Stev. S3 te ti al« TMk dan TlstTiJ, tudi ob nesania. Mir bo podpisan pred koncem aprila? j »Secoiov« poročevalec poroča u Pariza, l.i t, m.: Po zadnjih vesteh ima konferenca tale program: v tem tednu bo rešeno vprašanje' ntanSklh zaipadnftt in vzhodnih meja; prve dni drugega todna bodo razpravljali o italijanskih, jugoslovanskih, ruimumskih, boćarskih, turških in drugih vprašanjih. Po 15, t. ni. bodo sklicali neniJke pooblaščence v Versailles. Kakor se vidi. bodo ur'rovu i preliminarij: podpisani že zasuje »d'm tega meseca. Po teh šernat^nlh vc-fiieii naj konstatiram d soje: prvič: h programa se vidi, da ne bodo italijanske zahteve ločene od dtugh zavezniških vprašanj. V preliminarni mirovni pogodbi bodo rešene med drugimi zahtevami tudi naše, italijanske, seveda v ;M/ki določeni od zbora četvorice, Drugič: obdaja nas popolnoma Wilsonov duh. vVjlsori ic s pr-mečjo Llovd Oeorge dosegel, da je tudi Clemenccau priznal program, v katerem stravična vprašanja — če jih bodo spuh uveljavljali — za v zemlje jo zelo skromen prostor. Način reševariva francoskih vprašanj bo vzor, \m katerem bodo reševali vse druge, tudi 'italijanske prđblenre-, Nadjonalni princip je nn altarju. ,a.rk'wn. Nobe-nomu ni dovoljen vptop. Prexl gratloinm m straže z nasatjfeninri hafo«nott. Belgiiski socijalisti so proti teritoriialnhn zahtevam na ^koiio Holandske. V ljudskem dgmu so se sestali odtposlanoi ho-laindi^rh m belgijskih isJoaljalitstov in so enoglasno ofc'iiT! \saikrštro 'teritorijalno rervmdfka-cijo na škodo Kofandiske, ter so iz/javili, da se ročaiia vprašanjja morajo rešFti Be^iji v prilog. Odpcislanci 5?o zahtevailJ' soglasno, naj Belgija tu HolaucV'ka, wa^anja<, ki ju zanimajo, ra^praiv-Jjate. f redno mircmia konferenca srori defini-tivrte sfk!e!:.pe .^e'le belgijskih rivcnd ikacij. Poljsko vpra?an'e. M^dizav-eziVI^ka komis ja je, zaipustiiv^i Pol.i-5kr>, objavila poslanico na prebivalstvo, v kateri prav«, da je nje nalo^ai rešena ter da irinre svioče sk:le^)c predložiti m'roivni konferevne'k Kar se tiCe zapadnih mej Poljske, da je pričakovati, da. jifh koniercinca. doinci čitu prej v soglasju z n^če^i, katerih uresničenje zahteva poleti narcl Na roti poljski je d.jibil od strani entenfcnJh viiad fonnalno oMju^o, da doibi dohod do morja in ta. obljuba se n resnici popolnoma, Tirii všdieklne meje se določijo z oz-lroin na crnr«grafič-ne in ztfndoviuske razmere, \ro>ska generala, hatoja dospe skoro. Na predlog komisije so 7.awm\\skt: in irnm -pri-dniže^ vlade sporočile nemški vladi, da zr>ite-vađb točno izvršenje čl. M »pđ^n^rja od 11. novembra k lede '.zkneanja O et v Oda-nskem in njih prevoza m I^ljsko. Mo^ve^nitkti komisija ie preidtožpla, ntrrovni konferenci1 važne 'pre-JI'OKc -gledie materijalne potpore PoC.lki in ipovzdOg-e iAVfskc^a kredita. Poslanica zaključuje : Opravičena jc mada -in vera, da prevlada duh reda. kajti le ta ditfi ino're opravičiti zau-1'aiirje v brdočnost Pml^ike in možnost. d!a bo podt^IraMa. Angleški vojni minister Churcill za mkno raireMtev P«lf>/.aia v Rusiji, V svotcin snvx>ru v spodnji rhornicl ie minister Clnir-cMI, odgovarjajoč na razne ooazke. Izjavil, da se od Be-Jega do Kaspiikcua morja razteza razjeden pa* Evrope, ćegar oc-enj tli ile izložene neposrednim nevarnostim. Ne more -se roči, da ne hI imeli ml močnega Interesi na tem, da -niše posredovalo v dosego mirne razrešitve poJo/;tja. Od dneva, ko hi ml-stranlll *vofe vojaške silo i/, krajec*, v katerih se nahajalo, nc bi mogli fzvrSevati nobeneg.i vpliva na prrtek dogodkov v vsej Evropi. Odgovarjajoč na kritike glede troškov, provzrocenih