53. Številka.
Ljubljana, nedeljo 6. marca.
XIV. leto, 1881.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r o-o ger sk e deželo za celo l<-to 18 gl., za pol l«'ta 8 «]., za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za Četrt leta .'> gld. '-«» kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor postnimi iznaša. — Za goepp^fl učitelja na ljudskih loUfa in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejemu za Setrt lete 'i gol d. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in t kr., (V se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovrj hiši „gledališka ntol1>aH. O pravnifitvo, na katero  naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Koimtnovrj hiši.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 4. marca. [Izv. dop.J Po osemdnevnem prenehanji je državni zbor denes nadaljeval svoje seje. Zbornica je Blabo obiskana, ker nij važnih predmetov na dnevnem redu. Galerija pa je vsa polna Študentov, mej temi največ judovskih obrazov. Dunaj je res uže tako pojuden, da je groza in skrajni čas je, da se stigmatizira ue-sramno judovstvo, ki še zmirom hoče prvo rolo igrati v Avstriji. Če bode tako naprej šlo, bode Dunaj v 10 letih imel več judovskih prebivalcev kot kristijanskih in vsak j u d celo vrsto kristijanskih sužnjev. Študentovskih škandalov se je udeležilo največ j udov in če Časniki vpijejo, da je nemstvo v nevarnosti, je to grdo hinavstvo, v nevarnosti bode le j u-dovstvo, če se enkrat začne to vprašanje v javnosti obravnavati.
V državnem zboru sedi 16 pravih in nekaj krščenih judov; Dunajsko mesto jih je največ poslalo, za tem Moravsko in Češko. Arogantni pa so ti judje, kakor da so res uže prišli tisti Časi judovskega zveličarja, v katerih bode vsak jud imel 90.000 kristijanskih robov.
Predno 86 začne debata o budgetu, ima se rešiti zakon o hišnem davku,  kateri pride v prihodnjej seji na vrsto, in zakon o grunt nem davku.   Pri obeh bode zopet hudo bojevanje in veliko govorjenja.
Zakaj nas Slovence žalijo.
Zakaj nam vendar naših pravic ne dajo ? Tako se je marsikdo zavednih Slovencev vprašal, čitajoč odgovor vladnih mož na interpelacije našega državnega  poslanca, g. dr. Vo-
šnjaka pri proračunskej debati v dotičnem odseku državnega zbora. Kaj smo vendar zakrivili mi Slovenci, da nam tega ne dajo, kar uživajo vsi narodi v Avstriji? Ali nijsmo bili vedno zvesti podložniki in branitelji naše slavne cesarske rodovineV Ali nijsmo vedno krepko branili našo ožjo in skupno domovino avstrijsko zoper vse napade od tujih sovražnikov, Turkov, Lahov in domačih upornikov, Magjarov ? Zvesto odrajtujemo dan na dan, leto za letom svoj velik davk v denarji in krvi ? In zdaj, ko smo se začeli iz lastnega notranjega nagiba, ne s kako tujo spodbudo zavedati se kot narod svojega lastnega individualnega življenja, zdaj ko bi radi kot narod živeli, kot poseben narod se ohranili v okviru in pod zaščitom mogočne Avstrije, zduj ko lepo in ponižno prosimo svojih malih pravic — zavrne se nas z žaljivimi besedami!
Ali ne more človeka v srce zaboleti, ko se n;.m tuko kr vično očita, da nemarno svojih učiteljskih močij za slovenske srednje šole, za učiteljišča? Uže L ,1808. naštevalo se je v kranjskem deželnem zboru, da je bilo takrat okolo 150 rojenih in slovenščiue zmožnih profesorjev naših, katerih imena je bil takrat s ovensk časopis celo objavil. Od takrat se je pa število slovenskih profesorjev pomnožilo naj manj za 100, ako ne več. In vsi ti služijo le na nemških, hrvatskih in laških šolah, in seveda največ zunaj svoje domovine. Na naših šolah, so pa tujci nastavljeni.
Globoko v Brce človeka zaboli drugo očitanje, lu š, da nemarno knjig. Ali gospoda na Dunaji nečejo vedeti ali res ne vedo, da nam je prof. Jesenko spisal čvetero zemljepisnih knjig in eno zgodovinsko  knjigo,  da je „Slo-
venska Matica" izdala zelo dobre knjige za vse stroke natoroznanstva (fiziko, kemijo, prirodo), da je spisal prof. Lattar aritmetiko za učiteljišča, da nam spiše gotovo rad še druzih primernih knjig. Kakor hitro se vpelje slovenščina v naše šole, takoj se spišejo vse potrebne knjige, po katerem načrtu koli vlada le želi. Vsaj imamo uže dovolj marljivih in sposobnih slovenskih pisateljev in tudi založnike se bo koj dobilo za šolske knjige, katere se bodo v šolali rabile. Kako lehko bo sestaviti n. pr. dobre pedagogične in metodične knjige, ko je v učiteljskih listih (n. pr. „Uč. Tovariši") nabranega uže toliko dobrega in jedernatega gradiva. Ali nasproti slovenskim knjigam ne sme vladati od strani vladnih šolskih mož taka antipatija in sovraštvo, kakor do zdaj. Vsaka slovenska knjiga, katero je spisal slovensk pisatelj in je založil tudi slovensk založnik, došla jo v roke ljubljanskim šolskim nemšku-tarjem: Pirkerju, Gariboldiju, Simi i. t. d. Ti zakleti neprijatelji, stvarni in osobni sovražniki Slovencev in slovenščine zavrgli so uze i/ principa vsako slovensko knjigo in poslali to obsodbo na Dunaj, kjer jim je seveda po volji bila. Kajti ondi slovenščino se nigdar ljubili nijso, pa z zalaganjem slovanskih šolskih knjig pri nas delala se je konkurenca c. kr. šolskej zalogi v Beči, katera tiska dandenes največ šolskih knjig le za male narode. Čehi in Poljaki imajo svojo šolsko zalogo doma, Hrvati v Zagrebu, a za nemške kjige delajo nemški knjigarji veliko konkurenco. Sicer pa se mi Slovenci nad tem ne bomo spotikali; naj se nam le tiskajo slovenske; šolske knjiga v Beči, a ne samo za ljudske šole, tudi za srednje učilnice in učiteljišča naj se ondi tiskajo.
