim skorajšnjega zdravja in vrnitve na dom. Dom, čc je še tako skromen, Je človeku ljub.
Mnogi ne verjamejo tega in živijo tjavendan. Človeka, če je bolan, mrzljo. Dobijo se ljudje, ki mislijo, da bi bolan človek sploh ne amel več med ljudi. Biti bi moral kar doma in v kakšnem kotu prav mirno čakati bele žene a koso na rami, da ga pokosi. Ne, dragi, nikakor se ne morem strinjati s takim mnenjem. Dovolj časa ho ko pride čas, pa naj bo moj ali tvoj. Dobe se pa pijavke, ki hi v resnici jwpile iz človeka zadnjo kapljo krvi. Ne morem razume ti, zakaj vsa ta grda mržnja.
V sredini Proaveti sem čita-ia. da sta ae sestri Ohiak in Mu-šič.od društva "Venera" udeležili proslave društva Jolly Allia. Samo dve, pač majhno število, toda bile smo dobrodošle. Je že tako. da naa je le malo, ki ae udeležujemo priredi) sosednih društev. Baš leti večer se Je vršila neka domača zabava. V takih alučajih ae ne more pomagati, vaak ima avoja pota in nikomur ue more nihče diktirati kam naj gre, lahko ne pa s prijaznostjo veliko doaež«.
Angleško (toslujotv društvo "Jolly Allia" SNPJ ima zelo ši-v ah ne člane in članice Naše mladina pri tem društvu je eelo aktivna, na črmer |lm moram le čeatitati. Na svoji proe!avi~iii prej ao marljivo delali vsi, mladenke In mladeniči. Mi stari člani si bi našo mladino v tem oziru lahko vaeti za igtfet aelje Je bilo |M>gledati naSo min ! diito. Cast njihovim staršem, i ki ao svoje hčera in sinove tako k*po \ tgojlli in jim vcepili Jedro napredka v njihova mlada1 srca. tako da I »o lian« napredna
naj se ta psovka opusti.	milijonar. V zgled primerjajo
Da se je ta spor končal brez' Al Smitha, ki Je "ia ubgfttva pri-hujšlh posledic, gre precej za- šel do velikega bogastva k) sta-
sluge Joe Kotarju, ki je a svojim zamišljenim govorom in dl-plomatlčno spretnostjo pomiril razburjene duhove. Detroitska naselbina slovi kot ena najnaprednejših: ima aktivne podporne, kulturne in politične oi^ ganizacije ter vsled raztreseno-sti naselbine dva doma, oba skrajno potrebna, zato lahko živita v lepi harmoniji. Največja coklja med nami so osebni spori. Taki spori se najprej zanesejo v časopis, nato pa v organl-
izdelano v zadružnih tovarnah. Torej vsi, ki ste zainteresirani v zadružno gibanje, ste uljudno vabljeni, da se omenjene zabave gotovo udeležite. Pa tudi potrebno je, da se enkrat za vselej otresemo ideje "vsak zase," kajti dokazi so tu, da ni mogoče pod Mdanjimi razmerami drugače kot le zadružno naprej t
Mary Muslrh, 192.
Zadeva o knjigah končana
Detroit, Mich.—V nedeljo, dne
16. okt. se je vršila trimesečna delničarska seja Slov. delavskega doma v Detroltu. Poleg drugih zadev je prišel na dnevni red tudi dopis delničarja Anton Jurce, pr¡občen v Prosveti z dne 16. sept. t. 1., v katerem se omenja sežiganje radikalnih knjig v SDD.
Afera je povzročila precej prahu v Detroitu, zato je bila tudi zadevna seja precej burna, toda zelo konstruktivna. Itaet-f*^ oproščen Ja! ni zid med vzhodno in zapadno stranjo se Je ob tej prillklršpet znatno znižal in zrahljal, ker se je na seji prišlo do spoznanja, da s tako taktiko se znatno škoduje ugledu in napredku naselbine. Na tej seji smo ai pogledali iskreno v oči. (tovorniki so s stvarnimi argumenti apelirali
je pristaše in posledica je: razdor v naselbini.
Zadeva o knjigah je torej od strani Slovenskega delavskega doma končana. Ako pa prizadeti iščejo še nadel j nega zadoščenja, je to njih lastna stvar. Upam, da do tega ne pride.
To izjavo sem napisal na prošnjo navzočih na delničarski aeji SDD. V njej sem skušal podati fakte brez vsakih okraskov, ako pa slučajno sem kaj prezrl, pro-
Frank Cenen.
ve" In ki je sedaj "tako pristen" Američan, da je za Landona ter j* zapustil demokrate oziroma Roosevelta, češ, da je priljubljen socialistom in komunistom in tki "pretr ustavi Združenih driav. Ako kdo temu verjame, mu garantiram, da na bo glava bolela vae življenje, ko bo pronašel, kako slabo je računal zase in za avojo družina. Zato bodhno oprezni in glejmo resnici v oči, ako hočemo, da no bomo zapeljani kakor smo bili po Hoovru,
za slogo in toleranco, nakar so bile zaslišane prizadete osebe.
Arhivar pevskega zbora Slavec August Dugar je priznal, da Je vsled bojazni pred fašističnimi navali na inozemske dvorane "očistil" knjilnico raznih radikalnih brošur kot Pariška komuna in Ruska revolucija, vendar je pa po par izvodov vsake še pustil v arhivu. Dalje je poudarjal, da jih ni zažgal, pač pa postavil blizu peči z namenom, da počaka zaključkov zadevne seje pevskega zbora Slavec. Medtem so pa knjige izginile— mnogo so Jih pobrali posamezniki z namenom, da Jih čltajo, nekaj izmed teh je že dobil nazaj in upa, da bo tudi ostale do-
zacije. Vsaka stranka ima svo- ki je obljubil "kokoš na vsak!
mizi In avto v garali za vsako družino."
Tu v VVisconsinu smo sedaj politično združeni v Progresivni stranki socialisti, progresivcl in farm~laboriti. Ta korak ae je napravil z namenom, da ae ojači ves napredni Olemant In da enkrat za vaelej zada končni udarec reakciji ter da se potom te nove stranke store vsi potrebni koraki za izboljšanje položaja človeške družbe.
Program ta' stranke je tako umesten in izpeljiv, da ne more biti niti enega delavca in malega trgovca, kateri bi ne verjel v nJega in volil! za kandidate na tej listi. O delavstvu pravi, da se naj da pravica delavatvu do organiziranja i potom delavake unije, da ae odstrani kompanij-ska unija, za «krajšanje delov-nlka in za izboljšanje mezd, javna dela za one, ki jih je indue-
Jugoalovanaki volilci, na dan!
Milwaukee, Wia.~Cas je prišel, da se pripravimo za odločitev—za odločilni boj proti našim nasprotnikom, kateri sedaj tako laskavo pojejo slavo delavstvu potom svojega čaaoplsja. Na skrivaj pa pletejo bič, kateri bo uporabljen nad nami, ako zmagajo denarni baroni, da bodo od naa izluščili vsak cent, sedaj pa na milijone mečejo za svojo kampanjo.
