DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5 poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo, — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali »glasi. U služijo v social* e nam e n e d el a v st v u in nameščencem, vsaka beseda Dm^OJO Štev. 126 • Maribor, sobota, dne 4. novembra 1939 ♦ Leto XIV Svoboda strokovnih organizacij V »Novi Riječi« je obiavil dr, P. F. naslednji članek: »Sedaj, ko se izvaja demokratizacija celokupnega našega javnega življenja, je prišla doba, ko je treba posvetiti polno pažnjo tudi vprašanju delavskega in nameščenskega strokovnega gibanja. To je tembolj potrebno, ker so vedno in povsod bili delavci in 'zasebni nameščenci in še so najsigurnejša opora demokratičnega družabnega reda. Pri nas, na Hrvaškem, prihajajo v poštev samo strokovne organizacije, zdru Molotov o ruski in mednarodni politiki S Islta R I I Irali ovjeisKa nusua nevtralna Sovjeti streme za še večjim izboljšanjem odnošajev z Nemčijo Na seji sovjetskega vrhovnega sveta (parlamenta) je v torek, dne 31. oktobra pred okoli tisoč delegati govoril komisar za zunanje zadeve Molotov o ruski in mednarodni politiki. Rekel je, da prijateljstvo med Rusijo in Nemčijo pomeni radikalno spremembo vpliva v žene na eni strani v Hrvatskem radnič- mednarodni politiki. Anglija in Franci-kem savezu in v Savezu hrvatskih pri- j ja iščeta vzroke za nadaljevanje vojne vatnih namještenika (Hrs in SHPN) inj z Nemčijo. Nesmiselno je nadaljevati na drugi strani v Ujedinjenem radnič kem sindikalnem savezu ter Zvezi privatnih nameščencev (URS in SPN). Treba je takoj poudariti, da v vprašanjih, ki se tičejo boja za dosego konkretnih aktualnih ciljev, to ie, za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev, ne obstoja med temi strokovnimi organizacijami bistvena razlika. Tako le URS in SPN nimata v izvajanju boja posebnih ozirov, ki se Hrsu in Shpnu usiljujejo zaradi njiju posebnega položaja v sklopu hrvaškega narodnega gibanja. Bistvena razlika med njima je v naziranju glede družabnega reda in na naloge strokovnih organizacij v tem *©du. Gledanje Urša in Spna je namreč strogo razredno in ono Hrsa in Shpna v prvi vrsti nacionalistično. Teda, s širšega demokratičnega na-ziranja te razlike same na sebi niso bistvenega pomena. Onim, ki so resnično in brezkompromisno za demokratizacijo našega javnega življenja, bi moralo iti samo za to, da se delavcem in zasebnim nameščencem omogoči polna svoboda strokovnega organiziranja in popolna svoboda v niih delovanju. V taki svobodi bodo delavci in zasebni nameščenci vzljubili ono organizacijo, ki odgovarja njihovemu naziranju, in v svobodni tekmi raznih strokovnih organizacij, pridejo do besede predstavniki enih in drugih. V praktičnem delu na terenu pride v vsakršnih sporih med mteresi delodajalcev na eni strani in delavcev in zasebnih nameščencev na drugi strani kaj hitro do koordinacije sil vseh delojemalcev ter do skupnega Nastopanja za skupne cilje. To se je v zadnji dobi že večkrat pokazalo, ko so strokovne organizacije, 'ki se med se boj ostro pobijajo, nastopale že v ne katerih gibanjih skupno in složno. Predpogoj za tako koordinacijo ni samo to, da policijske oblasti prenehajo preganjati delavce, ki so v gibanju za izboljšanje delovnih pogojev, marveč, na se na strokovne organizacije opusti tudi vsak pritisk. Popolna svoboda, ki jo zahteva Hr-vaška v sklopu državne skupnosti, se jnora zajamčiti in dati vsakemu državljanu, torej tudi delavcem in zasebnim nameščencem. Čim bodo vrste delavcev in zasebnih nameščencev čutile, stopi tudi vprašanje delavskih ustanov, kakor okrožni Prad in delavske zbornice v drugačen red. V svobodnih volitvah v te ustanove dobe poedine strokovne organizacije toliko nredstavnikov, kolikor bo odgovarjalo njihovi stvarni moči. In po tako uvedenih svobodnih volitvah se bodo sporazumele vse razne struje in smeri v Praktičnem delu, ki ima namen, da olaj- a in izboljša položaj delavcev in pristnih nameščencev, katerih stanje je ®nako neugodno, neglede na to, ali pripadajo tej ali oni organizaciji.« vojno, ker obnovitev Poljske v prejšnji obliki ne pride več v poštev. Rusija ima interes na Finskem zalivu, ne zahteva pa Aalandskih otokov. Tudi nima zahtev napram Švedski in Norveški. S Finsko hoče skleniti enak pakt o medsebojni pomoči, kakor je bil sklenjen z baltskimi državami. Želi tudi s Finsko zamenjati ozemlje pred Leningradom za rusko pokrajino Karelijo in pa zasedbo nekaterih otokov v Finskem zalivu. Kršitve finske neodvisnosti pa Rusija ni nameravala. S Turčijo je hotela Rusija skleniti samo pakt o medsebojni pomoči glede ozemlia Črnega morja (to je zaporo Dardanel za sovražne ladje) v primeru vojne. Ruska zunanja politika zahteva: proste roke v mednarodni politiki; hoče ostati dalje nevtralna ter podpirati prizadevanje, da se sedanja vojna ne razširi, ampak omeji- Rusija upa, da bo v tem oziru uspela. Molotov je v svojem govoru naglasil interese predvojne in sedanje Rusije. Sicer pa ni navajal novih misli, marveč je le pojasnil svojo politiko in jo utemeljeval. V mednarodnem svetu se smatra govor Molotova za poročilo o dogodkih. Nemški tisk, ki je napovedal neke odločilne izjave Molotova in celo objavo o sklenitvi vojaškega pakta med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo, je bil torej slabo podučen. Pač pa so angleški in francoski časopisi že v naprej napovedovali, da ni treba pričakovati nobenih senzacionalnih iziav Molotova in da njegov govor ne bo vplival na nadaljnji potek mednarodnih dogodkov. Podrobnosti Iz Molotovega govora Molotov govor je bil obširen. Podrobno pa je preciziral stališče Sovjetske Rusije do dogodkov tako-le: »Ako govorimo o velesilah, moramo reči, da je sedaj Nemčija tista, ki želi mir, med tem ko sta Anglija in Francija, ki sta prej govorili o obrambi proti napadalcu, tisti državi, ki se sklenitvi miru upirata. Vloge so torej zamenjene.« »Angleška vlada pravi, da je njen cilj, hitlerizem uničiti. Anglija in Francija vodita proti Nemčiji ideološko vojno, ki spominja na križarske vojne. — Takšna vojna nima opravičila. Nauke hitlerizma lahko sprejmemo ali zavržemo, toda idej ni mogoče uničiti s silo ali vojno. Zato je ta vojna ne samo brezmiselna, ampak tudi zločinska-« »Pravi razlog vojne med Nemčijo, Anglijo in Francijo ne spada v okvir nobene ideologije. Gre namreč za kolonije. Velesile te kolonije izkoriščajo in se na račun kolonijalnih narodov bogate. Angliia in Francija se bojita, da bi Nemčija segla po teh kolonijah, zato sta šli v vojno proti Nemčiji. Sedanja vojna je torej imperijalistična in je zato tudi jasno, kdo jo potrebuje.« »Pakt, ki ga je sklenila Sovjetska Rusija z Nemčijo, obvezuje Sovjetsko Ru- sijo k strogi nevtralnosti. Smešno bi bilo misliti, da je mogoče Nemčijo položiti na tla. Sovjetska Rusija stremi za še večjim izboljšanjem odnošajev z Nemčijo in to v vsakem pogledu ter bo prispevala svoj delež k razvoju medsebojnega gospodarskega sodelovanja.