Leto Vl„ a. us. Poštnina platana v gotovini. M LlubEiani, v s©i£©t^ 27, meja 1922, P>®sam„ St. 75 p. NAPREJ Glasilo Socialistične strank© Jugoslavije. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Stane mesečno 10 Din. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. Cek. rač. št. 11.959. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Od voj eno mišljenje narodnih poslancev dr. Milana Korana in Jovana G i o n o v i č a k proračunskem predlogu. • .^na najvažnejših pravic parlamenta j glasovanje proračuna, ki ga parlament * vsakokratni vladi. Vsled tega te •^asanje glasovanja za ali proti prora-vkrf- vU Dredtogu vprašanje zaupanja drža vlada, ki vodi danes posle v sta ,n.c uživa našega zaupanja, zato nrora na Vasovala v odboru proti dj SocCu.ny v celoti in ravnotako bodeta tu-.pisan ’x repu'bl- klub, katerim imata ood-nici a Cast pripadati, glasovala v zbor- kaJ.0"°vn0 sta socialistički in republi-razirJ 0 obrazložila v parlamentu UDani ylada ne uživa njunega za- tnišljg. Odveč bi bilo v tein odvojenem t§mhr,vUite razloge še enkrat navajati, v ! odstotek vseh državnih dohodkov. Skoro vsa državna podjetja, posebno železnice, .so pasivne: znak nesposobnosti vlade za opravljanje zemlje. Tako v generalni debati, kakor tudi v debati o poedinostih bomo imeli priliko izreči podobne kritike vladinega gospodarstva. Zato smo se v prcdstoječem omeli le na nekatere glavne opombe. Pred plenum bomo iznesli tudi svoje predloge, ki smo jih stavili v finančnem odboru in ki so bili odbiti. V Bel gr a d n. dne 22. maja 1922. Člana fin. odbora. lika večina nad kapitalizmom in vendar se pusti pobijati in moriti kakor neumna žival! Pograbi za svoj samokres — to ie tvoja zavednost — vzemi puško v roke tjj je tvoj delavski list »Naprej« ali »Ljudski Glas«. Premisli izrek Karla Marksa, ki pravi: Delav.sko osvobojenje ie odvisno od delavstva samega. Če hočeš svoiih pravic, treba ti ie samo pokazati dobro volio. da si neomejen vojak in da vztrajaš tako dolgo, da^skupno s celotnim proletariatom dosežeš svojo svobodo. Sodrugi, odločite se: Ali zmagati ali še za dolgo dobo propadati! Za zmago treba izobrazbe -— treba ti jc^ tvojega učitelja »Napreia«. da ga poslušaš in se taka ravnaš! Ali pa spi spanje zaslepljenega nadalje, da ti kapitalizem začne rezati jermena s tvojega hrbta. Izberi hitro: tam v temoti! ali boš čital, ali ostaneš SODRUGI. NE POPUSTITE! Delaj, kar hočeš, uspeh ne pride v prvem trenutku. Vs_ako dek) zahteva potrpljenja in vztrajnosti. Zlasti pa velia to pri delu za izobrazbo in prebuditev delavnega ljudstva. To delo je tako važno, da se ga ne smemo nikdar naveličati, če hočemo žeti uspehe, pa naj bo delo še tako nehvaležno in ima še toliko zaprek. Včasih se moramo učiti vztrajnosti pri trgovcu. Kaj je oglaševanje? Večno ponavljanje besed, ki navadno ni brez uspeha. Beseda^ ki je samo enkrat izgovorjena ali pa v dolgih presledkih, le hitro pozabljena, če takoj ne pade na gluha ušesa. Stari Rimljan Katon je vsak svoj govor v senatu zaključil z besedami: »Kartagino moramo razrušiti.