V taboru republikanske in stare demokratske stranke so se združili vsi najbogatejši kapitalisti od Wall streeta pa do vsakega kota Združenih držav. Ukazali so vsem reakcionarnim časopisom (Hearstu in drugim),
nad vse drzno teorijo, da je vodikov ato najlažji med vaemi temeljni delček vse vsi drugi atomi sestoje iz njega. Dejst imajo mnogi izmed atomov, ki so jih ted; znali,, težo, ki Je v celoštevilčnem mno* nem razmerju do vodikovega atoma, je orljo podpiralo. Toda posplošitev te domneve je kmalu naletela na težave in je aaspala. dele novejši izsledki in eksperi posebno Astonove raziskave, so Proutovo meno znova oživile, čeprav v nekoliko s^ njeni obliki. Danes vemo za gotovo, da s< mi» čeprav zoprvujejo kemičnim napado zaključene oelote, sestavljeni. Pratemelja atomov in s tem snovi sta oba električn ma, negativni elektron in pozitivni proton ima proton skoraj isto maso kakor vodiki tom hi ker ima elektron neznansko mj maso, tako da naaproti protonu naravnost n$a, hO moderno liaziranje precej krije z utovim nasiranjem. Dežna"kaplja, demant rov plin niso torej nič drugega nego nab lektrike. Od kod pa vse raznovrstne lasti če seatoje vse snovi iz iste prasnovi?
Rešitev te uganke se imenuje skupinsk ktava. Z mnogimi primeri bi bilo mogo^ jaahiti, da nastajajo s smiselno proatorn stavo dveh elementov v splošnem pomei besede poljubne komplicirane tvorbe. Sli telj potrebuje le dveh znakov, ravne čr znaka za note, da spravi bogastvo svojih benlh domislic na papir. Podobno je i sejevim brzojavnim sistemom: tudi tu sti prvini, pika in črta, ki ž njima lahko \ mer ni menjavi sestavljamo črke, besede i la besedila.
. Kakor se note družijo v melodije in M jevi znaki v pomembne besede, tako jajo ia elektronov in protonov atomi. En ton in en elektron se združita v vodikov a komplicirane sestave in menjave elektr pradelcev ustvarjajo druge atome. Ti stavljaJo v molekule in te spet v or#ani| Vae veeoljstvo je ena sama simfonija iz tronov in protonov.
Znanost je storila ogromno delo, ko je znala, da je vsa snov mozaik iz dveh

trij. vrgU n.«.to, »jt.ro.Uo ^	Kem|ja |n	„t,
penzijo, za bnezpoaolnostno za varovanje, kakor tudi za bolniško, odškodninsko in materinsko, zavarovanje potom deželnih in državnih postav. Progresivna stranka je proti otroškemu deta,! v nasprotnem slučaju Je pa Zi« to, da ae da mladini vsa priložnost do pouka v šolah in da Ji potem, ko je Izšolana, preakrbi
naj na vse načine zavijajo res- delo, za katerega je izučena.
nico, da v najlepšem tonu orišejo prihodnja nebesa za delavca. Kot glavni generalni vodja te grupe je Alf l4indon, republikanski kandidat za predsednika, I kateri hoče ustvariti "novo dr-
To so samo nekatere točke v j programu progresivne stranke in se lahko vse izpeljejo, ako ia- > volimo na 6. nOv. a veliko večino ves progresivni tiket od govai^ nerja La Polletta dol do zadnje* ga kandidata. Vollloil Pojdimo vsi na delo za kandidate te« stranke. Ako mao adruieni, nam bo mogoče storiti in doseč i vae j potom dobrih aeetopnlfcov v posta v oda J i In adminiatraoiii. Na-1 pravile se bodo poeta vaj katare bodo Čuvale delavake interese, ne pa kapltallatlčn«. Coa je ta, torej na delo! Veik naj bo pti-pravljen narediti eatno ea velik križ v krogu Progresivne stran« ke. S tem boste storili vaak svojo dolžnost, od katare Je odvisna bodočnoot vaša in družine.	Jaštfi firmi
tem odkritju enotna znanost. Danes brez daljnjega razumemo na tej podlagi tudi janja pri droM#i fn gradnji atomov, biti ali raabtfŽLtt atome, pomeni vzeti ew nekoliko kamenčke^ iz mozaika, odstranit koliko protonov In elektronov. Atome jrr pomeni dodati nekoliko kamenčkov, pov< mozaik. Razpad atomov je spontano odlrt nje poedinih kamenčkov iz atomskega m< ka. Čudovite lastnosti In zdravilnost radii meljijo na takšnem odletavanju poedinih menčkov.
Današnja tehnika pa omogoča fizikom, lahko tudi umetno "postavljajo" kamene neko atomsko zgradbo ali pa d« i»h J™' iz nje. To ae pravi, da imajo v rokah motr do »preminjevanJa elementov. Doslej J« veda posrečilo to le v nekaterih primerinj poeti ne atome aH majhne atomske! Tfcko je uspelo fizikom spreminjati alumm silicij in dušik v kisik. Čeprav je stan pr<>» alkimistov na ta način v načelu rešeT», «m še daleč od tega, da bi živo srebro ali »«" drugo prvino spreminjali v zlato. Čeprav n uspelo, bi bilo takšno proisvsjsnje pWj te" kovine zelo nerentabilno. Pa bi ' gramov aluminija spremenili v sil.c., k lir. potrebna energija, ki Jo P^^' elektrarne na svetu v eni sekundi, i" - J da izračunati, kotlko stane takšen poskus
Vabile na shed
Ml——V nedeljo, dne
leti
ÏM
1 novembra, ob paltroh popoldne se bo vršil Javni shod v ÄND pod avapieije khibe H. 4 JM, Glava* «ovornik na tem shod« bo Joéto» Oven is Chieaga VI
( (Is Presnet*»* .*«•*■»•■•■1 l*unt*e ti*L-V Ogle-b>■ ju. nLfíffl umrla 24-letna rojakinja Antonija M"
IiIiiéi veatt—Uta v kar ji vik petrolej akih refinarijah
x Rorkrir!^
v iageaae.
no joeao iTven is cnieaga. v	J"~ " ^ pritiskom r
U Sailu in okolici Je Ovan do-1 •«	^ M ^.ürubUi bitk
Kardinal Parent (levo), papežev drfavni tajnik, «»k prihodu
New York Ne d«s,nl je ákof Francia J. HpeHman iz Bouts*»«.
bro anan in Jjugje vedo, da je I dober govornik, ki mn ne manjka humorja, tako da ta Je krat-kočaaao poalašoti, poleg tega pa pove mnogo pndttčnega Ude-teilte ae tega atonda In no bo vam žal! I I
ne in državne oborožen, aile üf*Wi bitki
'fcwil 11 veâeBz-Arstro-ofr-k
preáoednlk. gr*f meergh ^^ najeto restavraciji P» **ednrh a ai ^ nI hote4 ekHrati portements P„
In ritakHi črt v Dohrodži Ns
dalo antanta.
