f>te Postgehilhr bar b e zabit. Poštnina plačana t gotovini. Prels - cena 2 L •rosimna puiruim ▼ _____ DRUŽINSKI rS’ i Leto XVII. V Ljubljani, 18. januarja 1945. " št. 3 (792) Med pravico in krivico ni srede. Slovenski rek UREDNIŠTVO in UPRAVNlSTVOt Ljubljana. Miklošičeva cesta št. 14/111. Poštni predal št. 253. Telefon št 33-32. ROKOPISOV ne vračamo, nefrankira-nib dopisov ne sprejemamo. Za pismen odgovor je treba priložiti 2 L v znamkah. NAROČNINA: >/« leta 20 Ur. ?4 leta 40 Ur. vse leto 80 lir. Račun poštne hranilnice v Ljubljani št 15.393. Naročnino je treba plačati vnaprej. — Posamezna številka stane 2 liri, stare številke 3 lire. — OGLASI po tarifi. Med boji v Atenah nastalo stvarno škodo cenijo Angleži na 50 milijonov funtov. 50 milijonov funtov je 12 piilijard din predvojne veljave, t. j. toliko, kolikor je znašal celoleten jugoslovanski državni proračun. Tragedija Anglije Ce se danes vprašamo, zakaj do- ! življajo tragedije vsi narodi, ki so navezali svojo usodo na Anglijo, si moramo odgovoriti, da izvirajo te tragedije vse iz ene in iste osrednje tragedije: tragedije Anglije same. Ona sama doživlja v tej vojni tragedijo, ki ji v zgodovini skoraj ni primere. Glavno bistvo te tragedije pa je v tem, da uporablja že šesto leto Vse svoje lastne in imperijske sile v en sam cilj: pomagati do zmage svojemu največjemu sovražniku boljševizmu. V to po zdravem človeškem razumu nedoumljivo tragedijo jo žene zmotno mišljenje, da se bojuje za poraz Nemčije, dočim se dejansko bojuje za zmago vesoljnega boljševizma, k teremu je zrušenje Nemčije šele prvi, zrušenje Anglije drugi in zrušenje vsega ostalega sveta tretji cilj. Čo bi Angliji torej tudi res uspelo zrušiti Nemčijo, je vojno, katero vodi, vseeno izgubila, izgubila na korist svojega »zaveznika« boljševizma. Stari Latinci so dejali, da udarijo bogovi s slepoto tistega, katerega hočejo pogubiti. In Angleže so v tej vojni bogovi udar :i s tako veliko slepoto, da iz nje ne vidijo niti naj-pnmitivnejših resnic. Kdor zasleduje brezmejno slepote nekaterih angleških žurnalistov ir politikov, se mora prijeti za glavo in vprašati: Ali so ti ljudje sploh še zdrave pameti? Nič ne bi dejali — z angleškega stališča seveda — če bi pisali in govorili v smislu ciljev svoje zmage, toda kako naj verjamemo, da ja resnica, ko je vse njihovo pisan; > in govorjenje naravnost blazen dir v lastno pogubo? Neverjetno je amreč število tistih Angležev, ki zagovarjajo vse tisto, kar 'nasprotuje tudi najpri-mitivnejšim interesom Anglije, angleškega naroda in njegovega imperija. Največja in najtragičnejša slepota , Anglije pa je nedvomno njeno ustvarjanje in podpiranje razaih evropskih »osvobodilnih gibanj«, zakaj vsa ta gibanja zasledujejo le en sam cilj: boljševizacijo Evrope v prvi in bolj-ševizacijo Anglije in ostalega sveta v drugi ali morda vsaj tretji etapi. Boljševizacija Anglije bi pa dejansko pomenila ne le konec velikobritan-skega imperija, ampak celo tudi konec Anglije same kot samostojne države ter likvidacijo vseh tistih, ki danes v njej vladajo. V boljševiškem svetu bi bil položaj angleškega naroda popolnoma izenačen s položajem Tatarov, Uzbekov, Kalmikov, Tungu-zov, Ukrajincev, Letoncev, Estoncev, Litvancev in drugih narodov, katere je pogoltnil boljševiški moloh. Namesto angleške in velikobritanske imperialne vlade bi sedel v Londonu samo še angleški sovjet, brezpraven ( »PO VOLJI NARODA...« Londonski in kograjski ekkns Medtem ko kralj Peter odklanja moskovski dogovor med Titom in Šubašičem, prirejajo beograjski „rodo!jubi" komunistične demonstracije Pretekli teden je Grčija na videz stopila v ozadje, da naredi prostor svoji sosedi in tovarišici v nesreči. V Londonu so namreč začeli kuhati jugoslovansko krizo. 