0 potresih.
(Čital v akad. društvu „Sloveniji" cand. prof. J. M.) (Dalje.)
Perrev je porabil to in skušal zvezo te prikazni z uplivom solnca in meseca dokazati. Od G590 potresov od leta 1751 — 1800 spada jih 3435 na čas sčipa in mlaja, drugi na prvi in zadnji krajec. Tedaj malo več potresov in posebno hujših je bilo ob času sicigij.
Julij Schmidt je pa v Atenah preračunil, da so potresi v solnčnej bližini gostejši, ko v daljavi. Nekaka zveza je morebiti tukaj, pa dokazi vendar nijso taki, da bi vsak bil takoj prepričan. Uže Perrev je trdil in zagovarjal oseko in plimo ognjeno tekoče tvarine v zemlji, katere valovje suje na trdo zemeljsko skorjo in pouzročuje potrese. Na to tvarino pa upliva solnce in mesec, kakor na vodo; ziblje se torej valovito, kakor morje. Iz tega sledi, da ta te-
koč na ne napolni popolnoma votline v zemlji, ampak ima prostor za valovno gibanje, kateri je pa z obilnimi plini napolnen. Ti plini uidejo, čeravno je njihova napetost velika, navadno le pri vulkanskih žrelih in /nižajo le malo pri-lisek na zemeljsko skorjo. Valovno gibanje ognjeno tekoče tvarine je navadno isto tako enakomerno, kakor gibanje morja, ne glede na upliv vetra, temperature, morskega toka in kontinentov. Ob času BicigiJ pa nastanejo mesečno, ob času ekvinokcij in solsticij pa vsako leto večji in silnejši valovi na morji. To po-uzroči tudi večje valove ognjeno tekoče zemeljske tvarine. Hujša bruhanja ognjenikov, večji pritoki gorkih vrelcev so tedaj v zvezi z večjo plimo in oseko v zemlji. Japonski in antilski ognjeniki ne bruhajo cel dan, ampak perijo-dieno vsak dan nekaj ur, kadar pride zopet plima.
Zemlja se pa silno počasi ohlajuje in svojo skorjo debeli. Obilni plini lehko pri zaklopkah (kar so vulkanične odprtine) uhajajo. Ako bi ognjeno  tekoča tvarina vsak mesec in vsako
leto večjih valov ne delala in ako bi po enakih potih, po katerih vulkanične tvarine na zemljo dospejo, atmosferilije v zemljo ne silile, bi ne imeli potresov. Vsled valovja se spremene s plini napolneni prostori, vulkanična žrela se zatvorijo, plini ne morejo uiti, ognjeno tekoča tvarina suje na zemeljsko skorjo in tako nastanejo potresi, ognjeniki in vroči vrelci.
Pa tudi sukanje zemlje okrog osi upliva na notranjo tvarino. Na ekvatorju se giblje bolj urno kot proti tečajema, /uradi tega se tudi zbira ta tvarina bolj proti ekvatorju, sopari pa polnijo calotte okrogle votline. Večina ognjenikov se nahaja tedaj ob ekvatorju, proti severnemu in južnemu tečaju pa vroči studenci in vrelci. Na pr. Gevser na Islandiji, vrelci ob zgornjej Yellow reki v severnej Ameriki; vroči in blatni studenci na Neuseelandiji, vroči sred nje-evropski studenci. V tropah so vroči Vrelci jako redki ravno tako vulkani proti tečajema, mrtvi ognjeniki proti severu in jugu so jako pogosti.
Politični razgled.
TVotrtftiile «1
V Ljubljani 5. marca.
Na Dunaji je 4. t. m. umrl dr. R. Ore-atel, bivši finančni minister takozvanega meščanskega ministarstva, osobno jeden najpošte-nejših udov ustavoverne stranke.