tr
rjaška volilna Spanja v Minn,
l.kanski gover-Znki kandidat huj-ilca k naailju
Mii.neapoHs' Minn. --j,'Ako
ijsko delavski kandidat za rnerja vas ne namerava iti marveč v resnici na-va izvesti svoje obljube, morate organizirati tolpo ga izgnati iz Min-
intov in
Djan
, besede, ki so odprto" huj-ie k nasilju, so prišle iz ust ¡na a. Nelsona, republika kandidata za gover-Ti ko je govoril pred neko iško skupino v Hibbingu, jeklarskega trusta. e «o senatorju Elmerju nu, ki kandidira za go-erj« na listi farmarsko-jfcnke stranke. Letošnja kampanja v Minne-i je izredno vroča, skoraj div-Boj se bije med repub-in farmar-laboriti, ker demokratje umaknili svoje ne kandidate za državne e, v zameno pa farmarsko-,i'ka stranka podpira Roose-Ta kupčija je silno raz-il* republikance. Rezija sipa ogenj in žveplo governerskega kandidata erja Bensona in kongresnika esU Lundeena, ki kandidira »veznega senatorja. Oba sta pravila dobre rekorde v konti. Isto obetata tudi v bo-Volilni boj v tej državi v,sled tega precej realnosti, .si stoje nasproti progresiv-in reakcionarni elementi, mson odprto agitira za re-o davčnega sistema, po ka-11 naj bi jeklarski trust plati večje davke od nakopane Benson pravi, da bi mo-i ti davki prinašati šestkrat državi. To je imel v mi-tudi republikanec Nelson, je bizninmane ščuval na naproti farmar-laboritom. alje Benson pobija tudi gi-ije za nakupni davek, kate-republikanei indirektno girajo.
lundeen pa na drugi strani avlja volilce, ,da se bo v resu držal načela, da je ka blaginja prva skrb vla-I i šele potem pride privatna ojina. V svojih govorih pro-w« sprejetje raznih radikal-ukonskih osnutkov, ki so illi predloženi kongresu — fcuier-Lundeenov načrt za sojino zaščito, ki bi bila res za-kakršne bi kapitalizem •M ne mogel prenesti; na-Frazier-Lemkejev osnutek financiranje farmskih dol->n še več drugih. Propagi-» tudi afriško nevtralnost v «i vojni.
Z delavske fronte v San Franciscu
W ribiških delav-napeta pristanka situacija
^ francisco. _ (FP) _
'prav ribiške družbe, tr-
g* ha debelo, zaklele, da ne
p nikdar pristale na unijsko * V"'r"; s" v Pravkar zaklju-
^vki delavcev v tej trgo-
te sk°raj » <*»
Nave» «o
■sínico
dobili preferenčno
i" «višanje p biče. Ko-novrf, delavcev tiče, po-noioca, da jih trgovci f 'u^'«-prav ne spadajo
toda v neki dobi se ji
" Pridružiti. Plača "me-, ril» u, v ,Midofe m na
, ' Mikov 181 in vajen-
Itelovnik je določen
i». 1'rodajalci suhih rib
I'r»-j« mali $:tf> d<»l* tudi
H. a.
•d
na teden.
«tavkujoči I/.med edem pri-'» <m' z unijo

f.
• *
K.
t
t
Pfcu
" pred zaključkom
' pristanlščniml ""k.rru delavci ter de-*e vedno napeta. "Unorska federacija,
kovnega referenduma. Prihodnji pondeljek je zadnji dan, ko poteče sedanji provizorični dogovor. Ako med tem časom ne oo podaljšan ali pa sklenjena «ova pogodba, lahko pride do stavke.
Kako se bo sedanji spor končal, je v tem momentu še negotovost, prav za prav v rokah vladne plovbne komisije, ki posreduje v konfliktu. Stališče organiziranih delavcev je, da ne odstopijo od nobenih pravic in ugodnosti, katere so izvoljevali s splošno stavko leta 1934 — u-nijske uposlevalnice, šesturnik za pristaniške in osemurnik za mornarske delavce, plača za nadurno delo in vzdržljive razmere za mornarje na ladjah. "Ako nam garantirajo te fun-damentalne unijske pravice, tedaj ne bo prišlo do stavke," je rekel tajnik Pacifične obmorske federacije.
Unija skladiščnih delavcev, del Mednarodne zveze prista-niščnih delavcev, ki je tudi v mezdnih pogajanjih, je odložila stavko za nedoločen čas*. To je storila, da je podjetnikom izpodbila pretvezo za sabotira-nje pogajanj. Ako do 28. okt. ne pride do sklenitve nove pogodbe, tedaj bodo člani te unije ponovno glasovali o stavki.
PIOitKTA
Rusija pošlje še ta teden ato aeroplanov španski vladi
(Nadaljeranja • I, atranU
kovne internacionale, ki naj sklepata o novem stališču napram civilni vojni v Španiji.
Madrid, 22. okt. — Fašisti so včeraj začeli svojo največjo o-fenzivo za okupacijo Madrida, istočasno je pa poveljstvo španske ljudske armade odredilo protiofenzivo na vseh črtah. Fašistični vodja Francoje je prisegel, ds Madrid mora pasti njemu v roke predno Rusija pošlje letala španski vladi, z enako odločnostjo pa prisegajo voditelji španske ljudske armade, da Madrid ne sme pasti, dokler so madridski delavci živi.
Franco je udaril v sektorju Navaicarnera, južnozapadno od Madrida, kjer je po njegovem mnenju linija brambovcev naj-slabejša. Vso silo topništva, tankov, maroške konjenice, letalskih enot in pehote tujezem-skih legionarjev je zagnal tja in po strahovitem boju več ur je dosegel, da se je vladna milica umaknila iz Navaicarnera v hribe, kjer se je utrdila na novi črti. Ta črta se nahaja 18 milj od Madrida. Medtem je ves Madrid mobiliziran za ak-cijo in avtotruki ter busi z mu-nicijo ter svežim moštvom neprestano odhajajo na fronto. Cesar vladi najbolj manjka, so letala, ki bi odpodila drzne nemške in Italijanske letalce, kateri so največja nadloga za bram-
bovce in vladno transportacijo.
»
Fašistična ofenziva za Madrid se pa ne vrši le s Hitlerjevimi tanki in strojnicami ter z Mussolinijevimi letali in bombami, temveč z radijsko propagando iz Sevilla in Portugalske, katera neprestano napolnjuje zrak z laimi, kako "madridska vlada stoji na robu propada; kako je predsednik Azana z ve* čino ministrov zbežal v Barce* lono, kako prebivalci Madrids stradajo in komaj čakajo (!) fašističnega odrešenja in kako je madridska vlada izgubila oblast v vseh provincah in nihče se ne zmeni več zanjo . . .
Roosevelt in Landon
molčita o ustavi
Oba te skrbno izogibata vprašanju amen-diranja
New York. — (LSP) __ Eno najvažnejših političnih vprašanj dežele, vprašanje amendi-ranja zvezne ustave, ne igra v tej kampanji nobene vloge, kolikor se tiče obeh starih strank. Oba, Roosevelt in Landon, skrbno molčita o tem vprašanju, čeprav je prošlo pomlad, ko je vrhovno sodišče razveljavilo^ več "newdealskih" zakonov, zavladalo veliko zanimanje med ameriškim ljudstvom, pravi socialistični odbor za javne zadeve, kateremu načeluje dr. Har-' ry Laidler.
Socialisti obtožujejo demokrate in republikance, da so v "zaroti" in preračunano molče o tem izredno važnem problemu. "Roosevelt in Landon sta se odločila, da se mu izogneta in tudi odbora njih strank sta prišla do zaključka, da bi bila slaba forma, ako bi odprto razpravljali o amendiranju ustave."
V kontrastu s tem izbegava-njem Norman Thomas vodi odprto kampanjo za amendiranje zvezne ustave. Thomas insistirá, da bo le s sprejetjem potrebnega ustavnega dodatka mogoče priti do fundamentalne zakonodaje, ki je potrebna za ekonomsko in socialno blagostanje ameriškega ljudstva. On agitira za amendment delavskih in farmarskih pravic, katerega je v zadnjem zasedanju kongresa predložil senator Elmer A. Benson is Minnesote.
