študijska biblioteka LJUBLJANA ffB 77 Poštnina poračunjena (C. C. con 1« posta) tf Trsta. * piMll. )0. narai«l. - Lcto VI. Fogamfrrna Storilka 3t cent. Letnfk LIH Urt iihaia 3 mesece L 6,50 i v široko oiee, za j razen ponedeljka. Naročnina: za 1 m—— L 8—* L 38,—, celo '.eto L 75.—▼ inozemstvo mašeča« Številke 30 st — Oglasnina za 1 mm prostora ji}; za trgovske in obrtna oglasa L 1« , za osmrt* vabila L 1.50, oglase danarnik zavodov L 2» f^iasi na prvi strani L 1— ' EDINOST UrvdsdStvo ta upiainlltvoi Trst (3J, aBca S. Francesco bilo zaključeno zasedanje pripravljalne konference za razorožitev, pa vse do danes niso še u-tihnili odmevi, ki jih je rodila srdita razprava o razorožitvi, ali boi je rečeno o ruskem predlogu o takojšnji in popolni odpravi vseli o lx> roženih. sil na svetu in s tem — po mnenju ruske delegacije — tudi vojne. \ neki se je ostra polemika med poglavitnimi glasili posameznih, držav, predvsem med francoskimi, nemškimi in ruskimi listi. Bolj kot iz izjav uradnih zastopnikov, ki so govorili v Ženevi, se da posneti pravo razpoloženje duhov iz teh naknadnih izbruhov. Ali se je zaključilo to zasedanje s finskom Družbe narodov ali pa je neuspeh le na strani ruskega odposlanstva, katerega predlog je bil odklonjen z vsemi glasovi razen dveh? Medtem ko govorijo nemški listi o fiasku Družbe narodov ter dokazujejo njeno nesposobnost za rešitev vpražartja razorožitve, naglaša-jo listi zapadnih držav svoje zadovoljstvo nad izidom konference, t. j. nad odklonitvijo ruskega. radikalnega predloga «Sabokiža» Družbe narodov in razorožitve sam-e — dostavljajo — je bila tako odločno zavrnjena in trsti, ki so jo skušali zagrešiti, so dobili zasluženi pouk. Kot rečeno, je zavzela polemika najostrejše oblike med francoskimi in nemškimi listi. Vsa je-za je takorekoČ naperjena proti BerLinu in to dejstvo ima svoj razlog; v tem, da sla Nemčija in Rusija postopali skupno ter se medsebojno podpirali od samega začetka zase<-danja pa do konca. (Turčija, ki .je v začetku podpirala ruski predlog-, je glasovala potem proti njemu.) Toliko Rusija kolikor Nemčija, sta imeli poleg- tega *saka svoj neuspeh. Rusija radi tega, ker je bil njen predlog odklonjen, Nemčija pa, ker je bil istotako odklonjen njen predlog, naj se določi že sedaj, kdaj se skliče mednarodna konferenca za razorožitev. Kot kaže že njihovo ime, so vse dosedanje konference o razorožitvi le pripravljalne. > Njihova naloga obstoji v tem, da pripravljajo ono pravo konferenco za razorožitev, ki se ima sklicati, ko b'-> vse gotovo, in katere sklicali, e je hotel zastopnik Nemčijo s svojim predlogom pospešiti. Toliko za ta nemški kolikor tudi za ruski predlog sta glasovala le nemški in ruski zastopnik. Rusija in Nemčija sta torej nastopali povsem solidarno, kot enoten blok, in to dejstvo je vplivalo na javnost zapadnih držav tem porazne je, ker se je Turčija, kot rečeno, med razpravljanjem premislila in se pridružila ostalim državam. Ne moremo se ubraniti slabega vtisa — je pisal o tem pariški «Temps » — spričo dejstva, da sta se grof Bernstorff in g. Litvi nov vzajemno podpirala do konca te važne razprave. Nočemo sklepati iz tega, da imata Berlin in Moskva tozadeven. dogovor, toda težko se je upirati misli, da hočejo Nemci težkoče, ki jih dela sovjetska vlada zapadnim državam na vseh poljih, izkoriščati v svoj prid. To je morda najresnejša stran politične napake, ki j0 je napravil grof Bernstorff v ženevi Kljub vsemu neuspeha j© torej dosegla Rusija vendar le tudi precejšen uspeh, ki obstoji v tem, da ni bila popolnoma o-samljena. Znala je marveč pridobiti zase tudi Nemčijo, katere podpora je za Rusijo tem važnejša, ker je Nemčija članica Družbe narodov in ima poleg tega tudi stalno mesto v njenem svetu. če je nesmiselno govoriti o fiasku Družbe narodov, se lia drugi strani tudi ne more trditi, da je doživela popoln fiasko Rusija, iii to tem manj, ker je konferenca po zavrnitvi njenega prvega (radikalnega) predloga vzela na znanje drugi ruski predlog s pridržkom, da bo o njern razpravljala na svojem prihodnjem zasedanju. V isti resoluciji je tudi priporočila vladam proučitev tega novega ruskega predloga. Bolj kot izid konference tvori njeno resnično pasivo potek razprav kot tak, kajti v gotovem 1 hipu se je popolnoma prevrgel v besedni dvoboj med Rusijo in Anglijo, kar je napetost med tema dvema državama le poostrilo. Kljub temu pa m kljub vsem naknadnim polemičnim ijzba^ir' hom je tu in, ostane dejstvo, da je vzela konferenca novi ruski načrt na znanje in da je Rusija z novimi predlogi že opustila svoje radikalno stališče ter se s tem znatno približala stališču drugih držav. Zato je zagotovljeno njeno nadaljnje sodelovanje pri pripravljanju razorožitve, kar je brez dvoma uspeh in nikakor fiasko. MMiioik Hert imenovan za podpolkovnika RIM, 29. Jutri izide vojaški buletin, ki bo prinesel med drugim tudi ukaz o imenovanju prestolonaslednika Humberta podpolkovnikom. Prestolonaslednik, ki se, kakor znano, nahaja na potovanju po italijanskih kolonijah v Afriki, je bil o svojem imenovanju obveščen radiobrzojavnim