„ Pester Lloydu se v članku od 1. t. m. zagaoja v avtoiioniisticiio veČino dunajskega državnega zbora, očitajoč, da je le za silo iz različnih nepodobnih si delov zložena, da je desnica državnega zbora jako nerodovitna in da niti toliko veljavnih mož nema mej seboj, da bi sestavila svoje ministerstvo. „Pe-ster LIoyd" pa ob jednem obsoja tudi „ust&-voverno" stranko, ki se je z vsemi in tudi sama se seboj razdvojila. „Politik", pišoč o tem članku, čudi se, kaj je naenkrat „P. Ll.a v glavo padlo, da obirj avstrijsko avtonomi-stično stranko, ki se sploh nič ne vtika v magjarske zadeve. „Tribune" pa Magjarom katere „P. L." zastopa, svetuje naj vendar pred svojim pragom pometajo.
V pc&tanskein državnem zboru je poslanec Istoczv vprašal vlado, zakaj da je pre-jpovedala   študentovsko   demonstracijo zoper
ude. Minister Tisza je odgovoril, da je njegova dolžnost take agitacije zabranjevati, ki vzbujajo sovraštvo mej narodnostimi ali raznimi veroizpovedanji. — Preteklost stavlja Tiszo na laž.
V u u ii 1«» (lržtave.
Iz Feterburffa se poroča, da je ruska vlada proglasila 13 a t um za svobodno luko. Vprašanje o Baturau bilo bi o svojem času berlinski kongres skoraj razpršilo. Lord Be-aconsfield namreč nij hotel dovoliti, da bi se Batum odstopil Rusom, ter je uže nameraval v London vrniti se. Knez Bismark je posredoval mej Rusi in Angleži tako, da je člen 58. berlinske dogodbe prepuščal Rusom Ardahan, Kars in Batum, členu 59. pa se je dostavilo Nj. Veličanstvo ruski car izjavlja, da hoče Batum proglasiti za svobodno luko.
Iz angleške spodnje zbornice je bil 3. t. m. iz zbornice izključen Irec Dillon, kei je razžalil predsednika, zagovarjal domačo voj sko in ščuval, naj se vsi gospodarji irskih zemljišč postreljajo, ako bi prišli na svoja posestva, ki so v najemu.
V iiem»kc»m „rajhstagu" je knez Bismark naredil zopet nekaj škandala; poslancu Laskerju je namreč očital, da je kot protikandidat mladega grofa Bismarka rabil dvomljiva sredstva, da je volilce na svojo stran potegnil. Lasker je odgovoril, da to nij res, ampak nasprotno je Bismark sam agitiral za svojega sina. Konci sta jeden drugemu očitala, da govorita neresnico.
Najnovejši telegram iz Berlina javlja: Pii posvetovanji zakona o obdačenji službenih stanovanj p»'estrigel je poslanec Struvve Bismarka z besedo: nesramno (schamlos). Bismark odgovori: To je nesramen izraz! Struvve je bil pozvan k redu; Bismark je pa svoj izraz preklical.
Grof Moltke je 10. februarja baje pisal nekemu Rusu v Nizzi, da je vojska jedino in pravično sredstvo za utvrjenje blagostanja, neodvisnosti In časti kake dežele; Nemčija, ki se je uže zjedinila, ne potrebuje več vojske, a pripravljena mora biti na obrambo.
Dopisi.
Iz Postojne 4. marca. [Izv. dopis.] Veselici, ki nam jih je ta predpust napravila naša čitalnica 6. in 27. februarja, sta jako izvrstno izvršili se, in mora se reči, da se udje tega društva uže mnogo let nijsmo tako zabavali, nego ravno letos. Obširni program, katerega je dotični odsek odbora sestavil, uže kaže, da namen teh nij bil samo telesnemu gibanju ampak tudi duševnemu. Petje, ki je stalo na prvih točkah programa, izvrševali so naši mladi pevci pod vodstvom g. Ivana Lav-renčiča izvrstno; čuditi se sicer nij temu, ker mladi vodja je zelo nadarjen. Enako izvrstno rešil je druge točke g. Alojzij Lavrenčič na ci-trah, na katerih se ga mora mojstra imenovati.
Najbolj mikavni in zanimivi pa sta bili predstavljeni igri: „Eno uro doktor" in „Sukno doli". Predaleč bi segal, ako bi hotel natančneje govoriti o teh predstavah, vendar orne niti moram Škrjančeka in Anice, isto tako krojača in njegove sestre, katere oddelke iger prevzela sta narodnjakom uže dobro znani po-stonjski komik Tonček, recte „Cvetko" in lju-beznjiva gospodična Mimica Vičičeva.
Po igri in šalji vej loteriji, katera je enako mnogo smeha napravila, zasukal se je lepi v obilem številu navzočni ženski spol v prav okusnih toaletah po taktu v obče spoštovane gospe Doxatove, k&tera je žrtvovaje se mojstersko udarila na strune. Veselilo, plesalo in pelo se je do jutra in lepo vahajoče solnce spremilo nas je domov.