Vrhovno sodišče se ni zadovoljilo le i razveljavljati jem skoraj vseh važnejših zakonov, ki so bili sprejeti zadnja leta, marveč je zadnjič udarilo celo
—KaSaralvd IMrturaa.
Max ZariUky, predsednik unije klofcttčarakili delavcev.
po državnih zakonih, ki se nanašajo na regulacijo delovnika za delavke. Pred njim se nahaja še več drugih važnih delavskih zakonov, katere najbrž čaka slična usoda.
Jiljub temu pa veliki "prijatelj" delavstva lepo molči o tem, z daljšega vidika najvažnejšem vprašanju. V interesu organiziranega delavstva bi vsaj bilo, da bi v zameno za svojo podporo dobilo od predsednika Kosevelta točno izjavo, kaj namerava storiti. Toda niti tega ni dobilo, marveč slepo drvi za njim.
Nov razvoj V jeklarski industriji
(NadaUwaaH t 1. atranU
'fta jeklarske in tudi druge delavce je ta razvoj na jugu velike važnosti. Najvažnejši je seveda za jušnjaške delavce, ker od njih je v prvi vrsti odvisno, koliko bo mogoče krotiti in u-krotiti jeklarske magnate z organiziranjem unije. Vsekakor pa je razvidno, da s to ekspanzijo jeklarske industrije na jugu ne too še konec kampanje za organiziranje delavcev.
Nov tip visoke sole
Tujerodci, ki pošiljajo svoje otroke v visoke šole, so dostikrat zmedeni glede organisacije šolstva v Združenih državah. V starem kraju gre fant oziroma dekle po vaaj štirih letih ljudske šole v srednjo šolo (gimnazijo ali realko) in ko dovrši to, na vseučilišče, da postane pravnik, adravnik, profesor, inženir itd.
V	Združenih državah pa je osem let ljudske šole (publlc school), po kateri sledi tipična ameriška srednja šola (high school), ki ohaega štiri leta. Kdor hoče )>oavetiti se učenim profesijam, mora .potem pohajati dve ali več let visokošolske pripravljalne tečaje, takoavani "college," ki je šola za splošno višjo izobrazbo. "College" more biti priključen univerzi, ali pa je samostojna šola. Šele po ab-solviranju "kolegija" se dijak vpiše v takosvane profesionalne šole, kjer se izuči za to ali ono učeno stroko in ki približno odgovarjajo atarok rajski in fakultetam.
V	zadnjem času pa se čim dalj več razširjajo takozvani "junior colleges." Kaka šola je to? Federalni prosvetni urad, ki podaje poročilo o tem novem tipu visoke šole, pravi: "Junior College je na eksperimentalni stopnji. Ne znamo, kaj bi moral biti, ker ne znamo natančno, kaj je."
V	splošnem rečeno "junior college" utegne biti posebna šolska organizacija, ki nudi dijakom tradicijonalne kolegijske tečaje za prvoletnlke (frosh-man) in drugoletnike (sopho-more). Na drugI strani utegne predstavljati dva dodatna raare-da k srednji šoli (high school).
Imamo sedaj MO "junior colleges" v Združenih državah. Ko je Amerika stopila v svetovno vojno, jih je bilo le 80. Jasno
Stsissska Narodna
UitaMfÜM* a tpriU 1SSS
Poiporna Jidnoti
\mk.,p. ir.j»«u» |»07
m Hockw.ll 4SS4
MI7-IS LawrtaU A»*., Chicago 111.
GLAVNI ODBOR 8, N. P. J. UPRAVNIOUSBKi
VINCENT CA1NKAR, pr^Mdmk.......MST S. Lawndal* A vs., Chicago, III
riUCD A. VtDKR, «1. tajnik.............'2647 S. Lawa*)-1« A w., Chic»»t», 111
LAWRENCE QKADlSlIRK, taj. bo|. odd 8M7 S. LswnC > vt„ Chica«o. 111.
IOHN YOU K IC II, gl. blagajnik........ 2SÖ7 a. Uwndal« , •• Chicago. III.
flLIP GODINA, upravitelj glasila..... mi 8. Uwndak A •„Chicago, III.
IONN MOLEK, urednik glasila.........2067 S. Uwmlalv A v«, "hlcago, llL
ODBORNIKI t
FRANK SOMRAK, prti podprodacdsik......»»« E. 74th Si., Cleveland, O.
JOHN E. LOK AR JR., drugi podprcdecdnlk. .10V7 E. ISOth 81., Clavaland, O.
GOSPODARSKI OD8KK:
MATH PETROVICH, pradatdnlk............«61 I. 161.t SI., CItTalanš, O.
%NTtlONY CVETKOV ICH..............SSI Sonacs Ava., Brooklyn, N. Y.
JOHN OUP.....................281 8. Proapeol Ava., Clarendon Mill«, HI.
POROTNI ODBBK:
'OHN QORftEK, predaednlk..............414 W. lt.y St., Sprisgfleld, 111.
ANTON SULAR....................................goa 87, Anna, Ka*».
IOHN TRCEU.............................................Bo* 257, Strabana, Pa.
PRANK PODBOJ..................................Box 61, Parkhlll, Pa.
PRANK BARB10H....................1N11 Muakoka Ava., Clavaland, O.
NADZORNI 01)8RKt
PRANK SAITE, predaednlk.........2601 8«. Uwndala Ave., Cfctaaga, 111.
PRED MALO AI...............................16 Central Park, Paru, HL
JACOB AMBÄOZICH.......................411 Piers 8t„ Evekth, Mian.
eosoai—»»we»■<!»» a atavMlari »*»r«ai, k! Mai* v al- am*«, aa vr4l uWWi
»PISMA, kl aa aaaalcjc aa mit «I.	aaj aa mSih aa iiiaifcUl*»
»BNASNR MlUato ta tf'»H. ki m tilaje §L	«ImSa la jriuli
mJ aa aaiSJaJ* a» »I taiaUtve.
Vee nam, MiSii a» Malik« M*»«r«. aaj aa aefSMI* aa Ul. talalllve. Vaa n4hi i «mal • Ma—JallkMal a»«li, aal aa Mill»«» aa Uata|«l4l«e. vsa eaiTOtsa «M« a»»l»*»*i» » «t »ar»»»»» «Atn aaj a» m*HJ»1» Fraak
aa aa| ae4SJaJc aa l*k* UeaAka. inMtSi mr»t
VSI DOPISI la Sns« «aW. aeaaaaS». •«!••«. aaae4elaa la «Sek w, lit k « iimI a a'»rttoai liiaili. aaj aa »e4IUa aa "fBoaviCTti." Ml« a Uw»4»l» Avch CW.»e». Ul.
HOTS i Oarraat»iili»» vllk ik» Imimm Ofn«» ak«»M ka	aa f»ll»«»i
CiMUUitiNii tov IM n|fKn imMisI gii i^drtsisd la Mm* Ali ismIIIssmi et mirsy ss4 rsm lesüfslsi
Matten »I	anS knlV ni!l!a Um
Piaassial ^aliaaa aaiss Iks iartsilillsi ^ ik« im^faa'a	-k^^u ^	mm
vi^mvw ■•v^w mm^^w mw |lfmvmmsa ms vssv whüfwe mimv srfeai ^m mimi bf
•M Sa,
MMMfslsf ^fca wafk sf ifc®	kMMl ifcniM ka	fei I^niMi
ckarna. Mei»UI»i» eaS »ea»»l» akeelS k» iHwwa te J»k» U»rlak, «kalna»«. J»4l«l»l feasaillte».
val raiSIVI M kl. peeatel
■aaaaai
je torej, da je ta razvoj upravičen kot odgovor na zuhtevo, da se nudi mladini več šolskih priložnosti. Imamo mnogo krajeVt kjer ni rednih kolegijev in kjer je vprašanje višje izobruzbe spojeno z visokimi stroški zu starše, Kjer pa so uvedli "junior
college/' more fant ull dekle ostuti doma, dokler ne dovrši dveh kolegijskih tečajev.