potom. »mi pri načslsikn vlade Begović In zastopniki glasbenikov v palači Chigi RIM, 29. Načelnik vlade je sprejel v palači Chigi jugoslo-venskega pisatelja in dramaturga comm. Milana Begovi ća, kateremu je čast i tal na uspehu, ki ga je dosegla vprizoritev njegove drame «Mož pred durmi* v gledališču «degii Indipen-denti». RIM, 29. Načelnik vlade je sprejel danes osrednji odbor glasbeniških sindikatov, katerega sta mu predstavila poslanec on. Rossoni in odv. Di Gia~ como. Pri sprejemu so bili skladatelji Mule, Lualdi, Respighi, Alfano, Nordio in drugi. Načelniku vlade so izrazili svojo vdanost ter obrazložili želje sindikatov. On. Mussodini se je živo zanimal za te želje in se je v o-stalem s skladatelji dalje časa prisrčno razgovarjal. On- Mussolini povabil Zaleskega, poljskega zunanjega ministra, ▼ Rim BERLIN, 28. «Vossische Zei-tung» je priobčila veat iz Varšave, da bo odpotoval poljski zunanji minister Zaleski 14. aprila v Rim, kamor ga je povabil načelnik italijanske vlade on. Mussolini. Albanski zunanji minister o prijateljstvu med Italijo in Albanijo RIM, 29. Albanski zunanji minister Ilias beg Vrioni, ki se je ustavil na svojem potu iz Londona, Pariza dn ženeve v domovino za nekoliko dni v Rimu, je dovolil uredniku lista «Gior-nale d*Italia» kratek interview, v katerem se je zelo pohvalno izrazil o Rimu, Italiji in fašizmu. «Bil sem v palači Chigi,» je rekel med drugim minister, «in sem imel dolg razgovor s predsednikom vlade. Z razumljivim zadoščenjem sem še enkrat u-gotovil, da pozna vaš predsednik prilike, položaj, stremljenja in potrebe Albanije v vseh njihovih potankostih. Govorili smo o vprašanjih, ki bodo čim prej rešena in ki bodo še bolj okrepila vezi politične solidarnosti, katere sta navezala predsednik Zogui in predsednik Mus-solinL» Nato je govoril minister Še o velikem napredku VVlhamije, o vrlinah predsednika Zogu, ki je popolnoma zdrav, o konkordatu z Vatikanom, glede katerega so pogajanja že znatno napredovala, o veliki pomoči italijanskega Rdečega križa in o italijanskih delih v Albaniji, o katerih je rekel minister: «Mnogo je bilo že narejeno in mnogo bodo še naredili Italijani. Industrijska podjetja, ki so bila ustanovljena v VaJoni, in kmetijsko podjetje v Skiaku se prav lepo razvijajo. Njihov pro-cvit bo samo koristil oživljenju trgovine in prometa med obema zavezniškima državama. Politika, trgovina in kultura, to so tri osnove na katerih podlagi je zgrajeno naše prijateljstvo.)* Dr. Seipel bolan DUNAJ, 29. Kancelar dr. Seipel je danes zbolel na gripi. Potreboval bo več dni DoČitka. Premestite« pieMdn HIM, 22l Na včerajšnji seji *e ministrski svet odobril naslednje premestitve, imenemuga ta upokojitve prefektov: Iraci jjrof. odv. Henrik, vir-demski prefekt, je postavljen na razpoloženje; poverjeno mu bo načelništvo kabineta t tranjem ministrstvu. Cavalieri dai Henrik, v Puli, je premeščen v Videm. Venu-ta odv. Fran, prefekt na razpoloženju, upokojen, ker je izpolnil določeno službeno dobo. PeriHi Adolf, prefekt na razpoloženju, upokojen iz istega razloga. Leoni on. Leon, imenovan za prefekta v Puli. Le Pera dr. Anton, imenovan za prefekta v Rieti-ju. Rimska „Tribuna" zavrača trditve londonskoga lista RIM, 29. V rubriki «In margine» prinaša današnja « Tribuna* naslednjo vest: «Vprašanje Poadiž$a Se vedno ne da miru listu „Dail]r Ex-press", ki trdovratno vstraja, ker pač ne najde ničesar boljšega, pri nekaterih govoricah dunajskega izvora. Glasom onih govoric, naj bi bil papež izjavil, da ne more ničesar storiti za tlačene Nemce, ker bi prav nič ne pomagalo pogajati se T tej zadevi z g. Mussolinijem. To ni ni kaka novost, kakotr tudi ni novo odkritje londonskega lista, da katoliški režim nima ničesar skupnega s fašistovskim režimom. Pač pa je zanimivo naslednje: „Krožijo govorice, da prevladuje v vatikanskih krogih vtis, da bi bila izvolitev inozemskega papeža edino sredstvo, a katerim bi se mogla rešiti cerkev zadavi jenja s strani fašizma.*" «Inozemski papež? Po možnosti... Kanadec — z oziram na vezi lista s kanadskim cementom, ali pa vsaj Anglosakson.ee. Na ta način bi bil dosežen še neki drugi uspeh. „Daxly Ex-press" bi postal... katoliški.» Delovanje osrednjega kalnega odbora RIM, 29. Danes zjutraj se je sestal v palači Lit t orio pod vodstvom on. Tumatija osrednji medsindikalni odbor. Ni« svoji današnji seji je odbor razpravljal med drugim tudi o vprašanju izvajanja skupne delovne pogodbe za kovinarske delavce v rasnih pokrajinah. Jadranska železnica RIM, 29. Agenciji «Atmo* poročajo iz Beograda: «Na poslednji seji finančnega odbora ju-goelovenske skupščine je bil o-dobren dodatek k načrtu o gradnji jadranske železnice, po katerem bo tekla proga preko Peči in Andrijevca v smeri proti Suhar planini, in ne, kot se je prvotno mislilo preko Rugova.* Vlznm med Čehoslovaško in Avstrijo se odpravi RIM, 29. Glasom vesti te Prage se 5. aprila ukine vizum na potnih listih, določenih za potovanje iz Čehoslovaške v Avstrijo in obratno. Izmenjava ratifikacijakih listin RIM, 28. 