po okupacijskih č:tah. da ho odbitju okolo 70 milijonov Sterlinov, ki jih bo mo-a!a plavati Nemčija za vz>dr*ževanjr na konferenci. Ja/vljajo iz I.ondona, 1. aprila: Listi sc striniajo vi tem, da je ci'j angle^ko-amerikauskega dogovora priti čim preje do miru, ki ga bo Ncmčiia lahko sprejela. Zato se je NVH'son s pomočjo i.Iovtl Oeorgea, trudM, tH bi Francija znatno zmanjšala svoje zahteve; zato sj je hotelo proučevati vprašanje Odanskega in poljskih meja tudi z nemSkega stališča. VVil;:on je innenia, da bodo kontinentalne vlasti mora-lc žrtvovati nenkaj svr>-iih zahtev radi povrnitve normalnih razmer v Fatop', ki bodo prinesle voliknruske koristi. Nemški Sovjet n i kongresu. Iz Berna javljajo, 2. t. n.: S. aprilu bO v Be-rolinu koivgreis vo|ja:4'ih in delavskih Svetov. Vlada je ojočno nkrc vse, kar je treba, da bo glavno mesto sligurno ,;t:i mimo. Sc gevori, da se bo kofj^gres bav l s kritiko o delu sedanje v-lad.e, rn ;!'a bo se Jan i i kabinet moral d ctn l'siijo nitrati. — »Fret^net« g]a^i'K> neodMsne stranke, pravi, da vse .ve neodv) ina stranka konsolidirala in bo lahko samostojno nastopila proti vladi. NeD^visna stranka sc bo, ka:kor kaže, zdni^a z majoritc.no sccijalV :!ijno strank >. —• > Frank-fuit-er Zekumg« pBe, da je predsednik Scheide-mann poetično zel'o ikom.pronvtiran; posebno razburjene da so ijiroti njemu d. lav ke mrse, ker vfd'jo v njem M in, ki luči maioritetno soc!-jalisfeično titranko al levice. Soheidiamann da to gotovo v kratkem Jcit si.Joniral. Italijani so okupirali Adal'no, mest v v Vlali 4/i'k Agoncit) Štefani poroda: Dne 28. tnenrea s;> Italijanske čeic oikuo'ra'e ir-frito i,rj:> v -'k;!i j Aziji, tla ščiiiio f re'biv.rbifvo pred rajnim! meriti, ki ao do 'tedaj t grožp' žvlie^nje celota nse'sta. Prebivalstvo je z zaii/oščeniein spve'cM iHaljjjanske čete. Vspostava mternacljonale, A Fzvrševalni odbor socijalistične konfcretice v Rerni in komisija, (ki iina nate^, da naK!yrmiJe iz-\ ršev anj-e njenih odločeb, sta se sestala in i Menila cki se mora generalna stalna komisija s:-stati v Ami- terdanin dno iS. aprila-ter da mota proučiti viprašanja, ki so bila na konferenci v BeiTii t:ic:k)žcna, med' tenr tudi teritor^tilna vprašaTiia, p; ložaj, ki ga nf?itvarijo prelimlnariji miru, in pa i^t^anje, k: je je ubrani napram organjzaeifi, predloženi v Moskvi. Odbor predloži v Amsterdamu, nai sc skliče v Švico za prihodnji avgust nov mednaroden kongres, ki nai bo,, med' drugim! vprašan?!, razpravljalo vzpo-sta \^> internacija na le . Ka? bo z Nemčijo? Neki ameriški! list piše: Nemčiin hočejo razkosati. G dansko n pđvislairFko ■ zemlje naj pripade Pol;vki. Vzhodna Prusku na! ho posebna repu/blika irt naij ho odsekana od ostalih delov Dr. VOLAVSCK: Sojaine kopeli. Svetloba, zrafc In soTnce so največji pospe kc;/tio vnetji-PGv^ročajo' izkDučno {ahozvan! ultravioletni žarki, ki lihi v zadnjem čawi tudi umetno proizva ajo m upor^bljaio za zdravjjmje. Ko je izginil kožno vnetje In njegova rdečico, osfiie na ničnem me^tu koža več ali mani pegasta (pigmen-tlraua). Svet'okožl ljudje postaiajo mafije, te unokožni bolj preasti. Ta kožna p'gmentacija le obrambno sredstvo teles:i proti ponovnemu vnetju knže; na teh mestih ne nastopi več prvotno vjic.je vMjub močnim senčnim žarkom. So!.n<* kopeli pospešujejo vse procese, k! se vršilo v iclesu. Telesna toplota se »viša po ćetrturni solneni konrfl prib'1/rtr> r\ eno stopnjo, dihanje nosta;a navadno bolj gtobr»ko in telo znčenjn močno potiti nr: močni solC-nl Kopeli sc lahko izgubi naenkrat I- 2 litra vode v led potenja, kar t Igo v ar'a zgubi na telesni