V 27 državah Je "Junior col-luge" del Javnega šolskega sistema brez šolnine. Seveda Je tudi mnogo privatnih; "Junior colleges."—F.L.I.S.
Krzycki za Thomaaa, « na za Rooievelta
Milwaukee. — Milwauški žu-pan Daniel W. Hoan, načelnik kampanjskega odbora sociali-stične stranke, pravi, da je časopisna vest. ki je bila skuhana nekje v New Vorku in raznir-jena po vsej deželi, da 1*0 Krzycki, bivši predsednik socialistične eksekutive in podpredsednik krojaške unije A. C. W., podpira Kooaevelta. absolutno nereanična. Krzycki ga jc zagotovil, da na vaej črti podpira Normana Th omasa. Istočasno je tudi Krzycki izjavil, da kot socialist ne more
Je Lahka Kaja!
Za vciS/ ki Mit* boljših
stvari v ilvl|en|u!
^^iaj/e, kadile in Imdllr v««di l««la «railr |»o lahki i>»ji — aaaili» p«i Lu< k>! kajli uliirs lahka kaj* j«- reaiifčita sinrrn»»! — dolw*r ukáa in doltra |irreoja <— dobri puali »kita in »kini. Dubri p<i*li aa urin ill aa iiršnc )(laa«>»iii«'r. IMtta aa^ila pruli dražil ju iti kaliju. Samo lu. L> Sirikr kadile! ar vrarlr le raAAitc rai^ll«-, ki jo nudi proees "ll a Toaalrd " Zalo jc dobro kadili Ludirá, krr ao lahka kaja. In krr fovorimo o l io kir« kaj 4« bi rut» •rHaJT
★ * ZADNJA NOVICA! « *
IZOMMITI ti rSIVlilHI OSZISHOtTI MterM laM« «•fel
K« riete*« »»aja Laak«, tei««» »»i ke* »M»* aef« flaef« lekala k ti««e« . . . I*a*e twd¡ mdeve<i«i'e » i««»«*(. da «e	w»Umm fd«.
K»f*. M UM» ks
14 PMtftlkMv. Letečih frotl Oboli, Ifre "Sweepstake»" v Zraka
Slekw j«	* Ve«ik I«.k» *Nrlka
MS«r«>|,.l»k<»." 14 |H*lMlkM«, Utrcili ftru ll aaauda * Mu»t>m, r»«kwiariM 4mwlr«N Mrltmr» •••!•«mrm I« i«Im » |»u.li I|«hiI, ni k>»<«-t» |««grr*lii *»k«>« • MSw«>»|» •lak*« " Slr«4*lr» H#«lrlrr Ihmdrr j* •M» a d*>|.l>«lra*Ml jHi.k«WII« mm p* mué >»l«. je mI|»mI«I« »»i«»|i»,ir» te
S»w|ikl*.
411 Ik M ll k |„».lr««»lllF AU »te dul*lil »»ir i.£*w«m» I M»kf Slrlk»«? Nir*.«*)lr mm Mt»«r Rll l'»#»dr ' • «Ii »»edak tm mmttmimh »Wo. Piwl«4«|te,
•Mill» tm pel«»«»jap* Mrl««dlte - |N*«rM
pm tmmkmmUrn V«i* lark« MrS» "Hwrnmp-
la *e 4a mm kadi«» Iwkte». ke^Me 4mm miit^ft im i Ik pmrnkmémjf. M»
organizirane podpirati drugih kandidatov ka-mornarake de- kor socialistične, llillman. pred-'""lu. l»o V nedeljo/^dnik unije, je zanikal, da bi ♦v'ia rezultat stav- ibil on avtor dotične vesti. t
juebiá
- lahka k
an k a k a/a
BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA - "IT S TOASTED* •
jj^J^JJ^■■¡■SSL
PETEK, 23. OKTHPD
KRIŠTOF D1MAC
HpUal JACK LONDON. - I« a«gUé«Me preveri FRANCK MAGAJNA
Odprl je žepno uro in na notranji strani po-krovca je Dimač zagledal prilepljeno aliko svetlolase tene, med dvema amejočima se otroškima obrazkoma.
"Dečka?" je vprašal.
"Deč*k in deklica." je ponosno odgovoril Kanton. Fant je poldrugo leto starejši." Vzdih-nil "je globoko. "Obe bi bila lahko starejša, vidiš, pa sva z ženo morala čakati. Bolna je bila, revics. Pljuča. Pa ne je postavila smrti po robu. Neverjetno, kajne? Bil sem urad-nik, železniški uradnik v Chicagu. ko sva se poročila. Njeni starši so bili jetični. Zdravniki takrat niso vedeli kaj prida. Rekli so, da je bolezen podedovana. Vsa njihova družina' je bolehala za jetiko. Drug od drugega so jo nalezli, ne da bi vedeli. In mislili so vsi, da so bili bolni rojeni. Usoda. Prva leta sva živela pri njenih starših. Jaz se nisem bal. V moji rodbini ni bilo sledu jetike. In vendar sem jo naposled dobil tudi jaz. Pa sem začel premišljevati. Da je bolezen nalezljiva, to je jasno. Nakopal sem si jo s tem, da sem dihal njihov zrak.
Pa svs govorila z ženo o tem. Potem sem opustil domačega zdravnika In vprašal za svet novodobnega strokovnjaka. Potrdil je moje naziranje in dodal, da je za naju najboljši kraj na svetu Arizona. Pobrala sva Šila in kopita in odpotovala tja — brez denarja, brez vsega. Dobil sem delo kot ovčji pastir, njo pa sem pustil v mestecu. 'Pljučno mestece' sem mu rekel, kajti bilo je nabito polno kašljajočih bolnikov.