13. marca t i. sta si italijanski poslanik v Berlinu in dr. Koepbe, Streaemaimov namestnik, izmenjala ratifikacij ske listine glede italfjansko-nem&ke konvencije o zračni plovbi, sklenjene 20 maja 1927 v Berlinu. h Mi pratim toda v KarnHI Pred piičetkom pogajonf a__ bitražno pogodbo med Čthori» vaško in Združenimi drŽavami NEW YORK, 29. Državni de-partement je poslal čehoslova-škemu poslaništvu v VVashing-tonu načrt pogodbe za razsodiŠ-čno in spravno postopanje, s prošnjo, da se začno o tem pogajanja. Nemili v Indiji LONDON, 29. 20.000 demonstrantov je napadlo v Kaikuti neki železniški most, ki ga je branil oddelek vojaštva. Vojaki so otvorili ogenj na napadalca Trije demonstranti so bili ttoiti. Indijci so s kamenjem ranili dva Evropejca. prizadetim — Dramatični prizori VIDEM, 29. Epicenter potresa v Karnij i je bil v občini Verze-gnis, pod goro Lovinzola. Največjo škodo je potres pavznočil v vasi Chaaftcis. Pa tudi v vasi Canale di San Fmnceseo je povzročena Skoda ogromna in prebivalstvo se je morak> zateči v Anduina, ker so skoro vse hiše močno poškodovane. Tu je nesreča zahtevala eno človeške, žrtev, ranjenih pa je več oseb. V Caselansu je bilo tudi več oseb ranjenih. V Tolmezzu se življenje vrača polagoma v normalni tir. Trgovine so se spet odprle in ulice so spet oživele. Noč so prebivalci prebili na poljih pod šotori. Tekom noči je bilo občutiti še pet ali šest lažjih potresnih sunkov. Pomožno akcijo v prizadetih krajih vrši pred vsem vojaštvo pod poveljstvom generala Mom-bellija, poveljnika videmskega armadnega zbora. Razdeljenih je bilo ^takšnih 5000 šotorov med prebivalstvo in postavljeni dve poljski bolnišnici. Vojaški rdeči križ v opustošenih krajih je preskrbljen z ogromnimi količinami zdravniških potrebščin. Pri reševalni akciji se udejstvujejo tudi orožniki in milica. Za živila je včeraj prevzel skrb prefekt v družbi s podprefektom. V Kamijo je prispel gr. uft Romano, nadzornik ministrstva za javna dela, ki si je ogledal opustošenje, povzročeno po po-tresui S prostovoijiiimi prispevki je hilo nahranili do sedaj nad 130 tisoč lir. Vlada je kot prvo pomoč poslala 100.000 lir. Papež Pi> XL, obveščen o hudi nesreči, ki je zadela Kamijo, je poslal prizadetemu prebivalstvu apostolski blagoslov in 5 tisoč lir kot svoj prispevek za pomoćno akcijo. Kakor je razumljivo, se je tekom potresa dogodilo mnogo v prav dramatičnih prizorov. V Cavazzu Carnicu sta oče in sin popravljala streho, ki jo je bU prejšnji dan potresni sunek poškodoval. Nenadoma se je začela zemlja tresti. Sina in očeta je vrglo, enega proti drugemu, ob močan t mm, katerega sla se oklenila m si tako na čudežen način rešila življenje. V Verze-gnisu je neki človek tudi popravljal streho. Naikrat pa se je hiša pod njim zrušila; njemu samemu se ni nič hudega pripetilo. V isti vasi se je v občinski h&i, kjer se je začasno nahajala šola, vršil pouk. Ko so se začeli zidovi tresti, so otroci planili na cesto in se na nepojmljiv način rešili. Zgodil se je pravi čudež, zakaj v šoli je bilo kakšnih 150 otrok in je mestno hišo potres tako poškodoval, da jo bodo morali podreti. Po uradnih podatkih je razvidno, da je potres v Tolmezzu in v Canevi zahteval eno človeško žrtev; šest oseb je bilo ranjenih, tri hiše so se popolnoma zrušile, kakšnih sedemdeset pa je več ali manj poškodovanih. V Cavazzu Carnicu: trije mrtvi, devet ranjenih, sedem hiš se je zrušilo, 25 jih je bilo poškodovanih. V Verzegnisu: 4 mrtvi, devet ranjenih, trideset hiš se je zrušilo, sedemdeset hiš pa je močno poškodovanih. V Villi Santini je bilo močno poškodovanih deset hiš. Romanski vojni dolg napram Franciji PARIZ, 29. Francosko-romuni-ski dogovor o ureditvi romunskih vojnih dolgov, ki naj olajša sklep romunskega stabilizacijskega posojila, je bil včeraj dopoldne podpisan v finančnem minisrtrstvu. Dogovor reducira romunske finančne vojne obveznosti od 525 na 185 milijonov zlatih frankov, ki se imajo s f>% obrestmi plačati v 62 letih. Prva anuiteta, ki zapade še to leto, je določena na 1.2 milijona ter se bodo anuitete polagoma zvišale do 22.5 milijonov. V snplefikl liberalni stranki LONDON, 29. Odbor londonskega odseka angleške liberalne stranke je izvolil na mesto umrlega lorda Asquitha za svojega predsednika Lloyd Geor- Poraz PiMm v m Aretacija opozicijskih poslancev ne otvoritveni seji /VUSfiAVA, 27. V poslednjih dneh so se novi poslanski klubi živathno posvetovali o svojem zadržanju v sejmu in senatu. Sejm se je slovesno otvoril danes popoldne. Kot zastopnik predsednika republike je nastopal maršal Pilsudski. Levičarski poslanci iz Ukrajine, poslanci poljske kmetske stranke in komunisti so ga sprejeli z viharnimi demonstracijami. Na ukaz notranjega ministra je prišlo v drvorano več policijskih organov, ki so s silo odvedli dva kmetska, tri ukrajinske in dva komunistična poslanca v zapore. Socialisti in ostali levičarji so sicer protestirali, a ukaz ni bil preklican. Pilsudski je imel kratek nagovor, ni ga še končal, ko je o-pozicija zagnala znova silen hrup in je morala biti seja prekinjena. Pri volitvah sejmskega maršala je vladni kandidat, začasni namestnik