Pristaviti moram še, da so se veselice večjidel samo narodnjaki udeležili, zgodilo se nam je kakor bogatinu v sv. pismu, da povabljeni nijso prišli, kar pa je bolje bilo, nego da bi bili gledali gospode one elitne klike, ki kuje Vesteneckov oblak zoper Taarleja, katerih jeziki se spodtikajo nad slovanskim imenom „Pražak", in ki obetajo k čitalničnim veselicam z ostrogami in korobaei priti; to si je društvo s tem pridobilo, da je tolerantno svojim največjim nasprotnikom poslalo povabila, in jim vnovič podalo prijateljsko roko k spravi in slogi. Vprašam li, kdo je torej kriv nesloge, sovraštva in žalostnega socijalnega življenja v Postojni ?
Iz /a^reba 3. marca [Izv. dop.] Volilna agitacija se je od naše hrvatske vladne
ali ban Pejačevićeve strani proti „neodvisnim" uže začela.   Poslanec Lehpamer  uže v „Obzoru" naznanja, kako zoper njega klevetijo, da bi ne bil več voljen.   Po Zagrebu se znana Frankova interpelacija v našem mestnem zboru in iz nje izšli škandalček smatra sploh kot volilni manever. V borbi mej tema  dvema, mej vladno in neodvisno narodno stranko,  pa upa tudi tretja stranka  profitirati, t. j. stranka prava ali  starčevičevska,  o katerej je zdaj na enkrat glas počil, da se je na tihoma uže popolnem organizirala za volitve  in da namerava celo svoje glasilo „Slobodo" iz Sušaka v Zagreb potegniti in v dnevnik spremeniti. Dogodilo se je uže, da „duobus litigantibus tertius gaudet" in more se tudi pri nas prigo-diti.   Vendar se ne da govoriti s kako gotovostjo o resultatih za to ali ono stranko. Gotovo je, da ima vladna ali banova stranka s svojo uradno organizacijo in  svojimi sredstvi največjo moč.   Ali neodvisni  imajo neodvisno inteligencijo in — duhovenstvo na svojej strani. Zlasti posljednje je važno. Vladna stranka je namreč prav zadnje čase duhovenstvo odbila. V „Agr. Ztg.u je bil namreč izšel nek članek, ki se precej debelo zoper krščanstvo in vero obrača. Neodvisna opozicija je  vlado interpe-lirala, kako je to, da se v oficijoznem vladnem listu sme kaj tacega tiskati, ki vero Hrvatov žali.   Vlada Pejačevića pak je odgovorila, da je bil dotični članek  samo „znanosten", torej nič žaljiv.   Ta reč pa je prilično pozornost zbudil.0, in se bode pri volitvah rabila.
■ z T ri t»uta 1. marca. [Izv. dop.] Kako tukaj irredentovstvu proti Avstrijancem, posebno proti vojakom, vedno bolj in bolj greben raste, hočem se sledečim prigodkom naznaniti:
Na predpustno nedeljo, 27. m. m. zvečer se sprehajata dva vojaka korporala tukajšnega štajerskega pešpolka štev. 47, kar naenkrat jim pride jata 25 do 30 civilistov nasproti ter začnejo kamenje v nje lučati — da so Italijani v tem posebno izurjeni, je uže gotovo dovolj znano — nekoliko trenotkov pozneje skočijo vsi Lahi z nožmi v rokah nad vojaka. Vojaka se v prisiljeno brambo postavita in potegneta orožje, hud boj se začne. Italijani so z nožmi čudno delali, vendar vojaka sta se hrabro branila. Šest napadnikov je na tleh obležalo — ki so jih pozneje v bolnico odnesli, dva sta smrtno ranjena, teško če okrevata — ranjenih mora veliko število biti, kar še nij znano, ker so, videvši, da se vojaka ne dasta ustrašiti, pete nabrusili, bojišče zapustili ter se na vse kraje raztepli.
Celi boj je trajal kakih 5 minut, čudno
Uzroki potresa so tedaj po tej teoriji: upliv solnca in meseca na ognjeno tekočo zemeljsko tvarino, katera vsled tega perijodično večje valove proti zemeljskej skorji zaganja. Če je tam, kjer nastane večje valovje, kak ognjenik, se izmečo in izbruha kamenje, pline in vodeni sopar na zemljo; nastanejo tudi potresi, kateri se pa ne širijo v veliko daljavo. Ako pa nij nobenega ognjenika v bližini, se mora naravno zemeljska skorja pretresti, in sicer tem bolj, čem večje je valovje in napetost plinov. Večkrat nastanejo tudi vroči vrelci, zemlja se razpoka itd.; pa tudi nova vulka-nična žrela se narede, mrtvi vulkani, ki so več sto let porivali, se zopet ožive (Vesuv vsakih 200 let). Ako bode mogoče ta žrela vedno odprta imeti in jih kakor zaklopke rabiti, potem bomo tudi lehko potrese zabranili ali jih vsaj omejili na ognjenikom sosednje kraje.
Pa Če bi bila notranja zemeljska tvarina
res tekoča, si vendar ne moremo misliti va-lovja na ta način. Ognjeno tekoča tvarina le zelo polagoma preide v trdo in tršo skorjo, pa ne naenkrat, kakor ta hipoteza zahteva. Slaba in v primeri s silno tekočo maso jako tanjka skorja bi se tudi udajati morala valovom, vzdigovati se in padati vsled so,učnega in mesečnega upliva. Valovje se torej ne more gibati po prostornoj zemeljskej votlini. Potem si tudi ne moremo razlagati stresnih Črt, mnogo brojne potrese po pogorjih in redke po ozemljih z nezmedenim skladovjem.