Kajpada Življenje in prenočevanje na svežem, čistem zrsku mi je takoj začelo krpati moje zdravje. Po cele mesece sem bil včasih ločen od žene. Pa vselej, kadar sem se vrnil, je bila videti šibkejša in slabša. Ni ji hotelo na bolje, pa ji ni hotelo. Toda imela nisva slame v glavi, znala sva se učiti od življenja. In tako se je vdala mojemu prigovarjanju ter šla z menoj in mi pomsgsla pasti ovce. Cela štiri leta, pozimi in poleti, v mrazu in vročini, v snegu, ivju in kar je že bilo, nisva niti enkrat spala pod streho, ampak vedno v šotoru, ki sva ga zjutraj zvila in vzela s seboj. In da bi ti videl spremembo! Ogorela kakor jagoda, žilava kakor Indijanec in čvrsta kakor sirova koža. Ko sva mislila, da sva ozdravljena, sva se odpeljala v San Francisco. Pa je bilo še prezgodaj. Pri priči sva se obrnila In zbežala naravnost v Arizono, nazaj k ovcam. Se dve leti. Tedaj so bila najina pljuča povsem zakrpana. Popolnoma zdrava. Vsa njena družina je pa izumrla. Niso naju hoteli poslušati. " Potem sva dala mestu slov ,» za vselej. Brskala sva nekaj tam po tihooceaiiMki obali in južni Oregon nama je bil prav po godu. Pa sva se naselila v dolini reke Kogue. Jabolka! Ej, tam so kraani kraji za pridelovanji* jabolk, pa menda nihče ne ve za to. Pomalem sem si pridobil kmetijo, farmo, po štirideset sem dal za oral. Čez deset let bo oral k oralu vreden |>etsto. Pa sva tudi gibala, da je bilo kaj. Je treba denarja za tak začetek, midva ga pa nisva imela. Z delom svojih rok sva si morala prislužiti hišo in hlev, konje lu pluge in vse ostalo. Ona je dve leti |M»učevala v šoli, ln potem je prišel deček. Pa takrat sva že stala na trdnih nogah. Ob, da bi ti videl tista drevesa, ki sva jih vsa-dila! Sto oralov jih je in zdaj so že skoro dorasla Na žalost je vse to šlo |x>časi, dolg pa se je grmadil hitro, menda tudi ponoči. Zato sem pa zdaj tukaj, vidiš. Ce bi ne bilo zaradi otrok in dreves, bi prišla tudi ona sem. Ona ravna domačijo, ja/. pa sem tukaj, milijonar — če Itog da."
7. očmi, polnimi srečnih sanj, se je ozrl preko ledene, v sol tiru se lesketajoče površine na zeleno jezersko gladino, obšel s pogledom
nasprotni breg, pogledal še enkrat na fotografijo in zamrmral:
, "Izvrstno dekle je, moja ženka, vztrajna. Ni hotela umreti in ni hotela, ta moja mala junakinja. Sama kost in koža jo je bilo tedaj, pa iskrica življenja na sredi, ko je prišla ovce past. Pa tudi zdaj je še drobna. Nikoli ne bo debela. Ampak njena drobnota je najzaljša, kar sem jih kdaj videl, in ko se povrnem, ko bodo drevesa začela roditi in bosta otrolu že hodila v šolo, bova šla malo pogledat Pkriz. Meni sicer ni kaj i>osebno do tistega kupa hiš, ona pa svoj iivi dan o njem sanjari."
"In tukaj je zlato, ki ti bo utrlo pot v Pariz," je zagotovil Dimač. "Samo do njega moramo, to je zdaj naša naloga."
Karson je pritrdil blestečih oči. "Pravim, tista naša farma je najkraanejši sadovnjak na tihooceanski obali. Podnebje izborno. Najina pljuča tamkaj ne trpe. Sam veš, da morajo biti taki ljudje jako previdni, ko si izbirajo stalno domovanje. Ako bi ti kdaj misill na redno in mirno življenje in bi se hotel kje ustanoviti, tedaj pridi in oglej si našo dolino. Toliko ti povem! In ribja lovlja! Reci mi, ali si že kdsj ujel petintrideset funtov težkega lososa na trnek za kline? To ti je bilo dela, fant, to ti
je bilo otepavanja, preden sem ga izvlekel." • • •
"Štirideset funtov sem lažji ko ti," je rekel Karson. "Daj, grem jaz naprej."
Stala sta na kraju razpokline. Bila je ogromna in stara, široka najmanj sto čevljev. Njeni boki so bili poševni in izlizani, nekdaj ostri robovi pa zaokrogljeni. Na tem mestu se je preko razpokline bočil premostek iz stlačenega, napol oledenelega snega. Dna razpokline ni bilo mogoče dogledati in kje se opira sneženi most, tudi ne. Ker je solnce vanj pripekalo, se je neprestano tajal in krhal. Človek bi mislil, da zdaj zdaj zgrmi v črno globino. Opazila sta na njem sledove celih vogalov, ki so se že odkrh-nlll in strmoglavili v glob. Celo tedaj, ko sta ga motrila, se je odlomila pol tone težka kepa in buhnila navzdol.
"Kar nič vabljiv ni tale mostek," je mrmral Karson in pomenljivo majal z glavo. "Tako zoprn je, kakor da bi jaz ne bil milijonar."
"Ni drugače, otipati ga morava," je rekel Dimač. "Saj bova kmalu na drugi strani, se mi zdi. Nazaj ne moreva. Tu prenočiti ne moreva. Druge poti pa ni. S Čokom sva pregledala razpoko celo miljo navzgor. Seveda, ko vsa takrat lezla čez, je bil ta sneženi most bolj trden."
"Oba hkratu ne moreva čez," je rekel Karson in prijel za svitek vrvi, ki ga je Dimač nosil preko rame. "Ti počakaj. Vrv in cepin bom vzel s seboj. Daj mi roko, da se bom laže spustil na naš slavni most."
Počasi in z največjo previdnostjo je zdrknil na sneženo hrbtišče, ki je bilo več čevljev niže nego robovi razpokline. Tam je obstal In še enkrat pogledal, ali je njegova oprema v redu. Na hrbtu je nosil sveženj z najnujnejšimi potrebščinami. Okoli vratu je imel namotano vrv, tako da mu je počivala na plečih. En konec si je pritrdil k pasu.
"Pol svojega milijona bi odrinil, če bi se odkod vzelo podjetje za zgradla» mostov," je rekel šaljivo. "Pa nič ne maraj. Jaz sem ti kakor maček."
S cepinom, ki ga je držal v desnici, in s palico, ki jo je držal v levici, je kakor plesavec na vrvi, s steknjenimi rokami lovil ravnovesje. Stopil je z eno nogo naprej, pa jo je takoj zopet pritegnil. Malo je manjkalo, pa bi bil omahnil!
(Dsljr prihodnji*.)
Altna P. kraMita:
—	• • v • I Vel"*0 dolgočasje je viselo nad
L Iiovillll očmi ■Mami- S*mp»tJ» J* privolil kdo
j / avtom in |aiiskal med čakajočimi svojce ali pričakovane obis-
Zaniniivo je, kako nenadno kovalee. Nekateri, ki niso šil človek odkrije včaaih, da je do-|(|Hleč, so klicali zehajoče šoferje bil no\e oči! To ni šala. je res-| taksijev, — Informirala sem se niča. Zgtalilo «m je. diT seni si K|t*de trga tudi jaz. toda ni se pred nedavnim zaželela kratkih mi zdelo vredni» plačati skoro počitnic ven iz mestnega trušča, polovico toliko vožnje iz Johna-»tran, daleč stran od svojegs tovvna do Parkhilla, kakor iz vsakdanjega posla Pa sva šla NVu Yorka sem. Tako taleru-s Krasnom v IVniio, najin bivši št\o v traiiaptHrtacljl! Saj mo-domači kraj v Ameriki Jaz rajo imeti ljudje svoje avte. ka-nem bila odsotna dalj nego on, kršuekoli, da le tete! ali nov vtis, ki »ta je napravil nanj prej tako dobro znani kraj. me je skoroda »pravil V »meb "To je tako majhno, tako po-dežflsko," je dejal, ko ava izstopila v Johnstownu. "Včasih se ti, ,v treba, na drugi bus. V mi je zdelo Ae nekam primerno, j SV* Yorku se vozijo ljudje na /da | m mi pn vidi |»oleg v «eyit Ae j delo ln z dela |m> dvajset ln veČ zanemarjeno."	; milj daleč za nikel ali dime v
•■'Povodenj »o imeli," sem de-j eno »mer. In «o prej na mestu, jitla. ko mi je neizmerna tihota'n«*go «m» človek končno pripelje
it Johna-
Tu pa smo ždeli po klopeh ln bil enak prvemu, pred šestnaj-
stimi leti, ko se mi je zdel hrib neznanska puščoba napram dolini domačega kraja. In dan srni bila neprestano, takorekoč zmirom z eno nogo napravljena za odhod s hriba, je vzelo šele neizprosno depresijo, da me je iztrgala temu ozkemu svetu.