« »S Turčijo je Sovjetska Rusija hotela skleniti samo dvostransko pogodbo, ki bi bila omejena na Črno morje in dar-danelske ožine. Sovjetska vlada je hotela s tem doseči, da bi Turčijo ne spravila v vojno nasprotje z Nemčijo in dobiti jamstvo, da bi Turčija sedaj, ko grozi razširitev vojne, ne dovoljevala vojnim ladjam tujih držav, da pošiljaio vojna brodovja v Črno morje. Turčija je to zahtevo od- klonila in sklenitev pakta s Sovjetsko Rusijo sploh onemogočila. S tem je Turčija končnoveljavno prekršila svojo nevtralnost in se priključila vojnemu območju Evrope. Turčija se brez dvoma zaveda odgovornost, ki io je prevzela, ko si je pustila roke delno vezati s tem, da se je oslonila na eno vojskujočo se skupino.« »Sovjetska politika prijateljstev bo tudi v bodočnosti rodila koristne uspehe- To politiko bomo prav gotovo izvedli tudi v območju Črnega morja, v korist Sovjetske Rusije in njenih prijateljev.« »Na obalah Baltiškega morja ima Sovjetska Rusija postojanke, ki jamčijo za njeno varnost.« »Obžalujem, da se še niso posrečila pogajanja s Finsko, zaradi zadržanja Finske. Sovjetska Rusija priznava Finski samostojnost, mora pa zavarovati Leningrad, Iki je oddaljen od finske meje samo 35 km. Od finske vlade zahteva Sovjetska Rusija podpis pogodbe o medsebojni pomoči in odstop nekaterih točk pri Leningradu, nekaj kvadratnih kilometrov zemlje ter nekaj oporišč na otokih v Finskem zalivu. V zameno pa ji hoče odstopiti Karelijo ob Severnem morju in otočje Ribači. Ako Finska na te predloge ne bi pristala, se bo položaj spremenil v škodo Finske.« »Z Japonsko so se odnošaji zboljšali.« »Rusija ne priznava angleške blokade na morju. Tudi ne priznava vmešavanja Zedinjenih držav v odnošaje med Finsko in Sovjetsko Rusijo, kakor se Rusija ne Vmešava v razmerje med USA in Kubo ali Filipini.« »S spremembo zakona o nevtralnosti, ki jo je sklenil ameriški senat, bo omogočen izvoz orožja v države, ki ga lahko plačajo, kar pomeni odkrito podporo Zedinjenih držav Angliji in Franciji. — Rusija smatra to kot obžalovanja vredno dejanje.« Chamberlain o Molotovi Iziavl V angleškem parlamentu je podal izjavo angleške vlade k Molotove m govoru ministrski predsednik Chamberlain; rekel je: »Molotov govor so najbolj nestrpno pričakovali v Berlinu. Toda izgleda, da je tamkaj povzročil nekoliko razočaranja. Angleška vlada je govor Molotova zelo natančno proučila in ugotovila, da je Molotov določil bodoče cilje sovjet ske politike. Molotov je dejal, da stremi Sovjetska Rusija za mirom in da se sovjetska vlada bori proti vsakemu razširjenju vojnega nasilja. To je točno tudi politika angleške vlade. Kar se tiče drugih njegovih iziav, so brez podlage. Angleška vlada1 je svoje vojne cilje že točno orisala, in je prepričana, da jih večina narodov na zemlji odobrava.« Finska in Sovjetska Rusija Finska vlada je presenečena nad Molotovim govorom* Na Finskem ie govor Molotova napravil najslabši vtis. Finci pravijo, da sta se obe stranki obvezali, da svojih načrtov ne bosta objavljali, dokler se vrše razgovori med Finsko in Rusijo. Molotov pa je načrte razkril prav takrat, ko so bili finski delegati za razgovore na poti v Mioskvo. — Molotov pravi, da ima Rusija pravico zahtevati varnost v zalivu pred Leningradom, čeprav je po pogodbi do leta 1945. zajamčena meja obeh držav, ki bi je tudi sicer mala Finska ne ogrožala. Finska bo v smislu predlogov, ki jih je delegacija izročila v Moskvi, prisiljena skleniti pogodbo z Rusijo, ali kliub temu smatra, da pomeni ta uslužnost tuji državi na finskih tleh imperialistično težnjo, ki ogroža finsko neodvisnost. V razprave glede kršitve nevtralnosti se pa Finska ne more spuščati. Prlkljuiitev Ukrajine in Bele Ruflte je sklenil vrhovni sovjet Sovjetske Rusije-Potapljanje ladij. Angleška poročila javljajo, da je zaščita trgovkih ladij, ki plovejo pod varstvom angleških vojnih ladij popolna. Od 2500 ladij, ki so doslej plule v skupinah, pod zaščito angleških vojnih ladij, so bile potopljene samo tri. 45 socialnih demokratov izvoljenih pri volitvah v parlament v Švici Dne 29. oktobra so se vršile volitve v švicarski zvezni svet. Socialni demokrati so dobili 45 mandatov. Najjačja stranka so radikalni demokrati, ki imajo 50 mandatov. Kdaj bodo volitve! Pravosodni minister o volitvah v narodno skupščino. Pravosodni minister dr. Laza Markovič je na radikalski konferenci v Novem Sadu izjavil, da bodo bodoče volitve v narodno skupščino v kraljevini Jugoslaviji popolnoma svobodne, — tb *»i*» Italija na novih potih Velika izmena ministrov in fašističnih voditeljev v Italiji V italijanski državni upravi so bile z dvema dekretoma izvršene velike osebne izpremembe. Istotako tudi v vodstvu fašistične stranke. Izmenjanih je osem ministrov, ki so bili dodeljeni na druga mesta. Dosedanji generalni tajnik fašistične stranke Ahile Starace, ki je opravljal osem let posle in je bil obenem član vlade, je bil sedaj imenovan za šefa generalnega štaba milice. Novi generalni tajnik fašistične stranke pa je postal Hektor Muti, ki je služil tudi v Španiji kot letalski častnik. Velike izpremembe utegnejo biti v zvezi z novo italijansko nevtralnostno imperialno politiko. Kaj znailjo spremembe v italijanski vladi? Spremembe v italijanski vladi so vzbudile veliko pozornost v svetu. Zlasti pomemben je odstop načelnika generalnega štaba ter državnega podtajnika v ministrstvu vojske generala Pa-rianija, ki je, kakor znano, igral vodilno vlogo pri sklepanju nemškcMtalijan-skega pakta o medsebojni vojaški pomoči. Glasom tega dogovora bi bila morala Italija stopiti v vojno, na strani Nemčije takoj, čim je Nemčija začela vojno, brez vprašanja pa takrat, ko sta ji Francija in Anglija napovedali vojno. Italija ,se je odločila, da ostane nevtralna. Toda tudi ta nevtralnost je vezana na pogoj, da se nemško-ruski vpliv ne razširi na Balkan. V to svrho se pripravlja Italija, da sklene prijateljske dogovore s Turčijo in Grčijo, do-čim prijateljska pogodba z Jugoslavijo že obstoji, z Bolgarijo je pa vezana po družinskih odnošajih med italijanskim in bolgarskim kraljevskim domom. V Angliji pravijo, da si je Italija z oboroženo nevtralnostjo zagotovila odločilno besedo za kasneje, ko bo prišlo do sklepanja miru. Se vedno samo kralevnl boli na zapadu Nemci odgodili nameravano ofenzivo? Tako francoska, kot tudi nemška po-1 ročila z bojišča na zapadu so kratkobe-sedna, iz česar se vidi, da večjih akcij tamkaj sploh ni, ampak k večjemu spopadi krajevnega značaja. Razen topovskega obstreljevanja in izvidniških poletov francoskih in nemških letal nad frontami, vlada razmeroma zatišje. Francozi še poročajo, da so nastopili na posameznih točkah! fronte nemški napadalni odredi, ki se sestoje iz mladeničev starih 18 do 19 let. Izkazalo pa se je, da imajo ti mladi vojaki