teži. Po soinčnih knpellh olovek vedno zgublja na telesni teži, ako ne nadomcSča te zgube z večo množino liraue. Kdor de4a šolnine kopeli in mu ni v korkst, da se pri t cm su^i. mora pri ti kuri imeti boljšo hrano, nego navadno. Telo tudi samr zahteva po sofnčnili kopelih veče nvnožlne hrane. - Solnčni žarki pomnožilo .te-vilo rdečih fn belih krvnih telesc (stanic) približno /a in pospešujejo tako proizvajanje krvi. Kako In kedaj naj delamo solnčne kopeli? Solnčnc kopeli lahko delamo v odprtih, proti Jugu obrnjenih prostorih, na p'anem, na &treiiah, terasah itd. Na planem sr navadno delajo ob enetn vodne in solčnc kope'i. VI e že m o se - bolnika poio/imo na lesen p«1 i aH strunjačo (inatraco). Glavo mormno meti malo vlfie In jo m »ranio pokriti s slamnikom, ;ili čim drugim. N! dobro, da sije so'nce naravnost na glavo. Pri bolnikih večkrat ne zadostuje, da se glava samo pokrije, ampak jo treba -e ovil' z mrzlimi »bkladki. Katere ure da so najugodnejše za solčno kopel, to Je odvisno od kraja in letnega ca-a, V \rajih, kjer solčni /ai iti niso preveč mr eni, ie poleti "d P) do ii ure najugodnejši c.is; v Južnih krajih (tudi v Trstu) je poleti niedpohine premočno solncc i:i je uaodnejd čas od H li predpolilnc in od 3 ali i popoldne dalje. Pozimi, kakor tudi v zgoJnii spomlad in lesen!, jt i:a>pnniernejši medpoldanski ča-. Za rimske solnčne kopeli, katere prihajajo seveda ^arno v nekaterih krajih v postev, treba nalašč zato prirejenih prostorov, ali pa primernega stanovanja. Ljud'e različno reagirajo na solčne kopeli. Nn \ snk n'ičin treba prt bolnikih smatrati te kopeli krt moči.o zdravilno sredstvo in treb;i Ho počasi navajati 'ii menjavati tetesno lego pri kopanju. Na:holie je začet: ie kopeli n. pr. s 5 do W minutami in p.-itom podaljševati vrak dati za nekoliko minut. Tako sc bnlniki prtl.si navadijo na solnce, da lahko pozneje po več ur na dan ležijo na solncu brez vsakega kozneca vnetja. 'M metoda ie posebno p nebna prt kosui n .klopni jetik imI Stran K. >EDINOST« Stev. 93. V Trstu, dne 4. aprfta 1919. S'^mčfje. Onemogoči naj se notranje zveze med nekdanjimi nemškimi kraji. Ce sc izpolni to. se bo nahaja'a Neančrfa v enakem po loža} ti ko v uM Napoleonovega Sijaja od !. 1807. do 1. 1813. od bitke pri Jeni do bitlke pri Upskem. Take namere so Msekakor nevarne, ker bi izzvale najlvutejsi Troj samoobrane z vsemi sredstvi. Zahteve Poljske is'o velike. Oda nsk o se mora dati Poljski satmo raiditetga, iker so države nc sme odtrgati popolnoma od morja. — Vidimo, da so zaceli tupatam resno razmišljati, kam bi prineslo Evrotpo in ves svet preveliko ponižanje Nemčije. Neme! zapustijo Odrsko. Iz Curiha se poroča, ob 1 ponoči: »Frank. Zeitumg« piše, da je nem® zastopnik v Budimpešti dtibži odi ?voje v-Iaide zapoved, naj povabi vse Noircce, (ki se nahajajo na Ogrskem, da zapustijo to deželo. Boljševftkc zmage v Ukrajini. Iz Londona poročaijo, 2. t m.: Sovjetska vlada je zaprosila utora)'n«ke tovariše, naj pošljejo 800.000 ton žita v Rusijo. Sovjetska vlada upa, da bo'tudi v o/kraju Ufa vidoMla okoli milijon ton žita. Tudi Iz krajev ob Vdlgi prKaikiijejo veliko žta. toda železniški transporti ne zadostujejo. Pamlk »Umhria « zadel ob mino. Iz Barlfa se poroča, 1. t. m. ponoči: Parnik vUmbria«, ki *e 19. marca odlplul te Benetek proti Tripotisu, h za4e4 ob plavajočo mino, ki je eksplodirala in parnik zdo -poškodovala. Parnik je imel na krovu okoli 2000 mož. .le bilo nekaj mrtvili in več ranjenih. Nesreča se je zgo-idCIa kafkfli 20 mflj daleč od Barija; Posrečilo se fe pripellatf paimilk v bariijsikv> luko. Ranience