1. novembra 1944. sta se bila Tito in Šubašič sporazumela zastran ustanovitve nove jugoslovanske vlade in odrinjenja kralja Petra v korist re-gentskega sveta, ki naj bi namesto kralja prevzel vladarske funkcije. Namen vsega tega je bil, adkrižati se na najmanj bučen način dinastije Ka-radjordjevičev ter prepeljati bivšo Jugoslavijo »po volji naroda« v raj Sovjetije. Kralj bi bil po Tito-Subašičevi, t. j. moskovski zamisli že zdavnaj moral podpisati dokument o prenosu svojih funkcij na ustanavljajoč se re-gentski svet, vendar je pod vplivom svojih svetovalcev stvar neprestane odlašal. Toda prejšnji teden so Angleži trdo pritisnili nanj. Treba se je bilo odločiti. Toda tragedija Grčije je bila kralju in njegovi okolici očitno v preživem spominu. Kralj Peter je namreč cd Moskve in Londona predlagani mu aranžman odklonil. Svoje stališče je utemeljil s tem, da za predloženo mu vlado ne stoji večina njegovih podložnikov. Takšna je v velikih obrisih slika problema bivše Jugoslavije, kakor se nam kaže ta teden. V naslednjem nekaj zanimivih podrobnosti. 2eneva, 9. jan. United Press poroča, da je kralj Peter poslal Churchillu in Rooseveltu spomenico s protestom proti temu, da bi »v novi Jugo- i ... , ... .grajski desničarji (le kdo verjame, * l T ,?0 vo*!° m ukazov Moskve. . jg je ge ostalo!) naj prista-Tpda tudi upravno bi »vladal« ta so-1 nej0 na obglavljenje, potem jim ko- slaviji dobila samo komuistična stran- j meiriijo njegovega stališča do dogo-ka zakonit značaj in da bi volivni | vora med Šubašičem in Titom. V tej aparat, ki ga hoče ustanoviti taks imenovani protifašistovski (beri: proti-nacionalni) odbor, sestajal izključno iz komunistov«. Po poročilih iz Londona piše Daily Muil, da bo stališče kralja Petra povzročilo krizo v domovini. Kako lepo povedano! 2e tri leta doživljajo jugoslovanske dežele revolucijo, kakor jih zgodovina malo pozna bolj krvavih, londonski list pa napoveduje šele ,krizo'l Bern, 9. jan. Londonski dopisnik lista D le Tat piše: Beograjski komunisti so pripravljeni sodelovati z možmi bivše desnice pod pogojem, da pristanejo na komunistične predloge za preureditev države. Po kranjsko bi se to reklo: Beo- hočejo Sovjeti uvesti v vsej Evropi. I zvezi opozarjajo v Londonu na pre-To dokazuje tudi uvodnik najnovej- ' jemke kraljeve rodbine in na od-še številke sovjetskega lista Vojna j škodnino za dvorne izdatke, ki jih in delavski razred, ki zahteva, da se ! označujejo kot »nedemokratske«. predvojni vladni sistemi n el Ne da bi se kakor koli vtikali v smeje nikdar več vrniti na. bistvo stvari, bi samo skromno vpra-oblast, ker so prežeti z duhom re-1 šali: Ali ne bi angleška gospoda raj-akcije in ker so posredni ali nepo- j ši pred svojim pragom pometala? Ali sredni krivci nastanka narodnega so-1 pa nemara njihov kralj laburiste iz-cializma. Naloga Sovjetske zveze, j prašuje, kdaj lahko gre v teater in nr»,ri I jjojjjjj, napitnine sme dati lakeju? Stockholm, 12. jan. Reuter ugotavlja, da v Londonu posebno zamerijo kralju Petru, da je podal svojo izjavo o nepristanku na Tito-Subašičev dogovor, ne da bi se bil poprej o tem posvetoval z britansko vlado. Times pravi, da »sloni premišljanje kralja Petra očitno na nepoznavanju dejanskega položaja«. Times seveda dejanski položaj pozna. Kakor ga je poznal leta 1938. in 1939... Ženeva, 15. jan. Takoj ko se je izvedelo, da kralj Peter noče privoliti v dogovor med Titom in Šubašičem, je začel v Beogradu delovati preizkušeni boljševiški aparat. Beograjski radio je razglasil, da je Petrov nastop zbudil v Beogradu veliko ogorčenje. V soboto so se pa začele »spontane« demonstracije, ki so trajale vso noč in so se še v nedeljo nadaljevale. Demonstranti so nosili napise: »Nočemo kralja, hočemo Tita!« Stvar beograjskih komunistov je, ali se ogrevajo za bivšega — in zraven še nesrbskega -—-cerkvenega tatu. Naša stvar je samo ugotovitev, da so ljudje, ki so preteklo jesen lovili kaline na svoj monarhizem, ponovno dokazali, da kažejo tam, kjer imajo oblast, svoj pravi boljševiški obraz. pravi list, je poskrbeti, da se ti sistemi nikdar več ne vrnejo. Le s kakšno pravico, vprašamo, sme n. pr. zastopnik tiste države, ki je bila 1. 