premalo skušenj. Zatrjuje se tudi da izgleda, da so Nemci nameravano ofenzivo odgodili in da je bil neposreden vzrok za njeno odgoditev, razgovor šefa nemškega glavnega štaba generala Brauchitscha s Hitlerjem. Poljska vojska se formira v Franclji V Franciji se nahaja sedaj 500.000 poljskih vojakov in bo v celoti formiranih 12 divizij. AngleZI love ne mike ladje, ki zalagajo nemSke podmornice z naflo Angleži pravilno domnevajo, da se nahaja v Atlantskem oceanu nekoliko nemških trgovskih ladij, ki pod nevtralno izastavo tovorijo nafto iz Mehike, s katero potem preskrbujejo nemške podmornice na odprtem morju. »Te dni je angleška križarka »Dis-patch« zajela nemško ladjo za prevoz petroleja »Friedrich« v Karaibskem moriu, ki je plula iz Mehike. Ladja je vozila pod zastavo neke nevtralne države. Križarka je ladjo kljub temu prepoznala. Nemci so nato ladjo potopili in z njo 40.000 sodov petroleja, oziroma nafte. Mednarodni urad dela In DruStvo narodov Mednarodni urad dela je odsek Društva narodov. Dočim je Društvo narodov oslabljeno, ker ne more reševati raznih mednarodnih problemov, je mednarodni urad dela pridobil na članstvu, ker obravnava samo socialno politične probleme. Društvo narodov v sedanii vojni sploh ni prišlo do besede. Nihče ga ni vprašal glede sedanje vojne. — Z ozirom na vse to je objavil P. Briquet v »Gazette de Lausanne« mnenje, da je treba Društvo narodov preurediti po dosedanjih preizkušnjah, mednarodni urad dela pa naj se osamosvoji in postane neodvisna mednarodna ustanova- Osvoboditev od vojaške službe. V Beogradu so zaprli četvorico ljudi, ki jih imajo na sumu, da so se ibavili z osvobajanjem vojnih obveznikov od vojaške službe. Trdi se, da jih bo prišlo radi te afere še več v zapor. Vreče nazaj. Vlada je izdala uredbo, da se morajo vreče, v katerih se izvaža naše blago v neklirinške države, vrniti izvoznikom, ker so vreče iz jute, katero mora naša država uvažati proti plačilu v zlatu. Dama in pa sveta Kdo ovira vrnitev političnih svoboščin? — Beograjski listi prejemajo številne anonimne izjave, v katerih se napada politika vlade. Radi objave teh izjav so se uredništva listov obrnila na predsednika vlade Dragišo Cvetkoviča, z vprašanjem, kaj naj napravijo s temi oklici in če jih lahko priobčijo. Ministrski predsednik je rekel, da so vse stranke lahko priobčile svoje izjave in da tudi glede anonimnih izjav prepušča uredništvom listov svobodne roke. »Kljub temu, da je bila torej objava izjav političnih strank svobodna, pa se v anonimnih izjavah napada vlado radi cenzure. Meni je žal,« je rekel Cvetkovič, »da se s takim -postopanjem sistematično zavirajo stremljenja vlade vrniti državi in narodu svobodno politično življenje. Svoboda še ni istovetna z anarhijo in svobodno izražanje misli, tudi ni v soglasju z neokusnimi osebnimi napadi in osebnimi, žalitvami.« 7a razmejitev področja nameščenskih bolniških blagajn se vodi v časopisju silen boj. Mi smo zato, -da naj o tem vprašanju odločajo nameščenci sami. Najodločnejše pa se je treba zavarovati proti -metodam »Slovenca«, ki pravi, da je odbor »Merkurja« >v Zagrebu, ki je zato, da se nameščenskih bolniških blagajn ne razmeji, »zavzel docela politična 'b»rvo«. Nam se zdi, da hočejo politizirati »Merkurja« tisti »Mer-kuraši«, ki bi radi razmeji lev, ker računaj a. da bi bila z Tazmejitvijo zagotovljena večina pristašem sedanjega hrvatskega političnega režima. Ti ljudje so že enkrat dobili večino v »Merkurju« v boju proti svobodnim strokovnin organizacijam, pa so jo zopet zgubili pri zadnjih volitvah, ker se je izkazalo, da so mnogo govorili pa malo storili. Sedanja uprava »Merkurja« ni marksistična, pač pa so v njej poieg zastopnikov svobodnih strokovnih organizacij večinema taki, ki so poprej enkrat šli s pristaši H-RSa v boj proti svobodnim strokovnim organizacijam. "Rezultat volitev obratnih zaupnikov na področju sarajevske delavske zbornice. Volitve obratnih zaupnikov na področju sarajevske delavske zbornice so končane. Zaiupnikov je dobil URS 221, -Hrs 54, Jugoras 35, Ors 4, nevtralci 2. Ursove svobodne strokovne organizacije so dobile torej zopet ogromno večino zaupnikov. Volitve delavskih zaupnikov v rudniku Trepča pri Mitroviči so bile dne 29. m. m. V podjetju so rudarji volili 14 zaupnikov Rudarska Ursova organizacija je dobila pri volitvah 13 zaupnikov, Jugoras pa enega. Prepoved izvoza blaga, ki ga uvažamo za devize. Vlada je prepovedala izvoz blaga, ki ga uvažamo iz drugih držav za zlato ali devize, To velja v prvi vrsti za kavo, čaj, dišave in angleško sukno. Opazilo se je namreč, da so zadnje mesece v nekaterih krajih države številni privatniki kupovali velike količine tega blaga in ga izvažali preko meje, v države, kjer ga primanjkuje, seveda brez protiplačila. Ustna odpoved nameščencem ni veljavna. To določa že obrtni zakon. V sporu glede odpovedi je izdalo sedaj odlok novosadsko ka-sacijsko sodišče. Gre z.a nameščenca mestnega poglavarstva v Subotici. Odpoved službe mu ,ie bila sporočena ustno. Nameščenec je ni sprejel in je tožil mestno občino. Tožba je te- kla precej dolgo in je kasacijsko sodišče razsodilo, da ima nameščenec pravico do plače, dokler mu služba ne bo pismeno odpovedana. Občina mu mora sedaj izplačati ves zaslužek za sedem let. Prijetnosti učiteljske službe. Mnogi učitelji in učiteljice v južni Srbiji žive visoko v hribih, v krajih, ki so desetine kilometrov oddaljeni od večjih človeških naselbin, v katerih je pošta oz. mimo katerih vozi železnica. Vsakega prvega v mesecu morajo ti učitelji in učiteljice na malih konjih ali osličkih jezditi po kozjih stezah v dolino ipo plačo in po življenjske po-trebščine. Ti prosvetitelji naroda tam doli imajo še nekaj slabše, kot pa pri nas v Prekmurju ali kakšni drugi- hribovski vasi. Vojni dobičkarji. Ameriški izvoz v Evropo je v prvem mesecu vojne iprecej narasel. V septembru je Amerika izvozila v Evropo blaga v vrednosti 283 milijonov dolarjev, med tem ko je znašal izvoz v avgustu 248 milijonov, v septembru 1938 pa 243 milijonov dolarjev. V New Yorku so aretirali dva sumljiva moška, ki sta imela pri sebi mnogo dinamitnih patron. Domneva se, da sta aretiranca nameravala izvršiti atentat na angleški prekooceanski parnik Queen Mary« in francoski parnik »N-or-mandie«, ki se nahajata v newyorškem pristanišču. Nemci posnemajo rusko gospodarsko politiko. Gospodarski bojkot Nemčiji občutno škoduje. Sedaj poročajo- iz, Nemčije, da hočejo tam na vsak način producirati mnogo več premoga, da ga prodajajo za tuje devize v svrho nabave surovin. Zaradi tega se je odločila vlada, da uvede v produkciji stahanovski sistem, po katerem se posebno nagraja izredno delo- in proizvodnja nad normalo), da se bodo delavci kosali med seboj, kdo bo več napravil. Koliko se pridela bombaža v Rusiji? L. 1934. ie znašala proizvodnja bombaža v Sovjetski Rusiji 3.5 milijonov stotov, 1. 