so odfrteljafli v bolnišnico. Duhovniški shod v Neapelju. Iz Ncapdja javljajo, 1. t. m.: V cerkvi sv. Duha se je sestalo kakih 300 duhovnikov, ki so raspravljali o mrmih živJjentskih splošnih in o-sefonth vprašanjih, k! se tičejo klera v tem težkem času. Nekateri so zahtevali, naj se guhov-mVstvfu dovoli žonktev. Sklenilo se ie povabiti «vse duhove iz nt*ai>e'VJ$ke dliocesc. naj izrabilo svo}e zaupan ie v upraMnl Svet duhovniške neapeljske zadnje. DuhovfnrSka zaiđniigfa bo -priistopifa k narodni' italijanski stranki. Priziv Cotina odbit, Revjc ni sineti prezirali. Noben list ne izhaja iz ozkega kroga svojega mesenega ali pokrajinskega srcdlSča. Nacljonalnega (ista, kakršnji j-o v Italiji v Ameriki iri! V teku mino lega leta sem Imel v^sla skoro ?. vsemi ameriškimi dnevniki it» mnogim! tedniki in merem zagotoviti, da velik del njih Jadransko vprašanje prav n!Č ne /anlma, da ga ne razumejo In Jc smatrajo kot povsem odtegnjeno »jlhc-vim poslom, O veliki masi Jaesek itd. Pri odraisllh učinkujejo csoInCnc kopeii zelo ugodno na slabokrvnost; samo ne smejo biti predolge, ker sc tal pri tem oslabel!. Pri nepopolnonia zdravih in posebno pri stareKIh debelih lludch pa treba biti previden s taksnimi kurami. >ij kro:tH!ne nosr.c, . reltie iti pljučne katarje tudi ugr.lno upliva i j kopv.i m srluCJ. Na nevrastenk':u (ncrvoaie), hlstcrUttc in sploino na 2lvci!i bdanc učin- kujejo kratke in ne premočne solnčne kopeli navadno dobro; daljne iu močne pa Jim ne koristijo, pač po up!i-vaio dobro na periferne neuralgije (n. pr. isehlas). Tudi pri nekaterih ko/nih bdeznih se priporočajo senčne kopeli. Naravnost nevarne in Škodljive po so šolnine kopeli pri (nekcinpenriratilh) srčnili napakah, pri raznih Žilnih bolesnih (Aneurysma, arterioskleroza), pri težki pljučni tuberkulozi v zadnjem stadiju, pri raznih akutnih vnetjflt in pri veliki oslabelosti. Solnčne kopeli In leti K a. Šolnine kope?! v zvezi z ležanjem na prrstcm so postale važen činitelj pri zdravljenju tuberkuloze. Velikega pr.mena so te kopeli v a dhponirane za Jettko in za one, ki sn Že bili inficirani ln so ozdravili (rekonva-Icsccntl j>o jetiikl), potem za prve Stadije Jetlkc, (za ukozvane katarje na vrhu pljuč (Lungensphtzen-katir-h), nko nimajo mrzlice ali krvavenja plluc. V po-,:*:ej>em Stadlhi pljučne tuberkuloze ko te kopeli odvisne od kakovosti jctPke. ?ube, fibrozne forme so tudi pozneje ugodne ^ to zdravljenje. Seveda more to določiti samo zdravnika prečkava. Na nak način pa so sr.lnčnc kcrpeli Ju-ko ŠkodDive za težko tuberkulozo pljuč, .letlčni, ki so zelo oslabeli, ki imalo mrvico in so močno potijo, ne rmeio delati solnčnlh kopeli, ker bi tf-satno pospciile njihovo bolezen. Takšni bolniki se p i solnčnili kopelih rapidno sJabšaJo in umrejo v kratkem. V TfStu, diw 4. aprila 1919. »EDINOST« štev. 93. Stran III. Sđiairzer je govoril tudi o uftrsih. 'ki- jih je do-tol 'povodom svojega lmudopja v Trstu o sociša-[isttfčni stramkL Pravi, da soci jalist i čna istrarfka tavlja razredlno korist nad vsako drugo, da socijalisti težili k avstrijski vladi nadi tega, da bi u resni® svcvje postu^es ne pa cfci bi biti čustvovali zanjo. Pittoni prttria tej sodbi Scliairzerja Iu jej ne |*r?trja. Ne taji. da stavliajo sooija-liilti razredno ■korist nad vto'kx> drugo. Odločno pa oporeka lirditvi, du .so sooijaiHsti tržaški gravitiral*! k av-fcri&ski) vladi. Nl^diair se niso nazvali za avstrH-;e, marveč vedno 'in ostentativno za itiadiian- ugotovitev, da re btla Av&trija nasprotnica vseh narodov. Ta Ugotovitev itzpodfcija trditev, .ki jo moramo poslušati ved no in vedno, da