1941. po vsem svojem početju sovražnica Jugoslavije, zdaj kot njen zaveznik (za kar ga ne proglašamo mi!) zahtevati izpremembo njenega notranjega sistema! Zidovski pisec moskovskega lista naj bi bil vesel, da je Jugoslavija s svojim samomorom pomagala rešiti Sovjetijo, ne pa da ji bo zdaj še predpisoval, kako naj se izvrši njen pogreb! Dunaj, 12. jan. Ankarski radio poroča, da je Šubašič pristal na Titov načrt o članih regentskega sveta, ki naj bi ga tvorili srbski zastopnik profesor Penič, hrvatski zastopnik doktor Mandič in slovenski zastopnik inženir Sernec. Nova jugoslovanska vlada naj bi štela 22 ministrstev in 6 generalnih guvernerjev šestih avtonomnih uprav nove Jugoslavije. 22 ministrov in 6 generalnih guvernerjev! Pa še recite, da komunisti ne znajo biti koritarji! 2eneva, 13. jan. Po poročilih iz srbskih krogov pritiskajo britanska vlada in levičarski krogi še zmerom na kralja Petra, da bi dosegli izpre »Osvobajanje« Grkov se nadaljnje Grški komunisti so odpeljali s seboj za talce na tisoče nekomunistov vjet samo nad južnim in vzhodnim delom angleškega ot.očja, zakaj na severu bi obstajala »samostojna« škotska, na jugovzhodu »samostojna« tvaleška in na skrajnem zahodu »samostojna« irska »ljudska« republika. Takb tragičnega konca, kakor bi ga v bojševizmu doživela nekoč tako irogočna in ponosna Anglija s svojim ogromnim svetovnim imperijem, niso doživele niti stara Kartaga, stara Heiada in stari R m. Prav taka pa je usoda, katero hoče boljševizem pripraviti Angliji in njenemu imperiju takoj nato, ko bi se mu — tragika vseh tragiki - z angleško pomočjo nosrečilo zrušiti Nemčijo ih osvojiti Lvropo. Tega svojega cilja Moskva res še ni javno oznanila, saj tako nova kakor London ni, neprikrito pa so ga razglasili svojim Vernim njeni_ emisarji po vseh evrop-s; ih, z angleškim orožjem oboroženih »osvobodilnih« gibanjih, Zlasti pri nas naši komunisti nikoli niso tajili, da je /.rušenje Nemčije sicer prva naloga, ki io morajo izvršiti, da pa ostanejo slej ko prej prvi sovražniki »? ,' in Je 'Mto treba tudi varče- vati g avr.e sile za boj, ki bo sledil boju z . ,omci, za boj z — Angleži! Ze takoj leta 1941., 0b ustanovitvi Or, se je vigel naš komunizem z vsemi svojimi silami v agitacijo proti — Ang.ezem, Kdor je tedaj slišal koga zabavljati cez Angleže. je lahko takoj’ in nezmotljivo vedel da ima prgd seboj agenta ali vsaj pristaša J-tP. Ni pa bilo samo pripravljanje javnega mnenja proti Angliji in Angležem, česar so se naši komunisti lotevali. Sli so kmalu koiak dalje. munisli garantirajo življenje. Stockholm, 12 jan. Stockhotms Tid-nfngen piše, da se britanska vlada razburja, ker kralj Peter noče pristati na ustanovitev regentskega sveta. Bern, 12. jan. Die Tat poroča: V Londonu se boje, da se ne bi v Beogradu ustanovil pod moskovsko pa-tronanro jugoslovanski »lublinski odbor«, če kralj Peter ne pristane na Tito-Subašičev dogovor. Berlin. 12. jan. Lpblinski in Titov odbor sta vzorca za sisteme, ki jih Stockholm, 12. jan. Po angleških poročilih iz Aten so v četrtek 11. januarja zvečer general Scobie in zastopniki ELASa podpisali premirje. Amsterdam, 12. jan. Vrhovni poveljnik britanskih čet na Grškem general Scobie je izjavil, da so zastopniki ELASa pristali na izmenjavo ujetnikov, vendar niso mogli ničesar predlagati zastran izpustitve talcev. Stockholm, 14. jan. Grški regent metropolit Damaskinos je po poročilih londonskega radia izjavil zastopnikom tiska, da najostreje obsoja ravnanje ELASa glede talcev. Komunisti so bili namreč pri svojem umiku proti severu odpeljali s seboj za talce na tisoče protikomunističnih Grkov. Ali je to mogoče? Komunisti pobirajo talce?! Ko je bilo vendar po njihovem zločin nad zločini, če je kateri njihov človek padel zaradi komunističnih zločinov kot talec — (če ni bil njihov, so »žrtve pač morale biti«) — zdaj si pa sami izbirajo kar na tisoče talcev?! Amsterdam, 10. jan. Med boji v Atenah nastalo stvarno škodo cenijo Angleži na 50 milijonov funtov. 50 milijonov funtov je 12 milijard dinarjev predvojne veljave. To je toliko, kolikor je znašal celoleten jugoslovanski državni proračun. 