1938. ,pa 8.35 milijonov st-otov. Rusija je medi državami, ki pridelujejo bombaž, na tretjem mestu. Zemeljski plin helij so- po moskovskih poročilih odkrili v Donski pokrajini. Helij so doslej pridobivali samo v Zedinjenih državah in ga rabijo za polnjenje zračnih ladij. Kakor znano, je Amerika lansko leto odklonila dobavo tega plina Nemčiji. _ Iz Č€Ske Velike kazni za draženje na Moravskem. — Časopisi v Brnu iporoča-jo, da je Deželni urad kaznoval večje število moravskih trgovcev radi draženja. V Moravski Ostravi so bile izrečene kazni do 10.000 in 20.000 K radi draženja tekstilnega blaga. V letoviškem kraju Luhačo-vicah so bili kaznovani trgovci radi draženja riža, moke, mesa, kot tudi po drugih manjših krajih, vaseh in trgih. Kaznovane žene v češkem protektoratu. Na Češkem smejo tobakarne prodajati kadilcem na dan po 10 cigaret ali 2 smodki. Ženam je prepovedano prodajati tobačne izdelke. Trgovine odprte do 8. ure zvečer. Trgovski gremiji opozarjajo trgovce in javnost, da morajo biti odslej trgovine brez izjeme odiprte do 20. ure zvečer, razen tega trgovine z živili do 21. ure. Trgovske prostore je treba tako urediti, da bodo odgovarjali predpisom o zatemnitvi. Glede uslužbencev se mora delovni čas tako urediti, da bo odgovarjal 8-urne-mu delovniku. Trgovcem se nalaga, da s primernim ukrepom omejijo fronte pred trgovinami in se morajo radi tega trgovine pravočasno odpirati in zapirati. Kdor se -ne bo po tem ravnal, bo strogo kaznovan. Trgovci morajo vse prodajati. Deželni urad v Brnu je izdal opozorilo trgovcem in prizadetim zadružnim prodajalcem, da je dobil proti njim pritožbe, ker baje nočejo prodajati moke in drugih živil onim konsumentom, ki se niso dali pri njih zapisati tudi za nakupovanje ostalih rotrebščin, kot na primer peciva, katero Uup-u-ieio rvri pekih. Deželni urad svari trgovce pred takšnim in podobnim DOČetiem. ki -ogroža preskrbo prebivalstva -z živili in nasprotuie odredbam vlade, ki bo takšne prestopke naistnzie kaznovala. Zane Grey: 28 Mož iz ^ozda Nasledtnji odistavek do črte je konec nadaljevanja v št. 124 »Delavske Politike«, ki je zadnjič pomotoma izostal: Toda Helen ne bi mogla zaspati, pa če bi bila še tako rada. Nenadoma so se obračala kolesa vedno počasneje in počasneje, dokler se niso ustavila. Potem se je čulo sopenje konj, škripanje konjske opreme in šepet mož. Sicer pa je vse nakoli vladala popolna tišina. Pogledala je skozi okno, misleč, da je zunaj čisto temno. Res je bilo temno, toda ne tako, da bi se ničesar ne videlo. Na svoje začudenje je Helen lahko videla precej daleč naokoli. Zvezdnat utrinek ji je razburil živce. Možje so poslušali v noč. Tudi ona ie napenjala ušesa, toda razen lahnega šuma okrog voza, ni mogla čuti ničesar. Kmalu nato je kočijaž tlesknil z jezikom, konji so potegnili in vožnja se je nadaljevala. Nekaj časa je drdral voz v naglem tempu dalje, očividno po klancu navzdol, ropotaje in pozibavajoč se sem ter tj®, kakor da bi se hotel vsak hip razleteti na koščke. Potem je vožnja na ravnih tleh postajala zopet počasneia, zopet se je voz ustavil za par trenutkov in se potem znova začel pomikati, po bregu navzgor. Helen je mislila, da so morali prevoziti že milje in milje. Puščava se je zdela kot da bi valovila, veliki valovi pa so postajali vedno bolj koničasti in temno, okroglo grmičevje nejasnih obrisov, je štrlelo iiz tal proti nebu, Cesta ni bila več ravna, postala je skal- nata, in ko je voz krenil znova po nekem bregu navzgor, je močno zibanje prebudilo Bo iz spanja in skoro bi bila tudi zdrknila raz sedeža na tla. »Roy, predno se je znočilo, nas je prehitel tuj jezdec. Jezdil je po cesti. Na vsak način je moral še pred vami tod mimo. »Ta novica se mi ne dopade«, je odvrnil Roy kratko in jedrnato. »Moramo požuriti. Ako ima človek dekleta v sedlu, mora izrabiti vsak trenutek. Kaj ne, John?« »Snake Anson zna dirjati«, je odvrnil nek tretji. »Milt, daj, da krenemo dalje«, je nadaljeval Roy, med tem ko se je ozrl v zvezdnato nebo. »Skoro se bo zdanilo. Tu je cestno križišče, to so tvoji konji in naša zaloga. Ob sončnem vizhodu boš lahko že dosegel smrekov gozd.« V tišini, ki je nastala, je slišala Helen utripanje svojega srca in hliptajoče, kratko dihanje svoje sestre,-Obe sta zrli skozi okno, krčevito dtžeč se za roke, oprezujoč in prisluškujoč z napeto pozornostjo. »Miogoče pa jezdec, ki nas je prehitel snoči, le ne bil Ansonov odposlanec«, je rekel Dale. »V tem slučaju se ne bo Anson brigal niti za sledove naših koles, niti za odtise konjskih kopit. Jezdil bo naravnost ipoštnemu vozu naproti, da ga zajame na poti. Bil, ali lahko pelješ nazaj in prestrežeš poštni voz, predno bo prispel Anson?« »He, seveda — igraje«, je odvrnil Bil. »Ali right«, je nadaljeval Dale. »John, ti, Joe in IJal, se peljete nazaj in čim srečate poštni voz, vstopite ter bodite pripravljeni, ako bo Anson prežal v zasedi« »To mi ugaja«, je rekel John zategnjeno. »Rad bi bil poleg«, je pripomnil Roy srdito. »Ne tebe pa potrebujem jaz, dokler ne bom na varnem, v -gozdovih. Bil, daj mi tovorna sedla; in ti, Rcy, pomagaj mi jih natovoriti. Ali ste priskrbeli vse kar rabim?« »»To pa to Ako te mlade dame niso slučajno preveč izbirčne, boš imel par mesecev dovolj za krmljenje.« Dale se je obrnil, pristopil k vozu in odprl vrata. »Dekleti, menda ne spita? Izstopita«, je zaklical. Bo je izstopila prva. »Jaz sem spala, dokler se ni to — vozilo nenadoma prekopicnilo s ceste«, je odvrnila. Pritajen smeh Roya Beemana je razodeval njegove misli. Potegnil je svoj sombrero z glave in stal, ne da bi rekel besedo. Slari kočijaš se je le s težavo zadrževal, da ni izbruhnil v smeh. »Vozilo! Naj me vrag vzame! Joe, ali si čul? Niso vsa vročekrvna dekleta rojena na zapadu.« Ko je potem za njo izstopila Helen, s plaščem in košaro, ji je Roy podal roko; njene oči pa so se srečale z njegovimi ostrimi pogledi, ki so bili uprti v njen obraz. Izgledal je prijazen in dostojanstven obenem, dobro je čutila njegovo skrb. Ko je stopila z nogal" nice, je zadela ob njegove težke samokrese, ki so m opletali okrog pasu. Dale se je stegnil v notranjost voza in privlekel iz njega košare in torbe, ki jih je postavil na tla. »Obrni, Bil in vozi. John in Hal ti bosta skoro sledila., ie aapevedal Dale. ^ MišiU kcfriev TRBOVLJE Draginja in kolektivna pogodba Pri Trboveljski premogokopni družbi je zaposlenih okoli 4900 rudarjev odnosno rudarskih delavcev vseh vrst in kategorij, katerih delovne razmere so urejene s kolektivno pogodbo z dne 6. aprila 1938 in z dodatkom k tej pogodbi z dne 31. maja 1939, ki določa, da sta dodatek in kolektivna pogodba neodpovedljiva do 31. maja leta 1940. Dodatek k § 26 kolektivne pogodbe pa določa, da ako se draginja zviša za 6 točk, se lahko takoj pristopi k reviziji določb pogodbe, odnosno k razgovoru glede povišanja delavskih prejemkov. Ker je pogodba sklenjena za