KUPUJTE VOJNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio * Oglasi v tem listu so uspešni ICTORY bonds SIAMPS ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest Slovene Daily in Ohio ★ Best Advertising Medium VICTORY BUY STAMPS XXVIII.—LETO XXVIII. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) MARCH 26, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 70 Ameriška ofenziva na Berlin se je začela! UlEU VOJSKA "OFENZIVI % MNAJU Rusov prodira P'®ko planote proti ^^strijski prestolnici CvT?/' ~ da H Hocoj naznanila, ^°vjetski armadi pro-t>Un ^ planote proti haiat katerega se na-79 milj. Rusi so zatiari skozi severo- w Madžarsko včeraj 28 milj. porofi]" iz sovjetskih skoro ' Rusi, broječi ^'cokiT . mož, na 50 milj Se ^Pasnost za Dunaj Od mre do ime. ^ ®ia4'šala Malinovskega . ^ '^evno 3a staij povelja premier- J'azvidno, da se je driigj Dunaji pridružila (ala armada mar- 1)0 ggg. ''lovskega, ki stoji so-velike donavske Hili f°°iarno, ki leži 83 sektorju madžar-a J, ^ P'^odira tretja ukra-"a, ki i„ maršala Tolbuhi-% 18 nrr ofenzivo in uda- ^Vzei ^ 1 ''^Prej. Ta armada % saaf P°l®zafo, ki se na-° milj od avstrijske Obe se nahajata na "^favjiih nobenih večjih ovir prav do Dunaja, bifi iia fronti pred Ni Berlinom Sl{ ^kodng severnem koncu Ruai Mivzdi i^^kvidiv. praktične svr- h%nih ^ zadnje ostanke ob-sil v Vzhodni h ^ j® naznanil, da ^'OOO Ru^ zajeli f ^juti ij!!^°^cev. pre/fe® vršijo tudi na zap^d^ Berlinom, kjer so Poročil^ Kuestrina gla-•^^oriij nemških virov .^^jp, „ "upadov. _ Naciji ol ^°vjet. N ' da n "'»stove preko Poniožna ruska 2^^!^ inirs da je ar- Malinovskega v 2 Dunaju za- Ujela ^ naseljenih tra-'OOO Nemcev. iev I^i Ilustrirana knjiga o borbi naroda v Jugoslaviji! J Združeni odbor južnoslovanskih Amerikancev je izdal svojo prvo ilustrirano knjigo o borbi naroda v Jugoslaviji. S slikami na razpolago, je odbor poskusil, da prikaže vse faze in razvoj borbe, udejstvovanje naroda v borbi, žrtve naroda, zločine okupatorja nad narodom, slavne borce in njih voditelje. Naslov knjige je "LIBERATION" (Osvoboditev) in obsega dogodke od 'leta 1941 do 1945. Materij al je obdelan v glavnem takole: Narod se bori; v položaju; partizani v akciji; maršal Tito; komandanti Narodne osvobodilne vojske; politični vodji; žene v akciji; parlamenti in kongresi; vera in cerkev; pogreb v Jugoslaviji padlega Amerikanca; ranjenci; sabotaža proti sovražniku; porušene vasi; v osvobodjenem Belgradu; življenje civilistov; otroci. Velik del slik se nanaša na borbo v Sloveniji. Knjiga je zelo poučna in važen dokument o borbi naroda v Jugoslaviji. Slike skoro ne potrebujejo komentarja, one govore same zase in ustvarijo globok vtis na čitatelja. Zato je potrebno, da vsi naši ljudje v Ameriki kupijo to knjigo, da se tudi potom slik spoznajo z življenjem, borbo in trpljenjem naroda v domovini. Marsikdo bo v teh slikah spoznal njemu osebno poznana mesta, hiše in ljudi. Gledajoč slavna dela naših bratov in sester, katera ta knjiga prikazuje, boste bolj kot kdaj prej ponosni, da ste Slovenec in Jugoslovan. Knjigo je uredil pisatelj Louis Adamič, in se naroča pri UNITED COMMITTEE of SOUTH-SLAVIC AMERICANS, 465 Lexington Avenue, New York 17, New York. Cena tej velezanimivi in važni knjigi, katero bo sleherni izmed nas želel hraniti kot trajen spomin na najslavnejšo dobo v zgodovini našega naroda, je samo 50c. Nova policija v Beogradu — Dne 1. fe-Cpi na zapadni k > . Eskra, star ;^kbO%%i8Npj. Pn&onim.. •>4^ in tM j*"u- ^ pozneje je Sih v T (^va bra- ^oroduij^^^nadi) in več dru- ... k J'®tar 29 ! : T" ^pl- John V,' 6. _ J let m član SNPJ ko ^^di -j ^ '^bit v Nemčiji. **='GU in pre. %, ^ ^odni^o' ° m več dru-Hsvv ^%8i \T v stari domovi- P"-' MriJl, pa 2ivi. dve sestri, če BEOGRAD, 19. marca. (O. N.A.) — "Stara predvojna Jugoslavija je bila diktatura, ki se je držala v sedlu le s pomočjo brutalne policijske sile. Današnja nova Jugoslavija pa si gradi hovo policijsko silo, katere naloga bo, da brani ljudstvo in ščiti, njihove demokratične pravice." To mi je povedal Vlada Ze-čevic, bradati srbski pravoslavni Srb, ki nosi uniformo polkovnika. Na prsih i m a polno odlikovanj, katera si je zaslužil v borbah proti nemškim okupacijskim četam. Danes je Ze-čevic minister za notranje zadeve in ima radi tega nadzorstvo nad policijskimi silami na osvobojenem ozemlju. Resen in energičen mož je to, govoreč z veliko odločnostjo o tem svojem idealu: "Organizacija in funkcije naše . nove policije so vam najboljši dokaz za naše namene in njih demokratična načela. Pod avtokratičnim starim režimom, so izbirali policijo od zgoraj — odgovorna je bila le vladajoči kliki v Beogradu. Danes izvoli narod svojo policijo, a odgovorna je lokalnim komitejem narodne vlade." Ves+i iz življenja ameriških Slovencev šest oseb napadenih od steklih psov Opasnost pasje stekline v Cle-velandu se je zadnji čas začela zopet večati. Koncem minulega tedna je bilo na zapadni strani mesta šest oseb, povečini otrok, napadenih nn ugrizenih od dveh steklih psov. Granite City, 111. — Društvo 230 SNPJ je prošlega decembra izgubilo tri člane. Najprvo je bila obveščena družina Rudolpha Tonsicka, da je 15. deceml^a padel na fronti njen sin Rudolph, star 24 let. On je že drugi sin te družine, ki je padel vi tej vojni. — Dne 23. decembra je naglo umrl Frank Jermen, star 25 let, sin Caroline Thoma iz Hartforda, 111. — Isti dan je umrl radi srčne napake v Ma-disonu Anton Evandjelovic. Scofield, Utah. — V premogovniku Hiawatha je bil 24. februarja pri delu ubit Max Morgan, član SNPJ. Nesreča se je zgodila okrog poldveh zjutraj, ko ga je zasula plast premoga. Zapušča žepo (hči družine Frank Gorishek); štiri mesece starega sinčka, starše, sestro in tri brate pri vojakih (eden je preko morja, dva pa sta se udeležila pogreba, kakor tudi stotnik William M. Gorishek, ki se je pred nekaj meseci vrnil z evropskega bojišča). Slovan, Pa. — Družina Mla-nik je bila uradno obveščena, da je bil njen sin Sgt. John Mlatnik 12. februarja ranjen na Filipinih. Oglasil se je tudi sam, da se zdravi v Novi Gvineji in da se mu obrača na bolje. Njegov brat Frank se nahaja na zapadni fronti. Export, Pa. —, Alexander Skerly je prejel vest od vojne oblasti, da se njegov sin S/Sgt. Henry Skerly nahaja v ujetništvu v Nemčiji. Bil je pogrešan od 18. decembra. Novi grobovi MATIJA KOLAR V nedeljo ob 5:15 uri popoldne je poznani rojak Matija Ko-lar preminil na domu hčere Mrs. Anna Schmitz, 770 E. 108 St. Pokojni je bil 83 let star in zadnja tri leta je živel p r i hčeri Emily Zakrajšek, v Willobee, Ohio. Zapušča tri sinove: Mat-ta, Louisa in Cpl. Laddie, ki se nahaja na Pacifiku, tri hčere: Mrs. Mary Tich, Mrs. Anna Schmitz in Mrs. Emily Zakrajšek ter več sorodnikov. Pogreb se bo vršil iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. Čas pogreba bo oznanjen pozneje. MARY BRINŠEK Po dolgi bolezni je umrla na svojem domu Mary Brinšek, rojena Krajec, stara 65 let, in stanujoča na 1064 Addison Rd. Doma je bila iz vasi Travnik pri Loškem potoku, odkoder je prišla v Cleveland pred 42. leti. Bila je članica društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ in podružnice št. 25 SŽZ. Tukaj zapušča soproga Johna in tri hčere, Mary, Mrs. Pauline Dolgan in Mrs. Olga Malnar. Pogreb se bo vršil v sredo ob 9:30 uri zjutraj iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6106 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. ANDREW C. MRAK V soboto je preminil v Woman's bolnišnici Andrew C. Mrak, stanujoč na 1390 E. 47 St. Doma je bil iz Brezovice, fa-ra Velika Gorica na Hrvatskem, kjer zapušča očeta in sestro. Tukaj se je nahajal 32 let. Zapušča soprogo Susanno, dve hčerki Donno in Dorothy, sina Ed-warda in bratranca Eli Kara-pandy, v Pulaski, Pa. Pogreb se bo vršil v torek, ob 9:30 uri zjutraj iz Golub pogrebnega zavoda, 4703 Superior Ave., v cerkev sv. Pavla in nato na Calvary pokopališče. Doma konservirana pesa povzročila smrt ženske V soboto se je v Clevelandu pojavil prvi slučaj smrti, ki je bila posledica zaužitja doma konservirane hrane, odkar je konserviranje živil doma vsled vojnih razmer postalo splošno. Žrtev zastrupljenja je postala Mrs. Helen Krauss, stara 44 let, 10717 Lee Ave., mati dveh otrok. Umrla je v bolnišnici, kamor je bila prepeljana, potem ko je jedla doma konservirano peso. V resnem stanju se nahaja tudi njen mož, toda zdravniki upajo, da bo okreval. Dejstvo, da otroka, 16-letni sin in 12 let stara hčerka, ki nista jedla' pese, nista zbolela, dokazuje preko vsakega dvoma izvor zastrupljenja. Narod se odzval klicu za pomoč; krasen koncert v S. N. D. Nepozabno lep koncert so dali snoči v avditoriju Slovenskega narodnega doma pevci in pevke "Glasbene matice," ki so prekosili same sebe v podajanju izredno bogatega in vseskozi pestrega programa. Bil je to pravi pravcati umetniški banket, ki ga je poklonila vrla skupina v pomoč trpečemu ljudstvu naše rodne zemlje. Ako bi hoteli pisati podrobno oceno, bi morali dati priznanje vsem in vsakemu, omenimo naj le, da je predvsem segla v srce pesem "Partizan," katero je zapela Josephine Milavec-Levstik, in da so salve aplavza izzvali nastopi DoVothy Svigell, Josephine Modic-Petrovčič, kakor tudi številne kombinacije ženskih in moških glasov, pri katerih so menjaje sodelovali skoro vsi člani ansambla. V teh nastopih so se odlikovali Louis Belle, Frank Plut, John Nosan, Frank Bradač, J. Samsa, Carolyn Budan, J. Babbit in drugi. Večji del točk je