Slabosti te hipoteze je zapazil tudi R. Falb in iznašel novo, za katero zdaj vse gori in katero on z veliko gorečnostjo po časnikih zagovarja. Tudi njegovo novo prorokovanje in njegova nova knjiga „Von den Umvvalzungen im Weltall" mu je pridobila novih prijateljev in čestilcev, mej temi tudi Zagrebčane, katerim se pa navzlic njegovemu prorokovanju še
vedno zemlja trese in tudi tedaj, če nam pra-tika prvi «ili zadnji krajec naznanja. V tej knjigi nam obljubuje tudi drug občen potop za leto G400, katerega bode pouzročila bližina solnca v zvezi z ekvatorskim stanjem, in trdi, da je po njegovej teoriji tudi 4000 let pr. Kr. morala biti zemlja poplavljena (kar spada z občnim potopom po bibliji skupaj.), sploh vse za njegovo teorijo govoreče prikazni jako obširno navaja; zraven pa prav lepo vse drugo zamolči in prezira, da bi se vsaj nikdo ne predrznil dvomiti o resnici njegove trditve. In res, kdor je čital njegovo delo (a druzega nič), mora mu verjeti, ker tako lepo popisuje in skuša vsacega prepričati z dokazi. Le njegov astronomični oddelek bi utegnil vsakemu, le malo mirno mislečemu, marsikake dvombe vzbujati, ker je zidan le na hipotezah.
(Konec prihodnjič.)
pa, ker so v nočeh vedno vojaške patrolje na ulicah, da nobene v tem času blizu nij bilo?
Poizvedal sem za vojake ter dobil sledeče poročilo:
Oba sta zelo, vendar ne nevarno s kamenjem, posebno pa z nožem ranjena. Obleka je obema čudno razrezana in raztrgana; enemu je priletel kamen tako hudo v lice, da mu je močno oteklo in se je za eno oko bati; na prsih, ramah in hrbtu ima 13 ran. — Drugemu je več kamenov v život priletelo, eden ga je pod kolenom zelo ranil, na životu ima 7 ran od noža.
Omeniti tudi moram, kako se Lahi o vsem izgovarjajo ter pravijo, da so bili od vojakov napadeni (!?), kar pa je popolnem lažnjivo. Upati je, da bo sodnijsko preiskovanje resnico na dan spravilo.
Končno tudi omenim, da so tukaj vojaki vedno v nevarnosti pred napadom, kakor gotovo nikjer v Avstriji! Sicer se redkokedaj kaj tacega zgodi, a samo zato, ker se vojaki vsaktere priložnosti skrbno izogibljejo ter po vsodi izvrstno obnašajo.
Domače stvari.
— (Kako stojimo Slovenci pod Taaffejem glede jezika pri s o dni j ah.) Odlok, kateri je izšel pri kamniškej sodniji v Blovenskem jeziku in bil, kakor smo mi poročali, pri višjej sodniji v Gradci ovržen s tem, da se ima izročiti strankama v nemškem jeziku, bil je potrjen v tem smislu tudi pr na j višjej sodniji na Dunaj i, in pri tej priložnosti § 13. pravdnega postopn ka tako komentiran, da vsaka slovenska rešitev je neveljavna in da je bil nekdaj in je še zdaj nemški jezik jedini veljavni jezik pri sodni-j ah (landesiiblich) na Kranjskem!! Za direktivo se je ta reSitev razposlala na vse sodnije kranjske. Tako odločno še pod Auer-spergom nij smo bili nikdar tepeni. Več o tem za našo 30 letno borbo, za veljavo slovenskega jezika prežalostnem razglasu prihodnjič enkrat, ko dobomo celi odlok v roke.