ministrskega predsednika, Bar tel propadel, Z 206 glasovi je bil izvoljen stari socialistični voditelj DuszynskL Zanj ao glasovali poleg socialistov, levičarski demokrati in deloma tudi poslanci narodnih manjšin. Bartel je dobil 136 glasov. Ostale glasove so dobili drugz kandidatk Poslanci vladnih strank so takoj po glasovanju zapustili dvorano. Predsednik Daszynski je seveda takoj zav-zel svoje mesto. Imel je kratek nagcwor, ki je napravil na poslance v dvo-nani globok vtis. Opoeicijski poslanci, ki jih je dal notranji minister aretirati, ao bili prepeljani v policijske zajpore, a kmalu nato spet izpuščeni na svobodo. V senatu V senatu se je vršila otvoritvena seja povsem mirno. Za maršala (predsednika) je bil z 92 proti 52 glasovom izvoJjen vladni kandidat vseaičrliški profesor Szynanski, za njegovega namestnika pa sta bila izvoljena socialni-demokrat Pose in, bančni ravnatel j Gliwitz, pristaš vladnega bloka. Otvoritveni govor je imel kot v sejmu maršal Pilsudski. V govoru se je dotaknil mestoma poljske zunanje politike. Nagla-šal je njeno miroljubno naravo v odnašajah napram vsem poljskim sosedom in svetu sploh. V ostalem je napovedal, da bo viada izvedla nekaj sprememb v državnem organizmu in nje-g&vi pravni podlagi. Izjaue dr. sfresemanua o nemški zunanji politiki BBRLIN, 29. Minister za zunanje zade^e dr. Stresemann je podal danes v državnem zboru daljši ekspoztf o nemški zunanji politiki. Odgovarjal je nekarerim po-siaaeecn, ki so kritizirali zunanjo poilttko Marsovega kabineta, za-vračujoč njihove napade. Dr. Stresemann je uvodoma na-glašal, da se vedno bolj čuti potreba po sodelovanju držav na gospodarskem in umstvenem polju. Nemčija je svojo pripravljenost za takšno sodelovanje že mnogokrat pokazala. Glede vprašanja razorožitve je minister dejal: V Trstu, dna 30. marca 1928. Unmiftl letalci se £« niso odpravili prekooceanski polet DOKLIN, 29. Nemško letalo *J*mJter», s katerim namerava kapetan Kachl v spremstvu svojih tovarišev preleteli pot do New ttferka, je bik) danes že pripravlje- no za odhod. V zadnjem hipu pa so se letalci premislili, ker so vremenska porodila naznanjala nevihte na oceanu. Letalci so pripravljen i. od praviti se na pot, kakor hitro se bo vreme zboljšakj. DNEVNE VESTI OUMSlU NetOMlStM Kot znano, je uvedel zako»n o po-ieStaftih tudi takozvana občinska evetovsrtstva (Gonsulia comunale), iti imajo izražati svoje mnenje glede nekaterih vprašanj občinsko uprave. Ta svetovalstva pa nimajo (odločevalne, temveč samo svetovalno oblast. Vlada je poslala te drri prefektom nova tozadevna navodila za izvajanje določb o občinskih sve-tovalstvih. Treba je razlikovati — je rečeno v teh navodilih — občine z nad 20.000 prebivalci, ki so obenem grla v na mesta pokrajin, od onih občin z nad 20.000 prebivalci, ki niso središča pokrajin. Dalje je treba deliti občine z nad idO.OOO prebivalci: v občine z nad 20.000, a ne z nad 100.(KX) prebivalci in v občine z nad 100.000 prebivalci. V obči ti ah z nad 20.000, a ne nad 100.000 prebivalci, ki so središča pokrajin, je mnenje občinskega evetovalstva obvezno plode vseh onih vprašanj ki so spadala v izključno kom petenco prejšnjih občinskih svetov. Po občinah z nad 100.000 prebivalci je mnenje svetovalstva obvezno v slučajih, ki jih predvideva čl. 217. občinskega in pokrajinskega zakonika (o proračunu, o računih in prevzel j u javnih obratov). Po občinah z 20.000 ali manj prf*-bivaiei, katere niso glavna mesta pokrajin, je mnenje svetovalstva obvezno za poteštatove odloke o odobritvi proračuna, o sprejemanju obvez, ki vežejo proračun za več ko pet let, o najemanju posojil, o nalaganju davkov, o prodaji premoženja;, o prevzemanju javnih obra tov. Če poteštatov ukrep ni v skladu z mnenjem svetovalstva, se mora to omeniti v zapisniku o tem u-krerpu m ukrep sam se mora predložiti prefektu v odobritev. V vseh drugih slučajih razen o-menjenih mnenje občinskega svetova k/tva ni predpisano, a jc dovolje-ao. Toliko gle d o slučajev, ko je mnenje svetoveIstva predpisano, kolikor onih, ko je le dovoljeno daljo tudi glede onih, ko ie dovoljeno in se poteštatov ukrep strinja z danim mnenjem, zakon ne določa, da bi se moralo mnenje svetovalstva omeniti v zapisniku. Toda v vseh slučajih, kjer mora poteptat saslišafi mnenje svetovalstva, mora biti navedeno v zapisniku o u-fcrepu: *Po seslišanju občinskega svetovalstva«. Mnenje občinskih svetovalstev F3 na pošilja nrkdar prefekturi v odobritev in se dalje zabeleži v zapisnikih le tedaj, ko je potešta-tova odločitev v nasprotju s tem mnenjem, in to velja zopet samo g Jede onih slučajev, ko je mnenje svetovalstva predpisano. Ivo je mnenje občinskega svetovalstva samo dovoljeno, ni treba v zapisnikih niti označbe: «Po seslišanju občinskega svetovalstva...». Nove pulskfi prefekt Dosedanji prefekt pulske pokrajine dr. Enrico Cavalieri jo premeščen v Videm. Na njegovo mesto v Puli je imenovan dr. Leon Leone, poslanec in do sedaj poteštat v mestu Sirarusa na Siciliji, a od L 1923. konsul milice in poveljnik 168. legije. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRO. Koncem marca. (Mesec, ki prinaša v deželo pomlad, letos ni bil posebno milosten. Ugotovili smo baš nasprotno — dan, ki bi se nam po koledarju moral prismejati, odet vsaj deloma v cvetje, nam je prinesel nekaj, s čimer nam je celo zima prizanesla — sneg je pokril pokrajino in strehe hiš v mestu. Tak je bil ves marec — brez solnca. ]>oln dežja in zelo nizkih temperatur. Seveda ima vse to odločilno posledice za tržai. i Llagovni trg. Pri- delki, ki jih navadno vrie marec na trg, bodo pri&le na vrsto pozneje in tako bo trg nakrat preobložen t blagom. Zaenkrat imamo na trgu le eno važno novost — novi grah, v tem meeitu resnični pomladni znanilec, po visokih cenah sicer, ki so pa obsojene že vnaprej na hitro padanje, kajti grah, ki ga tržaška pokrajina mnogo pridela., je važen tržni pridelek in popravlja v svoji dobi trg. Tudi kar se tiče zelenjave v pravem pomenu besede, to je solat in sličnih pridelkov, je v zadnjem času na trgu precej blaga in pozabiti ne smemo spinače, tega priljubljenega zelišča, ki najde dnevno svoje odjemalce. Kar se tičo kupčij, trg ni ravno slab. Marec se na%iba b koncu s sledečimi cenami. Zelenjava: če.en 100—150 Hr za stot; pesa 120—140; artičoke 50—60 lir za 100 komadov: korenje 140— 150 lir za stot; cvetno zc-lje 100— 180; navadno zelje 100—140; kar-fijoli 100—130; cikorija 40—90; čebula 120—140; tladki zeleni janež 40—80; ločike 50—400; krompir 40 —70; novi krompir 200—240; sveži grah 220; radič 100—350; rdeči radič 400—f>50; radiČeve sadiko 110; selen (sad) 350; špinata 350: 0—80 lir za zaboj; pommv.nčo 130—1&0 lir za stot; dati ji 300—600; suhe fige 200 —250; limone 34—40 lir za zaJ>oj; jabolka 100—400; orehi 300—340; hruške G00: suhe čečplje 300—440. Cene brutto por netto. Na drobno so cene 20*» viž^e. Rojstva, smrti £a pereče v Trstu dne 2«. marca li>28. Rojeni: 14 (1 mrtev); mrtvi: 7; poroke: 2. Iz tržaškega življenja * —i' ^n — Razne nezgode, V neki mehanični delavnici v xi 1 ici S. Francesco je 25-lelni mehanik Peter Marto, stanujoč na trgu Leonardo (ta Vincl št. 1, včeraj popoldne snožil r. bencinom motor nekega avtomobila. Ko se je pri tem opravilu približal magnetu, je iz tega zdajci švignila iskra ter vžgala bencin v posodi, ki jo je drzai Mar i/o Kakor bi trenil, je nastal velik plamen, ki je mladeniča hudo opeke! po iokah in obrazu. Ponesrečenec je dobil prvo pomoč v mestni (bolnižiici, nato je bil na lastno željo prepuščen domači negi. Zdr^-'-ti sc l>o moral najmanj kakimi 15 dni. — Radi vdihovanja plima, puhte-čega iz plavža, pri katerem je delal je včeraj Zjutraj p->stalo »labo 481et-nc-niu delavcu Franu Stresu, sta-nujočemu v Skednju št. 180. Dobil je prvo pomoč t-d zdravnika reSil-ne postaje, nato je biil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer si bo v par dneh opomogel. — Ko je 15-letni trgovinski vajenec Marijan Pahor včeraj pred-poldne peljal po trgu Liberta ročni voziček, naložen z raznim blagom, se je zdajci spotaknil in padel tako nesrečno, da si je izpahnil levo nogo. Dobil je prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan z avtomobilom re&ihie postaje, nato je bil prepuSčten domači negi. Zidarjeva suknja In težakera Ust-»ten. Zidar Leopold PelTixzaro, stanujoč na trgu Gianbattšsta Vico. St. 2, je preflvčerajšnjim delal v hiši št. 1 v ulici Settefontane, kjer je, predno se je lotil dela, odložil svojo suknjo v nekem hodniku. Ko se je pozneje vrnil, je neprijetno presenečen ugotovil, da je suknja, vredna kakih 600 lin, zmanjkala; očirtdno jo je odnesel kak prijatelj tuje lunino. ki se je fcil medtem vtihotapil na hodnik. Pe*lizz«ro je javil dogodek orožnikom. — Predpreteklo noč je nekdo pretipal zepe pri oblekah, ki so jih delavci oddelka koksovih peči v Skedenjfckih plavžih odložili v gar-deroM. V žepu suknjiča delavca Jakoba Fontanota iz Milj je nažel in izmaknil listnico z zneskom 65 lir in raznimi dokumenti. Fonianot je javil tatvino škoden js kim orožnikom. Vesti z goriškega Goriške mestne vesti Koliko občin bo reduciranih ▼ go-ližki pokrajini? Pokrajinski fa£. politični tajnik inž Caccese je ob priliki zbora fašjev goriške pokrajme v svojem dolgem poročilu omenil med drugim tudi to, da bo število občin na Goriškem padlo od 121 na 40. Gkradena kuharica Frančiška Sfiligoj, ki je ualuir bena kot kuharica v hotelu Union, je naznanila kveeturi, da ji je skrivna roka odnesla iz njene spatnice 300 lir. Radi osnjat« sukaj« Šeet mesecev bo moral sedeti v goriških zaporih Jakob Saksida, star 43 Jc-t, doma občine Prva-čina, ker je dne 2. novembra 1927. ukradel usnjalo suknjo Stankotu Meseeneiu iz Goč na Vivavskem, pri katereu^ se je nahajal kot delavec. V red o je goi-iški tribunal izrekel tako razsodbo. Živi, mTtrt in iKwrc6»ni v Gorici Od čine 18. do 15. marca je biio v Gorici rojenih 10 moških ter 5 žen*k. Skupno 18. Umrlo je 9 moških ter 5 žensk. Skupno 14. Med temi so umrli: Ivan Pahor. 