daljšo dobo, je ta določba tudi upravičena. Ravno pri sedanjem občutnem povišanju cen življenjskim potrebščinam, nastane vprašanje, ali ni draginja že dosegla ono višino, po kateri ima rudarsko delavstvo v smislu ko lektivne pogodbe pravico zahtevati povišanje. Draginja se ugotavlja na podlagi indeksa, ki ga izda »Narodna banka« za cene na malo v Ljubljani. Ker se to do sedaj še ni ugotovilo, draginja Pa občutno narašča, bi bilo potrebno, da se o gornjem v kratkem posvetujejo strokovni forumi, ki so sopodpisniki kolektivne pogodbe in dodatka in ugotove v kakšnem razmerju so prejemki rudarjev z naraščajočo draginjo, ako vzamemo za osnovo indeks cen »Narodne banke« od dneva sklenjene kolektivne pogodbe in ga primerjamo z novim indeksom. Pod okriljem društva »Šola in dom« na tukajšnji meščanski šoli se zopet pričnejo predavanja. Koristno in potrebno je, da bi 'bili ti roditeljski sestanki, ki bodo združeni s predavanji, čim številnejše obiskani. Zato pozivamo vse starše otrok, ki obiskujejo meščan sko šolo, da se sestankov udeležujejo. Na sestankih in predavanjih se bo obravnavalo vse aktuelne probleme vzgoje. Vabimo tudi druge starše. Prvi sestanek bo v nedeljo, dne 5. no vemibra 1939 ob 15. uri 30 minut v meščanski šoli. Predaval bo g. ravnatelj meščanske šole o »Mladini in kinu«. Tradicionalni umetnik Ben Hur priredi v sredo, dne 8. novembra in v četrtek, dne 9. novembra v dVorani Delavskega doma v Trbovljah čarovniški iluzionistični večer z začetkom ob 19. uri. Ljubitelji prijetnega razvedrila vabljeni. KRANJ Gasilsa tombola v Kranju se bo vršila v ne deljo, 12. novembra s pričetkom ob 14. uri. Opo zarjamo na današnji oglas, iz katerega je razvidna vrenost dolbitkov tradicijonalno največje 'tombole v državi. ZAGORJE OB SAVI Sodrug urednik! Ker vemo, da si strog in posebno nas Zagorjane imaš na piki, si vendar dovoljujemo Te vljudno vprašati: Kaj bi rekel, ako bi nekdo prijel otroka, ki ni bi v nedeljo tam, kjer dotični misli, da bi bil moral biti in naročil drugemu, da ga radi tega pretepe? Ta pa bi ne samo izpolnil dano mu nalogo, ampak bi žrtvi še usta zavezal, da ne bi mogla kričati. In kaj boš rekel k temu, ako bi bilo vrhu vsega še zdravniško ugotovljeno, da je dotični otrok na mehurju bolan in ako bi bil dotičnik, ki bi kazen vršil, ibil o tem obveščen. Odgovori, ako bi ti to smatral za vzgojno. JESENICE Ukinitve vlakov so nekatere Jeseničane zelo zadele. Veliko nezadovoljstvo vlada zlasti, ker ni več vlaka, ki je odhajal ob 5.40 iz Ljubljane in je prihajal ob 7.43 na Jesenice. Dalje je zelo neprikladmo, ker ni vlakov, iki sta ob pol, oziroma tričetrt na 12. opoldne vozila proti Boh. Bistrici in Kranjski gori. Koliko šolarjev mora zdaj čajcati do /4 3. uro, da se lahko od peljejo domov. pm * * -• < • il< i - »•.-»>! ' Treba bo to stvar spet popraviti. Zvočni kino Radio predvaja v soboto, nedeljo in ponedeljek ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) krasen češki velelilm »Župnikov križev pot« po romanu J. Š. Baara. Med dodatki tudi kulturni film »Artisti dela« in Univerzum zvočni tednik. — Sledijo »Divne laži Nine Petrovne«. VELENJE Neumestno kritiziranje. Pred kratkim sta šla dva rudarja od dela domov. Govorila sta o poslovanju tukajšnje rudarske zadruge, zato sem ■Prisluhnil. Predlvsem sta zabavljala čez odbor in nameščence, češ, da niso nič boljši, kakor prejšnji uslužbenci, ki so na debelo poneverjali. Govorila sta tudi, da zadruga daje premalo procentov od nakupa blaga, ter da si ostali izkupiček obdržijo, oziroma razdelijo odbor in uslužbenci. Na ta pogovor nekaj pripomb: Odkar je novi odbor in nov poslovodja, se v zadrugi ne vršijo nobene manipulacije, kajti Pri takšnem poslovanju, kot je sediaj, se more vsaka ueredbost že v kali preprečiti. Kar se liče procentov, se mora pripomniti, da se vrne rudarjem ob koncu leta 4 odstotke od nakupa blaga, ostali čisti dobiček pa se porabi za nakup najpotrebnejših stvari in za plače uslužbencem. Da bi se dobiček razdelil med vodstvo zadruge in uslužbence, ni res. Vsak mora ^videti, kakšne skromne zaloge je imela zadruga v začetku obstoja in kako so se v zadetem času zaloge spopolnile. Na koncu je treba pripomniti, da je kritika diobra, toda s takšnimi neumestnimi kritikami pa se samo škoduje ugledu naše zadruge. Zavedali se mo-ra vsak, če ne bi bilo zadruge, bi trgovci po nuli volji navijali cene, kar bi samo škodovalo rudarskemu življu. Zlato je potrebno tudi tiu 'resoičiti izrek: Svoji k svojim! Ali ni sredstev za prepreienle draginje! CELJE Komaj se je začela vojna med Francijo in Anglijo na eni in Nemčijo na drugi strani, že se je pojavilo pri nas pomanjkanje in pa velika draginja. Izdani so bili zakoni proti temu, ustanavljajo se krajevni odbori za pobijanje draginje, vsakdo mora imeti razobešene cenike itd., vengar pa se zdi, da ni nikogar, iki bi nadziral porast cen na debelo in ki bi to poskušal preprečiti. Cene naglo naraščajo: vsak cenik veletrgovcev ali podobno prinaša nova presenečenja. In ne naraščajo samo cene blagu, ki ga uvažamo, pa bodisi delno ali v celoti, nego prav tako cene pridelkom ali blagu, ki ga pridelujemo ali izdelujemo doma. Kar poglejmo: moka je poskočila v zadnjem tednu za okroglo 25 do 30 para pri kg; cena masti se dviga dan za dnem; od početka septembra je narastla že za okrog din 2 pri kg in stane danes od din 17,50 do din 18.50 za kg; olje se je podražilo že trikrat: stalo je din 12.40, potem din 12.90, nato din 13.60, sedaj din 14.60, t. j. za din 2.20 pri kg več. Krompir — najpotrebnejša hrana za ljudstvo — se naglo draži: cena na debelo se vrti že od din 1.25 do din 1.50, jajca stanejo že din 1,15 za! komad na Štajerskem, fižola skoro ni dobiti, j cena koruzi se dviga itd. itd. Poglejmo, kako je s cenami blagu, ki ga uvažamo: kava je dražja za okrog din 5 pri kg (najvažnejše vrste), čaj za din 4 do 6 in še več, razne dišave se draže, riža dolgo sploh ni bilo, zdaj je za din 2 do din 2.50 dražji kakor je bil. Predmeti, ki se deloma izdelujejo iz surovin, ki jih je treba uvoziti, so se podražili takole: milo za din 2 do din 2.50 pri kg, če ga sploh dobiš, sveče od din 9 na din 14 za kg, če jih dobiš, globin in podobno za okrog 20 odst., nogavice za 20 odst. itd. itd. In pri vsem tem pa blaga niti dobiti ni; četudi ga plačaš v naprej, moraš nanj čakati in si povsem odvisen od dobre volje tovarnarja ali veletrgovca. Razloge za tako podražitev bi bilo treba preiskati. Ne moremo razumeti, zakaj se dnaže življenjske potrebščine domačega izvora (mast, olje, moka, koruza itd.) Navadno opravičilo je — izvoz. Vendar menimo mi, da izvoz ne sme biti vzrok, da se doma življenjske razmere slabšajo, nego k večjemu za to, da ibi se izboljšale. Dvomimo, da bi zaradi povečanega izvoza kmetje dobili več pridelka, ki gredo pre-ko meje. Tudi če bi, kido bo poskrbel, da) se bodo potrošnikom, zlasti delavstvu