spremljala na klavirju Vera Mi-lavec-Slejko. Avdijenca vam je dala priznanje z navdušenim aplavzom, in svesti ste si lahko globoke hvaležnosti našega trpečega, a junaškega naroda onkraj morja. Lepa hvala vam! Burboni so porazili Aubrey Williamsa v BOLNIŠNICI V Huron Rd. bolnišnici, kjer se je moral podvreči operaciji na slepiču, se nahaja Edward Bernetich, stanujoč na 6917 Hecker Ave. Operacijo je srečno prestal. Želimo mu skorajšnje okrevanje! KLUB "LJUBLJANA" Redna seja kluba "Ljubljana" se vrši v torek ob 8. uri zvečer v navadnih prostorih, članstvo je prošeno, da se gotovo udeleži. WASHINGTON, 24. marca. — Senatna zbornica je včeraj z 52 glasovi proti 36 zavrnila nominacijo Aubrey Williamsa za zveznega direktorja za podeželsko elektrifikacijo. Južni demokrati in republikanci so združeno nastopili proti Williamsu, bivšemu administratorju Narodne mladinske administracije,, in s tem dali ultimatum predsedniku Rooseveltu, da bodo vodili brezobziren boj proti vsem, ki nosijo "new-dealerski" pečat. Organizacija malih farmarjev, ki se je borila za potrditev Williainsa, je naznanila, da bo šla v boj proti demokratsko-republikanski koaliciji burbon-cev v kongresu. V ta namen se bo organizirala po vzgledu Neodvisne politične akcije CIO,, ki je na delu med industrijskimi delavci v mestih. Mesar aretiran, ker je imel nepostavno meso I Carl Rubino, ki ima mesnico na 1249 Payne Ave., je bil v soboto aretiran, ko se je v njegovi posesti našlo 1,200 funtov govejega mesa, ki ni šel skozi inšpekcijo zveznega živilskega urada. Policiji je rekel, da je meso kupil od nekega nepoznanega moškega, kateremu je dal tisoč rdečih racijskih točk. VAJE MLAD. ZBORA V torek, točno ob 5:30 uri popoldne se vrše vaje za pevce Mlad. pevskega zbora SDD na Waterloo Rd., pod vodstvom Mrs. Anne Vadnal. Prosi se starše, da vzamejo to v nazna-nje in pošljejo otroke na vaje ob pravem času, da se jih izvež-ba za koncert, kateri se vrši dne 8. aprila. Sest zavezniških armad prestopilo reko Reno Za hrbtom Nemcev je pristalo 40 tisoč mož padalne pehote; Amerikanci poplavljajo Ruhr PARIZ, ponedeljek, 26. marca — Tri ameriške armade so včeraj predrle nemške linije na vzhodni strani Rene in drvijo v mogočni ofenzivi, katere cilj je Berlin. Tretja ameriška armada pod poveljstvom gen. Pattona, ki je v petek prekoračila Reno, je od tedaj prodrla 40 milj daleč. Včeraj je napredovala 27 milj in prekoračila reko Main. Glasom zadnjih vesti se nahajajo čete tretje ameriške armade 235 milj od nemške prestolnice. DEVETA AMERIŠKA ARMADA SE NAHAJA SAMO DESET MILJ OD MESTA ESSEN Ameriška deveta armada je z mogočnim navalom zlomila nemško linijo vzhodno od Rene in udarila devet milj dalje. Nahaja se v neposredni bližini velike ceste, ki vodi proti Berlinu, ter samo 10 milj od Essena, industrijskega srca nemškega rajha. Prva ameriška armada, ki je prva prekoračilo Reno, je udarila rfaprej med mostiščem Remagen-Erpel na 35 milj široki fronti in napredovala devet milj v masnem napadu, ki tvori del velike zavezniške ofenzive na Berlin. NA TISOČE JADRALNIKOV SPUSTILO 40,000 MOŽ PADALNE PEHOTE ZA HRBTOM NEMCEV PARIZ, 25. marca — Včeraj se je začela največja masna ofenziva zavezniških-sil. na zapadni fronti, v kateri je šest zavezniških armad; prvi in tretji ameriški armadi, ki sta se že nahajali onkraj Rene, so se pridružile deveta ameriška, druga britska in kanadska prva armada, poleg 40,000 mož broječa armada padalne pehote, katera je z jadralniki pristala za hrbtom Nemcev v Vestfiliji. Nemci so bili tako osupli nad udarno silo zavezniške ofenzive, da niso 24 ur od časa, ko je britska armada pod poveljstvom feldmaršala Montgomery j a, ki je prva stopila v akcijo, prekoračila Reno, poizkusili niti enega resnega protinapada. SILNA ZRAČNA OFENZIVA PROTI NEMČIJI JE PARALIZIRALA OBRAMBO SOVRAŽNIH SIL Kakor kažejo vsa znamenja, so nemške obrambe na vzhodni strani Rene tako razbite, da je vsaka možnost, da bi se mogli naciji tam uspešno postaviti v bran, povsem izključena. Strahovita zračna ofenziva zavezniške letalske sile, ki je bila skozi zadnje dni tri dni brez pre-stanka v akciji, je popolnoma ohromila sovražnikove komunikacijske vezi. V zaledju nemških pozicij so čete padalne pehote z bliskovito naglico zavzele strategično važne postojanke napram šibki opoziciji od strani osuplih nacijev^ Zračni vlaki, ki so pristajali padalno pehoto, so bili do pto mpj dolgi, ampak nemška zračna sila je danes tako ^labotna, da ni bilo na spregled niti enega nacijskega let4la, ki bi bil skušal preprečiti pristan je zračne pehote. ^ ' Sodi se, da je bilo pri navalu preko Rene v okolici Wesela v akciji od pet do šest tisoč zavezniških transportnih in jadralnih letal, kar je rekord za vse zračne akcije v zgodovini te vojne. SOVRAŽNIK JE V PASTI IN NAM NE MORE VEČ UITI;" CHURCHILL NA FRONTI Predno je prva britiška armada stopila v akcijo, je feldmaršal Montgomery naslovil na svoje čete dnevno povelje, v katerem je izjavil: "Dogodki se naglo razvijajo in končni in odločilni poraz Nemcev je gotov." Ministrski predsednik Winston Churchill, ki je bil na glavnem stanu v bližini fronte, ko je prva britska armada stopila v akcijo, je izjavil: "Radujem sem, da sem navzoč na gl. stanu imperij al-nega štaba ob tem zgodovinskem momentu. Britski vojaki, zgodovina bo dolgo pisala, kako je skupno z našimi kanadskimi brati in našimi pogumnimi zavezniki iz Zed. držav izvršen ta veliki čin. Kadar bo linija ob reki predrta in skorja nemškega odpora zlomljena, bo odločilna zmaga v Evropi blizu." STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 26. marca, 19^5 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PSINTINO AND PUBUSHINO CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holiday# eUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by MaU Out of Town: (Po raznaSalcu v Cleveland in pd pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)______________fO.50 Por Half Year — (Za pol Mta)_________________3.50 Por 3 Months — (Za S mesece)______________________2.00 By Mall In Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki): Por One Year — (Za celo leto)__ Por Half Year — (Za pol leta) _ Por 9 Month« — (Za • tneeec«) _ _$7.50 _ 4.00 _ aj25 Por Europe, Boutfa America and Other Foreign Countrie#: (Za Evropo, Jutno Ameriko In druge Inozemske države): Por One Year — (Za celo leto)___]_____ Por Half Year — (Za pol leta) _______________________________ ..*8.00 _ 4.60 Entered m Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Mirko G. Kuhel: Slovenija v borbi za svobodo v XX. Tragedija ženskega spola Največja nesreča za narodno zdravje v Sloveniji je stanje ženskega spola. Odkar je staro domovino okupiral sovražnik in se je proti njemu razvil ljudski odpor, so ženske podvržene silnemu dušnemu naporu. Strah in bojazen pred izgubo domačije in njihovih dragih, nepopisno trpljenje in pomanjkanje, preteča nevarnost in izpostavljen je smrti, klanje in umori, skrb in žalost — vse to je povzročilo nevarncf spremembo v ženski naravi. Na tisoče žensk in deklet je izgubilo naravno funkcijoniranje spolnih organov. Marsikatera ženska že dve in tri leta ni počutila mesečnega perila. V vseh takih slučajih se zdijo ženske nenaravno debele in človek bi mislil, d% so v nosnem stanju. Slovenska dekleta niso bila še nikoli tako "debela," kot sedaj, zlasti mlajše deklice. Izjeme so redke. Mnogo dorastlih deklet še ni imelo nobene izkušnje z menstruiranjem. Angleški vojaški zdravniki so se za ta fenomen izredno zanimali in so nešteto slučajev preiskali. Ugotovili so, da so spolni organi mnogih dozorelih žensk razviti komaj toliko, kot pri desetletni deklici. Ta problem dela velike skrbi partizanskim oblastem, kajti predpogoj vsakega naroda je zdravo in čvrsto žen-stvo. Toda edina pomoč za odpravo tega žalostnega stanja je dolgotrajen počitek in mir. Tega pa na žalost danes v Sloveniji ni. Sanilacijske razmere V primeri z Američani, ki smo navajeni vzeti kopelj najmanj po enkrat na teden, bi človek sodil, da so Slovenci v Evropi nesnažni in nečisti ljudje. Koliko jih je, ki sploh imajo kako priliko za kopelj, tedensko ali kakršnokoli? Zlasti v sedanjih vojnih razmerah. Toda navzlic tej neugodnosti so Slovenci snažni. Večina žensk in otrok hodi okrog bosonoga in noge si umivajo vsaki dan. Bolhe in uši so velika nevarnost med vojaki in partizani smatrajo obe za naravne sovražnice. Najbrž jih ne pomanjkuje tudi v posteljah. Toda temu položaju je krivo pomanjkanje mila, katerega v osvobojeni Sloveniji sploh ni. Človek mora občudovati naše rojake, ki so vseeno ostali snažni in čisti, četudi je pomanjkanje mila napravilo umivanje velik napor. Že leta se nekateri umivajo samo z vodo, toda to jih od snage ne zadržuje. Ce želi kateri zavezniških oficirjev imeti svoje perilo oprano, mora sam preskrbeti pralni prašek. In ker je tega zmanjkalo že davno, so se morali zadovoljiti s pranjem brez mila. Skokice in lazice pa niso pogosti pojav med slovenskimi kmeti v normalnih časih in čim se razmere zboljšajo, bo konec tudi te nesnage. Slovenske hiše po deželi so običajno čiste in snažne brez razlike, ali je gospodar bogatin ali siromak. Sobota je dan ribanja in čistenja. Tla se morajo svetiti od beline. Postelje so napravljene vsako jutro in redki so slučaji, da bi'bile v kakem neredu. Mize in stoli so čisti, umazane posode ni najti nikjer. Okenske zavese, večinoma domačega izdelka, so oprane in lepo zlikane. Vsa ta snaga in red