2eneva, 16. jan. Iz Aten poročajo, da je general Scobie — baje zaradi mnogih prekrškov proti mednarodnim zakonom — spet preklical z uporniki sklenjeno premirje. Ženeva, 10. jan. Reuter poroča iz Aten, da je ELAS izgubil v bojih za grško prestolnico polovico svojih sil. ELASove čete so cenili prvotno na 27—30.000 mož. 1. januarja, t. j. štiri dni pred umikom ELASovih čet iz Aten, je padlo njihovo število na 13.000. Britanci so bili zajeli približno 12.000 ELASovcev. Curih, 10. jan. Exchange poroča iz Aten: Plastirasova vlada je izdala zaporno povelje proti voditeljem EAMAa (t. j. grškega OFa) in proti kolovodjem upora. Zaporna povelja so nabili po cerkvah in po cestah. Vsakdo je pooblaščen izvršiti aretacije. Premoženje upornikov bo zaseženo. Zagrizen odpor usmili čet prot sovjetskim množičnim napadem Iz vojnih poročil nemškega vrhovnega poveljstva v zadnjih 7 dneh: V soboto se ja začela že dolgo časa pričakovana sovjetska zimska ofenziva. Po izredno močni topniški pripravi je sovražnik napadel najprej zahodno od Baranova, poziteje pa tudi v vzhodnopruskem obmejnem predelu, a nato na jugu od varšavskega odseka. V vzhodnopruskem obmejnem ozemlju so se sovražnikovi napadi izjalovili. Izgubil; smo samo ozek pas ozemlja 9 Schloosbergom, sestrelili smo pa pri tem 102 sovražnikova oklepnika. V torek se je položaj v velikem loku Visle zaostril. Sovražnik je vrgel v boj 99 strelskih divizij in 15 oklep-nižkih zborov. V težkih bojih so klini sovražnikovih oklepnikov prodrli v prostor severovzhodno od Krakova, v prostor Censtohove, jugozahodno od Tomaževa in severozahodno od Varšave. Za hrbtom sovražnikovih napadalnih klinov se močne nemške bojno siie srdito upirajo masi boljševiških oddelkov. Severno od Varšave je dosegel sovražnik s 40 strelskimi divizijami in več ©klepniškimi zbori v napadu proti zahodu globoke vdore. Z vztrajnostjo naših vojakov, ki so »e borili na svojih postojankah do poslednjega diha, in po zaslugi vodstva smo sovražni naval prestregli pri Modlinu, zahodno od Nasielska in jugovzhodno od Zichenaua. V Vzhodni Prusiji s© skušali bolj-ševiki v torek s 25 strelskimi divizijami ponovno izsiliti preboj fronte. Njihov napad se je izjalovil. V težkih oklepniških bojih severno od Varšave in v vzhodnopruskem obmejnem ozemlju je sovražnik izgubil več ko 300 oklepnikov. V osrčju Budimpešte se trdovratni odpor nemško-madžarskih čet nadaljuje. V -ostalih odsekih vzhodne fronte, v Srednji Italiji in na zahodu ni bflo večjih dogodkov. Politični komisarji OF so pri svojih »političnih urah« govorili že dosti bolj konkretno. Napovedovali s», da se mora »osvobodilno« gibanje pripraviti ne !e za boj proti okupatorju, ampak za ša večji in odločilnejši boj, ki bo sledil takoj po zmagi nad Nemci, za. boj proti Angležem. Popolnoma odkriti so pa bili leto dni pozneje vodilni funkcionarji komunistične OF. Zloglasni Kraigher je na nekem »mitingu« (ta angleški izraz je komunistom posebno pri srcu!) na Dolenjskem celo oznanil, da niso Nemci in Italijani glavni sovražnik, ampak Angleži. Nemci in Italijani, je dejal, bodo kmalu in zlahka premagani, toda za boj proti Angležem bo treba večjih naporov. Dokler pa Anglija ne bo uničena, cilj, ki so si ga postavili, ne bo dosežen. Nič manj niso bili jasni glede tega tudi razni drugi komunistični veljaki, vse do najvišjih v poznejših mesecih in letih. Se lansko jesen so komunisti na Notranjskem od Angležev z letal jim odvrženo orožje, municijo, konzervno j sprejem s puškami, strojnicami roč- hrano, obutev itd. skrbno pospravili | nimi granatami, minami in topovi. ' Tak sprejem je bil odrejen iz Moskve! Odrejen od tistega angleškega »zaveznika«, kateremu dela London že štiri leta vse mogoče in nemogoče moralne, politične in materialne usluge, izveden pa v glavnem s prav istim orožjem, katerega so Angleži dobavili komunističnim tolpam. Vse to so za vsakega Evropra otipljivi dokazi, kakšno usodo je boljševizem namenil ne le Nemčiji In ostali Evropi, ampak tudi svoji lastni »zaveznici« Angliji, Toda tragedija angleške slepote je tako brezmejna, da niti še zdaj, po Grčiji, večina Angležev ni izpregledala. Zakaj če bi bila, ne bi bile mogoče razne bebaste izjave njenih žurnalistov in politikov, izrečene prav v zadnjih tednih v korist boljševizma proti interesom lastnega naroda in države. Ne bi bile dalie mogoče zahteve v angleški spodnji zbornici, ki so prav za božič nagnale Nadaljevan}« na t. str ant v posebna, samo voditeljem znana Podzemeljska skrivališča in odgovorili na vprašanje razcapane in lačne raje, zakaj jim tega materiala ne raz-dele, z odgovorom: »Vse to moramo prihraniti za čas, ko bo potreben spopad z eventualno sem došlimi Angleži.