77 let — Franc Bitežnik, 07 — Andrej Se-stan, 49 — Štefan Namit, 87 — Marija Bregant vd. Koe, 79 — Andre-jana Primofcič, 21 — VJdič Roza, 68 — Ivan Petarin, 77 — Jožef Previt, 42 — Karel Gabrijelčrč, 49. — Poroke so se izvršile 4. Med temi sta se poročila Ana Gorjup z Petrom Minuzzijem ter Anton Cotič 9 Terezijo Gugenberger. Goriška porota Reačelj obsojen na preko 13 l«t ječo. Vrabec pa na 6 let in pni Glasom pravoreka porotnikov, ki so spoznali obtoženca m kriva ropa, izvršenega v Štor j ah na Škodo kmeta Martina Beu&Lne ter priznali za Vratbca olajšavo polovične um-oboinosti, je včeraj dopoldne državni pravdnik cav. MigHetta zahteval, naj predsednik kaznuje Franca Vrabca na 10 let ječe % eno šestino poostrenega zapora ter na 3 leta posebnega nadzorstva. Za Mateja Ren čel ja je državni pravdnik zahteval, naj se obsodi na 17 let ječe z eno šestino poostrenega zapora, na 3 leta posebnega nadzorstva in na odsedenje vseh pogojnih kasni, ki jih je obtoženec kdaj imel. Odv. Segnan iz Trsta, ki nadomesturje branitelja Zennara, je profil predsednika, naj ne bo tako strog kot državni pravdnik in naj obtožence bolj milo kaznuje. Predsednik je po daljša odsotnosti odločil sledeče kazni: Matija Renčelj 13 let in 10 dni jefee ter 500 lir globe z eno Šestino poostrenega zapora, Franc Vrabec pa 5 let, 6 meeerev ter 20 dni ječe z eno šestino poostrenega zapora. Vrh tega ju je obsodil še oba na 3 leta posebnega nadzorstva. Iran Sovdat iz SuMda psi Kobtri- trn, pred pcrlžMini porotniki Po končani porotni obravnavi proti Francu Vrabcu ter Mateju Ren čel ju se je takoj pričela zadnja porotna obravnava v sedanjem zasedanju porote, proti Ivanu Sovda-tu iz Sužlda pri Kobaridu, ki ie obtožen dveh zločinov. In sicer premišljenega umora Ivana Man-freda ter premišljenega nameravanega umora svoje lastne žene Rože Uršič por. Sovdat. Obtoženca brani odv. Zennano. Dvorano je napolnila velika množica ljudi, zlasti domačinov, ki poznajo Sovda-ta. Kaj pravi obtožnice? Glasom obtožnice se je zločin izvršil 5. julija 1927. leta v vasici Idersko. Obtoženec je okrog Šeste ure popoldan vstopi! v gostilno Karta VoiariČa na Iderekem in tamkaj opazil Ivana Manfredo. ki je kvartal z nekaterimi svojimi prijateljL Burno je navalil nanj in za vpil: «Ali si še upaš vatopiti semkaj ?!» Komaj pa je to izgovoril, je potegnil iz žepe revolver in izstrelil proti Maniredi tri strele ter ga na ta način smrtno ranil. Po tem dejanju je obtožonec od Sel v svoje blifcnje stanovanje, kjer je našel svojo že«o Rozo, ter oddwd še proti niej strel iz samokresa. K sreči je Sovdat svojo ženo le lahko ranil. Po teh dveh zločinih se je Sovdat sam javil orožni&om. Sovdai je preiskovalnemu sodniku priznal oba zločina, motiviral pa jih je na ta način, da je storil to radi tega, ker ga je njegova žena varala z Ivanom Manfredo. Sovdat je bil odposlan pred porotnike, ki bodo te dni odločali o njegovi na-daljni usodi. Ivan Manfreda je smrtonosnim ranam takoj drugi dan v videmski bolnici podlegel, Roza Sovdat pa je že čez nekaj dni ozdravela. Kako se obnaša in zagovarja Ivan Sovdat? Po izvršenih formalnostih sestave porotnega zbora je predsednik Ferri popoldne točno ob pol Mirih dal poklicati iz kletke obtoženca in ga jel izpraševati. Sovdat so obnaša povsem mirno, na obrazu se mu vidi, kot bi mu ne bilo žal storjenega. Je močne, srednje postave, črn v obraz. Čudovit izraz pa imajo njegove svetlikajoče se oči. Sovdat pripoveduje, da se je leta 1918 poročil z Rozo Ureič. Ze na dan poroke se je žena upijanila. Zakon ni bil srečen. On je imel gostilno in mesnico. Žena, ki je bila nagnjena k pijači, je pričela piti in pozabljati na svoje družinske in hišne dolžnosti. Brigala se ni veliko za gostilno, tako da so pivci često k rat zastonj pili. Ker je videl, da tako ne more iti več dalje, je moral dati gostilno v najem, in sicer jo je daJ Karlu Volariču. Z ženo je imel pet otrok, toda. vsi so kmahi po rojstvu umrli in sicer ravno radi tega, ker ni žena pazila nanje in jim ni hotela biti prava mati. Nekoč jo je našel vso pijaaao kako je držala otroka, ravno narobe. Otrok je kmalu nato umrl. Najhujše mu je pit bilo, ko je vir ded, da mu postaja žena nezvesta. Ako ji je kak gost ugajal, se je neprestano vrtela okrog njega. Resno pa ga je začela varati z mladeničem Ivanom Manfredo ra Idorske-ga. Zalotil jo je večkrat samo z njim. Spri se jo radi tega z ženo in hotel napraviti razporoko. Ona je zbežala za en dan domov, pa se je zopet vrnila. Tožbo in prošnjo za razporoko je on nato na njeno prošnjo odtegnil. Prepovedal pa je, da bi Manfreda 5e hodil v hišo. Nekoč je našel ženo pred vrati gostilne, kako je sedela med mladeniči in se zabavala, v sobi pa so čakali gostje. Zal ovil jo je. naj gre v kuhinjo. V kuhinji sta se znova sprla in tedaj mu je zagnala v gla/-vo škodelo ter ga vsega porezala, da se je moral zdraviti več dni. Na ta način je bil prisiljen oddati gostilno drugim ljudem. Ko je hotel ženo ovaditi, ga je prosila, naj tega ne stori, in je rekla, da se bo poboljšala, toda dobra je bila le štirinajst dni, potem pa je postala zopet taka kot prej. Na dan zločina je on zapazil v gostilni Manfredo. Odšel je v kuhinjo k ženi in rekel: «Kaj dela še Manfreda tukaj?* Ona mu je odgovorila: «Poj-di k njemu in ga vprašaj, kaj dela!