dela bivanje v kmečkih hišah prijetno, hrano pa vabljivo in prikupno. Kot ponavadi, je "velika hiša" še vedno obed-niča, sprejemna soba in spalnica. V enem kotu je navadno razobešeno raspelo, obdano z božjimi podobami in raznimi verodostojnimi spričevali članov družine. živež Živeža je bilo lansko leto v Sloveniji še precej, toda hrana je navadno ena in ista. Vojaki se gostijo z govedino in krompirjem po dvakrat na dan, za zajutrek pa se ser-vira prežgana juha. Za civiliste je glavna hrana močnik, žganci in polenta. Za spremembo pride na mizo tudi fižol in čebula, poleti pa solata. Lansko leto je tudi sadnje drev- UREDNIKOVA POSTA Poročilo SANSa 39 in JPO,SS v Clevelandu V januarju so se združili postojanki in se sedaj posluje pod imenom SANS št. 39, knjige pa se vodi ločeno. V februarju so darovali za takojšnjo pomoč sledeči: Društvo Vodnikov venec, 147 SANS $100; Nanos št. 264 SNPJ $25; Soča št. 26 SDZ $25; Frank Rich $20; po $10; Community Welfare Club, Mrs. M. Zaverl, John Močnik, Mr. in Mrs. Frank Fatur, mesto venca za pokojnim Frank Kapel iz Char-don Rd.; po $5.00: društvo 139 SNPJ in Matt Hehberger, Mrs. J. Kozel $2.00; Anton Železnik $1.00. Iz Salem, O., je poslal Frank Hrvatin vsoto $88.00. Darovali so sledeči: po $15.00 John Križaj in žena, Joseph Celin in žena in družina Mihevc; po $10: društvo Sloga, Progresivne Slovenke, krožek 10, iz blagajne $5.00 ,nabrano med članicami $7.50, skupaj $12.50. Stana Sto-nar in Frank Kordon, Ana Dolenc $3. Po $2 Amelija Bene-dik in Frank Hrvatin; po $1: Marko Kastelic, Anton Stajko-vič, Josip Gabrič in Frank Ko-rant 50c. Nabiralec John Centa nabral $68.00. Darovali so sledeči: po $10: John Asseg in Ivan Čeh; po $5: Anton Valenčič in Thomas Germak; Po $2. Frank A. Krayc, Max Rahlin, Ivana Kers-manc, Henry Kfersman, Ernest Feldman, A. B. Connolly, H. O. Brinker m Mary Zallen. Po $1: Joseph Gasnik, Louis Intihar, J. Miller, Bill Westropp, M. Ei-senberger, A. J. Rosch, J. Ma-rocco, Charles Frankel, A. Oblock, L. L. Piper, W. Butler. Sel. Bernstien, Peter J. Wagner, W. M. Greenberg, N. S. Rosen-wotters, Joseph F. Furlan, Victor Kovacic, Mathew Mesec, A. Kosele, John G. Swern, Margie Connolly, Mary Gornik. Za SANS so prispevali v februarju: Društvo Naprej št. 5 SNPJ $25.00, društvo Cleveland št. 126 SNPJ $10.00, Vin-cenc Salmič $5.00. Po $3.00 J. Markič in Johanna V. Mervar. V imenu postojanke št. 39 SANS iskrena hvala vsem darovalcem kakor tudi nabiralcem. John Pollock, blagajnik. To se dogaja od časa do časa. Vidiš, da je to samo za škodo za drugega pa nič na svetu. Žena mu ugovarja: "Če tako misliš, si pa v zmoti. Vrabec te v takem slučaju samo opozori na tvojo nemarnost, da je čas, da si poiščeš žico in jo spleti v obliki žarnice in jo postali nad odprtino. Vrabec se potem ne bo več vgnezdil v krvini žlebova in vsa navlaka se bo ustavila na vrhu; v jeseni postaviš lestev in žleb očistiš, in ako potrebno, ga tudi prebarvaš. Torej, vidiš, da je vrabec kos gospodarja pri hiši." "Tega je pa dovolj," se mož razjezi, "vzamem puško in jih postrelim kot muhe, ker tudi niso za kaj drugega prida. Ali me razumeš zdaj?" "Da, da, te razumem, ali tvoja sodba je popolnoma napačna. Ko bi se ti v celo stvar bolj poglobil, pa bi bila tvoja sodba vse kaj drugega. Samo pomisli kaj ta tvoj robin napravi koristnega drugega kot, da vleče tiste črve iz zemlje. Enega potegne, drugih sto se rodi. Poglej kaj ti napravijo s tvojo češnjo. Kolikor češenj ti ne pojedo, pa jih sklatijo doli, ti pa preklinjaš okrog nje. To je tisti preljubi tvoj robin, medtem ko vrabci brez števila vsakovrstnih mrčesov polovijo na leto. In poglej ga, ta je naš tovariš, najsibo poleti ali pozimi." Mož se prične čehljati za ušesom, ali žena nadaljuje: "Pomisli, malo mrzla sapa potegne, robin nam fige pokaže pa odleti. Ravno tako se mi vidi kot stara jugoslovanska garda. Še Hitlerjevega strela niso slišali, pa so jo že odkurili. Ustavili so se šele nekje na Angleškem." , Mož je postrani pogleduje, žena pa kar nadaljuje. "Vrabec se mi vidi pa kot jugoslovanska osvobodilna fronta. Vsa Hitlerjeva sila jo ni potisnila od domačega ognjišča. Ravno obratno." Mož vstane, hodi gori in doli, konečno se ustavi. "Še nikdar mi nisi razodela tvoje daleko-vidnosti, ki jo posedaš. Prav imaš, vrabec naj živi." S pozdravom G. N. Vrabčeva ženitev v Euclidu Mož in žena se nikakor nista mogla sporazumeti, katri ima prednost — vrabec ali robin. Mož je povdarjal, da ko solnce gorkeje posije, pride naznanit, ' da je pomlad tukaj. Žena pravi, ; da je res prišel paznanit, ali po-i mladi še ne bo. Kadar boš videl vrabce, da se v jatah podijo okrog, to nam daje znamenje, da se ženijo, in takrat se bo lahko reklo, da je pomlad tukaj. Možu ni prav pa reče: Vrag, pocitira še vrabčevo ženitev. Veš kakšno škodo mi delajo okrog hiše. V žlebovih mi napravijo gnezdo, in ko pride naliv, ga odnese navzdol, kjer ob-I tiči v krvini in- voda udari čez. ANEKDOTA I Ko je bil Mark Twain v svo-Iji poletni hišici na oddihu, je poslal svojega slugo k sosedu s prošnjo, naj mu da tisto knji-igo, katero je nedavno videl pri njem v knjižnici. Sosed mu je pa sporočil, da on sploh nikoli ne posodi kake knjige, pač pa naj gospod Twain sam pride in 'si naj knjigo ogleda v njegovi knjižnici. Kmalu zatem pa je sosed poslal slugo, ali bi mu Mark Twain posodil škropilni-■ CO. Mark Twain je to priliko izrabil za maščevanje. Dal je slugi listek, kjer je bilo napisano: "Jaz sploh ne posodim nikoli kakega vrtnega orodja. A gospod sosed bi mogli priti k meni in lahko uporabite mojo škropilnico po mojem vrtu, kolikor hočete." I je izredno dobro obrodilo in tudi jagod in grozdja je bilo ;v izobilju. ! Po kruhu se navadno sodi, kakšni časi prevladujejo I v deželi, V Sloveniji je danes zelo malo kruha. Kvasa 'sploh ni mogoče dobiti in kar je domačega, je zelo slab. Civilisti uživajo boljši kruh nego vojaki. Vojaški kruh — komis — je težka masa, podobna pečenemu blatu, pomešanem z otrobi — in je neužiten. Toda kadar je človek lačen, pogoltne vse. Tudi ta "kruh" je povžit do zadnje drobtinice, dasi je neslan, zamešen brez kvasa iz grobe koruz-' ne moke, v kateri so včasih še cela zrna in pleva. Mali! hlebček takega kruha je namenjen štirim vojakom. Rabili bi ga lahko mesto granate, kajti težak je zadosti, da bi zadetega človeka zbil na tla. Dr. Franc Miklošič Med Ljutomerom in Jeruzalemom, najslavnejšim našim vinskim vrhom v Slovenskih goricah, leži Radomerščak, kjer se je rodil Franc Miklošič 20. no-venmbra 1913 Gorniku Jurju in njegovi ženi Zobovičevi z Vinskega vrha pri sv. Miklavžu. Ljudsko šolo je obiskoval v Ljutomeru, kjer je njegov oče krč-maril v lastni hiši. Leta 1824 je odšel Miklošič v Varaždin, dovršil tam prva dva gimnazijska razreda, ostale pa v Mariboru ter se podal od tod na univerzo v Gradec, kjer je postal 1838 doktor modroslovja in bil nekaj časa tudi pomožni učitelj modroslovja na graški univerzi. Leta 1838 je zapustil Gradec in odšel na Dunaj, da bi se posvetil odvetništvu (juridični doktorat 1840). A ko je mladi odvetniški pripravnik odsvetoval nekoč kmetu pravda ti se, mu je predstojnik prerokoval, da ne bo nikdar dober odvetnik in mu svetoval naj se loti drugega posla. To se je tudi zgodilo. Na Dunaju se je seznanil z Jernejem Kopitarjem; kmalu sta postala prijatelja, se redno Shajala ter se pomenkovala o jezikovnih vprašanjih in ko je postal Kopitar vodja dunajske dvorne knjižnice, je preskrbel Miklošiču istotam službo. Kopitar, ki je umrl isto leto, ni več dočakal leta 1849, ko se je uresničila želja, ki jo je gojil že pred tridesetimi leti: na dunajski univerzi je bila ustanovljena stolica za slovenske jezike in slovansko književnost; za prvega profesorja je bil imenovan Fr. Miklošič. Sledila so leta neumornega znanstvenega dela, sledila so odlikovanja in priznanja od vseh strani. Postal je pravi član dunajske akademije znanosti, bil je rektor univerze in dobil dedno plemstvo. Njegovo sedemdesetletnico so slavili vseuči-liški tovariši, učenci in prijatelji; dobil je odlikovanja iz Francije, Rusije, Rumunije, Srbije in od drugod, tudi v Ljutomeru so slavili velikega rojaka. Po vsem svetu je zaslovelo njegovo ime. Leta 1885 je stopil Miklošič v pokoj in umrl 7. marca 1891. Pokopali so ga na Dunaju. Med venci, ki so pokrivali njegovo krsto, je bil tudi venec Slovenske matice, pri kateri je bil častni član. Miklošič je bil Vrazov vrstnik; tudi on se je navduševal za književno vzajemnost Slovanov, pisal v graških listih pesmi in nameraval z Vrazom izdajati "Metuljčka", kateremu naj bi dal Vraz po Miklošičevih besedah "gobec", I'rstenjak "noge", Miklošič "truplo". Prešeren pa "peroti". Na splošno so bila njegova graška leta doba učenja, obvladal je razen nemščine in slovenščine, tudi latinščino, staro in novo grščino, angleščino, italijanščino, francoščino, poljščino in druge slovanske jezike. O graški dobi pravi Miklošič: "Kovali smo velikanske načrte: Vraz bi imel pisati primerjajoči slovar, jaz pa primerjajočo slovnico slovanskih jezikov . ." Miklošičevo znanstveno delo obsega ves slovanski svet. 2e njegova prva dela nam ga kažejo kot samostojnega učenjaka. Svoje delo je osredotočil na cerkvenoslovanski jezik, ali kakor ga sam imenuje, na staro-slovenščino, to je jezik, v katerem sta pisala solunska brata Sv. Ciril in Metod, prve slovanske nabožne knjige in ki ga je smatral Miklošič za starosloven-ščino, za jezik, katerega so govorili panonski (ogrsko-štajer-3ki) Slovenci (mnenje, ki pa danes ne velja več). — Raziskoval je glasove in oblike starosloven-ščine, izdal najstarejše spome- nike, pisane v tem jeziku in sestavil po njih obširen slovar. S staroslovenščino je primerjal žive slovanske jezike, pričel z gla-soslovjem bolgarskega jezika, ki je bil prvi poskus podati sliko bolgarščine v Miklošičevi dobi najmanj znanega slovanskega jezika ter nato primerjal ostale slovanske jezike s staroslovenščino. Tako je nastala njegova primerjevalna slovnica slovanskih jezikov, ki je dorasla v veliko, štiri debele zvezke obsegajoče delo, ki obravnava gla-soslovje, oblikoslovje, besedotvorne in skladnjo stavkov vse slovanskih jezikov. Primerjal je slovanski besedni zaklad in iskal posameznim besedam skupni izvor; tako je nastal njegov etimološki slovar slovanskih jezikov. Preiskal je tujke v slovanskih jezikih, turške tuke v južnofzhodnih in vzhodnih evropskih jezikih, slovanska mestna in krajevna imena. Zanimal se je za narodno pesništvo, zlasti za srbske pripovedne pesmi in tudi za neslovanske jezike. Raziskoval je slovanske sledove v rumunščini, novi grščini, albanščini in madžarščini, (ravno v sedanji vojni imamo priliko videti te sledove na albanskih bojiščih), ter opisal govor evropskih ciganov. Za ono dobo pomenjajo Miklošičeva dela ogromen napredek in prinašajo nove, do tedaj še nezaslutene ugotovitve, ki jih je dobil na podlagi primerjalnega jezikoslovja. Njegova dela tvorijo še zmeraj podlago raziskovanja slovanskih jezikov. Najboljši dokaz za to je pač dejstvo, da so se po vojni krat-komalo ponatisnili veliki deli njegove primerjevalne slovnice slovanskih jezikov, njegov cerkvenoslovanski in primerjalni slovar slovanskih jezikov. Odkar je prišel Miklošič na Dunaj, ni bil s slovenskim svetom več tako tesno vezan kakor v Gradcu; Vendar se jepar-krat odločno postavil za napredek slovenstva, tako v revolu-cijskem letu 1848, "ko je bil izbran za predsednika na Dunaju ustanovljenega društva "Slovenije", ki je zastopalo slovenske koristi bolj goreče in bolj radikalno nego ljubljanski veljaki. "Slovenija" je izdala že aprila 1848 poziv, v katerem je zahtevala, da se politično razkropljeni Slovenci na Kranjskem, štajerskem in Koroškem, ki so en narod, zedinijo v eno kraljestvo z imenom "Slovenija", ki imej svoj deželni zbor. Zahtevala je tudi, da naj ima slovenski jezik v Sloveniji popolnoma iste pravice kakor nemščina v nemških deželah in tako točno formulirala slovenski politični program. Miklošič je prišel tudi z odposlanstvom dunajske "Slovenije" v Ljubljano in je bil izvoljen od šentlenartskega volilnega okraja v prvi državni zbor na Dunaj, kjer se je udeležil zasedanja, dokler ni vlada državni zbor šiloma zatrla in poslance raz-gnala. Posebno pozornost je posvetil slovenskim šolskim zadevam, se zavzel 1854 v posebnem poročilu avstrijskemu prosvetnemu ministru za s^moslovan-ske šole, medtem ko se je izrekel škof Slomšek za dvojezične slovensko - nemške, grajal še 1. 1883 samonemške šole na slovanski zemlji in sestavil za vse višje gimnazijske razrede potrebna slovenska berila (1853— 1865). Miklošičev vpliv na razvoj slovanskega jezikoslovja je bil ogromen. Predvsem je vplival s svojo metodo; prenehala je doba nekritičnega diletantizma in sledilo je znanstveno gledanje na jezikovno vprašanje. Ze 1. 1852 je Slovencem nasvetoval, naj pustijo neplodno stikanje po prazgodovini (mnogi učenjaki so trdili, da so Slovenci od pra- zgodovinskih dob naseljenci p" sedanjih slovenskih krajih), n®" plodno kovanje skupnega vanskega jezika in naj rajše pomislijo, "da le slabo poznam" jezik, ki nam ga je Bog dal'. I" končno so se morale zrušiti umetne in našemljene stav "skupnih jezikov" pod težo Mi . klošičevih del, v katerih je šel vsak živ slovanski jezik ^ popolne veljave, naj ga že ri večmilijonski ali safflo P", drugmilijonski na,rod. Tako je obvarovalo Mikloši čevo trezno znanstveno delo n^ slovenski književni jezik izrodki. Možje, ki so polago®^ ustavili našo pisavo —- • tec, Fr. Levstik, A. Jane^' Franc Leveč, M. Valjavec, Pleteršnik in drugi, —- so vsi njegovi učenci, ali so se v j ravnali po njegovih naukih. so MODA TUDI V VOJNEM ČASU NE POČIVA V mestih zahodne Evrope še v veljavi strogi predpisi g ■ de zatemnitve mest. Cestna r® svetljava je kaj skromna, ^ Ipbne reklame ni več, okna ne prižigajo več luci, a mobili in motorji vozijo brez či, iz nobenega okna, stanovanja ne sme švr ^ svetel žarek na ulico. Seve ves promet temu primerno časnejši in zlasti v večeri , ni meseca, se vse giblje kaj vidno in oprezno. Žepna ja je v teh razmerah pos^s ^ -g nadomestljiva, pa še te se j treba previdno posluŽeva ne posveti preveč naravn "oko postave", ki ne žiti nobenega svetlega pa naj velja kar hoče . ■ • varjaje se na to stisko nadkriljiva moda iznašla ■/ sredstvo, da ženske v •-večerih ^gpozarjajo okoli okoli žareče klobuke. To je vaden ženski klobuk li fantastične oblike, le ° ^ ^gi, je z umetnimi cvetlicami- . cvetlicah pa je nova y prevlečene so z neko sno fosforescira, t. j. podnevi^ va svetlobo, v temi pa se sveti (kakor številke " katerih urah). Pa tudi L lice so tako posta^/ljen® buk, da se ne svetijo y da iznajdljivih zastopiii^ ga spola ne bi gacu" bombnik, ampak svetijo^^ naprej in tako utirajo m skozi gneče. Poznavalci njo združenih stremlje^ ve- vijo, da imajo ti klobu i liko bodoyost, vsaj vojne, če se ne bodo tudi še potem, ko bodo razsvetljene. Tako so sp ske dobile neko predRo^' gg' v tem tako viharnem daj sj ustvarjalci iD"®' glave, kakšno luč bi pr^ kim, cigareta menda s več na vse strani . • • SRCE NA pBSlI^ • 1 t v neki kodanjski P 'g ii^f, ' ci se je rodil otrok, ju j® išn'' srce ya zunanji ' u f živel nekoliko ur. mer se je zgodil pred i® , taO' ■ ■•} državah in otrok je umrl. strani off ]b ;ti takrat ta'' TOPLOTA HRBTOBJ. Toplota olajša bolečine tro, efektivno. Da ve« JbPi' stalno olajšavo toplote % na bolečem mestu, penite gp-^^c son's RED CROSS težjega, toplejšega ,-JP, Ji Plaster , . . Lahka, ivi prijetno segreje hrbet, o^i ol»lgg ^ kulacljo, odvrne podplUH ' % lečlne .• . . Gorko pokrivalo p,.« drži toploto života, protci pihu, nudi stalno podpoi° t ta Čist, lahak, zanesljiv " ijol UJy to zdraviti" navaden % I bolečine v mišičevju—ob'hte'' # Čaju kroničnega hrbtobol^g Sega zdravnika.) . . • Vedn"joH"^ PRISTNEGA, izdelanega Johnson. plJlS' Rgg CROSS I BACK PlASTf' 1945 ENAKOPRAVNOST str an 3 Dušica Rožamarija (SVETNICA IN NJEN NOREC) Agnes Gunther Poslovenil Boris Rihteršič (Nadaljevanje) ^ z njo oženil in po-^ se ' ° žametno zofo, sramovati, "* g;o. imeti, , Taksno zofo mora človek." Iki„.^ ^ ^ Astern trenutku se >»« 2.'®"'''^'' on go. ^^Hietne zofe. In to Miuhi boleti. Hitro ga i' JG najbliž-brada. "Samo veš." 1^°" ^i^ica," reče on ^ %: P°vej, kako fzela (," 36 morda ona %***0] ti Bjirlu?" zameril in goto-%,? žametne zofe. f'^oveduje čisto pre-^ "lorajo^ "^3-betta bi se bi-' ijei ip ^ ®^noj igrati, toda P^šla njena mati, ki I" dolgo ^ želimo vsem gostom in prijateljem! JAHES SIAPNIX, JR. 6620 St. Clair Avenue HEnderson 8824 CVETLIČAR !Hter zahval j ifjemo za dosedanjo naklonje-javnosti priporočamo za v bodoče, sly v ^®dno najlepše cvetlice in šopke ter vence za najsibo vesel ali žalosten. ^^erne velikonočne praznike želimo ^e, SE PRIPOROČAMO vsemi MOlirS TAVERN 7508 St. Clair Avenue M. PUČIČ, lastnik Goodlafs postrežemo z dobrim pivom, vinom in , in 2 , 1 ______v_____ 2 dobrim prigrizkom. — Se priporočamo Vesele velikonočne praznike^ vsem! ^gENSKI ČtVUARJI Y ^ okolici, želijo prav vesele velikonočne L syojim obiskovalcem in prijateljem! čevljev je znano po kvaliteti iz-nas je popravljanje resnična umet- f"RANK URANKAR ^226 St. Clair Ave. RUDOLPH KOZAN St. Clair Avenue FRANK LONGAR ®630 St. Clair Ave. JOHN HACE "210 Bonna Avenue 'Veliko nočne praznike želimo vsem '^^i^fnalcem in 'prijateljem! ' Posedale dairy f^R mlekarija om approved dairy farms 083 East esth street HEnderson 4926 * '^^'nes J. Macerol, Prop. ^Črie praznike želimo vsem odjemalcem b prijateljem! Vedno dobro postreženi kolikor nam •A. ^^^stuva, in u])amo v skorajšnjo zrna- Joseph trebeč Meat Market \ East 55th strbeIt Nk» HEnderson 1559 % Zaljubljenca christian andersen Poslovenil B. Vdovič Vrtelec in žogica sta skupaj ležala v zaboju med drugimi igračami in vrtelec pravi žogici: "Ali ne bi bila midva ženin in nevesta, ko vendar skupaj leživa v-enem zaboju?". Toda žogica, ki je bila sešita iz safi-jana in se je prav toliko domišljala kakor kaka imenitna gospodična, na kaj takega ni hotela odgovoriti. Drugi dan pride mali deček, čigar so bile igrače, in poslika vrtelec rdeče in rumeno ter zabije meden žebelj vanjo; o, kako krasno je bilo videti, kadar se je vrtelec vrtil! "Poglejte me!" pravi'žogici, "kaj pravite sedaj? Ali hočeva biti ženin in nevesta? Tako lepo se podava drug drugemu: Vi skačete in jaz plešem! Srečnejši nego midva ne bi mogel postati nihče!" "Tako? Mislite?" pravi žogica. "Gotovo ne veste, da sta bila moj oče in moja mati opanči-ci iz safijana in da imam špansko pluto v telesu?" "Da, a jaz sem iz mahagono-vine," pravi vrtelec, "in sam župan me je izstružil. On ima svojo stružnico in je imel veliko veselja s tem." "Ali se lahko zanesem na to?" vpraša žogica. "Naj me nikoli bič ne udari, ako se lažem!" odvrne vrtelec. "Lepo znate zase govoriti!" reče žogica: "ampak vendar ne morem': z nekim lastovcem sem skoraj že zmenjena; vsakikrat, kadar poskočim v zrak, pogleda iz gnezda in