je namreč Avstrija favorizirala kavanska pleme.ua. in da so imela ta zato Pntere's na ohranitvi te države. Sdiaimzer priznava — ugotovila Pittoni — da Tre govori tega, o čemer se je prepriča!, marveč cfa tip Čul tako od (to naglaša/mo mi) izveisttnrh drogov v Trstu. Zato mu Pittoni priznava rad, da govori« v dobri veri. Vodja socijalist i one i stranke pa zahteva, naj se .njegovo istranko raz-ikuie ml nafC'jonali(ri[;6ni!h in irrcdentovskilu ki so zasledovale politiko, ki' naj bi zrušila državo, ki pa ni bila vs'kdar pogumna, jasna in ricdc-d-na, m ki je pOo)strovaila IvoJ med narodi. Socija-tetl pa so videli v uaroidmft bo.iih izčrpljanje ;i?oč'i viseli narodov na korist rcaikc;;.:-. N-«spro-lovaii sto omenjeni politiki, ker so sc bali. da se — kafkor '.te tudi v resnici prišlo — narodni hej i razmahnejo v strasno vojno katastrofo. Posebno tuli zato, ker je narodnostni hej nied prole-tarči poojstraval in i .se vsake vojne -- dosegla svoboda za vse narode! Čeprav ta politika ni do. egla tega namena, vendar vstrain.o soc'jali :i pri niej. Tudi •laiši nasprotniki — pravi Pittoni ■ ki se lian je v srditosti boja mogla sc odpuščati raba mar-irateroga Islrcdstva, naj bi se sedal že. iznebili :zvesin?,1i neslan j'i naglaSairj, ki nimajo danes vaČ nobenega efekta in neb enega smrsla. To hi isto, kar smo rekli mi gori, govoreč o Ilu-deth, k\ ;:c ne morejo iznebiti starih predvojnih ?ieologij o/zfrom na narodmosine razmere v iia-Hh pokrajinah. Schanzer pravi nad&lje, da vprašaje največe važnosti je tuii. koirko zaledja dobi pristmlsie tržnškn Tinii" t po um nrlh-in 1>if-tnn! ^u.v.i." noben vladni nrož razumel te potrebe. Sledeč iantasftičnim nasvetoan (Zcn?£?t!!) se te storilo vse možno, da se prekine vsak stik z ozemlji Mvše monarhije. Nit-i danes ne moremo — irgo-tovlfa Pfttoni — občevati n?tiis Sorodnik.i, ta-limi onkra' demarkacijske črte. ne .moremo čuvati svoj'h interesov, inkasirati svrdli tiria-tev, niti ne raspolagati t zneski, naloženimi pri poštni hranilnici. Zagrožene -so težke kazni tistim, ki hi čiiali IM* prihajakvco ii bftše Avstrije. vMeiJ česar ne daziiajemo nič o tem. kar bi mo^lo prejudicirati tudi naše interese, ti, Sohamzeiin bi bili zelo hvaležni. Če bi skupno z drugimi možmi zganiti centralne oblasti iz njih brezbrižnosti. Pittoni priznava guvernerju visto na jbofjo v!3sjo, ali tu d' on ne more vsega saan — brez pomoči fposebnega ki avtoritativnega civilnega funkcilonarja. Vsi ra'zti problemi se sedaj ne morejo reševati potonn direktnega stika s centratoui oblastmi, marveč morajo hoditi pot preko eh'ilnega ta/Mr^trva pri vrhovnem poveljstvu, v sled česar se mora vse zaustavljati. Najruu'Jneje nami treba rorej direktnega stitka l Rimom in če dostej militarieni vzroki nlilo dovoljevali takega is bika, pa je absolutno potrebna dta se u star i sedaj, »čim bodo podpisani prellmiiiarlji miVu. Tako Pittoni. V?,lic, ali pa rafvuo rad? dejstva, da je vodja socjalne demokracije napisal marsikatero resnico, bi mogli mi dane? naipisati marsikatero rekriminaciijo na njegov naslov. AJ-j nočemo, 'ker diuies res t vi čas za rekrimina-cije. Sch6nherr)a m "Beda« Antona Wild^aiis.'i. dva biseru moderne dratnadčne literature. Za benelico celotnctra ativimbla se vprirx>ie» Hudska i^ra »Revček AmJreJCcht in /a okoJKSme zadnh narodna Hpra v tej sezo.ii »Rokovnlači«. — MIlan Skrfelnšok, ravnatelj ^ov. piedališca v Trstu. Semenski krompir. Je pri.ki semenski krempir. ki «a bo občina od danes naprej razdeljevala mod poljcdclce, P iljedclci iz mesta in predmestja, ki bi želeli krempir, nai sc obrnelo na Agrarno društvo na tr«:i Borsa, 14 oil 10—1. T;;?n dobijo izkaznico, na katero Hnt sc bo na ribjem trsu oddajalo krompir od »—11 % pred-;)., ti od 3—6 .pop. Poljedelci Iz zgornje okolice, Ki ,"eHi.j urr>tn-pir. naj se obrnejo na va-M\ejta žmpana. Trž. oKiiui. »Slovanska Čitalnica«, francoski kurzi: I. . . ^rcvia iu ?M>bota 6—7, prvič 0. 