« Da naši komunisti niso oznanjali tega iz lastne iniciative, je več ko gotovo. Ravnali so le po točnih navodilih svojih moskovskih gospodarjev. Neizpodbiten dokaz za to je dalje dejstvo, da so se pripravljala na tak »eventualen prihod Angležev« tudi vsa druga »osvobodilna« gibanja v ostali Evropi, posebno še na vsem Balkanu. Kako krvavo zares so mislila s temi pripravami, nam je nazadnje pokazala Grčija, kjer so doživeli Angleži po svojem prihodu natanko tak sprejeta, kakor ga je napovedal slovenski komunist Kraigher na svojem dolenjskem »mitingu« — Tretje možnosti ni Londonski Observer poroča, da je Tito že uvedel v ^odrešeni« Srbiji novo zastavo s sovjetsko zvezdo. Kaj mislite, gospodje, ki se vam oce„ nacionalnega Beograda, hkrati pa škilite v Moskvo: ali je tovariš Broz to ukrenil na svojo roko? Če je, zakaj ga boljševiki ne pozovejo ^ nL kakšna zaveznica je Sovjetija, ko zaveznici niti tiste zastave več ne pusti, pod katero je ta zaveznica šla zanjo, za Sovjetijo, v vojno? Iz rdečega paradiža Iz Lizbone poročajo: Neki iz Moskve došel ameriški časnikar pravi, da je stanje prehrane v Moskvi tako kritično, da je treba spomladi računati s krizo. V okolici Moskve so ropi na dnevnem rodu. Pogosto se zgodi, da odrasli in otroci napadejo posameznike, pa tudi vozila, ki prevažajo živež. Po Američanovi sodbi se samo v okolici Moskve klati več sto tisoč razbojnikov, ki ropajo, pa tudi more. Ti sestradani ljudje zanašajo tudi nalezljive bolezni, a boj proti njim je zelo težaven, ker manjka zdravil. »Slabša od kaznilnice!'' Ženeva, 3. jan Eden od časnikarjev, ki so spremljali preteklo poletje Eriča A. Johnstona, predsednika trgovske zbornice USA, na njegovem potovanju v SSSR, js o vtisih, ki si jih je nabral v Sovjetski zvezi, napisal knjigo, ld bo v kratkem izšla. Iz knjige ie ameriški tednik Time že zdaj, še pred njenim izidom, ponatisnil tole značilno mesto: »Med prebivalci SSSR in jetniki državne kaznilnice v Lansir.gu (USA) je velika razlika. Oskrba in obleka sta v obeh primerih približno enaki, morda je v Lansingu celo nekoliko bolje. Toda če bi se mojemu prijatelju, ki ga poznam v omenjeni kaznilnici, kdaj zazdelo, da njena uprava ni dobra, ter bi zato izrazil upanje, naj bi zamenjali paznike, se mu ne bi bilo treba bati, da ga ustrele, če bi ga slučajno slišal kak izdajalec.« Spr8|em Josnikcs jev pri g. prezid&ntu V torek dne 16. t. m. ob 9. uri dopoldne je precident Pokrajinske uprave, generalni inšpektor Slovenskega domobranstva g. divizijski gs-ijeral Leon Rupnik sprejel v svoji delovni sebi urednike dnevnikov, tednikov in ostalega periodičnega tiska. V svojem govoru jih je g. prezident pozdravil kot borce, ki se s pisano besedo bore proti najveejerau sovražniku slovenskega naroda, proti komunizmu, prav tako, kakor se zunaj na terenu borijo proti njemu naši domobranci. Zato vidi g. prezident v novinarjih najizrazitejše predstavnike duhovnega domobranstva in želi, da bi slovenski časnikarji tudi v bodeče stali v isti črti z organiziranim domobranstvom v borbi proti pluto-kratsko-židovski m boljševiski^ zverini do njenega popolnega uničenja. Nato je g. prezident predstavil navzočim časnikarjem svoja dva nova sodelavca. G. Izidorja Cergola, ki ga je imenoval za vršilca dolžnosti načelnika Informacijskega oddelka, in g. Karla Bratušo, _ političnega urednika našega lista, ki ga je imenoval za šofa tiskovnega odseka Informacijskega oddelka. Besedo je nato povzel g. Ingomar Va ee bodo lahko enkrat preoblekli. Ko *o vaščani izpraševali, kaj nameravajo, so jim tolovaji odgovorili: vas bomo, izdajalsko vas pa nnicui.c Banditi so tudi sami začeli brskati po hišah in odnašati vse, kar je, P<>; sameznikom najbolj ugajalo. _ Sredi poldneva so vse vaščane zaprli ▼ tri