« Te besede je ponavljal cela leta. dokler niso Kartagine razdejali. Sodrugi, ki agitirate za svoje kulturne in gospodarske organizacije, za svojo delavsko stranko, za svoj list »Naprej«. za socialistične ideje — ne omagajte prj prvem neuspehu! Nadaljujte, ponavljajte. delajte brez prestanka! Dobrega agitatorja ne spravi poraz v slabo volio: če nima danes uspeha, mora biti prepričan, da ga bo imel jutri: če ga še iutri ne bo. bo prišel zagotovo poiutrajšnjem. Dobro delo ni rrikoli brezuspešno! Ne popustite! PRED BODOČO SVETOVNO VOJNO ZA OLJE. Zadnia svetovna vojna je bila za svetovne trge jekla. To ie že pribito. Sicer pa so to že neštetokrat priznali kapitalistični mogotci sami ne le ustmeno, temveč pismeno, v posebnih brošurah, v katerih so opisali vzroke svetovne vojne. Prihodnja svetovna vojna bo vsekakor za olie. kar že dokazujejo razna znamenja. Kdo bo nadziral olje. svetovne zaloge petroleja? Diplomatska vojna med Angl.iio in Združenimi državami za kon-troUToljnih vrelcev se že vrši dve leti. vmes oa se plazi Francija kakor maček okoli vrele kaše. Kakor jeklo je tudi olie zelo vazna tvorina. Anglija ga že rabi za svojo mornarico:" kmalu nadomesti premog tudi na železnicah. Kot gorivo za proizvajanje gonilne sile ie olie neprecenljive vrednosti. Ni. čuda. da se kapitalistične velesile tepo za oljne vrelce y vseh delih sveta. Amerika bi rada imela monopol v Mehiki: odtod zakulisni manevri in spletkarijo proti mehikanski vladi. Anglija ie pograbila^ olje v Mali Aziji in zdaj se tepe s Francozi za vrelce v Rusiji. Francija ie pobasala vrelce v Galiciji in deloma V RotnitnijI. K3o bo fine! največ offa? To vprašanje bodo rešile kapitalistične države v prihodnji svetovni vojni, za kate-no se že pripravljajo s tem, da sklepajo različne dogovore. V pretekli svetovni vojni za jeklo je kapitalizem žrtvoval tri monarhije in še danes si ni izlizal težkih ran; svetovna vojna za olje bo najbrž samomor kapitalizma. Da bi le bil! Zadnjič je šlo za »svobodo malih narodov« in za »demokracijo«; sedaj bo šlo na jbrž^ za »civilizacijo«. In kakor je bila zadnjič na eni strani nrotestantovska Anglija. brezbožna Francija, katoliška Belgija. budistična Japonska, pravoslavna Rusija in pisana Amerika, na drugi strani na luteranska Nemčija, katoliška Avstro-Ogrska in mohamedanska Turčija — tako bo v prihodnje enak sprimek križa in po-Iumeseca. Meke in Jeruzalema ter Rima v »sveti vojni« za obrano »civilizacije«. Tani prazno besedičenje. Edino mednarodni proletariat mogoče prepreči katastrofo, to pa le, če bo dobro pripravljen. Pripravljati pa se mora takoj! NOVE MEZDE STAVBINSKIH DELAVCEV. Dne 12. maja t. 1. se je pri Oddelku za socialno politiko v Ljubljani zaključila nova kolektivna mezdna pogodba za gradbeno stroko, s katero so se na novo uredile mezde stavbinskih delavcev enotno za vso Slovenijo. Nove mezde, ki ve-1 li&io od 8. maja t. 1. dalje, znašajo za normalno delovno uro: 1. Za nolirje.22 do 28 K. 2. Za preddelavce 17 do 22 K. 3. Za izučene orofe-sioniste (zidarje, tesarje) 15 do 19 kron. 4. Za težake 9 do 13 K. 5. Za mladostne delavce 6 do 9 K. 6. Za delavke 6 do 9 K. 7. Za vajence 7 do 13 K. Za popravita na strehah in za delo na visečem odru. nadalje za delo v rabljenih straniščih in kanalih se plača 20%' več kot za navadno delo. V izjemnih slučajih se določi povišek za dve vrsti dela sporazumno med delodajalcem in dela.v-cam. To kolektivno pogodbo so sklenili in podpisali zastopniki delavskih organizacij in zastopniki delavstva iz Celja, Ljubljane in Maribora ter podjetniki, združeni v Odseku gradbene stroke pri Zvezi indu-strijcev. Pogodba se ie uradno potrdila po Oddelku za socialno politiko v Ljubljani in razveljavlja vse dosedanje kolektivne pogodbe. Unijo stavbinskih delavcev v Celju ie zastopal sodr. Alojzij Leskošek. Osrednje društvo stavbinskih delavcev na sodr. Aleks. Kobler. Politične vesti. 