« To ga je razjezilo. Zavrela je v njem kri in potem se ne spominja nič več. Znašel so je sredi o-rožnikov. Preda.: *Kako je to, da se danee nič več ne spominjate, preiskovalnemu sodniku pa ste vse natančno pripovedoval. Da so vas ženine besede razjezile-, stekel ste v mesnico, kjer ste hranil samokres, odšel nato v gostilno in tam zapazil Manfredo. kako je kvartal. Tam da ste ga vprašal, kako da si še upa v vašo hišo. Manfreda da se vam je nasmejal in vam rekel, da si še upa v hišo in da bo še prišel k vaši ženi. Vi ste tedaj pograbil za samokres in izstrelil tri strele proti nje- mu. Nato sfte se obrnil proti kuhinji in skozi stetlena vrata ustrelil Se proti ženi, ki je gledala skozi vrata v gostilno. Takoj nato ste zbežal proti Kobaridu, vzal iz samokresa naboje, ki so vam oetali, in se javil v Kobaridu crožnikomj» Se spomnite koliko stoelov ste izstrelil?« nabojev sem imel v samokresu pred dejanjem, ko pa sem prifcel v Kobarid, sem jih imoi pri sebi samo 5e tri. Torej sem štiri porabil.» «Preiskovalnemu sodniku ste rekel, da ste se v mesnici, ko ste SeJ iskat samokres, Že odloČil, da boste ubil Manfredo. Kaj pravite k temu?» «He, nič ni res!» Predsednik prečita tofcbo ki jo jo hotel napraviti obtoženec proti svoji ženi in Manfredi potom odv. Devetaka radi prešestva. Obtoženec prizna, tudi, da ni bil pijanec. Pove, da ga je žena varala tudi z drugimi, kakor mu je pravil domači hlapec. Žena je imela zaupno služkinjo, ki mu ni hotela povedati ničesar. Predsednik ukaže nato, naj sodni sluga poka&e porotnikom izstreljeno svinčenko, ki so jo na&li na mestu zločina, ter prečita natančen opis hiše v kateri se je ugodil zločin. Obris hiže pokaže tudi porotnikom. Ko je predsednik izpraSal obtoženca, ga je poslal nazaj" v kletko ter poklical poškodovan k o Ro*o Sovdat roj. Uršič. Poročilo o tem zaslišanju prinesemo jutri. RAZNE ZMiUOSn Žodčni, obistni in meliomi kameni Nastajanje žol&nili, obistnili in mehumih kameiurv je pripisovati dejstvu, da dobiva bolnik premalo vitaminov in sicer povzroča pomanjkanje vitaminov A in C kamne v mehurju. Ako dobi bolnik dovolj vitaminov, prav lahko izginejo dotični kamni. To je ugotovil japonski profeeor Fuj i mak i na podganah. Ali smemo sklepati iz tega tudi glede ljudi se ni še do>-Knalo. Želeen« presnovo urejuje vitamin E. Ako ni v hrani vitaminov, se pojavi bledica. Etamln E se nahaja pred vsem v jetrih in sicer v jetrni masti. Naj se torej dajo jetra onim bolnikom, pri katerih ne deluje presnova z železom. Lindbergh in njegovi zaslužki. Poročali smo že, da jo ponudil slavni letalec Lindbergh talvo Članom zbornik kakor članom senata, da jih popelje po zraku, kamor si bodo pač želeli. V minulem tednu je napravil Lindbergh nad mestom Wa?hingtonom devet in osemaeset poletov, katerih so se udeležili mnogi člani senata. Odkar je poletel Lindbergh v Pariz in kot_prvi premagal prekooceansko! daljavo, je zaslužil nad 500.000 dolarjev o-ziroma približno deset milijonov lir. Ediscik eden m osčz&čsse?-1 etnik Te dneve je obhajal Edison na svojem posestvu v Foartu Myers-u v Floridi svoj rojstni dan. Seveda gu je ob tej priliki obkolilo vse potlno časnikarjev, ki so hoteli zvedeti kratku navodila za življenje, po katerih po stane človek, ako se ravnaj po njih, star. Na to vprašanje jo odgovoril Edison: «Mi vsi smo odvisni od svojih prednikov in zapuščina, ki določi dobo našega življenja, gre več rodov ira-za}, prav tako kakor pri rusbli-nai. Kdor hoče postati star, mora, imeti prednike, ki so bili stari. Prav laiiko bom dočakal tudi stoto leto, kajti jaz delam vedno enako in upam, da se mi v šestih do osmih letih posreči izum umetnega gumija.» BORZNO POROČIJO Trst, 29. marca 1928. An>f*terdam 759.50-7'B.50, Belgija 262-2GG, Francija 74.35-74.C5, London 92.30-92.50, New York 18.8734-18.93'A, Španija 315.75-321.75, Švica 31T3.50-3G5.50, Atene 24.85-25.35, Berlin 450-456, Bukarešt 11.50-11.90, Praga 55i»7H-56.27X, Ogrska 328^4 -334.50, Dunaj 2b3.50-269.50. Zagreb 33.18-33.48. Vojnoodžkodninske obveznice IS 77.22H. KALI OGLASI DEKLICA, 13 letna, ki ima veselje da trgovine, ieii vstopiti kot učenk« v trgovino katerekoli stroke, v mesta tli na deželi. Ponudbe na Josip Ceglar, Giavo-ric 7, Obrovo. 346 TRGOVSKA pomočnica, dobra raoč, ve- Šča v vseh strokah trgovine, iiče Naslov pri tržaikem upravništvu. 347 TRGOVSKA pomočnica, izvežbana v veliki, nmnuf-kturni trgovini, išče mesta, gre tudi na deželo. Naslov pri tržaškem upravni&tvu. 348 PISALNE stroje, ve.Hce in majhne,, kontrolne bUgane, prodaja Mtiller, Trst, Irene o 6, cene ni&ke. 323 SMiLAJGi) - Castellanovich je priznan kot najboljše sredstvo za čiščenje krvi; priporočljiv za pomladno zdravljenje, proti omotici, proti udr.rjanju krvi v glavo, proti motenju vida pri starih o-sebah, proti arteriosklerozi {poapnene-ajn žil} in sploh proti vsem motenjem, ki izvirajo iz slabe cirkulacijo krvi. Dobiva se v lekerni CasUlianuvich, Tr-st, via de i GiuUani 42. 297 UČITELJ ali učiteljica za srbohrvaščino se išče. Ponudbe pod »Učitelj* na uprav-ništvo 343 GLASCVTR v izbornem stanju, križa' strune, se proda po ugodni ceni. Kou m-no druStvo, Bazovica. 