hiše, kjer so morali počakati pod etražo do drugega jutra. Ponoči so komunisti oropali Se podrobneje vse hiše, odpeljali vso živino in pobrali vso pšenico, koruzo in krompir. Okrog polnoči pa so začeli požigati hiše. V ranih jutranjih urah so preplašene in vse strte vaščane iz tistih treh hiš, kjer so bili zaprti, izpustili in jim dovolili, da so lahko odšli proti domobranskim posto-r.nkam. Nekateri so krenili proti Ribniški dolini, drugi j,roti Stični, Grosupljem in Višnji gori rti Ljubljani. Po »Slovencu« Po neuspešnem pozivu 15. septembra so komunisti izdali nov poziv vsem domobrancem iu tistim, ki Je niso v OF ali na terenu, da se jim pridružijo do 15. januarja. Zdaj je 15. januar za nami, »poslednji« rok je potekel, a namesto da bj bili vsi domobranci prešli v NOV, so napadli komunistične tolpe in že v prvih dneh ofenzive dosegli lepa uspehe. Tak je domobranski odgovor komnni^OKi za njihov 15. januar. Po poročilu sSIo-venca< prine.čamo potek le ofenzive. Komnaisti so že prvi dan novega leta začeli pripravljati velik napad »a domobransko postojanko na Občinah. V njeni okolici so *e zbrale vse komunistične brigade, ki se klatijo po Doleajskem. Občine so obstreljevali z močnim topovskim ognjem, ki so mu takoj začele odgovarjati domobranske baterije. Vsak poskus komunistov, da bi se približali postojanki, je odbil strojnični ogenj domobrancev. Trdi boj je trajal do jutra, ko so »o do^ mobranske edinice začelo pripravljati za napad. Isto noč so komunisti napadli tudi Trebnje, vendar se je njihov napad izjalovil, ker jim je v hrbet prišla domobranska izvidnica. Prt tem boju »o tolovaji imeli 20 mrtvih, izgubili so en top in nekaj avtomatskega orožja. Naslednji dan se je začela velika domobranska ofenziva, v katero so posegli tudi nemški vojaki z oklepniki. Vsi boji prejšnjega dne so se takoj premaknili v Sulio Krajino, kamor so tolovaje stisnili v majhen krog. V smeri proti Zaplani je krenila skupina domobrancev in je iz leg® predela izgnala vse tolovaje. Na Kamnem vrhu pri Čatežu je padlo 37 komunistov, 4 pa so ujeli. Ostale akcije «o se vršile v Beli Krajini. Domobranci novomeške bojne skupine so naleteli na nclto topniško komunistično brigado in ji zaplenili en top. V boju je padlo nekaj tolovajev, nekaterim se je pa posrečilo pobegniti. Po zasledovanju te brigade co domobranec uničili še 68 komunistov. Velikolr.ška bojna skupina je imela bojo globoko v Stihi Krajini ra sicer pri Ajdovcu in Dvoru. 6. janu- arja je razbila X. komunistično brigado. V teh bojih ja padlo 3S komunistov in 1 komunistka. 8 se jih je pa moralo vdati. Drugi dan je bila borba za Vinkov vrh pri Dvoru, ki so ga komunisti hoteli obdržati po vsaki cei>i. V tem bora je padel tudi komandant komnetetižnega bataljona in 22 teievajev. Dosiebransi so Imeli tukaj 5 mrtvih. Meni Ja ni nova in C«'o v a bojna skupina ter demobrancl osialih dolenjskih postojank to z druge strani začeli predirati v sredin® tolovajskih brigad. Cofova skupina je »ničila 65 banditov, 12 So jih nieli. Meaižankiova je uniSH« 60 tolovajev. Boji so bili v okolici Žužemberka in v dolini Krke. Od zahoda in sevesa so pritiskali »a tolovaje nemški «>edircl v prvem nadsirertju in je pev7.ix>žil, da se je strop te?»l in padel v rertavracije. Pri eksploziji se je. še v večjo aeerečo vnel piin, ki je brizgnil po ljudeh in jih gremo o?5al. Med nedolžnimi žrlvami so hidi na tolovaje nemški s taniti Ked neaoKmimi zrivsini s© ™«i fi«v-t.ri«ce Rjrte e z ve?, k in težkim io®«iš!voin. Tem so pornn-! žene in dekleta in *elo olrefi, fei so ! »a« -v ««.»