— Kljub mnogim trdim skuš njam seni bila krizi to jutro hvaležna, zakaj spomnila sem se po hribu gredoč, kakšne probleme sem imela z vodo, kako je bilo treba kuriti z mehkim premogom, napravljati drva v je seni, prenašati mraz [K>zimi Cemu? Zdaj živim brez vseh teh problemov in jih niti ne pogrešam-» ha !
Pa vseeno, |>ozdravljen majh ni, včasih prijazni, včasih tudi nekoliko preneiskren in malce hudoben Parkhill!, In najina soseda. ki sta bila zgiahtj pokon-cu, da naju pričakata! Kakor svojca sva bila sprejeta, pa si nismo bili nič drugvga ko dobri sosedje, en |>ar Vipavcev, en par In tisto1 Borovničanov. Velika razlika v vsem, starosti, mišljenju in interesih. tods to ni motilo nobene strankr. mi smo ostali dobri sosedje in iiIhi snio dobri, »tari če|«eti na postaji, če pride človek t it m kot kdaj prej in kar umetl| prijatelji.
zgodaj zjutraj v mesto, Se* > m»em mogla, da «em tod okrog1 Petrovičev vrt. lepa drevesa. .York je zmirom na kolesih. 'zapravila lepo dol*» let. Vti* je1 trdna brajda. cvetje, sadje, pe-
Po dolgem čakanju sva vse-« no pričakala Parkhill bus. Vož-n ta \ eno smer dvajset centov in za tiste pičle pol ure vožnje »e je treba še presedati ln čaka
z not ra j jala mis nu. min ma, n<N prekinje K|tomnili proti - IM
in zunaj postaje \ tl»u- j na parkhlllski hrib
li na naš kot v Nabilo- toirna«.
M hi.t« <• .1 Ifpft • 1	.\ d«. > j »čil -II"» ||
in dan. rohni nikdar n<i1«ljsko jutro je bil«» krasno, no življenje vele mi t« J Parkhill je še a|Mil, po grmovju i	vedno tekočih! j«» Me »trla telka ro*a. Steza po
^ v Se* Yorku ni Ireba! hi ibu m- mi je zdela Ar IsilJ rai*
rutnina, pujai, domači čuvaj, vse mi je nama h vrnilo nekaj atarega občutja podešelekega
življenja in miru. Po dolgem času sem zopet kramljala z rojaki in spočetka sem nameravala obiskati mnogo znanih rojakov in bivših kulturnih in društvenih sodelavcev po okoliških naselbinah. **
Toda čemu se utrujati? Zanje ne pomenim več mnogo in jaz svet nerada nadlegujem z nepričakovanimi obiski. Napravila sem se v mesto samo enkrat in to z namenom, da stopim do starega znanca, ruskega sodruga dr. Ryeskega. Ko sem prišla v njegov urad, sem izvedela, da je že pred dvema letoma preminul. Novica me je čudno presunila. Mož se mi je bil ob priliki prejšnjega obiska priporočil za kake osebne novice in poročila o delovanju radikalnih grup duševnih delavcev v New Yorku. Ustregla sem mu komaj z nekaj pozdravi, ker moje razmere so bile pač take, da nisem imela časa posečati sestankov krožkov lite-ratov in drugih skupin kakor bi bila rada, in tako malo sem tudi imela časa za poročanje.
Po mojem prekinjenem udej-stvovanju v socialistični stranki si je mož često prizadeval, da me pridobi za komuniste, ne za politiko, ampak za ženske, mladinske in literarne- aktivnosti. Ponudil mi je velikodušno na razpolago svojo bogato in obširno knjižnico v svrho literarnih študij. Jaz se, žal, njegove dobrohotnosti nisem mogla poslu-žiti, ker me je kmalu po bančnem prazniku kriza prisilila, da zapustim dom med hribi.
Vozeč se iz mesta nazaj na Parkhill sem vnovič prebrskala vse posebnosti, s katerimi me je bil pokojni sodrug seznanil, ko sem drzno razkopala kukavičje politično gnezdo, v katerem so bili zapleteni sodrugi, ki me menda vsled tega še zmirom smrtno sovražijo, nekateri prav brez vzroka, ker so bili, siromaki, v resnici krivi le v toliko kolikor so šli slepo na limanice "master mindom."
Tudi sodrug Ryesky je priznal, da ni b|l vedno tako pošten glede socialističnih principov, kakor bi bil moral biti-—v prejšnjih letih, k6 ni bilo v okraju aktivnih soc. .klubov, so vsi "sodrugi," ki sd imeli kaj političnega zanimanja, ribarili v skupnih vodah. *Pa je moje tako enostavno in vidno odkritje povzročilo toliko sovraštva in čr-njenja moje osebnosti! Kakor da sem zakrivila velik zločin, ker sem se drznila strgati politično masko z rdeče pobarvanega "stand-by." Reysky se ni nič jezil. "V Rusiji bi me bili ustrelili," je rekel, "in taka taktika je edina, ki more braniti delavca in njegove politične ter socialne pridobitve pred izdajicami, ki ne nosijo v sebi interesa splošnosti, ampak samo špekula-tivno misel za lasten dobrobit.
. . . Tista stara verska, da je en grešnik, resnično spokor-jen, vreden devetindevetdeset pravičnih, je torej sem pa tja na mestu, a vsakemu spokorniku tudi ni verjeti—kaj če grehe le globlje zagrebe?—
Naše počitniško vreme se je kmalu ski salo in dež je lil prav do časa odhoda. Pot nazaj je bila enako združena z nekaj nevihtami, nekje smo zabredli v pravcato |>ovodenj, a končno je sijalo solnce in uživali smo lepo vožnjo preko pennsylvanskih polj, hribov, gozdov, naselbin, rek. trgov in mest. Radi že omenjenih neprilik pa je naš Greyhound priguncal v Novi York šele nekam pozno po polnoči. Glavne ulice so bile vkljub potni uri še tivahne in subway je mrgolel utkasnelih veseljakov in zal»avo-iHkačev. Vsakdo se je l>ač nadejal dolgega počitka čez nedeljski dopoldan.
Mene je mučil spanec, a ko sem si doms privoščila po smrečju dišečo kopel, nisem hils ksr nič več saspana. Treba je bila pokrsmljati z grlico, ki je sirots, ves teden samotarila, obenem pa nekoJiko pretehtati vtise preden izgube pomen in barvo. Jaz sem menila:
"Mordit ni narodno niti lepo. ali jaz se počutim nekako ali right takt»)« kot tdaj. Z narodom j r tako kot s sorodniki, dokler hodU »smo na obiske, ostane prilateltstvo toplo, drugače— well, jaz čvitim zdaj prav toplo
Za Prodajalne in s Pečjo-Greta Stanovanja
PLINOVA GORKOTA
Krožni grelec
Instaliran v prodajalno ali v stanovanje, ta kompakt, zanesljiv grelec preskrbi zdravo gorkoto ob ¿asu in na prostor kamor telite.
e Kakršnekoli vrste je vaš problem gretja, se dobi ene ali druge vrste plin, da reši to uganko. Brez skrbi in čista plinova gorkota odpravi vsako staromodno sitnost gretja. Nabavite si fakte o gretju s plinom. Pošljite nam spodnji kupon.