4., I. b, torek in petek t> 7, II, pomd. in Četrtek 5—6, III. četrtek 6—7/3 in nedelja lOHr—12. Antrfesčina: I. a. torek ^--7, sobota «1—1?, 1. b, ?=rcda in sobota 7~>8. ii. ponedeljek Mt ustrtek 5-n, III. torc'k 7—8M fdru«a ura Se !ii določena). Promet v trJaSkl Inki. OdpJuli.so: »Har. Pjruck* in »Fobe« v Benetke, -»Sarajevo« IL v Cittavecclria, vCan-diano< v Raveno. — Pripluli: »Princ Hobenl-ohc 'i Benetk, »Vranizza« iz Poreta, Sarajevo • Tr. ji lson?;o<* iz Pule. Donrcata vesti. Deželni odbor za vojno sirote v Trstu. Na pred^oc guvcriiatorata za julijsko Benečijo Re jc ustanovil okrajni odbor za volne sirote za Trst in okolico, k( irna nalogo se brisat! za moralo in ekonomično ■stanje sirot po vn)aWh ali civilistih, ki so ranjeni ali boiirl umrli v vojski, ter ščititi otroke i>ojfre<.anili vojnkov iu Invalidov. Zato le nujno potrebno postaviti točno ■statistiko vseh mladostnih, ki spadalo v dehkroj t)dhorovcea delovanja. Naprošenc so torej matere, oskrbniki in očetje-đnvalidi, naj sc po M])odaj omenjenem redu 'a-vijo v odborovean tiradu (u!. Boschetto St. 5. I. n. sobe 5 in 12) od 8—L' ure predp. in naj prinesejo seboj družinska izkazUa (lzkazila o rojstvu, krstu, smrti, ubo-Stivu, poroki.) Ot-ok tri trciw pripeljati sehoj. Prijavijo naj se: črke A in B dne 7 aprila, C in I) S aprila, K, F in Ci 9. aprila, II, I in K, l'i aprila, L in M 11 aprila, N, O in P 12. april n, R in S 14. aprila, T, U in V 15. aprila, \V in Z 16 aprila. Tisti, ki bi se ne mcpll javiti v omenjenih dneh, naj pridejo v četrtek 17. in v petek 18. t. m. — Za odhor: preds. dr. Paul Jaochla. Zaplotnlaki in škodljivci. Anonimna pisma pisati jc sramotno, ?. sraimotno ie tudi se ravnati po njih; Jaz ilh uiti nc berem ^eč. Naj torej doii^ui osebi, ki ml je poslala prod nevi neko taksno anonimno pismo, povem, da sem je^slučajno pred pričami 'prejel, cdpri, pogledal % Var nostno pi»ro lir. — Aretirali so trgovca Leopolda Suriajta, ker ie ik> j mesto, da bi prodajnJ kruh ol>čin«stvu. na izkazmee, po • K 1*20 prodajal privatnikom po K 2 k«. Varnostno poročilo za J. aprila 1919. — Včeraj na« Sli pri HonrMd Freven 4 -plahte, ki so last voj. uprave. Aretirali so io, ker ni botela povedati, odkod jc plahte vdobiJa. — Včeraj le stra?a znpleniln Petru Carulliju dežni pla?Č, ki ta je ukradel v nekem ia'vnem iokalu. Obhasti iSčeio lastnika. Mislil le. da v Trstu »Ho tako vroča tla, pa se }e — spekel! Včeraj so aretirali 3Metne■ *> riCCn«! Oostllna Foadi8v.1ww.H---—— predvsem'po svoji Mari navadi in opreznosti podpi«,Ie>tfli meseecib (ok^acl:e V zdraviliščih za tuberkulozo /dravljo tudi jetiko v irsancu r solnčninti žarki. Posebna zrcala projicirajo ^olnčne žarke v grlo in i'rgauec. V prvi vrsti pa porabljalo za grgancc druge radikalnejše- metode. Natvevega pomena pa so sol učne kopeli pri ietiki na kosteh in v bklepih. in sicer so tukaj te kopeli na prvem mestu zdravljenji in .