in nameščencem primerno zvišale plače, da ne bo to draženje povzročalo naravnost velikanskega poslabšanja v prehrani našega ljudstva, da se ne bo revščina, ki vlada med ljudmi, še povečalo. — Kajti mezde k večjemu padajo, rastejo pa nikjer. Prstov na roki je preveč, da bi naštel’ one predmete, ki so se pocenili in sicer: žganje, (H) limone, delno sladkor (moral bi se znižati na debelo za 0.50 pa se je samo za din 0.40) ter sol. Morda se bo pocenil zdaj tudi kvas. S tem smo končali in če vzamemo porabo teh predmetov (razen slakorja in soli), vidimo, da zelo malo odtehta njih pocenitev podražitev pri ostalih predmetih. Mi bi | >jl merodajne činitelje, da vsem tem pojavom posvetijo malo več pažnje, i ’ - Delovno ljudstvo že tako in tako zelo trpi pomanjkanje in ni treba, da se na račun vojne njegove trpljenje še veča. Skrbite za to, da 'bo draginja prenehala, dokler je še LJUBLJANA Kako se je vršil sestanek pri »Levu«? O sestanku, ki je bil za zadnjo nedeljo sklican k »Levu« in se je potem vršil pri »Lloydu«, sta »Hrvatski Dnevnik« in po njem tudi »Jutro« objavila napačna poročila. Izvedeli srno, da so sestanek sklicali zaupniki slov. kmečkega gibanja, ki se zbirajo okoli dr. Lončarja, in skupina kmetske mladine, da se posvetujejo o osnovanju slovenske kmečke stranke. Da bi naj se izvršila kaka fuzija vseh mogočih oipo-zicionalnih »skupin« kakor poroča »Hrvatski Dnvnik«, sploh ni bilo mišljeno. Sestanek je bil določen za osebno vabljene zaupnike. Večje število vabil pa je prišlo v nepoklicane roke in tako se je zbralo pri »Levu« tudi kakih sto raznovrstnih strankarjev in tudi več policijskih agentov, ki so se tudi izkazali z vabili. Sestanek je bil policiji prijavljen, ni :pa bil dovoljen in se pri »Levu« sploh ni pričel. Razni udeleženci (ne sklicatelji) so potem brez vednosti sklicateljev odšli k »Llovdu«, kjer so nadalje zborovali in o zborovanju poslali neresnično poročilo v »Hrv. Dnevnik«. MARIBOR Koliko bi stala gradnja zaklonišč mestno občino? Zadnjič smo omenili, da mestna občina še ni zgradila nobenega javnega zaklonišča, pač pa, da so dobili vsi hišni posestniki in podjetniki pozive, da zgrade zaklonišča oz; pripravijo v to svrlio kleti. Ako bi občina hotela graditi zakalonišča za šole, bi to stalo, po računu strokovnjakov, najmanj 6 milijonov dinarjev. Za zgradbo vseh potrebnih javnih zaklonišč bi morala občina izdati več desetin milijonov dinarjev. Odbor za pobijanje draginje je po poročilu »Slovenskega Naroda« baje že pričel s svojim delom. *• *«» t * .* iirtir ta * • — Kljub vestem nekega dnevnika, da niso točna poročila o naraščanju draginje, je vendar treba- ponovno ugotoviti, da je draginja v zadnjem času silno narastla in da so poskočile cene vsem vrstam življenskih potrebščin. Odbor za pobijanje draginje bo torej imel mnogo opravka, • : ‘ Nad 100 novih stojnic oz. prodajalnih miz so končno nabavili in jih bo menda sedaj dovolj na razpolago, da bodo lahko prodajalci razgrnili na njih svoje blago. Doslej so- v tem pogledu vladale na našem trgu neznosne razmere. Kmetice so polagale pridelke kar po cunjah ali papirju po tleli. Iz higijeničnih ozirov je bilo to vse graje vredno, zlasti, ker se je na ta način prodlajalo tudi sadje, ki so ga kupovali otroci in jedli — zlasti oni, ki so spremljali svoje matere na trg — ne da bi bilo sadje poprej umito. Ker bo sedaj miz dovolj na razpolago, naj tržno nadzorstvo strogo pazi, da se ti nedostatki odpravijo. Mestinl aUdbusi, ki woi bili uvedeni na ip-rogi Maribor—Št. Ilj bodo morali nadomestiti ukinjene vlake. Radi ukinitve vlakov na tej progi se opravičeno pritožuje vse prebivalstvo iz obmejnih krajev, ker je s tem tudi onemogočeno otrokom obiskovati srednje šole. Mestna podjetja so dne 3. t. m. uvedla poskusne avtobusne vožnje na progi Maribor—Št. Ilj. Če bo dovolj potnikov, bo uveden reden avtobusni-promet, v nasprotnem slučaju pa bo čez 14 dni ta avtobusna proga ukinjena. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v nedeljo, dne 5. novembra zdravnik g. dr. Pogrujc Stanko, Maribor, Tyrševa ulica štev. 14-1. Strojniki, strojevodji in kurjači, pozor! Vab-lieni ste na redno mesečno sejo, katera se bo vršila v nedeljo, dne 5. novembra ob 9. uri dopoldne v prostorih Sodna ulica 9-II, Dolžnost vsekega člana in zavednega poklicnega tovariša ie, -da se seje gotov-o udeleži. Prišli so tudi članski znaki, ki se b-odo razdelili. Odbor. Po dolgem in niukapoluem trpljenju je podlegel deloven sodrug Muster Franc, stavbinski delavec, katerega smo včeraj položili k zadnjemu počitku. S. Muster je bil poštenjak in do zadnjega diha zvesto u-dan delavski stvari in organizaciji. Dasi je bil že po naravi tih in skromen in se n-i nikdar tiščal v ospredje ter svojih del obešal na veliki zvon, je bil na drugi strani neustrašen borec za pravico. Tudi v času najhujšega terorja in preganjanj, se je boril z maloštevilnimi sodrugi, ki niso klonili pred grožnjami in so ostali zvesti s trdno zavestjo, da pravica mora zmagati. Čast njegovemu spominu, preostalim pa naše sožalje! Davčne napovedi za odmero zgradarine morajo vsi posestniki vložiti do 30. nov. t. 1. pri davčni upravi za mesto Maribor. 1500 litrov zaplenjenega vina so te dni zlili v Dravo. Preiskava je ipokazala, da je nek kmet od Sv. Ane v Slov. goricah prodal 1500 litrov vina, ki je bila neka mešanica šmarnice in hruševca in je s tem hotel oškodovati vinskega trgovca. Šolsko kuhinjo za revne otroke bo ustanovil »Rdeči križ« skupno z učiteljstvom. Kolo znamke »Olimpija« ev. štev. 2&785 je bilo te dtii ukradeno kleparskemu pomočniku Karlu Uebleisu izpred neke gostilne v Vojašniški ulici. Tovorni avtomobilist je v Hočah povozil voznika Jožefa Zamzeja in odpeljal dalje, kot da bi se ne bilo nič zgodilo. Zamzej ima zlomljeni obe nogi. Plesna šola I. del. kolesarskega društva v Gainbrinovi dvorani začne z rednim poukom v nedeljo, dne 15. oktobra ter se vršijo vaje vsak četrtek od 20. do 221 ure in vsako nedeljo od 15. do 18. in od 20. do 22. ure pod osebnim vodstvom plesnega učitelja g. L. Simončiča. Vpisovanje novih članov sprejema vodstvo pred vsakim poukom. ŠTORE Članski sestanek kovinarjev. V nedeljo, id-ne 29. oktobra se je vršil članski sestanek delavstva zaposlenega v železarni v Štorah. Na sestanku se je delavstvo ponovno in soglasno izjavilo, da hoče kolektivno pogodbo in da mezdno gibanje, katero je pričel SMRJ, mora voditi do zmage. Sodirugi, strokovno gibanje kovinarjev vas poziva, da se strnete v njegovih vrstah in nastopite za svoje upravičene zahteve, kajti v nasprotnem slučaju se bodo mojstri v valjarni poslužili še kakršnih drugih pripomočkov, kot pesti, kakor se je to pred kratkim zgodilo. Po drugih tovarnah dobiš za štirideset let d!ela nagrado, pri nas se je pa zaenkrat zgodilo ‘drugače. Sicer pa spadajo takšni starčki že zdavnaj v pen-zijo. — Kovinarji. Sodrugi, sogružice! Dnevno