Plinoparni radiator
Samostojno vse-b u j o č k<>! kotni komad. V*ak radiator nareja svo-'jo pli no paro. Se dobi v različnih velikostih.
THE PEOPLES GAS LIGHT AND COKE COMPANY
Telephone WABaah 6000
Storite to takoj '	Prosim pošljite mi popolna pojasnila o krožnem gretju in |
I	Plinoparnem Radiatorju s prostim preračunom koliko bi me PogJ I ,Ä'10 ^ "" enega instalirali.
.	'	Ime ...................................................................................................... i
• kupon	i
r	. NomIov ................................................................................................ I
za popolna | Mevto.................................................................................................. |
pojasnila	' Telefon .............................................................................................. |
do hribov, a že sama misel, da bi se morala vrniti v tisto majhnost, mi vsiljuje čudno mržnjo do vsega, kar sem tam doživela in preživela."
Krasna se je smejal:
"Naglo si se odtujila—jaz tudi. Tako je, če se razgleda človek po tem, kar je bilo, z novimi očmi. Včasih se je zdelo vse domače, vsak grm je nudil kratko-časje, ko je se človek lomil gor in dol po tistih razdrapanih potih in stezah, vsak glas, se je zdelo, je dajal kraju živahnost—"
"In vsakokrat, ko si se vračal črn in upehan z dela, se mi je zdelo prav tako praznično v duši, kakor tu, ko se vozim s tisoči z delovnika domov k počitku in v prijetnosti prostega časa večera. Gledala sem soseda, ko je prihajal po hribu z dela, in nisem mogla videti drugega ko neko nepojmljivo tihoto čez in čez—domov korakajoči sosed je bil tihožitni del slike, ki je ležala razprostrta v mraku in trudnobi.—Kje je tisto življenje, v katerem sem lahko zapela in čutila, da živim, ne v osamelem kraju, ampak v sredi sveta samega?"
"To je v spominu in mislih, oči ne bodo tega nikdar več videle," je rekel Krasna in meni se je zdelo, da je povedal veliko resnico.
NKK IM) MORA VEDNO PLAČATI
V	teh dneh »talnega naraščanja cer iivljensklh potrebAčin in visokih dav kov je zelo pametno preštudirati in •e poučiti, kako hiti previdnim in hraniti, ker moramo vvdno mi plačati za zanemarjenost, brez izjeme za kaj se gre in kaj smo uničili «li zanemarili.
V	oglaševalni kampanji v listih, kako hraniti in vrniti vse prazne steklenice mleka pravi mlečna industrija: "Nekdo plača, kadar razbijete ali u-porabite za druse »vrhe kakršnokoli posodo, nadomestilo je dodatni troAek v produktivni po»luibi. To velja enako tudi za vaše prasne steklenice mleka Ako jo razbijete ali če je ne vrnete, »amo ob »ebi to poviša ceno mleku. Prav sarotovo umite me in vrnite me vašemu mlekarju ali v prodajalno. kamor »te kupili mleko."
—(Adv.)
Zdravnik vam pove, kako ae varujete preklada
Sla.Mi HlrtiM.fnl .pariialla« |.ravt. •»• M', «•»K Ijw4l « lat 4*«rl< >a . rvtil»)an>h O» >r»iifii»i 4a la "fl««wn" aa«ar<>*ati ••< a lam 4a ..MrtMr • attM.rn.«!. kar 1'm.tif «a/ alt manj
NOT. A TON» »a4uO a.MltM, Hltr» «•a t VITAMINI 4 la d aa J# lakftMl >a <u4rwrt« ImA. t Mtrtah>a .iitpai aaall Qra nara.nra) « ari*WI* MflM" Da)* rW aall S« St« lat »a «Svraaj» tlr«|M. ka»an —< m». .a*«« <>r«k h»4»ia. <Mt, ja *aa 4* „ f a 41 ta a<»nnw. a.la «*«t|	raefceaUa
mm i NINlS TONt NiNSi VITAMINI A I« I» Na »r*4aj ia	«
karaa» Vat 4a. ar »a.a, ah" »tata ta4.. «"•O»! UM« ta ..atl! I« ,W 4 rti *
HUMOR
Najnovejša škotska
Mlad Škot in mlada Skotka sta se vzela. Na poročno potovanje sta jo mahnila v London.
Ko sta tako pohajkovala po prestolnffekih ulicah, sta prišla tudi do neke slaščičarne. Tedaj se je mož nečesa spomnil: stopil je v trgovino, kupil kos čokolade in jo pokazal svoji ženi. Le-ta se je nasmehnila; veselila jo je tolikšna pozornost.
Tedaj je Škot odlomil košček čokolade, ga dal svoji ženi, vse drugo je pa spet zavil in skrbno spravil v žep češ:
"Tole, ljuba moja, bova pa prihranila za najine otroke!" e
Neizprosni vajenec
Schulze & Co. sta dala v liste oglas, da sprejmeta strojepisko. Drugo jutro jih je stala cela vrsta pred trgovino, čakaje, da pridejo na vrsto.
Schulze je nekaj časa kandidatke sprejemal in preizkušal, potlej si pa ni znal več drugače pomagati, kakor da je strogo naročil vajencu, da ne sme nikogar pustiti k njemu. Prav nikogar!
Proti poldnevu je prišla neka starejša dama odločne zunanjosti in. je po vsaki ceni hotela h gospodu Schulzeju, Češ da mora osebno z njim govoriti. Toda vajenec je imel že ure in ure na jeziku samo en odgovor:
"Danes ne, gospodična . . .
"Ce vam povem, da moram z njim govoriti!" je ogorčeno protestirala dama. "Njegova žena sem!"
"Danes ne, gospodična!. . ." je dobila neizprosen odgovor, a
Kakor se vzame
—	Gospodična, Če bi vas poljubil, ali bi zakričali?
—	Hm, kakor se vzame. Ce bi me močno stisnili in spretno držali, bi sploh ne mogla kričati.
Spreten agent
—	Lahko ste veseli, gosp da sem vas končno sprejel, veste, da sem vrgel danes ak vrata pet agentov?
—	Seveda vem, saj sem bi vedno jaz.
NIKAR ME NE UNI ČITE KADAR SEM PRAZNA
Nekdo mora plagiti kadar me razbijete, ali me ugrabite za druge svrhe, nadomestilo zviša produktivna stroške. To velja za vaše prazno steklenico mleka. Gotovo me vrnite in vselej me vrnite vašemu mlekarju ali pa prodajalcu od katerega ste kupili mleko.
HVALA VAM
Ali ste naročeni na dnn« Vroeveto'? Podpirajte svojj«
TISKARNA S.N.P.J
SPREJEMA VSA
v tiskarsko obrt spadijoia dela
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice,
koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvstskem siovsaa češkem, nemškem, angleškem Jeziku in drugin
■ ■ ■
prve
flalt MaflDM
|*Hm «*>ajMaa j
inia-sol. 14* ' »A4« t 1
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.VVJ-TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISK A HM
Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne.—Cese »m*n»e, usi>ke| Pišite po informacije na saalo*
SNPJ PRINTERY
2657-5» «O. LAWNDALE AVfcM K _	CHICACiO, |LL.