4- Poskus ujedinjenja treh internacional se ie ponesrečil. »Jutro« je 25. t. m. objavilo pod gorenjim naslovom sledeče brzojavno poročilo: »Berlin, 24. maja. (Izv.) 'Včerajšnja seia londonske, dunajske in moskovske internacionale se ie končala s tem, da ie poizkus, da se doseže sporazum, ostal brez uspeha. Macdo-nald ie v imenu druge internacionale podal izjavo, da le ta za sklicanje. splošne konference proletariata stavila več pogojev. ki se pa niso izpolnili. Dejanja komunistične stranke v raznih deželah so pokazala, da te ideja o enotni fronti proletariata za komuniste lc taktičen manever. Radek je nato v daljših izvajanjih očital drugi internacionali, da iz posebnih ozirov in zaradi njenega sodelovanja z meščanskimi strankami noče enotne fronte. Adler ie vJmenu dunaiske delavske zveze v svoji polemiki napadal obe stran- ki. ki sta stavile le ultimate namesto, da ’ bi vztrajali v delu. Končno so komunisti zapustili komisijo.« Ker nismo dosedaj prejeli zadovoljivih .poročil, na katere bi se mogli zanesti, se zaenkrat vzdržujemo vsakega komentarja. Kakor hitro pa bomo prejeli zaensljiva poročila, bomo iz-pregovorili o poteku pogajanj komisije devetorice. ki to je sestavila aprila meseca t. 1. konferenca treh internacional, v posebnem članka. + O pripravah bclgrajske vlade za novo vojno- Skoro vsi naši opozicionalm listi objavljajo Cičeppovc dokumente, iz katerih ie razvidno, da se je tista belgraj-ska vlada, ki že dve leti izdaja stomili-jone za Wranglave tolpe, v zvezi z njimi pripravljala na vojno proti Rusiji. To je priznal neposredno tudi vojni minister Vašič. ko ie pred meseci govoril v narodni skupščini o pripravah generala Wrangla proti sovjetski Rusiji v zvezi s Francijo in Romunijo. V jutrajšnji številki bomo objavili štiri Čičjerinove dokumente. na katere že danes opozarjamo naše bralce. + Vedni napadi na naše obmejne straže ori Reka Začetkom majnika so ho-teli fašisti prekoračiti našo_mejo pri Cerkniškem jezeru, v sredo 24. t. m. pa pri Kastvu. Laške obmejne čete so oddale proti našim obmejnim stražam cele salve, nakar so se pripravile k napadu. Ko so se približale tolpe ood vodstvom častnikov v popolni bojni opremi našim postojankam. so lih obsule naše čete z ročnimi granatami. Laške toloe so jo nato odku-rile nazai z veliko naglico, naše čete pa so naslednji dan pokopale precejšnjo .število mrtvih Italijanov. Zaradi tega neljubega dogodka ie belgrajska vlada že ukrenila potrebne korake in izdala v če: tertek zvečer sledeči razglas: »Povodom zadnjih vesti z Reke o pripravah fašistov, ie naš poslanik v Rimu, Antonijevič, predložil po nalogu naše vlade predstavko na posvetovanju, kier ie dobil zatrdilo, da bo italijanska vlada ukrenila najstrožje korake, da se onemogočijo nemiri ob jugoslovanski meji in se prepreči prihod novih legionarjev in fašistov na Reki.