šele na drugem ntestu ie ki-rurgččno zdravljenje. Po Roilier-jcvi statKtlki iz sana- j torijev ob Ženevskom jezeru je n. pr. od 800 .bolnikov I kostne 'in oklepne tuberkuloze ozdravilo črez yofi ^amn i »senčnimi JcopelmI, to ic ok. ii 90?». Ti bolniki so Imeli trtjerMilozo n.t raznih kosteh iri sklepih. - Pri kastni In 6klepni tuberkulozi treba z;>čcti jako pr; vidno s joinčnimi kopelml. Prvi dan n. pr. sc -pu^a, da s;]e solncc samo na noge po S minut fI —3 krat i i dan); drugi dan na noge In trebuh, s!cer najprt* -nM;o na noge 5 minut in p dem še $ minut na noge in trebuh ob enem (skupaj 10 minut), troiji dan s ininut na not;e, prihodnjih 5 minut na noge. trebuh in prsa itd. G: a v a mora 'biti vedno v senci. T ..'ko 'sc bolnik pciaui n vadi. da Ježi pozneje lahko J do 7 ur neprestano na solncu, kar :e potrebno pri krstni iu skbpni ruber-klllozi. Sfločne kopeli so prstalp - moderne*. Veliko n.ijn koristilo, toda niso univerzalno sredstvo i.i lahko tudi 'kr^njejo. K lor v'di, u: mu nc prilaK ii.V n- vii z "jlnil, In ako jc ho!: i, nnl povpraša zdravnika z.i mne-roa pi^ ntfgo zjtne taksno i^uro. videl, da jc anonimno, je raztrgal In vrgel v pocestno blato. Kdor mi ima kaj povedati, naj stori to poštenim potom, odkrito, iz oči v oči, ne pa — zaplolnja&fco. — Sezona se bliža h koncu. Včeraj smo imeli 66. predstavo. Nudil sem občhrstivu, kolikor je bi'o pri danih denarnih in repcrto.irnih razmerah mogoče, toliko duševne hrane, kolikor ?c;u mogel, Žal, da sem mora* vrinit! v repertoar tudi dve burki in .ive takozvani narodni igri h nek;-) drugega p!elikeg-.i blaga. Vendar pa so bili na repertoarju Cank.r, i'urgemcv, Petrovič, Ibsen, Stilnd-berg in ifchflnherr. Seda!, ko prihaja čr.s, ki vabi Hudi ven, v naravo, jo treb.1, da sc uprlfcorc posebno privlačne stvari. Iu tako seim se odločil uprizoriti med 1 drugim tiKii clklu^ Izvirnih slovenskih dram. Že pri | ■»Kralju na Hetajnnvl*, ki smo ga mogli ob dobrem j obisku uprizoriti štit'krat, 5C ie videla 'Juber.cn tržaškega slovenskega tbčiirsh*a do izvirnih del. Prepričan' rm tore!, da tudi ta . !Ui:r> vzbudi Izredno zanimanje za konćnc predstave tc sezone. Ali g'ej, naš"; so so ljudle, 'ki jih ne morem imenovati drugače, nego škod-j !J?veo na telesu lastnega naroda, in ki trobilo sedai! okrog, češ — nadaljnl repertoar je "tako malo privlačlj v, da je pri nadalhtlh predstavah 'bati deficita. In vrlm-1 tega so to ljudje, o katerih bi 61ovek v *prvi vrsti pri-i I rakova!, da 1;h uprizoritev citata l»vlrn!h slovenskih B dram razveseli in navda s prepričanjem, da bo nad al in.1 (>l>isk gledališča r.uiticn r.a naj;bo4jšl, Apeliram na na*| ie -ave-iiio narodno občinstvo, da tc otrese tak?nlh .škodliivcev, Ce liočeki vplivati nani s svojim rov uiem. in ilh pošteno zavrne, har pa sicer stori najlepše obilnim obiskom vjeh predstav nameravanega cikla. Prva predstava te vrfte ie I, Cankarjeva •>! epa Vida«, Poživljam v to poklicane, da .še pred prcmljero nbra*:-hže v primernih razpravah občinstvu pomen krasne simbolične drame. — Kazim imenovanega cikla so na repertoarju drama »Žena Vrag« avtorja »Zemlje, 1(2* se dokle j'vllja za trgot'no, IHC H pivorl lta1tJ»nsVo In slovensko. Martlnlfcoul. Nuovi 4t. 3>3fl —.Trit, Corso štev. 8!>, DAGUERRC Trit lirnr ^i'^.io'K'ćaS; i H«tfaica0;,,,lltin;' Srr- nc. Velkuvrti, ul. Tlgor 5, III. z2-157 Pija »teta ; Slike v barvali, ----------— fotoKchi/.zi. Gabinet, vlzit, Diiteiia r^rr^'', ieiulca. Naslov pove fns, odd. l!9|)kovrg19. ŽALUJOČI OSTALI: MpvIIs, soprogu ios Pi Ivan, brata, — Svaki, svakinj« in nefiaki. Xovo pogrebno podjetje, Trsi. „Vovo pogrebno pofljetjr, f'orso, Ožalošćena supruga JEflJlV javlja u ime svoje i svojih kćerki ter porodica POLLICH i CONTUJVIA tu^nu vijest, da je njezin obožavani suprug m ■ sbi* ■B3H Mtmm domača slovenska Mu A. Ferfolja v Trstu, ulica Torre bianca štev. 22 prodaja vsakovrstna v • i • m. brodovlasnik 9 posjednik poslije kratke aH težke bolesti preminuo na 3. o. u 37.oj godini života. Sprovod ee krenuti od kapele Sv, Justa u subotu dne 5. o. m. u 10 sati. Moli se, da se posjeti saučešča ispuste. najboljše kakovosti po konkurenčnih cenah. | Vsem starim in novim od emalcem se najtople{še priporoča. Stroj za šivanje in vezanje pravi nemški uzorci. Seldel & Neumann in ,Singer' Gast & Gasscr. Bogata zaloga vBeh po reb ščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje Tvrdka ustanovljena 1. 