— (Kranjski deželni zbor.) Praška „Politik" prinaša z Dunaja  dopis glede raz-puščenja češkega, moravskega in k r a n j s k e g a deželnega zbora, llazpuščenje teh treh deželnih zborov zahtevajo ljudstvo in poslanci.   Kar se tiče kranjskega deželnega  zbora, grof Taafie — pravi dopisnik — jše nij  hotel dovoliti v njega razpuščenje, ko so o svojem času slovenski poslanci to zahtevali.   „Ali ker so slovenski narodni zastopniki uže dostikrat izjavili, da se zborovanja zdanjega kranjskega deželnega zbora ne bodo več udeležili, potem vladi ne bode mogoče, tudi če bi hotela, deželnemu zboru pustiti zborovati, ki bi bil le za silo sklepčen, ako slovenski poslanci izostanejo. A še nekaj dru/.ega je, kar bode vlado koncem le prisililo, da razpusti deželni zbor, dasi tudi se zdaj še premišljuje. Grof TaalFe je namreč preveč optimist, in laska si, da bode po srečno dovršenej zdanjej državnozborskej sesoni zdanja opozicija mej uradniškimi  krogi   ponehala in da se bode uradništvo  iskreno naslonilo na ministerstvo, ko se bode prepričalo o stalnosti zdanje vlade. Mogoče, da bode tako zadel pri posamičnih uradnikih,  ali  gotovo je, da bode morala vlada krepko poseči mej uradnike,  da jih spomni,  kaj da je njih dolžnost. Tako, kakor Bta c. kr. služabnika  Suess in Beer govorila zoper vlado v državnem zboru, to demoralizuje c. kr. uradništvo in vladi ne bode nič druzega ostajalo, nego s krepko roko nekaj eksemljev postaviti, ako ona res hoče,
da na njeno stran pristopi uradništvo. Kajti vsi uradniki nemajo enako dobre volje, na ka-keršno zida grof Taatte, in tudi takih ljudij je, ki se puste voditi raji strahu pred kaznijo nego upanju na kak dobiček. Ne treba uradnikov preganjati takemu postopanju mi nijsmo prijatelji, a ravno zato priporočamo ono postopanje, s katerim se isto doseže, kakor s preganjanjem. Na Kranj skemjebilaglavna zasluga uradnikov, da so sestavili zdanji vsem naravnim razmeram protivni deželni zbor. Ako ga vlada ne razpusti, potem se bode v uradnikih misel vkoreninila, da so prav in v zmislu zdanje vlade delali, ki se pusti na videz tako potiskati, da jej bode mogoče stopiti na prejšnji liberalni pot. V interesu vlade same je in da si prihrani osobna preganjanja, da razpusti kranjski deželni zbor in pri novih volitvah podložnim si oblastim jasno in odločno naglasi svojo voljo."
— (Cesar) je daroval Vojničanom za nakup gasilnega orodja 100 gld.
— (Prva letošnja sesija porotnih obravnav) se je včeraj sklenila. Pričela se je 14. februvarja in je tedaj trajala tri tedne. Zvršenih je bilo 20 kazenskih obravnav.
— (Zaradi detomora) je bila tožena pred ljubljanskimi porotniki 23 let stara Jera Trkov iz Rudnika. Zagovornik nje je bil advokat dr. Moše. V tajnej obravnavi so porotniki z 9 proti 3 glasom krivdo zanikali in je bila od zatožbe oproščena.
— (Nepoboljšljivega tatu) Jožeta Malavašiča iz Podsmereke sodili so zadnji petek ljubljanski porotniki. Zaprtje bil uže zarad tatvitne večkrat, vse vkupe 8 let, 6 mesecev in 26 dnij, razen tega je dobil tudi 20 bat in. Zaprt pa je bil, kakor trdi, zmirom po nedolžnem. Zdaj je tožen, da je kradel pri Suhn-dolci na Dobrovi in pri Kovači v Malej Ligojni. Obsojen je bil na osem let teške uječe, poostrene vsak mesec z enim postom. Nadalje je sodišče sklenilo, da se, ko prestoji kazen, odda v prisilno delavnico.
— (Oropali) so na Dolenjskej cesti, pri,,rdečem križi" fantinje Janez Maček, 21 let star, France Maček, 17 let star, in Jože Bizjak, 16 let star, kmetska moža Pirnata in Poilr-žaja. Prvemu so vzeli 12 gld., kučmo, pol venca fig, drugemu, Podržaju pa 6 gld. in pol venca fig in zraven ga še težko na roki ranili. Obsojeni so bili pred ljubljansko poroto Maček Janez na deset, Maček France na šest in Bizjak Jože na pet let teške uječe, poostrene s postom in tamnico.
— (Hud tepež) mej vojaki in fanti je bil v Gabcrji pri Celji; hlapec Okorn je na glavi smrtno ranjen.
— (Kaznovana neumnost.) Od sv. Ilja v Slovenskih poricah se piše „Gosp". V Selnici ob Muri živita dva zakonska na malem posestvu. Da bi si kak krajcar pridobila, nese žena piščance v Maribor. V mestu najde kupčevalko, neko babo, ki jej kupi brez denarja, rekši da jej plača prihodnjič, kadar zo pet prinese. Žena se babi pritoži, kako da se njej slabo godi itd. Drugikrat začne baba prorokovati, da ona je njena sorodnica in da imata pravico do 60.000 gld. premoženja tukaj v mestu pred kratkim izumrle rodbine. Na dalje jej reče, da ona bi uže dobila denarja, da bi mogla pisma in druge reči plačevati; ako bi ona voljna bila nji 500 gld. dati, potem bi sc s premoženjem delili in dobi vsaka 30.000 gld. Žena res verjame babi, pove doma možu in tudi njemu je volja. Ker pa nijsta imela toliko gotovega denarja, proda
brž kajžo za GOO gld. in žena nese 500 gld. onej babi. Čez nekaj dni potem se snide žena z babo zopet v mestu in ta terja 300 gld. rekši, da onih je bilo premalo obetaje nji, da kadar onih 2O0 gld. prinese, dobi gotovo svojih 30.000 gld Mož še poišče zadnji krajcar in gresta oba z denarji k babi. Res /daj prejmeta od babe škatljico, rekši, da so denarji v njej, toda prepove poprej odpreti, pred nO sti doma. Težko čakata, da bi škatljico odprla in denarje preštela. Domov prišedša odpreta, ali o joj! namesti 30.000 gld. bilo je v njej samo oglje in svinsko ščetinje. Sedaj sprevidita, da sta goljufana ter objokujeta svojo nesrečno osodo ali prepozno. Brž se napotita nazaj in babo res hitro najdeta brez denarjev; sodnija je babo poslala v Celje.