« Ker vemo. da ie italijanska vlada že neštetokrat »ukrenila naistrožje korake«, vemo, da napadi laških čet ne bodo prenehali. zlasti pa še ne sedaj, ko bo pričela posebna obmejna komisija s svojim delom. Izpraznitev našega ozemlja hočeio namreč fašisti vsai kolikor mogoče dolgo časa zavleči. + Socialistični in republikanski klub nroti proračunu. Ker so pričela vladna trobila prinašati pohvalna poročila o našem proračunu, ki da je zadovoljiv v primeri s proračuni ostalih evropskih, držav. opozarjamo na naš današnji uvodnik »Odvojeno mišljenje«, v katerem izjavljata narodna poslanca sodr. dr. Korun in Gionovič. da »vlada sploh ni bila v stanu.podati financiiskemit odboru, pa tudi ne skupščini verne slike stanja državnih financ ter ustanoviti prihode in iz-datke-kakor bodo v resnici.« To se nam ie zdelo potrebno omeniti tudi zaradi tega. ker trobijo vladna glasila* da ima izmed vseli držav, ki so sodelovale v mijni, najmanj papirnatega denarja v obtoku naša država. Članek »Odvojeno mišljenje« nas neposredno seznanja tudi s sta-niem našega papirnatega denarja, ki ga kroži v prometu najmanj toliko miliard kakor v sosednjih evropskih državah. -r Odstop avstrijske vlade. Ker je dobila avstrijska vlada P h glasovanju o kreditnem pooblastilu nczaupiiieo, ie kabinet dr. Schoberia odstopil. Stranke so se fakoj po odstopu Sčhoberjevega neta posvetovale o nastalem po * vendar se še do danes niso mogle razumeti. _ , + Velikanska eksplozija skem Novem mestu. Pretekli cetr”| ^ nastala pri Dunajskem .N,ovem strašna eksplozija municijskega o . štev. 1. pri kateri je bilo nbhih oko^. delavcev, ranjenih na okoli 300. iz bližnjih in daljnih kr&iev so pnMtaa R stiska društva, ker ie bila zelo vehka n varnost, da bo eksplodiral hjdi objekt, v katerem je bilo do oO.OOO kg a namona. Z nadčloveškim naporoin se gasilcem slednjič posrečilo ogenj Škodo cenijo na več sto milijonov avstru skih kroti. Vojno ministrstvo dol z no. _ ie krivo eksplozije, ker se ni dovoimo brigalo za varnostne odredbe. + Konec državljanske voine ^ j, skem. CoHrns m de Valeta, voditelja glavnih političnih skupin na Irske®’ se sporazumela ter s tem napravila^, r.ec krvavim bratomornim bojem-voditelja bosta sedai sestavila koalv _ vlado, v kateri bodo zastopane vse J ke v razmerju števila mandatov, imajo danes v irskem parlamentu. janja, ki so dovedla do sporazuma, vršila v Dublinu. —^ Dnevne En sam kratek utrinek ie hiSice. skesa »Slovenca«, kakor pravimo, t* -3. maje utrinek, ki smo ga priobčili v stev _ ja m v katerem smo komštatirall, da 0yifld cerkvi Sin božji prikazuje kot .a^*cofIT,e§ni »Sl?-1 vina. Na to našo konstatacijo nima venec« prav nobenega drugega (pobijajočega dokaza, kot da vse J13-, po- imenuje z lepo besedo »odpadki« m ,a ;e ver« ta, pri volitvah bomo seveda trd ’raV resri^11 privatna stvar, mi pa smo nraV p^akam0 kristjani. Nak. zavoljo tega pa -o m kaj ie MJ ai ie cerkvena Jjmiti (ali jezo žc danes povedali, da smo na ^ 50 s* boljši kristjani, kot so on pa vsi t® ^blatiti » dali čisti Kristusov nauk zamegliti r _ ki srednjeveškimi okraski rimskega so nad14, tz vere, kakor jo zapoveduje - cerlP?: zgradil praznoverno stavbo katolis razlo^u/l/ »Slovence« seveda še dandanes ’’ 70C>fliefn, med tem, kaj je bistvo m kaj ,ie_ br -- nost. kaj je vera in kaj je i to pa tudi ne more pojmiti ,......... zavtiaški navadi namenoma — , da; smo lahko zelo verni navzlic tem . petne bomo nikoli klanjali gnusnim mamvvPV ,SW verznim domislicam vatikanskih ne m0, vencu« ne bo prav pic pomagalo, ce n ^ ^ re (ali noče) razumeti; glavno je to. .fl & ljudska masa z vsakim dnem boli raz rad prihaja pri tej masi klerikali*^ bo« svoje