« o-s > d« jo. h galf twdi oddefid Vlasove vojske ROA biH » rtnrSi v restavraciji. V«, ra- £ in bratski prostov-cljci. O njih uspehih j njene žriv© &o prepeljali v eeuii»nico hB n(a I na Golnik. ______ ... prostovoljci bomo še poročali. T««?i n« Kresu se rfan!i Primorski uosimki pri^fsdaleSo... Izpo?s• »• Skoraj ne mine dan, ne da bi pribežal in se javil oblastem kak tolovaj gli prisilni mobilizirance Jnarodivo-osvobodilne vojsket na Primorskem. Po poročilih li»-’a >S!raža ob Jadranu« prinašamo nekaj izpovedi teh prebež-nifcov, bi vse potrjujejo obupu© stanje med komunisti, tako glede oskrbe kakor vojskovanja. Tako je pripovedoval neki prisilni mobiliziranec iz Po6tojne: »Bil šem v 17. brigadi, to je v Simon-Gregorctifevi, ki je prebivala v Vipavi in Ajdovščini. Tam je bila poleg 17. tudi 18. brigada. Ko so prišli domobranci, se je vse to razbežalo na vse strani. Jaz, ki sem imel edini cilj to, da čim prej ubežim, sem vse stvari zmetal od sebe in ušel. Pii partizanih sem bil vedno zelo lačen in sestradan. Bil sem tudi ves ozebljen, strgan in premražen. V brigadi smo sicer imeli tudi zdravnika, ki se pa »a moštvo ni nič brigal. Korpus, ki je bival nn Colu, je tudi ves razbit in razkropljen. Komanda mesta šteje 50 GO mož. Komandant mesta je neki Dalmatinec. V naši brigadi je bilo tudi več žensk, samih Primork, ki so bile vsem partizanom na razpolago. Tudi italijanskih komunistov je bilo precej v naši brigadi. Ko bi to vedel Simon Gregorčič, bi se v grobu obrnil!« Neki bivši partizan s Pivke je pripovedoval naslednjo: >Bil sem v dolomitskem odredu, ki je prebival v gozdu nad Strmečem. V odredu nas je bilo 140. Med nami je bilo tudi nekaj ital. komunistov in nekaj žensk, od katerih so bile nekatere za moštvo, druge boljše za štab. Živeli smo po gozdovih. NeUoč so našo barako napadli in odgnali 10 živih, 4 eo bili mrtvL Kdo je napadel, niti vedeli nismo, zato že sedaj ne vem, ali so bili Nemci ali domobranci. Jaz sem ušel iz Podkraja, kjer srno bili v zasedi. Jedli smo le dvakrat na dan malo krompirja ali kolerabe. Spal sem samo ped plaščem. V tem odredu sem bil od meseca julija. Ponoči »o me prišli Iskat na doml Sem smo pri »n z Gorenjskega. Odred so razdelili, nekaj jih je šlo v zaščito korpusa, nekaj pa v 18. brigado. Korpus jo bil nazadnje pri Lokvah in pri Cerpovanu,- Uši® nas je zelo veliko. V zasedi so bili Srbi. Orožje smo imeli Viško. Brzostrelk nismo imeli. Imeli «no tudi en mino-metalec in dve protitankovski puški. Ljudje so se nas zelo bali. kamor smo prišli. Nikjer niso hoteli nič dati...« Prinašamo še eno izpoved nekega bivšega tolovaja s Pivke: »Prav *a prav nišam tu domačin, ali delo in kruh sem imel dolgo lot na Pivki. Lani meseca junija »eni dobil poziv od partizanov, da nej so javim v NOV. Ni me bilo doma, ker sem delal. Zato so mi odpeljali ženo. Bal sem se zanjo in otroke, javil sem se. Postali some na področje blizu Gorice. V odredu nas jebilo takrat pribliJ-no 200. \ me* je bilo tudi nekaj žensk, ki ?o bile Stovenke. Jedli smo samo dvakrat na dan, največkrat krompir. Bilo je skoraj vedno neslano. Obleko sem imel svojo, tam nisem dobil ničesar. Uši ima pri partizanih vsak. Če bi bi! še štirinajst dni pri njih, bi me snedle. 10 dni smo bili v gozdu v nekih barakah. Potom smo šli skozi Cepovan, Lokve, Trebuše, Loknvce itd. Naš odred so potem razdelili. Mene so dali v brigado »a Gorenjsko. Pri partizanih sem bil dolgo časa. Ljudje so n?.s gledali postrani. Ušel sem pa takole: Bil 6ern bolan, jesti nisem mogel ničesar. Hodili smo po hribih, toda jaz nisem več »magal. Pekel sem, da ne morem več. Nekaj časa so me s>lill » puško, a nisem «n ne sme do narlaijnjcga in p «tv: r. a potrošnja električne-toka v zasebnih jro'potl'»:.!stv:*i, zasebnih ravodih presegati VO o;Ir.fcotkov parr.be v i?t rr mi -cu j.rcjšs.j -ga, leta* v aascl nih per.pod-njstvih* n»k.*^or ne sir.* presedati : a) v stanovanjih r 1 do 2 ou*bi C0 KVVh ya mesec, na dpri n K ; h) vsi a- no/anj i) z 3 do 4 o?ebam5 !K> ICVh na re ra čar* ? KWh; r) v .-tanovanjil« z več ko 4 o^ebaioi 129 KWh na itn jee, na da:t i KWh. V sasebnih stanovanjih se sme v kat~“ew koli prostoru rab'ti samo po ena Žan. a z največ 40 W. 2. Uporaba elektriiiuh aparatov i« priprav r&7€tt kuhalnikov m b.l:a,oRcov se v »af-ebaib jro»pod5nj*tv k pre poved nje. K]*r f o#pci]!nJ=«t v a ra?.p*Tay?.j® a pUstkimi kttfcaiaiki. alektričuih n** tnifjo uporabljati. C!. 3 Električno ie-Tevstr.je profterev jo prepovedalo. Predaja ‘.‘lel:tn'c:li peči Hi Vu-balBikov se nkirja. sove eVktriine iufca* lae4je !e petrebr.o d< oljenje P#krajiiirifce*a ffrs»0dar»kefA sveta 61. 