— (Stekel p es) je 22. p. m. hudo razsajal v spodnjem št. Jakobskem dolu na slov. Štajerskem, zgrizil na Illapenskein vrhu Gletno deklico viuičarja G. na pragu sedečo. Od tod se zažene v Mali dol k hiši malarja M. Tukaj mu 8letna deklica komaj uide; pes zdaj napade svinje, jih zgrize in zopet beži na vrh ter moža nasproti prisedšega napade, a ta se srečno obrani in kriči: stekel pes stekel pes. Nad 20 mož se kmalu zbere s puškami in koli in mahne za psom, ki je svojo pot. zaznamoval s krvavimi slinami in hripavim tuljenjem. Strašljivi ljudje bežijo v hiše, otroci plezajo na drevesa. Močni stekli pes ogrize psa za psom. Še le v Partinji se posreči psa dohiteti in po velikem trud t pobiti in ustreliti.
lia/JH* vesli.
* (Dvojen umor.) V Bruselji je 3. t. m. delovne Nemety, Magjar, ko je prišel domov, našel pri svojej ženi nekega druzega de-lovca. To ga razjezi, skoči k njima in najprej svojej ženi trebuh prereže, potlej pa še njenemu prijatelju. Oba sta v malo trenotkih umrla.
* (Nevaren ženin.) V Parizu sta so te dni zaročila ženin, star 50 let in nevesta stara 18 let. Ženin bil bi rad izvidel mlajši, zato si z raznimi rečmi namaze lase in obraz. Pri /.uroki pa starši dovolijo /riiinii, da poljubi nevesto, kar ženin tudi hitro stori. Majhenemu psičku neveste se je pa to tako dobro zdelo, da je pričel ženina po rokah in obrazu lizati. Pes je drug dan poginil in tudi nevesta je zbolela, zdravniki pa so konstatirali, da samo zarad tegu. ker je bil ženin se strupenimi stvarmi namazan, kar je pes oblizal.
* (Kako se telefon še leh ko porabi.) Bogat meščan v Ivlinburgbu zarad bolezni nij mogel obiskavat cerkve. Da bi se pa svetih opravil vendar udele/i!, napeljal je in cerkve iz priŽnice in kora telefon do svojega doma. Mož sliši celo pridigo duhovnika in petje v cerkvi, celo 6e kdo v cerkvi zaknšlja, tudi to sliši bolnik v postelji.
Umrli wo v IJiiliIJtani:
3. marca: Urfia Valeneič, 40 let, v sv. Morijami ulicah št. 5, za hitn<> napako«
V deželnej bolni« i.
27. februarja: Anton Prosoiioo, gogtač, 70 let, za rakom v želodci.
1. marca: laza Zajec, gostija tjl let, za inrtu-dom. — Tomaž CebaSek, tfostač 70 let, za Anioni.
Umrl li«'
(G40—iž.'J)
zobe in zobovja
postavlja po najnovejAeiu a m e r i k a n s k t! in sistemu v /liil u.  \ iilliiiuilii  ali «'4'IiiI«»hIu
brez bolečin.   l*lomltiri» z zlatom itd. Zobne operacije izvršuje popolnem brez. bolečin
s prijetnim mamilom
zobni zdravnik A. Paichel,
poleg Ilradeckega mostu, v I. nadstropji.
Dunajska borza 5. marca. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih  .   .   73 gld. 55 Enotni drž. dolg v srebru   ...   76 »25
Zlata renta.........89 „70
1860 drž. posojilo......129 „75
Akcije narodne banke.....814   „ —
Kreditne akcijo....... 289    „ 80
London..........117    „ 60
Srebro..........—   „ —
Napol...........9   „ 29'/,
C. kr. cekini........5   „ 63
Državno marke.......57    _ 30
kr.
V najem so daje pod zelo ugodnimi pogoji v najboljšem obrtu stoječa
pekarija
v mestu Brežice (Rann) na Spodnjem Štajerskem.
Na dotična vprašanja odgovarja Igu. Llnzler, mesar in hišni posestnik v Brežicah. < 101 — 8)
Dr. Pattisonova
bata zoper protin
takoj ublaži in ozdravi hitro (65—3)
proliti ter reviiiatlzem
vsako vrste: bolečine na obrazu, prsih, vratu, v zobeh,
rokah, kolenih, udih, v križi in plečih. V zavitkih po 70 kr., pol zavitka 40 kr. imajo Jul. pl. iruliiM/.j, lekarna pri Samorogu v Ljubljani.
Pekarija v najem.