nesposobnosti za pojmovanje jev> ob kredit. Kar se tiče »odpadkov«: « dehteča kopja, vredna klerikah^^J* metal in zelo pripravna, da jih ^ pravi^j odkoder letijo nate. Gospodje. vs ietarsko krvjo: _ , moraio Finančna delegacila obiavHa, ^>str0'-i>;. ~ rojsko nesprejeti oficirji h:v:’ . ‘ vf>ji'e >jskc predložiti gospodu tmnis _r0gJ1jo Oficir« naso v ske vojske mornarice z dokumenti odloženo upokojitev s kraljevim ukazom ojne kt nii- bodo po predlogu gospoda mimstr jnega 'ji' mornarice tako upokojeni, bodo 0 .Clt' — nistrstva prejeli predpisano »uverva J go- Tvndlnfri tetra nverp.tiin nal TlOtCIU ^j^naltje. jiodlagi tega uverenja naj irotcni spodil ministru financ prošnje za >-■ . f p,- odmero jiokoiiiiue. in sicer in “up ,0n}su izvirni prošnji izvirno »uvcrenlc«.v m 'pyje nje pa prepis -.uverenja.. Tc prosta;.; pokra) p('S ajtn&kl , upra- •Ib spod finančni minister dottčni ^vi - •« vi, oddelku za socialno politiko da izvr-^fi vico do pokojnine in nje višino. itiim5,, poizvedbah bo potem gospod fin*""1 n0rom '>r I izdal nalog za izplačevanje pokopi"115 •SeKde,effCl”e mWstrstva financ. - Ravno »ZKljucno gospod finančni minister pri-nTrji VdovniPe 'n sirotnine takih oficirjev in avcJ^v°inme ,ze pre* upokojenih oficirjev bivše * ogrske vojske, ki so naši državljani. §6§«f Š5n l^aS®vne politične organizacije f.hib-“«»kc m sp.šišenske imata v ponedeljek 29. t. stJ”* "• f^ečer v Šelenburgovl ulici št. 6/11. r r^nev7vi red je važen — ude-‘«t>a dolžnost. — Odbor. Stavbeniki v Ljubljani so na anketi sto ^kra!inski upravi v Ljubljani sklenili avbinskirn delavcem zvišanje mezde od h-".J0- dalje. in sicer za 2 K na uro. Stav-s tvrdka Tonnies je pač izplačala x- delavcem zvišanje od 12. do _ .v^ t. m_. Od 8. do vštevšj 11. t. m. lo n p ^.šanie, to ie za štiri dni zaspa-u;' ..f pripominjamo, da se prj tej stav- samo vu!^ tuc*’ v Drazn'Wh dela, toda dek> Zl^aT^’- delavci morajo pa svoje da itn? Drazniki v dvojni meri opraviti. Drinr^fi? 23 Baznik zadostno materiala Torej zidar, ki ima večjo veda' .zaslxižiti. delavec pa ne! Še- mo ,,u:arie™ njihove plače ne zavida-tode u-evali ^ na- da uvede tvrdka rne-’ bodo tudi delavcem v korist. Pom*. Stavbinski defavcT. v*’ r*>L Im, Pf^ojnc gospe .Jospine Vidmarjc-5. se bo vršil v petek, dne 26. t. m. na hiše žalosti Pred škofijo 19. i Rodiln S°e ori Sv- Križu. ' mrtvor«:. s.e ie pretekli teden 28 otrok (15 ž), JetŠce Umrlo 33 oseb (19 ž), največ ra-,e bil 3v»v i pljučnice (3). Naznanjen Prt^,fu£aj trahome. JiSkega m«< v Savi na Ježici blizu želez- e^eren Včeraj popoldne utonil Avsrt^t • eularski vaiertec iz Spodnje Šiške. številici ^°ost za predrznostjo! V 114. dalUi n; nas^Sa lista smo poročati o škan-'7' Ga’oerSe Jc ,'ZVTšil na Mariborski cesti udaril m; Drot* mestu. ko jc neki kapitan ^iubil; rne?a voznika s sabljo po davi. Poizvem SlT1.° Parlamentarnemu klubu, da obcuiem° .ni(*ovo ime in danes ca pri-BelRrad° lavno, da bodo naši poslanci v ,,6srainnrJ?.0skusiIi narediti konec takih da, ki jo f ,v naših krajih, ker tista moji več nir^ ^Podie še ima.jo, Pd nas že nesn^l na- temveč, io imenujemo viča Du? st a*i neolikanost. G. Gorgo- '^delka komandanta mitralješkega čarno v t i De^D0^a- t>rav toplo priporočen^ nh Za tukajšnjemu kraju prijamo tufi je‘ Naše poslance opozar- ja, cja da zahtevam od vojnega mini-.Vojaške HDOllČi sv0'e generale in druge ve