se zglašajo v naši upravi delavci, delavke, ki iščejo zaščite, podpore, nasveta in pomoči. Povečini gre za ljudi, ki so našli našo pisarno šele tedaj, ko so zašli v težave in ko so poskusili povsod, ali brezupešno, da se jim pomaga, da pridejo do svojih pravic, do svojega zaslužka in sploh do tega, kar jim po zakonu pripada. Naprošamo vse so-družice in sodruge naše naročnike, da v splošnem interesu poduče svoje sodelavce, prijatelje, sostanovalce, da je le v organizaciji mogoča -borba za dosego pravic delavskega razreda in da je dolžnost vsakega, da se organizira v svobodni strokovni organizaciji in da je naročnik delavskega lista »Delavske Politike«. V tem slučaju bo borba uspešna in vsakkemu poedincu bomo lahko nudili sigurno in hitro poimoč. Mi radevolje pomagamo vsakemu, ali čutimo se dolžne, da opozorimo vse, da naj mislijo na delavsko solidarnost, na organizacijo in na -delavski tisk že takrat, k-o so še v službi, ko še niso v nesreči in stiski. V teh časih je njihova dolžnost, da žrtvujejo svoje prispevke za skupno obrambo. Le na ta način bo mogoče ;podpora tistim, ki so jo potrebni! Razočaranje po proslavi. Na pobudo uradni-štva, mojstrov in preddelavcev so pred 'kratkim praznovali lOletnico obstoja tekstilne to-tarne »Metka« v Celju. Proslavo so aranžirali tisti, ki vedlo, zakaj so to storili. Zbirati so pričeli prispevke za darila lastniku. Vsak delavec in delavka je bila moralno prisiljena, da je prispevala od skromnega zaslužka, ki znese na 14 dni din 280 do din 320, po 40 din. Mendla nihče ni dobil na vpogled seznam zbranega denarja, kakor ne obračuna stroškov. Ko so prejeli delavci in delavke po proslavi plačo, je bilo pa razočaranje, ker so dobili še manj kakor po navadi. Seveda je sledila razočaranju primerna reakcija. Tekstilci in tekstilke so se začele pritoževati nad takim postopanjem. Proti takim upravičenim kritikam so pa takoj nastopili predpostavljen in zagrozili s takojšnjim odpustom. Kdor hoče v take namene žrtvovati, naj žrtvuje prostovoljno. To naj store tisti, ki mislijo, da bodo od' tega imela koristi. Upamo, da se kaj takega ne ponovi zppet! Kako izrablja pek g. Kirbiš pekovske pomočnike? V pekarni Kirbiš ne velja obstoječa kolektivna pogodba. Na podlagi te pogodbe bi moral -dobiti pekovski pomočnik tedensko din 300, dbbi pa mesečno din 400. Od te plače se mu pa odtegne mesečno din 192.50. Pri dnevnem delu, ki traja 14 ur, ob sobotah in nedeljo pa celo 20 uri, dobi pomočnik nekaj nad 2.50 din na uro, namesto po 7.25 din. Pekarna je prijavila pomočnika tudi pri ekspozituri OUZD nepravilno. Seveda na uradu take nepravilne prijave niso' sprejeli, ker je bila dostavljena veljavna kolektivna pogodba. Pa tudi ta odklonitev ni izučila lastnika pekarne, ampak je ponovno nepravilno prijavil pekovskega pomočnika in sicer sedaj kot raznašalca kruha s 100 din tedenske mezde. V resnici je pa ta delavec bil zaposlen kot pekovski pomočnik in vršil kot tak tudi poverjeno delo. Tako spoštujejo delodajalci kolektivno pogodbo. Delavci, to je zopet en slučaj, ki jasno kaže, da samo v svobodnih strokovnih organizacijah najde delavec svojo zaščito. ČRNA PRI PREVALJAH O zaščiti pred napadi iz zraka je predaval v nedeljo, dne 29. oKtobra v Cmi g, ing. Dilc. Le žal, da se je tega predavanja udeležilo tako malo ljudi. Skoro nerazumljiva je ta malodušnost ljudi, da se niti za poduk v njih lasten dobrobit ne brigajo. Uovo-ri se, da bo občina izdala v svrho uspešnejšega poduka za obrambo pred vojnimi plini in strupi male brošurice. Vsekakor je potrebno, da se ljudi na kakršenkoli način poduči o grozovitih učinkih plinov in strupov, kakor tudi o sredstvih za obrambo proti njim, da bo vsak vedel natančno, kaj mu je v usodnem trenutku storiti. Najbrže, kakor si želimo, ne bo nikdar prišlo do- tega, da bi moraJi to znanje uporabiti v praksi, vendar se je treba danes pripraviti na vse, da nas eventuelni dogodki ne zalotijo nepripravljene. Človek, ki ne more razumeti vseh teh groznih priprav, ki groze človeštvu s poginom, je razočaran, loteva se ga obup, kateremu sledi otopelost, da ti na vsako vzpodbudo k treznemu presojanju dogodkov odgovori ravnodušno. Kakor bo, pa bo... Kar ves svet naj uničijo, da bo že enkrat konec te človeške zlobnosti.« Takšne in slične besede čuješ ne samo od delavstva, temveč tudi iz- ust marsikaterega intelektualca. Toda, kdor čuti z onimi nedolžnimi ljudmi, ki trpijo po krivdi drugih, ta ne bo povešal glavo in omahoval. Pokonci glavo! Postoj in premisli, kdo je kriv za toliko gorja? Kdo odgovarja za toliko žrtev, ki so legle v prerani grob, objokovane od svojcev?... Ali ne slišiš bednega otroka, ki steguje svoje suhe ročice in kliče od bombe razmesarjenega očeta in v plinu zadušeno- mater? Premisli in stori potem vse, da preprečiš še več grozovitosti na svetu! Zato se ne izogibaj poduka in tie tarnaj brezsmiselno, ker s tem tratiš samo čas in ta zanemarjen čas je le v dobrobit sovražniku, kateri se potem nad nami bridko maščuje. Vstran omahovanje, delo je danes na mestu! H koncu pripomnimo še to, ker je delavstvo pri zadnjih predavanjih napačno razumelo predavatelja, ki je omenil, da za svoje nameščeno osobje priskrbi podjetje plinske maske, kakor je tudi d-opisnik članka v št. 120 »Delavske Politike« napisal. To zmotno mnenje popravljamo, ker smo se informirali pri predavatelju samem, da je z »nameščeno osobje« mišljeno seveda tudi delavstvo. V tem smi&Iu-torej podjetje svinčenega rudnika priskrbi plinske maske za vse osobje zaposleno pri rudniku. MOSTE PRI LJUBLJANI , Delavsko kulturno društvo • »Vzajemnost« je, priredilo .minuli teden lepo uspelo kulturno prireditev. Društvo je bilo ustanovljeno šele ( pred nekaj meseci. Vsi člani pa so se resno oprijeli dela v pevskem, dramatičnem in j bralnem (knjižničnem.) odseku. Navdušeni po uspešnem delu so se odseki odločili, da prire-■de ob pričetku zimske sezone prvo prireditev. In tako so v četrtek, dne 26. m. m. priredili v Sokolski dvorani prireditev z izbranim pro-pramom. Najprej je zapel zbor društva Delavski pozdrav, nato je pozdravil prireditev predsednik društva. O pomenu delavskih kulturnih društev je v imenu centrale govoril s. Favaj. Dramatični odsek pa je vprizoril dramo »Mrak« (v treh dejanjih). Pevski zbor je potem še zapel pesmi »Bratje, le k soncu svobodi« in »Mlada garda«. Dvorana je bila polna do za-njega kotička in so navzoči prireditev pozdravljali z največjim navdušenem in zadovoljstvom. Beseda predavatelja in predsednika o kulturnih nalogah delavskih društev je očitno našla izraza tudi v prireditvi sami. Delovanje odsekov se vrši po naslednjem redu: Pevske v.aje so vsak torek in četrtek ob 20. uri v društvenem lokalu, vaje dramatičnega odseka so ob .ponedeljkih in petkih ob 20. uri. Knjižnica je za člane odprta vsako soboto od 19. do 20. ure zvečer. Ob vseh teh dnevih se sprejemajo tudi novi člani