1S7S FRANCESCO BiiDNAR Trst, uhca Oampanile 19. Zobozdravnik DR 0. MORPURGO f Trstu, ni. Gloachlno MM 12 vogal al. delle Poli Izdiranje zobov brez bolečin. Plombiranja Umetni zobje. Umetni zobje. novo skladišče. Veliko skladišče klobukov dežnikov, belili in pisanih Srajc, platna, žepnih robcev, : : moških nogavic itd. itd. : : K. mm, Trsi, Corso M 28 : Cene zmerne. Postrežba točna. : Narodna trgovina. — Narodna trgovina. - S potrtim srcem naznanjamo prežatostrm ve»t vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jo naSa Ijumjena soproga, mati in stara mati, g,u Karelina Kolk danes nenadoma v visoVi ftaros'.i 80 let, previđena s svetimi zakrament' i« uairajoče, tnirno izdihnila svojo blago duSo. Pogreli blaire pokoj ice se bo vršil v sobot i, v t ni,, ob 10 ajutrai iz hiSe žalos i ul. Kuggero Man na 12. TRST, 3. »prila" Žalujoči ostali: Vlmenc, soprog komi«nr, sinova. - pSs^SolZaJosa ur in zBatanlne jestvin v ul. XXX.okto- na veliko izber0 se dobi Pri A- P0VH» v Tritu' bra 10 (Caserma). ' Barriera vecchla štev- 3- fimmm Trocen Trst, ul. Bari era vocchia 8 ima velika zalogo — in\&"kiU ^roUme ov. Venci i/, pore lane in biserov. vozani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in na isi. Slike na porcelanastih ploSČHh za grobne spomen ke itd. itd. ?srpjnižie konkurenčne cene fotožMM Jerklč ffljTrst, ul dole Poste 11. ■J) GorSia, Corso Bt. 3li, na Umetni zobje LVZSS&SZ mm mm, sonc. zomim Trst, ul. 30. oktobra (ex Caserma) $t. 13, II. — Ordinira od 9 predpoldne do 6 zvečer. — - Terezi na, liči. M!!oS, lekarnar Ivin, kr. višji Roiina in Pranftika, vdova, new*tu in nečaki. pobota" rnlosti naznanjamo v s eni *oeuvstvnjootov ■h e nnš iHtrmollnbi.Icni stric hi boter Ivan Macarol posestnik v Križu na Kradli *t. \ visoki starosti za "vedno zaspal, -nu da} v ecni mir. IRST, 3, aprila IDI« Družina Antontfi, dvorišču. se dobi pri JAKOB PERRAUC Trst ul. Acgue i Priporočiva tvrdke. ROKAVICE IN MODNE POTRFBSCINE. It. Venier & Como. Corso 14. Modne potrebščine in izdelovanje rokavic. Čiščenje in popravljanje rokavic. — Ceue /.mvvfae. Postrežba točna.____ TRGOVINA .IES'1 VIN. ulica Canipi iilc 12 (trn Ponteronso) Z a -J r> k n: ka\e, riža. jaia, olju, testenin, nasti, slanine, mtla, Čokolade, nnarmelade, st. 25 blizu Corsa>. Prenočišče t,i vojnkr Jtyiv.jlu. Cene zmerne^ Postrežba točna. /190 PAPIR. Velika zalo*a papirja ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Y.ilćki ravnili barv In velikosti. Cene zmerne. Oastone Uollinar. Trst, Via dci (lelsi _255 damska kro.iaCnica. A. Rlejfer, Trst. ulica Commertlale 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in tran<.oskcm kroju, plesne obleke, obleke za poroke. bl»*e zri Jedališčc itd. Cene zmerne. Postrežba točna. 337, IJAIH BANKA - TRST - k oio cono di Risparmlo 5 - tflo J, malt l K Podružnice:Dunaj, Dubrovnik, Kotor, Ljub-?' ijana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zadar. Ekspozitura: Kranj. : Obavlja vse v bančno stroko spada- rtajoče posla F! Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun tor V lirah in kronah S* po najktiiuntnejfcih pogojih. — Uradne ure blagajne od 9 do 13. —