313 Kcvmatizem 1 Prolin 7 Vsemi tedaj TABLICE USPIRINS v originalnih izdelkih z zeieuim zavitkom ; rabi istočasno VODO SPiROULE, ki prodrl v kožo in Imel boš lakojšnjo polajšavo. [Dvojno zdravljenje, hitrejši učinek. Trst, Con o V. E. Ii! 25 ZL&TA5IKA PJSrerf PevH Tre t. Vin Mazzint 46 kupuje hr.-ne po 1*37 Popravlja in prodaja zlatcnirio. 203029i2AVNlH •v t rrvrrr rrrr t t IRSf VIA 3. LAZl&RG 23,11. P O D L V. J. KRI2ANOVSKA: S T E K Pajčevina Roman v štirih delih Iz ruščine prevedel L V, (51) V bistvu ve ta gix>f strašno drzen m rauduCl S čudovito sajno&aveatjo pres^oja stvari, — si- je rekla nevoljno. — 2e tisti da**, ko je prišel, si je drznil reči, da. če l>i bil moj mož* bi me zdreairal kakor svojega, pea! Hvala. Bog~u, da. se mi ni trebe bati tega gizdalina, ki ima ntegovane roke kakor ženska in je zlobnega značaja! Rajši oetarem stara devica, kaAor bi #a vzela za moža... Toda krasno maščevanje bi bilo zame, če bi se zaljubil vame. Ko bo ves iz t>ebe zaradi mene in me poprosi za roko, mu porečem: — Jaz sem se samo zabavala z vami, blagorodni gospod, in svetujem vam, da si poiščete (h'ugo žrtov za svoje vzgojne nazore. — NjaJija, — je nenadoma vprašala, — ali si videla tistega nemškega, grofa, ki je prišel semkaj ? Kako ti ugaja? Starka je ra-ftideno dvignila glavo. — Bog- s taix>, golobica, kaj to vprašuješ! Kaj ti more ugajati na tem poganskem Nemcu- drži se tako. kakor da je palico požrl in na vse gleda, kakor cba niso ljudje. Ne misli nanj pred spanjem, to m dobro! — je pristavila in jo z bojaznijo pogledala. Milica se je nasmejala, poljubila njeno nagubano lice in ji zatrjevala, da si ne bo kvarila sna zaradi Nemca. Vendar pa ji j« ugajala mfoeL, da bi se grof zaljubil vanjo in bi ga. oda porogijtoo odbila. S to mislijo je zaspala. Naslednje jutro se je Milica & posebno dot-rsost jo opravfta in ogledovala v zrcalu svojo oča-rujofto postavo. Načrt prejšnjega večera jo je mtkal tudi naBlodniegia dne in sklenika ja tsnr-šdti Prt zajutneku so prioeeH kakor navadno pošto ta vsi so začeii pregledovati svoja, piana. — Loj za, g?oata đobimo. Grof Osječki pMe, da pride k nam za teden dni ter nam predstavi hčer Janino. — Kdo je ta Osječki, morda oni ldvH gardni konjeikik? — je vpraAal general. — On je. Zdž se, da je tvoj tovsrtš, papa t Saj vem, da je govoril o tebi prav lepo. — On je mnogo mlajgi od mene; ko asm služil T Petrogradu, sem ga dobro poznat Počnejs, po očetovi smrti, se je dal upokojiti, da ti uprav- ljal svoja posestva, in od tedaj sem ga izgoibil iz vidika. Seznanil sem se z njim v inozemstvu; pozneje sem 9a videl v Varšavi; nedaleč od tu ima majhno posestvo, ki ga je dal v najem. Grof živi navadno na svoji rodbinski pristavi v bližini čenstohova, toda kadar pride v te kraje, nas obiskuje, — je rekel baron. — To ti je imeniten človek. Radoveden sem na njegovo hčerko; vzgajala se je v nekem samostanu blizu Milana in sčasoma bo ravno takšna bogomolka kakor njena mati, — je pripomnila Lojza Francovna. — Čudim se samo temu, da jo pripelje k nam, ki amo «krivoverci>», — je rekla v smehu. — Piše, da je zvedel, da je tu papa, ki bi ga 2elel videti, a versko prepričanje njegove hčerke je brez dvoma dovolj trdno proti vsem «krivover-skim» vplivom. Torej bom brzo javil grofu, da sta nam on in grofica Janina dobrodošla gosta, — je reke! baron in vstal. — To bosta moja sovražnika, — je pripomnil v smehu Bereaiklau. — Kakor ne morete vi, Milica Jx**jevna, trpeti Nemcev, tako so meni zoprni Poljaki, ki so nafjbolj prekanjeni in najneznosnejšl med V9ewl narodi, kar jih živi na zemeljski obli Moški so dvolični, lahkomiselni in breabotoeži ali pa verski nestrppieži; ženake so še slabšo: ko- ketne, pretirane, hinavke, a ped zunanjo pobož-nostjo skrivajo rafinirano skv^.rjenost. — Moj Bog1, kakšna slika! — je vzkliknil«' Milica s hudomušnim pogledom. — Kdor vas grof, bi pomislil, da vas je kakšna premeten* in lepa Poljakinja- smrtno užalila. — Ne! Hvala Bogu, meni nisobi e nikoar livarne! No, v Poznan j u sem priliko precrniii. ta narodič in globoko preziram Poljake zato, ker so izd- alci celo svojih slovanskih bratov, kafer« o vsak, ugodni priliki izdajajo na primer v Avstriji da ne govorim o drugih državah, kjer žjve. Kakor Judje si tudi oni prizadevajo ustvariti državo v državi, se upirajo postavam dežele, v kateri prebivajo, in neprestano vpijejo o svoji «ot-čizni». katero so vendar sami uničili s svojo neslogo. Njihove žene so v zvezi z duhovščino ustvarile pravi vulkan, da Živimo pod >rroz.r*jo upcsra; ta dva elementa sejeta nevoljo in upornosit, ki povzročata m^ši vladi mnog<-> neprijetivosti. — V vaših besedah zveni nemška krivično*t, -— ga je podražila Milica. — Zakaj se vam zdi naravno, da mora Nemec povsod ostati Nemoč, kjerkoli se je naselil, istočasno pa obsojate Poljaka, ki hoče ostati Poljak na svoji zemlji? To govorim iz načela, ker Poljaki sovražijo Rusijo in jo izdajajo, a nas pitajo s ^tiranskimi motduili*, dasi ravna maša vlada z njimi dobio.