in članice. Društvo priredi v teku zime tudi več kulturnih, socialnih in gospodarskih predavanj, ki se naj jih delavstvo in drugi stanovi pridno udeležujejo, ker je v izobrazbi pač moč in delavska rešitev. Mlademu društvu izrekamo tudi mi svoje čestitke z željo, da bi zgled tega društva posnemala vsa naša kulturna društva. Spodnji Kašelj — Zalog pri Ljubljani. Te dni (29. oktobra 1939) smo pokapali marljivega delavca v delavskem strokovnem in kulturnem gibanju s. Leopolda Tomšiča iz Spod. Kašlja. Zaposlen je bil v papirnici Vevče ter se udejsv.oval v zaloški »Vzajemnosti« in v strokovni organizaciji. Mlad je moral umreti. Obolel je na prebavilih, operacija je bila zamujena. Končno se ga je lotila pljučnica, ki ji je podlegel. Delavstvo mu je na zadnji poti izkazalo svoje zaupanje z izredno veliko udeležbo. Na zadnji poti ga je spremljala tudi ljubljanska godba »Zarja«. Prerano umrli je bil star šele 32 let. Naj počiva v miru! ŠOŠTANJ Novi Slovenci. Kakor čujemo namerava znana družina VVoschnagg spremeniti svoje nemško ime v prvotno slovensko, ki je med slovenskim narodom v mnogo lepšem spominu, saj je ožji sorodnik družine VVoschnagg bil prvi utemeljitelj slovenskega zadružništva. Lastniki tovarne usnja v Šoštanju, ki so svoje ime pred desetletji ponemčili, pa bodo ostali kljub eventuelni spremembi imena v trajnem spominu, saj je s tem imenom ozko povezano ponemčevanje Šoštanja in cele šaleške doline, pa tudi med delavstvom bo to ime ostalo v žalostnem spominu, saj so Woschnaggi zlomili in strli vsakogar, kdor se ni hotel upogniti. Delavski pravni svetovalec Brezposelna podpora (Gubno) Vprašanje: Bila sem zaposlena v Celju več kot eno leto od lanskega leta do septembra letos. Od takrat sem brez posla. Prej pa sem bila uslužbena več let v Zagrebu. Ali' imam pravico do podpore za brezposelne? Odgovor: Pravico imate do redne brezposelne podpore do največ 6 tednov in v slučaju potrebe po izteku tega roka še tudi do izredne podpore. Obrnite pa se radi podpore nemudoma na borzo dela v Celju. ttranarina pri ODZD (Prevalje) Vprašanje: 2e dalj časa sem bolan in računam, da bom v bolniškem stanju več kot ] z* a A n ..... Al: 1,. . . • 1.. L I - /x ^' 1. .. a .ti /-\ i -t 1 o L': i Kam, mladina? Razmišljanje mladega delavca-socialista iz revirjev. 6 mesecev. Ali bom lahko tudi še po izteku 6. mesecev dobival hranarino? Odgovor: Ako bodete v bolezenskem stanju še tudi po poteku 6. mesecev, bodete lahko dobivali hranarino in druge podpore od OUZD, dokler ne mine 52 tednov od začetka i Vašega obolenja, če ste v zadnjem letu pred ; obolenjem bili prekinjeno ali neprekinjeno nat? i manj 6 mesecev član ali zadnji dve leti pred i obolenjem 12 mesecev, ali neposredno pred. boleznijo najmanj 3 mesece in če ste razen teh i pogojev bili tudi še tekom zadnjih petih let, pred obolenjem tri leta nretrgano ali nepretr-,: gano včlanjeni pri OUZD. HRASTNIK Zahvala. Podpisani se tem potom sodružno zahvaljujem vsem onim zaposlenim delavcem v steklarni, ki so me podpirali v času moje bolezni in mi s tem pomagali da ozdravim. — Lukač Leopold. MALO POSESTVO ?! s hišo (dve lepi sobi s kuhinjo) in gospodar-«; skim poslopjem, tik državne ceste, 5 km od Maribora, se da s 15. novembrom poštenim ljudem v najem. Najbolj primerno za železničarja. Ponudbe pod šifro »lepe sobe« na upravo tega lista. Letos je bila v Trbovljah mogočna manifestacija delavske zavednosti, enotnosti in borbenosti. Kdo je ob pogledu na tisoče sodrugov in sodružic ostal hladen, koga ni pretreslo do dna? Komu se ni ponovno dvignil duh v zavesti, da nas je še mnogo, Nemalo je dcpunesla k razgibanosti proslave mladina! A oglepno si to stvar z druge strani: V Trbovljah je par tisoč doraščajoče mladine, a koliko jih je včlanjenih v naših društvin in organizacijah? Večina se jih izgublja v nasprotnih društvih, kjer jih love na puhle fraze, navdušujejo za lažnjive ideale in vzgajajo tako, da jim zatro svobodno rast in prostost duha. Vzi zbirajo mladino, ker pravijo, da kdor ima mladino, tega je bodočnost. Ali moremo reči tudi mi, da srno izpolnili v tem oziru svojo dolžnost? Ne! In to je naš največji greh! Povsod, ne samo v naših revijih, čakamo, da bo kdo sam prišel do pravega spoznanja in prišel k nam. Pozabljamo pa, koliko jih je, katerim je nemogoče, da se poglobe vase, ki so brez pravega zrelišča za gledanje na današnjo družbo in njen usir.oj ter potrebujejo človeka, ki bi jim to pot pokazal in jim obrazložil, kaj in zakaj so ter jim razčlenil njih dolžnosti in pravice. V zadnjem času tega v našem pokretu ni bilo in to je tudi v precejšnji meri krivo zastoju, da smo na mrtvi točki. Ali moremo zahtevati pouk od očeta, ki se kaže povsod za socialista in po svojem in mnenju drugih tudi je, a sam ne ve določno, v čem je pravzaprav ta socializem. Edina rešitev je: Organizirajmo mladino, dajmo ji možnost u-dejstovanja, svobodnega razmaha njenih sil s primernim podukom kot vodilom. Veliko je mladinskih organizacij, a pri večini je mladina le orodje starejših, ki jo mnogokrat izkoriščajo v sebične in podle namene. Zato nam naj bo glavna naloga,, dati mladini organizacijo ter jo sodružno, prijateljsko besedo vzgojiti v duhu poštenja, odkritosrčnosti in človečnosti. Raztolmačiti ji morama, dat »Biti socialist, znači biti od pete do glave drugačen človek, e , s . ............ vi,Biti socialist ne pomeni le bojevati so •proti krivicam, ampak kazati v vsem svojem mišljenju in ravnanju tudi kakšna bodi bodočnost. To pomeni: oddvojiti se popolnoma od starih moralnih in družabnih najziranj; to pomeni imeti prepričanje, da sta veda in delo pogoj napredka in razvoja, ako sta prešinjena: z ljubeznijo do človeštva. " » »«*( .......- Biti socialist pomeni: Vzgajati samega sebe v človeka novega sveta!« (F. V-Krejči.) Pozabljamo, da je važnejše pridobiti otroka, ki po ,po naših navodilih sam spoznal in se razvijal v krepkega, klenega, zavednega socialista, kot pa dva starejša, ki bosta najbrž ostala vedč na omahljivca. Zato je nujnost, dvanajsta ura, da se vzdramimo in da otroka, čim se pojavijo pri njem prvi močnejši obrisi duševnosti, damo praVo smer vzgoji, ki naj i bo podlaga življenska izkušnja, resnica, poštenost, odkritosrčnost, spoštovanje pred človeškim dostojanstvom > *i , «I - «•_,.. t; - ■ |. j*. ' De- lati moramo za tem, da postavimo razvoj mladine lenem 21. leta. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA MALI OGLASI Nsil eitatelft knps-lejo nti|ceue|Se pri naSlhlnserentlBJ, Priporoča se Špecerijska trgoviina Delavski dom r. ?*11.1 Maribor, Prankopanova ulica I. iFRANC REICHE R, MARIBOR TržaSka cesta 18, se priporoča cenj. občinstv# | za Izdelavo oblek za gospode ln damo po naP nižjih dnevnih cenah. Hitra Izdelava, InMmdft gum ln poosod kruti In pecivo Iz Belmnke pekarne n Mariboru. Telefon St. 2324 Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.