vpraša: Hočete? In rekla sem v svojem srcu: da, in to je tako kakor pol zaroke; obetam pa Vam, da Vas nikoli ne pozabim!" "No, lepa tolažba!" reče vrtelec. In od tistihmal nista več govorila. Naslednji dan je vzel deček žogico iz zaboja. Vrtelec je videl, kako je zletela v zrak kakor ptič; nazadnje je ni bilo mogoče niti videti. Vsakikrat pa je prišla nazaj in vedno je napravila visok poskok, kadar se je dotaknila tal. In to se je zgodilo ali ii, koprnenja ali pa, ker je imela špansko pluto v telesu. Deveti pot pa je žogica izostala in ni prišla več nazaj; In deček jo je iskal in iskal, a ni je bilo. "O, dobro vem, kje je!" je vzdihoval vrtelec. "V laštovič-jem gnezdu je in se je poročila z lastovcem." Bolj ko je mislil vrtelec na to, bolj je bil vnet za žogičo. Prav zato, ker je ni mogel dobiti, je njegova ljubezen rastla; da je vzela drugega, to je bila tista posebnost pri tem. In vrtelec je plesal in brnel, a mislil zmerom na žogico, ki je postajala v njegovih misHh lepša in lepša. Tako je preteklo nekaj let — in to je bila zdaj stara ljubezen. In vrtelec ni bil nič več mlad! Toda nekega dne so ga čez in čez pozlatili; še nikoli ni bil tako lep. Bil je zdaj zlat vrtelec in je skakal, da je kar brenčalo. Da, to je bilo kaj! Toda enkrat je skočil previsoko in — ni ga bilo! — Kje je bil? ' Skočil je bil v smetiščnik, kjer je ležalo marsikaj: zelnati storži, smeti in siplje, ki se je bilo vsulo iz strešnega žleba. "No, zdaj pa lepo ležim! Tu pojde zlato brž iz meng. Oh, med kakšno sodrgo sem zale-zel!" je vzdihnil in pri tem škilil na dolg, osmukan z e In a t storž in na neko,čudno, okroglo stvar, ki je bila videti kakor staro jabolko. Pa ni bilo jabolko, bila je žogica, ki je dolgo let ležala v strešnem žlebu in jo je voda vso premočila, "Hvala Bogu, zdaj je prišel nekdo naše vrste, s katerim se lahko govori!" je rekla žogica in opazovala pozlačeni vrtelec. "Prav za prav sem iz safijana, šivale so me devičje roke in imam špansko pluto v telesu, toda tega ne bo na meni pač nihče več spoznal. Ni dosti manjkalo, da se nisem poročila z nekim lastovcem, toda padla sem v strešni žleb in sem ležala tam kakih pet let in se zgr-bančila! Verjemite mi, da je to za mlado žogico jako dolga!" Toda vrtelec ni rekel nič; mislil je na svojo staro ljubezen in več ko je slišal, jasneje mu je bilo, da je ta — ona. Pa je prišla dekla in je hotela smetiščnik obrniti: "Ej, tukaj je zlati vrtelec!" je rekla. In vrtelec je spet prišel do ugleda in časti, o žogici pa se ni nič več slišalo. In vrtelec ni govoril nikoli več o svoji stari ljubezni;' ta mine, če je ljuba ležala pet let v vodnem žlebu in se je zgrbančila; da, ne pozna je več, če jo sreča v smetiščni-ku. Svetovni prostor se , my v • sin Počasi, pa brez odmora, prodira človeški duh v vesoljstvo. V zadnjih desetletjih so se naši pojmi o svetovnem prostoru temeljito izpremenili. V začetku tega stoleja smo še mislili, da je rimska cesta s svojimi slutenimi -sonci zadnja meja, kakor nekaka le^a, za katero je potem samo še neskončen prazen prostor, danes pa vemo, da je le ena izmed mnogih, ki so ji enake in segajo bogve kam. Naš svet je postal večji, človeško oko si ga je razširilo. Odkar zvezdoslovci fotografirajo nebo, se je število meglic, ki so na posnetkih le majhne, medle točke, silno pomnožilo. Danes že moremo opazovati prostrani svetovni prostor, po katerem gredo svojo neskončno pot številne meglice in rimske ceste, ki so enake tej, ki jo poznamo od naših otroških let. Nizozemski raziskovalec ■ dr. de Sittart je izračunal, da je takih rimskih cest nič manj kot 80 milijard, naši daljnogledi pa jih doslej dosežejo samo kaka dva milijona. Drugi zvezdoslo-vec dr. Hubble pa je odkril, da fotografska plošča pokaže večje število rimskih cest, če je dalj časa izpostavljena svetlo- bi, ki prihaja iz svetovnega štora. Iz teh dejstev nekateri sklepajo, da so vsi ti svetovi enakomerno razdeljeni v globino, čeprav se nam na prvi pogled zdi, da so nakopičeni. Drugo odkritje pa je, da vse te meglice ali rimske ceste tem hitreje beže od nas, čim bolj so od nas oddaljene. Tako imenovani "galaktični sistemi" hitijo izpred naših oči v svetovni prostor s hitrostjo 11,000 km na sekundo! Pač hitrost, ki je niti primerjati ne moremo z nobeno hitrostjo na zemlji. To znanstvenikom velja za dokaz, da se svetovni prostor širi, da je vsak dan večji. Svet torej ni neiz-premenljiv, ampak se njegove mere raztezajo. Svet pa se ne širi samo v eno smer, ampak enakomerno v vse smeri, kot krogla. Opazovalne naprave so namreč že danes tako izpopolnjene, da se more opazovati, da se zvezdne meglice ne oddaljujejo samo od nas, ampak tudi druga od druge, da torej z velikansko naglico silijo vsaksebi—kakor če bi na gumijasto žogo zarisali točke, pa bi žogo napihnili: točke bi se v nekem razmerju oddaljevale naprej in narazen, čimdalj torej beže zvezdni sistemi od nas in drug od drugega, tem večje je svetov-je. Po računih so ugotovili, da je premer svetov j a v začetku našega stoletja znašal 100 milijonov svetlobnih let, danes znanstveniki smatrajo, da znaša že trikrat toliko in da smo zdaj na drugi stopnji tega razvoja. To raztezanje svetov j a izvira iz dinamičnih sil, ki nam jih razodevajo energije, ki iz ozvezdij bruhajo v prostor. To stanje pa po mnenju zvezdoslovcev ne bo trajalo večno, ker .čimbolj se svet razteza, tembolj izgublja na notranji energiji in v nekem času mora priti do pokoja. Kako dolgo pa bo trajalo to naraščanje svetovja, seveda nj mogoče prav nič prerokovati; pa tudi ni prazna domneva," da bo po tej dobi—morda po več milijon letih—nastopila druga doba: krčenje svetovja. Eno pa je gotovo: svetov je je v neprestanem dihanju in raste in oipa-da kot pljuča. Pa tudi če se naša misel, utrujena od silnih dimenzij, ki jih težko doume, ustavi in ne ve več kam, narava se ne ustavi: nove neskončnosti stopajo pred nas in nihče ne ve, kje se konča "nebesna vojna." PODGANE NAPADLE MLADEGA LOVCA V Budaoerskem gozdu v bližini Budimpešte je neki gimnazijec doživel nenavaden dogodek. Mladenič je hotel s flo-bertko streljati na divje golobe in druge ptice, ko je iz neke luknje planila nanj nenadno velika množica podgan. V svoji zmedenosti je začel študent udrihati s kopitom flobertovke po živalih, izmed katerih so se nekatere zagrizle v njegova meča. Pri tem se je puška sprožila in krogla gaje zadela v nogo. Končno je nekoliko turistov slišalo njegove klice na pomoč in so ga rešili iz nerodnega položaja. JohnBukovnik ^as slikar 762 East 185th Street IVanhoe 1166 SE PRIPOROČA VSEM ZA NAKLONJENOST Vesele velikonočne praznike želim vsem rojakom in prijateljem OID HOMESTEAD TAVERN 1196 Norwood Road HEnderson 8445 MR. & MRS. FRANK SUHADOLNIK Se vam priporočamo za nadaljni obisk. Postregli vam bomo vedno z dobrim pivom, vinom in žganjem ter z okusnim prigrizkom. Želimo- vsem vesele velikonočne praznike. MIKE POKUR & SON GULF COMPLETE SERVICE Tube in tajerje—baterije in avtomobilske potrebščine. Ignition Work — Auto Wash East 43rd & St. Clair Avenue ENdicott 9181 Vesele velikonočne praznike želim vsem odjemalcem in prijateljem! J. (. MUCHITZ Bonded Winery 1081 addison road — henderson 0782 WINEi Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! ANTON HARTINCK 5919 Prosser Avenue Grocerija in mesnica Se priporočamo, da si nakupite dobre grocerije in svežega in suhega meša. Postregli vam bomo najboljše. Želimo vesele velikonočne praznike vsem! PAULINE'S TAVERN 1245 East 55lh St farmLundies Vsem našim cenjenim gostom, prijateljem in znancem želimo najlepše velikonočne praznike! Obiščite našo gostilno, kjer vam bomo vedno postregli z najboljšim pivom, vinom i/i okusnim prigrizkom. Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! Iskreno se zahvaljujemo za naklonjenost v preteklosti, ter se priporočamo za v bodoče. Vam bomo vedno nudili točno in prijazno postrežbo. EDNA DAIRY J. Knaus, lastnik Slovenska mlekarna 6302 Edna Avenue HEnderson 7963 STRAN & ENAKOPRAVNOST 26. marca, m. IN MRS. JOHN PAULKH GOSTILNA 5238 St. Clair Avenue L? ■ .'J Hvala vsem našim gostom in posetnikom za dosedanjo naklonjenost, ter se prijazno priporočamo za obisk tudi v bodoče. Vedno bomo postregli toČno z najboljšo pijačo in jedili. Vesele velikonočne praznike Selimo vsem! Vesde velikonočne praznik: vpem odjemalcem in prijateljem želi J. METELKO, 0. D. 6417 St. Clair Avenue MR. IN MRS. LOUIS GREGORIC 1171 East 74th St. MESNICA IN GROCERIJA Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! Zahvaljujemo se za naklonjenost v preteklemu letu, ter se priporočamo še za v bodoče. ANTON KOREN 4304 St. Clair Ave. GOSTILNA WttNtWRM Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znancem! Vljudna postrežba—najboljša pijača in jedila— prijazna družba. MR. & MRS. LOUIS STRNAD 1168 East 77th Street vogal Donald Avenue Mesnica in grocerija Vsem našim odjemalcem in odjemalkam kot tudi prijateljem in znancem, ki so tekom leta obiskovali našo trgovino, se lepo zahvaljujemo in upamo, da nam ostanete naklonjeni tudi v prihodnjem letu. Prav vesele velikonočne praznike želimo vsem ŠKRAT Frl-aučku GustI ma beseda Al m verjamete, de me kar jezi, da sem mogu pridet jest klih dons spet enkat du besede? Sej za puvedat mam precej eneh reči. Sam tu je hudi-man, ke člouk nekol prou dober na ve, kua b ta peru puvedu, de b brauce res zanimal. Kene, takeh časupisu al časenku, jest glih na vem, kuku se prau -takem listem, ke jih nalaš sam zatu ven dajeja, de špase