V Šinarji tik velike ceste in farno cerkve se daje pekarija prav po nizkej ceni v najem. Pripravno je tudi za branjarijn. Pekarija je zato dobra, ker nobene nj od Ljubljane do Št. Vida na Dolenjskem. Več o tem pove iz prijaznosti opravništvo „Slovenskoga Naroda". (99—3)
Me-jevo ustno Mo,
zbog njenih izvrstnih lastnostij zoper
zobne bolečine in ustni smrad
znano,  priporoča a flacon 35 kr. z navodilom za rabo vred .JOII. GEORGK I«. O III I
dvorni Jicferaut v Berlinu. Podružnica: Dunaj, L, Tiefer Graben 37, I. V Ljubljani jo ima pravo samo lekarnar gospod Jul. pl. I rnli.m-,.y . (24—8)
Popolna razprodaja
zaloge manufakturnoga in lispeoa blaga
po /tlniiio znižanih cenuU pri (108—3)
T S. lili,
n u m v. Petra predmeti tj i - t. o v Ljubljani.
S^"^^1^^"^^' ^h£^Š^ sa/- \kS
*        „AVSTRIJA", I
vzajemno zavarovalno društvo na človeško življenje w na DUNAJI, )K ■ULSteurLOTrljensi lota* 1B60, ^
^   zavaruje nu človeško življenje po najnižjih l uri luli in po
raznih načinih : da izplača zavarovani znesek po smrti zavarovančevoj, ^ŠC C?v  kadarkoli se primeri, ali kadar doseže zavarovanec določeno starost
(otrokom doto) itd. itd. — Plačuje se celo-, pol-, četrtletno ali tudi me- ^Iv sečno. Za male krajcarje vsakdo lehko Bvojim primerno ^jjč veliko svoto zagotovi.
Tarife in pojasnila, tudi pismeno, dajemo brezplačno. *
J Nadzorništvo „AVSTRIJE" v Ljubljani: S
W A"r«.l©mtlii«v»ic>, )j£
W nadzornik. (269—10) J|£
CS Pisarna: sv. Petra cesta it. 73 nova. y^
\as \as \as \as \as     \as \as \as \a/ \a/ \a/^\a/ Na/- Na/'
Praktikant in učenec, _K
i imata dobre spričevala in sta zmožna slovenskega in nem- ;
škega jezika, se sprejmeta pri (tu_i)
G. Schmidl in družniku v Celji, J
•govina se suknom,   rokol voniim  in novosegiiiin 'I
blagom ter  zaloga  pravih  amerikanskih   strojev, j*
Lekarna „pri samorogu"
Jul. pl. Trnk6czy-jeva
■ta  iikvmI aicin   trgu   \'   Bijnl» j.tiii.
priporoča p. n. občinstvu sledečo, zmirom sveže i frišn«>) vsled dolgoletnega izkustva  kot izvrstno uplivne priznane specijaliteti, Izkušena domača in homeopatiška zdravila: (71—4)
Planinski zeliščni sirup kranjski,
Izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečino; 1 stckl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči Boki in airopi.
Pomuhtjevo CDorsch) jetrno olje, sfiS" z*
bramore, plucnloo, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 skl. 60 kr.
Anaterinska ustna voda, SPSSS^TJSSftS
pravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklouica 40 kr.
Kri čistilne krogljice, c. kr. priv., JeVXleS
gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnonih udih, skaženem /.i-lodcu,' jetrnih in obistnih boleznih, v fikatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6. škatljnmi 1 gld. 5 kr.  Razpošiljava se le jeden zavoj.
Naročila iz dežele izvrše se takoj.
X Vsega zdravilstva
j   Dr. Franc Zupane
ordiniia vsak dan v Bvojom stanovanji
v B e t h o v n o v i h ulicah štev. 4, I. nadstropje,
(zraven Waldherrjevega Instituta). (94—2)
Trgovina z železom I JAN. NEP. AHČIN-a,
preje Sp. Pessiakova, v Ljubljani, v t; IfMlalisli i it ulicali št. 8.
priporoča svojo dobro izbrano zalogo
železa in železnega blaga,
vsakovrstno orodje, kuhinjsko pripravo, okovi za zidanje in hišno pripravo, peči in nepo-tratna ognjišča, pluge najboljšo vrsto, železne in pravo pozlačene nugrobuc križe, pile, žage za na vodi, vso s poroštvom, potem zaloga železnih t*ninovarnih ognjišč pat. Heindl v Steyru, viuo v biiteljah od C. Fiirst A sinov v Ptuj i, samo tu se prodaja tudi cement iz I^ašbega trga ter se pre-skrbljuje razstrelivo, traverzi, stvari za zidanje, stroji vsake vrste. (106—2)
Tinctura Rhei. Gomp. vulgo
FRANCOVA ESENCA
<3-
ki jo izdeluje
abrie 1 Piccolli,
lekar „pri angelu-, ubi juni ii ti d van *t j Hke <■ r >i i.
Pomagala je uže mnogo tisoč ljudem k zdravju, kakor se lehko dokaže iz mnogih pohvalnih pisem.
Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in v spodnjem životu, grižo, krč, želodčevo in prehodno mrzlico, zanašanje, hemorjide, rumenico itd., vse bolezni, ki znajo smrtne postati, ako ae za časa ne ozdravijo. (490—19)
1 sklenica velja 10 kr. ]W~ Naroči se pri Gabriel Piccoli-ju, lekarju „pri angelu" v Ljubljani, na dunajskej cesti, s poštnim povzetjem.
[zddteij ir. uivdnik Makso A r in !
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
1947