ugaj-naja in Idi u dobra vola sprau-laja, mama že kar tri, če se na motem. Dva mama prec tlela u Iblan, enga mama pa tud še dol u Maribore. Ja, pa na tist-ga b tud kmal puzabu, ke ga izdaja ja dol u Zagrebe, de našem zgaga dela. Koker vidte, nam Sluvencem glih špasu na man-ka. Tu je pa tud en jasen du-kaz, de Sluvenci še ta narbl špase ubrajtama. špase mama že zato rad, de puzabma na naše križe in težave. No pa tud še na druge take reči, ke b nam blu lubši, če b ud nh na slišal, špasi sa za Sluvence glih tu, koker za bounike injekcije, de loži trplejne prenašaja. Puglejte! Soje čase sma mel Sluvenci en šaliu list kar za-dost. še tist je kumi dihu. Don-donos morma met pa kar tri, pa še teip more hruvašk list mal pumagat, da na scagama. Pa še tu ni zadost. špase morja pumagat ugajnat še clu tak listi, ke jih na dajeja ven zavle špasu, ampak sa namenen prou-zaprou pulitik. Ke pa te listi veja, "de sma Sluvenci bi putre-ben špasu, koker pa tisteh pu-ručil ud diplumatskeh pujeden, ke jih prirejala sam zatu pu svet, de se lohka med saba mal pumen>ja, kuku b se dala ta al pa una reč ven spelat, de Ide na boja mogel diplumaten naprej metat, de sa ja pulumil, če s boma mogel u lase skočit. Sluvenci sma pa že tulk pismen, de znama nahter tud tist brat, kar ni zapisan. Tu se prau, de znama tud med vrstam brat. Sevede, tu pa pol nahter ukul pu štarijah in pu kavarnah raznašaja, če prou je tu strogo prepuvedan. Sej jest znam pro-uzaprou tud med vrstam brat. Ampak jest sem k sreč že tku brihten, d take reči raj kar zase prdržim, de na pridem zavle tega še s kakšnem paragrafem naskriž. Ene par sa jih že zavle tega zašil. Jest s holt ta soje mislem, keder kej med vrstam berem. Misl S' pa člouk ži-her, kar se mu pulub, zato m tud na more nubeden du žiuga. Pu pravic vam puvem, de m tud 2a špase ni več dons, zatu jest še ta narraiš berem u časupiseh kej ud rauDarju, tatou in dru-g-eh fagabunda, ke sa pjrišli sam zatu na svet, de puštenem Idem napota delaj a, držau pa stroške, ke jih more pol kar zastojn futrat. Pa ne sam jest, koker vem, tudi drug še ta nar-rajš take reči bereja. Jest se kar čudem, de nimama Sluvenci še nubenega tacga časupisa, de b nam sam ud lumpari, ke se pu svet gudeja, puroču. Tu b lu interesanten in vem, de b mou tak časupis še ta narveč naruč-niku. Men je že večkrat ker namig-nu, de ne j saj jest raj učaseh kej ud rauberju puvem. Nešk nej pa druge čenče prepestim, de jih bo ubdelavala, ke se na čenče ona bi zastop, koker pa jest. Ke b pa jest rad usakmu mal ustregu, bom pa dons puvedu zguduvina od moj ga becikla, ke sa mel že večkrat raubari z nim za upraut, pa sa useli gor plačal. Sej je že precej eneh let, ke sem pršou jest tud du spuznaj-na, de se z beciklam velik pred kam pride, koker pa h nogam, če če en pusten člouk pridet du becikla, s ga more pa sevede kupt, ke dondons nubeden na šenkuje beciklu, ukrast ga pa tud na smeš. če češ kaj kupet, moreš na puf. Gnarja jest seveda nisem mou še nekol tulk skp, de b dubu zajn becikel. Kredita sem mou pa že neki pr Ideh, ke veja, da sem pustenak. No, pa sem stopu en dan u tist "Promet," ke je tam na Križanskem trge glih nasprut Križanske cerkve, ke člouk lohka use dobi skori na pu zastoj n. Puseben biciklu maja tulk, da na veja kam z njim. Tam sem se zbrau en krasen becikel za ena bagatela. škoda, de sem že puzabu, kulk sem dau zajnga. Pol sem stopu z beciklam še na piilcija, de sa m naštimal še tista numara gor, ke ja mora met usak beceklist, če neče štra-fenge plačat. Še dons dober vem, de je dubu moj becikel numara 12,345. Tega na bom nekol puzabu, pa če b tud stu let živu. Prec ta prve dni m je slu bi švoh. Ta drug teden sem pa že tku deujou z nim pu cest, da sa Ide kar na use strani be j žal pred mana, koker pred tistmu mestnemu autumubilam, ker z nim pu cestah špricaja. Use Ide sa se čudil, da mam tak talent za becikel. čez en dober teden sem s pa že kurajža uveu, pa sem j a mahnu preke Sau. Kumi sem se pa prfuru du Urbančka, me je začel že tku že j at, de sem mogu stopet no na en ferkelčk. Seveda, becikel sem pustu pa kar uzuni pred hiša. Ke sem s mal žeja putulažu, sem se tou pa še naprej pelat. Plaču sem ceha in šou ven. če b me vi videl tekat, kuku sem debel gledu, ke bicikla nisem najdu več pred hiša, b me še na puznal. Men se je prec zdel, de m ga je mogu kdu puštesat. Zato sem ja filter ubrau kar h nogam nazaj preke Iblan in naraunast na pulcija, de sem jim puvedu, kua se je zgudel z mojim beciklam. Na pulci, sa s use lepu zapisal, kašne farbe je biu in pa tud, kašna numara je mou. Pol sa m pa ublebil, de m boja prec spuročel, koker boja dubil tatu u pest. In res, že čez ene dva dni m je pršou pulcaj že puvedat, da maja tistga tička, ke m je becikel ukradu, že u fugluže. "Ki je pa zde j moj becikel?" sem ga prašu ves vesu, de se bom spet lohka vozu z nim ukul. "Tist pa mi sami na vema. Veste, glih pretla je pršou en poba na pulcija puvedat, de mu je eden becikel ukradu. Ke sma ga prašal, kašen je biu tfiegau becikel in pa kera numara je mou, nam je pa puvedu, da je biu tu vaš becikel. Ke sma ga fajn u roka prjel, nam je pa puvedu, de ga je ukradu. Vite, tku se pride tatovem ta narbl ajnfoh na sled. Zde j morma pa spet tulk časa pučakat, de ga bo spet temu kdu ukradu. Tu bo šlu tulk časa naprej, de bomo use tatove vašga becikla dubil u pest." "Al pol, ke bote dubil use tatove beciklu u pest, bom dubu pa tud jest soj ga spet nazaj?" sem ga prašu. "Tist vam pa na morem še zdejla ublubet. Tu je še use u božjeh rukah. Ta reč se zna ulečt še leta in leta. Ker še pu-trpite." No, in zdej čakam že leta in leta, kdaj bom pršou spet du soj ga becikla, pa ga ni ud nikoder. Tatou mojga becikla se pa že tulk nalouvel, de jih nimajo že kam d jat. Jest sem ustou pa le brez becikla. Če ga bom dubu še kerkat nazaj, vam bom puvedu. F. G. OBNOVLJEN SIJAJ LAKAS-TIH ČEVLJEV Lakasti čevlji, ki j i h vsaka ženska rada nosi, sčasoma izgube svoj sijaj in niso potem kar nic lepi.' Lahko jih pa "obnovimo". Najprvo jih moramo napeti na kopito, nato ostrgamo z njih umazanost, maščobo, kremo itd. s krpo, ki smo jo pomočili v ter-pentinovo olje, špirit ali bencin. Tega dela seveda ne smemo izvršiti v bližini kakšnega odprtega plamena. Potem zgladimo s finim smirkovim papirjem vse razpoke, a ko odstranimo prah z njih, pomažemo usnje z lakom za usnje, ki ga dobimo v lekarnah. Ko se usnje posuši, ga še enkrat zgladimo s smirkovim papirjem, potem ga namažemo še enkrat in enakomerno z lakom. Ko se čevlji po kakšnih 24 urah temeljito posušijo, jih spolira-mo s platneno krpo ali usnjem za šipe, dokler ne dobe močnega leska novih čevljev. cž SuUdt CRUJSBR ]=][==: =x iiJ Želimo vesele velikonočne praznike in ohUo piruhov vsem prijateljem in znancem! SLOVENSKA PEKARIJA 6724 ST. CLAIR AVENUE J. Cerar, lastnik Se iskreno zahvaljujemo vsem odjemalcem ter se priporočamo za naklonjenost v bodoče. Postregli vam bomo najboljše z dobrim^pecivom. NaroČite si pri nas okusno pecivo za praznike Se priporočamo za obilen obisk (IE: ŠLJE: FRANK "TINO" MODICJt- GOSTILNA 6030 St. Clair Avenue z najboljšim pivom, vsakovrstnimi žganjJi brim prigrizkom postrežemo vsem obiskovalcem. Želimo vesele velikonočne praznike vsem- DOMINIK LUSIN GASOLINSKA POSTAJA East 60th in St. Clair Avenue ter SOHIO Vesele velikonočne praznike želimo vsem oAj^'"^ in prijateljem! , 1 notrebu]«^ Se priporočamo, da nas obiščete kadar v _gasolin ali olje za vaš MR. & MRS. RUDY B02EGLAV * Bonded Winery 6010 St. Clair Avenue Prodajamo vino na kozarce in stekleni Se priporočamo. Želimo vesele velikonočne praznike vsem 9° prijateljem! J. OBED 4504 Sf. Clair Avenue SLAŠČIČARNA Vesele velikonočne^mznike želii^^ ^ odjemalcem in prijateljei^- W Priporočamo našo slaščičarno v „ii. vam bomo vedno prvovrstno postr® JOHN MIKIB 6607 Edna Avenue Cleveland 3, Ohio da izdelujen^ ^ ^ harmonike, vs«^ priporočam' Vesele velikonbčne praznike in obilo vsem prijateljem in znancem- iiliov MEDVED"CAFB 6305 Glass Ave. Vesele velikonočne praznike in obilo vsem prijateljem in znancef^' .jj, j . geH'^ Postrežemo z finim pivom, vinom .1945 enakopravnost STRAN 7. 2AKRAJSEK hinerai home co. pogrebni zavod St. Clair Avenue ii^Ndicott 3113 Qv v, Velikonočne praznike želimo vsem! (oliinwood dry (leaning ^^ANK KOVACH, lastnik ^^210 Saranac Road ' 8cišč, GLenville 4746 j lepo zlikana obleka napravi vsa- "SlUft;. ■'^^1 nas no«____•____ 1 1 , %,, iskatH^Pf&viino vedno prvovrstno delo. ® '^^likonočne praznike želimo vsem! ^egeZe Pripeljemo na dom. oiočne PTaznike in ohilo piruhov želimo priiateljem in znancem! emu Mary KRAMER, lastnika sloven m 747 E; Se SKA GOSTILNA priporočamo— ast 185th Street JVanhoe 9619 1LAURKH Holmes Avenue COM Confectionery Fountain service and tobacco ■ MUlbi erry 9467 ®Soč„e fj'^^nike in obilo piruhov želim ^^"jO'teljem in znancem! i tavern '■^■so!|:'^®ast71st Street in frank HRIBAR, lastnika ^Ndicott 8866 Gostilna I'i'UHlGljcm in ziiaiiccm, da vi^Q y kateri vam vedno postrežemo V ^ žganjem. Na razpolago tudi ^!g I^figrizek. ^^očnc praznike želimo vsem! Edmond De Amicis: ČASNIK Kadar' dobim v roke časopis, se mi zdi, da se mahoba osvobodim vseh svojih misli, vseh občutkov in pozornost moja o-strmi nad časopisom, kakor nad rečjo, katero sem ugledal prvikrat. Prinese mi novo iznena-denje in občudovanje. Kako čudežna je ta tiskana knjiga, na poli papirja izhaja vsaki dan pod tistim naslovom z različno vsebino, razdeljeno v sto poglavij brez zveze, drugo za drugim, vendar vsako posamezno zanimivo in poučno. Ta zanimiva knjiga poroča o vseh javnih dogodkih, in za par novcev izveš novice iz raznih krajev sveta, iz državnega zbora, iz domačih zastopov, razne politične dogodke, domače novice o trgovini in kupčiji. Časnik svetuje trgovcu, obrtniku, zabava s pravljicami gospodične, brezposelnim daje u-ganke v razrešitev, priporoča bolnim zdravila, možaželjnim dekletom ženine, združuje v sebi misli raznih ljudi, raznaša novice, različne po vsebini po širnem svetu. Ta išče dela, službe, denarja, drugemu se ponuja hiša, zemljišče itd. Zatiranec toži v njem o krivicah, drugemu se oznanja vesela novica, odlikovanje, povišanje v službi, poroča o novih iznajdbah ter raznih veselih in žalostnih dogodkih. Časnik prinaša nbvosti iz najoddaljenejših delov sveta, poroča o nesrečah, prigodivših se pred par urami v daljnih in bližnjih krajih, obenem potrjuje in zopet zanika, na eni in isti stranki filozofira, se šali, objokuje mrtveca, ^ opisuje tatu, častita k poroki in poroča o škandalu. Naše misli odnaša v par minutah v daljne strani zemlje, od politike prehaja k narodnosti, od literature h kuhinji, od vojne h koncertu. Česnik ve vse, je doma povsod, govori z vsemi stanovi in o vseh predmetih, živi življenje mušice", rojene zjutraj, zvečer postarane, drugi dan pa že pokopane in pozabljene. Tisoče listov čaka svoje u-sode, da jih objame tiskarski stroj. Kam pojde ta ali oni list ko ga potegnejo tiskanega s tisoči misli iž stroja? V dkljni svet, čez morje, v razna mesta in vasi. Prišel bo v roke državniku, kateri ga zažene jezno v stran, ko bo čital kritiko svojih del, ali v roke tatu, ki ga kupi za par novčičev da izve, kako ga zasleduje policija, da se ji o-gne in odnese pete. Pot njegova bo v strme gore, osamljene kraje, kamor ga ponese sel po slabi poti preko snega in ledu, ležal bo v vaški gostilni, kjer bodo nepotrpežljivo čakali radovedneži njegovih novic, kritikovali ga bodo, morda tudi hvalili. Vzbujal bo različne misli in čuvstva onim, katerim je namenjen on in njegovi bratje rojeni v istem času. Prinesel bo marsikateremu iznenadoLije, drugim vesele a 1 i žalostne novice, pa tudi neizmerno veselje posamezniku, ko bo videl prvič tiskano svoje ime in svoje misli. Pozdravljen kot zagovornik pravice in napredka, preklinjan in ganjan od nasprotne stranke; nasprotniki se bodo zgražali nad njegovimi čitatelji, jih prezirali, imenovali jih bodo brezverce, se jih izogibali zaradi njega, videč ga v njih rokah. In koliko debat v javnosti, razgovorov v družini, med potniki v vlaku, na trgu in v prodajalnicah! Povod stoterim dogodkom v družini; oče bo čital časopis, skrival ga bode pred svojimi hčeržmi, te pa bodo iz radovednosti iskale njegova skrivališča in a k o ga bodo našle, čitale ga bodo s slastjo; mladenič ga bode bral skrivaj in izve iz njega prve nazore o življenju v veliko presenečenje svojih starišev; nevesta bode morda celo iztrgala časopis iz rok svojega zaročenca, meneč, da od nje odvrača pozornost in zmanjša nje ljubezen. časopis se bode porabljal na sto in sto načinov. Kot pahljač za vroča lica dekletova, otroci si bodo narejali čake in čolničke iz njega, zavijali vanj knjige, trgovec bo delal iz njega zavitke, ra ulici bo ležal, kjer bo pobral revež, zmečkal in zanetil ogenj v peči. Hribolezec ga ponese na vrhove gora, in ko mu bo doslužil, vrgel ga bode proč, najti ga bo po samotnih gozdih, kamor ga ponese lovec; pobral ga bo morda potepuh, da čita že zastarale novice. Le malokateri teh listov se ohrani. Gotovo je, da izmed tisoč naročnikov, tudi najbolj izobraženih, kateri čitajo časnik, nimajo večinoma niti p.%ma, koliko dela je nagromadenega v dnevniku, koliko različnih sodelo-valcev, koliko točnosti in koliko časa to zahteva. Veliko čitate-Ijev niti ne sluti, da mora pri dnevniku vladati red kakor v državi. Časnik, oznanjevalec resnice, izhaja iz čudodelne delavnice, kateri delujejo pisatelji, stavci, upravniki, delavci, raz-našalci, vsi združeni pod žezlom tega vsegavednega in vsestransko delujočega duha. Različni so vplivi, katere povzroča časopis v vrstah svojih čitateljev. Na ljudi, oddaljene od mest, brez lastne sodbe, navezane edino na časopis, vpliva neizmerno. Vsako trditev smatrajo kot edino resnično, hvala jim je merodajna, fraza globoka misel, skratka čim manjše je njih obzorje, tem večji je vpliv te tiskane besede. Vendar je dosti ljudi, ki govore o časopisu prezirljivo, zaničujejo ga, vse jim je lažnjivo in izmišljeno, kar poroča, toda težko bi ga vendar pogrešali, zakaj neobhodno jim je potreben k njihovi modrosti. Pobožni ljudje smatrajo katoliški list kot nekaj i vzvišenega, prečita jo ga od naslova do zadnjega oglasa vse resno premišljujejo, kakor bi čitali molitveno knjigo. Zopet drugi zabavljajo časopisom, ne ' čitajo jih; ako slučajno dobe v roke list, jim zadostuje par domačih novic, brez dušne radovednosti so, ne brigajo se za svetovne dogodke in ne zganili bi prsta, ako bi takoj prenehali vsi časniki. Vsak časopis ima svoje sovražnike^ ki mu pripisujejo, da povzroča vse zlo na svetu: smatrajo ga pohujšlji-vim i n kot vir vsega hudega. In vendar je neobhodno potreben . človeški družbi k socijalne-mu in družabnemu redu. Nasprotno pa ima časopis tudi dosti zagovornikov, ki ga čislajo in smatrajo potrebnim za civilizacijo in napredek, imenujejo ga učenika, zagovornika resnice, nezmotljivega voditelja človeštva v obljubljeno deželo. Časnik porabljajo nekateri v proslavo svoje osebe, da jih podpira v delovanju, da širi slavo njihovega imena in jih brani sovražnih nakan: nje same pa veže do časopisa čut hvaležnosti, zakaj b i 1 jim je dobrodošlo orožje, ki so se ga posluževali v vseh prilikah. Čudna neštevilna je množica naročnikov, kateri ne morejo pogrešati berila in utajiti velikega vpliva, ki ga ima časopisje na njih mišljenje. Nezmožnosti lastnih misli, komaj čakajo večera, da dobe časopis, ki jim da gradiva za razgovor celega dn'e. Po listu politiku je jo, sodijo o literaturi in umetnosti, govore ravnokar čitane fraze, skratka; list jim je kazalo svetovnega znanja. Zanimivo bi bilo preiskati ne-številne sodbe, k! se izrekajo, vtise, katere povzročajo novine, vpliv, ki ga ima na javnost časopisje. Časnikarstvo ima vzroka dovolj se pritoževati, da večina čitateljev izreka povprečno sodbo o njem, da kritizira njegova dela, izvršena v splošno korist, in ga ne podpira zadostno v njegovem plemenitem stremljenju.. Zamišljen sediš pri svoji pisalni mizi, preobložen z delom, trdno si sklenil, se popolnoma vtopiti v svoje delo. Ali glej, tu pred teboj leži skušnjavec v obliki žurnala; na misel ti prihajajo vsi včerajšnji dogodki, premagati radovednost ni mogoče. Vdaš se novim mislim, pregleduješ novice, čitaš o revščini, katera te gane, o škandalu, ki se ti studi, občuduješ ženialno idejo, katera te navdušuje. Misli ti ofllhite od predmeta, s katerim si se bavil in polete v daljne svetove, kjer ti novi vtisi ob-jamejo duha. In vendar to ni škodljivo. Marsikateremu pisatelju so se na ta načkin rodile v njegovem duhu ideje za poznejša njegova dela. Nejevoljen je vzel v roke list, zdelo se mu je nepotrebno ga čitati in vendar je pozneje iz njega črpal o-snovo slovstvenim svojim delom. (Dalje na 8. strani) nn ]=][]=: [3CE: ]=][E Llil» Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem in prijateljem Double Eagle Oottling Oo. JOHN POTOKAR, lastnik 6511-19 ST. CLAIR AVE. HENDERSON 4629 ElE sac 3E GAY INN CAFE LIQUOR — WINE — BEER 6933 St Clair Avenue ENdicott 8811 MARN IN SIMCIC, LASTNIKA Zahvaljujemo se za naklonjenost dosedaj in se priporočamo za bodoče. VSAK PETEK IN SOBOTO IGRA IZBORNA GODBA Postrežemo z dobrim pivom, vinom in žganjem ter s prigrizkom. Prav vesele velikonočne "praznike želimo vsem! kocjan's hi speed service PREJE RACKER Grovewood & Waterloo Road KEnmore 9783 Najmodernejša priprava za mazanje avtomobilov Vesele velikonočne praznike želimo vsem! VESELO ALELUJO želi VSEM SLOVENCEM IN HRVATOM dr. url w. roner 829 East 185th Street KEnmore 6850 standard food market 854 East 185th Street Polna zaloga finega svežega in p reka j enega mesa in grocer i je. Želimo vesele velikonočne praznike in obilo piruhov vsem odjemalcem in prijateljem! charles & olga slapnik Cvetličarna 6026 St. Clair Avenue EXprcss 2164 Razveselite vašo mater, sestro ali dekle za Veliko-noč z lepim cvetjem. Pri nas vam bomo postregli s krasnimi cvetlicami, v lončkih, šopkih in "corsages." Se priporočamo za obisk. Vesele velikonočne praznike Selimo vsem STRAN 8 "ENAKOPRAVNOST" Vsem cenjenim rojakom se priporočamo, da obiščite našo gostilno. FRANK'S CAFE FRANK IN JOSEPHINE CIGOJ, lastnika 768 East 200th St. KEnmore 4559 A Pivo, vino, žganje, ter okusen prigrizek dobite vedno pri nas. — Se priporočamo. Prav vesele velikonočne praznike želimo vsem! Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem in prijateljem in se priporoča 1 FRANK VIRANT 1231 EAST 61st STREET Krojačnica in čistilnica ženskih in moških oblek. LYON DAIRY SLOVENSKA MLEKARNA Anton Znidaršič in Sinovi 1166 East 60th Street HEnderson 8492 Mleko potrebuje vsaka družina. V naši mlekarni ga dobite dnevno, posebno sedaj pred prazniki ga bomo imeli še, večjo zalogo. Gospodinjam priporočamo, da obiščete našo mlekarno, kjer boste zadovoljivo po-strežene. Sirovo maslo, smetana in domač sir. Vesele velikonočne praznike želimo vsem! MR. IN MRS. FRANK KOVAČIC 4121 'ST. CLAIR AVE. Gostilna in restavracija želimo prav vesele velikonočne praznike vsem obiskovalcem in prijateljem! Priporočamo se vam, da nas obiščete za praznike. Postregli bomo vedno najboljše. EAST Gist ST. GARAGE FRANK RICH, lastnik Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! Kadar potrebuje vaš avto popravila ali novo barvo, obrnite se do nas. Delo točno in jamčeno. Negostoljubno morje črno morje, ki loči evropski del zemlje od Prednje Azije, je bilo že večkrat prizorišče mnogih napetih stremljenj. Saj je pa tudi vehka odprtina, ki pripelje naravnost na vrata v Sredozemsko morje in varuhom Dardanel pač ni vseeno, kakšna sila trka na ta vrata. Črno morje je v resnici komaj pravo "morje", ampak je bolj velikansko slano jezero, ki po površini meri 450.000 km. Pomembnost Črnega morja pokažejo že oči same. Kdor se vstopi v Istanbulu, ob Bosporu, na skrajni rtič Evrope (Rumeli Kavak) in pogleda proti skrajnemu rtiču Male Azije (Anatoli Kavak), ki zapira ožino z nasprotne strani, na obeh straneh so svetilniki, ki ladjam kažejo pot skozi to odprtino, izprevidi pomembnost te postojanke — tu je prehod iz bogatih dežel na severu v Sredozemsko morje, odkoder je spet prosta pot v vsa svetovna morja. Tu se je čestokrat kažejo lene megle in besni viharji, ki razodevajo veliko naravno silo nekje v ozadju. Ladje, ki skozi ta vrata plovejo v veliko odprtino za njimi, tu prvič začutijo zahrbtnost in neprijaznost Črnega morja, ki se v mirnem vremenu blišči v tako lepi temni modrini. Črno morje je bilo mornarjem že od nekdaj neprijazno in se ga boje. Skoro v vsem starem veku so ga imenovali "Pon-tos Euxinos" (Gostoljubno morje), da bi se mu s tem lepim imenom nekohko prikupili in potolažili njegovo jezo. Nekdaj se je imenovalo "Pon-tos Axinos" (Neprijazno morje), pa je bilo mornarje strah, da bi ga imenovali tako naravnost in s tem morda žalili. Na severu sega v to morje pokrajinsko zelo lep in prijazen polotok Tauris, današnji Krim, -ki pa je bil vsled krvavega kulta tavrijski Artemidi razvpit kot zelo strašen ne negostoljuben. Ti^ je doživela svoj žalostni konec lepa Ofigenija, ki je s teh o-brežij, pri divjih Scitih, od daleč hrepenela, da bi ugledala prelepo grško zemljo. Črno morje je izgubilo to pravljično zloglasnost šele po^ tem, ko so se po njegovih obrežjih začeli naseljevati Grki, ki so vdrli daleč v notranjost in ustanovili lepe cvetoče naselbine. Tedaj so nastale druge pravljice, n. pr. o zlati deželi Kolhidi, ki so že budile hrepenenje po teh lepih pokrajinah. In še danes je Črno morje ohranilo to privlačnost deloma kot morje, ki odpira vrata v svet, deloma pa zaradi bogatih obrežij. Čeprav je neprijazno in za plovbo nevarno, se ga pomorstvo le ne boji, ampak ga skuša obvladati. V Črnem morju v globini 400 m že ni nobenega življenja več. Debela plast temnih žveplenih sestavin ubije v njegovih globinah vsako življenje. Sicer pa samo v južnem delu doseže pravo morsko globino (do 2400 m), ves severni del ob južnoruskih bregovih in ob Azovskem morju pa je zelo plitey. Veletoki, ka- kor Dnjeper in Don, nanašajo toliko peska in blata, da pa polagoma zasipajo. Zlasti se to opaža v izlivu Dona, kjer se je obrežje v zadnjih stoletjih pomaknilo že zelo daleč v morje. Ob tem delovanju narave bo Azovsko morje v do-glednem času popolnoma usahnilo, kakor je usahnila vodna zveza, ki je nekdaj vezala Kas-piško morje s Črnim morjem. Še v zgodovinskem času so bile tu velike reke, ki jih danes ni več. Pretrgale so se in danes vodijo svoje plitve vode deloma v Kaspiško morje, deloma pa v Črno morje. Zadnji pritok Dona, Manič, ob severnem pobočju Kavkaza, je bil nekdaj velika vodna žila med obema morjema, kar še danes priča veriga majhnih jezerc. Obrežje je na severu, deloma ravno, samo planjava z velimi-mi vodami, deloma stepa, deloma močvirje in menjajoča se slika se vleče tja do nizkega, pa strmega Jaila pogorja na Krimu. Nai. jugu, na turški maloa-zijski obali so neprijazno zaprte velike planote, na jugovzhodu in vzhodu tja do Azovskega morja pa le visoka gorovja. Mali in Veliki Kavkaz s svojimi sneženimi velikani in Elbrus in Kazbek — taKo je odklenjeno Črno morje, ki tudi v pokrajinskem in zemljepisnem oziru predstavlja zelo pisano sliko. Puščava in stepa, visoke gore in močvirne ravnine, največja rodovitnost in prazen svet — vse to se menja pred očmi. štiri države, Sovjetska Rusija, Romunija, Bolgarija, Turčija in sovjetske republike na Kavkazu obdajajo tu čudovito morje, na katero skozi prehod med Kaspiškim morjem in Uralom pritiskajo viharji iz notranje A-zije, kamor skušajo priti tudi sile od daleč, da bi dobile v roke velike zaklade lesa, živine in žit in petroleja, ki jih hranijo dežele od vseh njegovih bregovih. Ta bogastva so od nekdaj vabila človeka na to negostoljubno morje, kjer so viharji razbili že toliko ladij in je tem-nomodra gladina pogoltnila že toliko človeških življenj. Toda i vsak rod nadaljuje borbe prejšnjih rodov in tako vidimo, da tudi pred našimi očmi borba za Črno morje še ni onemela. Časnik (Nadaljevanje s 7. strani) Mnogim ljudem je časopis neobhodno potreben, ker jim nadomešča 'knjige. Nadomešče jih, ker poroča in razlaga v kratkih besedah vse, kar splošno zanima občinstvo, česar knjiga ne more vedno. Ako bi izginili časopisi s sveta, oživeli bi stari časi pravljic in razcvetela bi zopet bujna nebrzdana domišljija, nevednost bi zakraljevala in prenehal bi malone ves napredek. Odstranite časopise in tisoči ljudi bodo brez kruha. Koliko spominov navdušenja, žalosti in veselja veže nas starejše na časopis! Velik del življenja je deloval v nas, njegove besede še žive v naši duši. Iz časopisa smo izvedeli žalostno novico o smrti dragega prijatelja, čitali o znancih, katere smo objokavali kot mrtve, da žive, seznanjali se z junaškimi čini mož v vseh delih sveta; časopis je nam utrjeval vero v napredek človeštva, poročal je o zmagah, katere je dosegla pravica, navdal nas z upanjem, da nismo omagali v boju življenja. Iz njega smo izvedeli o imenitnih literarnih delih svojega naroda, čitali proizvode iz tujih slovstev in se seznanjali z modernimi iznajdbami, katere so ponos našega veka. Časopis je nam bil v razvedrilo, ko je bilo naše srce potrto, tolažba v nesreči, nada v boljšo bodočnost. Mi, ki smo živeli v času bojev in zmag, ko je pretila narodu nevarnost , ljubimo časnik z vso vnemo. Ali ga nismo pričakovali s strahom in trepetom? Roke so se iztezale po njem, ra-dovali smo se, kadar so bila poročila vesela, s solzami pa smo močili list, ko smo čitali o nesrečah svoje ožje domovine in svojega naroda. Dohodki onega časa so se vtisnili v naš spomin, kakor smo jih videli tiskane v -priljubljenem svojem časniku. Časnik nam je bil vsakdanja povest v tistih letih, pre-tresanje naše zmage. Mnogim je v dobrem spominu. starček, moj sorodnik. Časnik mu je bil v poznih letih ko ga je bolezen priklenila na postelj, edino razvedrilo. Ločen od sveta, je čutil v časopisu dih-Ijaje človeštva in zdelo se mu je, da njegova duša v slabotnem telesu dobiva vsaki dan okrep-čila. Pričakoval je željno, kakor otrok časnika, vprašajoč po desetkrat po njem. Razveselil se je vedno kadar ga je zagledal in nikdar ni mogel dovolj pazno prečitati. Zdelo se je, da je bil časopis edina vez, katera ga je spajala s svetom, samo zaradi njega je želel živeti, da bi iz njega poizvedel napredek in srečo svojega naroda. Ljubili so vsi dobrega starčka, zato je tudi družina spoštovala starčku dragi časopis. Naposled mu je opešal vid in kdo izmed domačih je čital starčku vsak dan svetovne dogodke in ko njegov ujn ni mogel več slediti, so ponavljali berilo po večkrat; naposled ga je utrudilo tudi že to. Pokladali so mu priljubljeni časopis, na kolena in s tresočo roko ga je držal po več ur kakor dragocen zaklad. Nekega večera pa je našla družina starčka nezavestnega poleg njega je ležal časopis. Jokajoč so prenesli mrtveca na mrtvaški oder in položili po tem njegovo truplo v krsto. S spoštovanjem je pobral sin časopis, ga poljubil in položil na mrliča, saj je bil ta očetu najdražji prijatelj v življenju, tolažnik v nesreči in spremljevalec na zadnjem potu v večnost. vw> wnm gWMWk, . 'f: > •■^, %.V WMMWWtO CMW4M; Kupujte vojne bonde! Vesele velikonočne praznike želiva vsem Slovencem in Hrvatom! MR. & MRS. AUGUST F. SVETEK 478 EAST 152nd STREEl' CLEVELAND, OHIO 26. m# I Vesele velikonočne praznike želimo B. J. RADIO SERVia HEnderson 3028 Prvovrstno delo na vseh radijah. Vse deloJ^® no. Prodajamo prvovrstne radije. — TURBS. Se priporočamo vsem, posebno pa drušK"®" "Sound System" za v dvorane, na prostem nike. 1363 East 45th Street JERMAN'S CAFE 3840 ST. CLAIR AVENUE GOSTILNA Vesele velikonočne prd^nike želimo vsem in prijateljem! "liki Z V naši gostilni postrežemo ob vsaki priii*^ ^ šim prigrizkom in vsakovrstno fi"® P Vesele velikonočne praznike odjemalcem in prijatelje'''^- ACME DRY CLEANlKi FRANK JURECIC, lastnik^ 672 East 152nd Street Obleke sčiščene pri nas izgledajo kot pravimo vedno prvovrstno delo. Naš telefon je: GLenville 53/^ Vesele velikonočne praznike želio^^ ^ sylvia (afe MR. IN MRS. JOE KOPINA, 1^® liQlKfl'S itnikG 6EST 546 East 152nd St. , Pivo—vino—žganje ter okusen Se priporočamo vsem za nakloi^J Vesele velikonočne prazniki J. BERBER CO. Dve trgovini: j tiT? V 6919 Superior Ave. —■ ^4 852 East 185th St. -^ Polna zaloga stenskega papiU^ ^ ^ linolej, rugs, barva za zunaj in znoti barva. COILINWOOD BA IVanhoe 7526 Se priporočamo in želitno vsem veselo veliko no(- J