4. Uporaba elekti r.tiUK t«ka i« v xvesl a tein ebratevala. des / ir*?ustr!jj.k*h, tr^v-»'iik lo obrtnih obrati ; dol©'a i<*f pokrajinske uprave, peteu kj r-Žne ebjave ca- £&ljnjs!fa pa velijo zanje v sledečih tten.il aaverlet^ posel d©’e?lla. M. 6. Iniust; i^kj obrati «m' jo upr,r5\»ljat1 Aloktriine n.^te e z vet' k^» 2 1X3 zrnojtfjivoatf " “ iR od 12. do If^.ure. doTeel, kr. te ra ________________________ tek saKio V ho n«“m iSasu. J ti.‘r» (ja vohž« se sai' jo uporabljat in 1 tera v a saejo uperabi)at( ti’?!! v prepoved; *rj 軫vu. 01. fl. EJektri^n Cf-stiia želez*ir* sme ©J^a-tfjvati same ob i ah, ki •« «d fic*a do ča*a r odred > Sefa pokrajinske uprave. €1. 7 Obratev: ije v trgovinah vrži t Sasu od S. rio 1 ‘. nepretrgrorr.a; trrovinf h živili »e sanirajo ob 18. z opoldanskim pre-Bl«*dkeua od 12 80 do 14.. »osebni zavodi iti z^s^bfie pisarno dobn^\jo svoj delovni fas med ?. In 18. iztz* rrši transportna podjetja. C!. 8. i sanao 'u*' Zashupljenje s premogovim plinom Pred kratkim smo porožali o dvebi primerih zastrupljenja s premogovim plinom. Danes moramo ponovno ležiti primer, k« ie *ahleval kar s id smrtno irtve. Nesreča *e je dogodila v Sp feiški ▼ baraki, kjer so imeli' Štirje delavci nočno dežurna službo. Preden so le^li spat. so naložili v peč črni premog in i*prli varo* valni ventil v cevi, vodeči, v dimnik. Zaspali so. razvijajoči s» ogljikov monoksid je Pa vse Stlrt nesrečne ae-ar-ro zastrupil. Imena irtev «« !3imOT Galjot, delavec, o« treh otrok, Jože Mrzlikar, delavec, poročen, Junj Košir delavec, poročen m Ivan Hribar, delavec, poročen. - Ponovno opo/ar-iamo, da potrebuje črni premo? dol>re, solidne poči in dokaj zraka, pn nah maniiem smradu pa odprite okna. Izdajanje propustnic za poljsko delo Vse osebe, ki imajo kako zemljiško posest onstran bloka obdelovati in potrebujejo zato propustmce »L«, naj se v času med 20. in 31. januarjem t L javijo: a) one z bivališčem v ljubljanski občini pri uradu Wirtschaftsamt, Beethovnova ul. 7, soba št. 15; b) one z bivališčem izven ljubljanske občine pri pristojnem županstvu. S seboj je prinesti posestni list ali najemninsko pogodbo v izvirniku. Pravilnost Listin mora biti potrjena razen tega od pristojnega župnega urada, kjer pa tega ni, od upravitelja krajevne šole na njegovo osebno odgovornost. Občine bodo napravile skupne sezname po abecednem redu, za kar prejmejo posebna navodila. Prijave brez teh podlag ali pa vložene po 31. januarju 1M5 ne bodo upoštevane. Posameznim prošnjam se ne bo ugod'1" Der Dienststellenleiter: Wiilky, Hauptmann Nov zatemnitveni čas. Do vštetega 21. januarja je zatemnitev obvezna od 17.40 do 7.15. Naredi)* o lovskih zakupih. Šef Pokrajinske uprave je izda] naredbo o začasni ureditvi nekaterih določb o lovskih zakupih. Naredba je izšla v Službenem listu šefa Pokrajinske uprave. Sprememba regulacijskega načrta za šiško. Mestna občina namerava na podlagi gradbenega zakona spremeniti do zdaj veljavni regulacijski načrt iz leta 1910., in sicer v območju med gorenjsko železniško progo, podaljšano Aleševčevo ulico in 30metr-sko cesto v Šiški in Dravljah. Regulacijski načrt bo razgrnjen skupno z uredbo in pravilnikom na mestnem tehničnem oddelku. Nabrežje 20. septembra št. 2, II. nadstrooje soba št. 41, in sicer za dobo 1 meseca, začenši s 26 januarjem. Interesenti lahko zoper načrt vložijo svoje pripombe. Tramvajski promet začasno ukinjen, iaradi občutnega pomanjkanja električnega toka v Ljubljani je šef Pokrajinske uprave odredil, da se obratovanje električne cestne železuice začasno ustavi. Sneg v Ljubljani. Toliko snega, kakor nam ga je nasulo letos, že dolgo ni bilo. „ Zanimivo je, da so bili pri nas takšni snežni meteži in še huiSi v letu 1929. m pa leta 1895., ravno pred petdesetimi leti. Takrat je zapadlo na ravnini 1 m snega. Zavarujte vodovodu« naprav« pred urazont Od hudega in raza z&mrznejo vodovodne naprave v hišah. T0 grozi posebno zdaj, ko nam primanjkuje kurjave m so hiše še bolj mrzle kakor druga leta. Nevarnost zamrznjenj« odpravimo najbolje na ta način da vodovodne nanrave zapremo in izpraznimo cevi. Kjer to ni mogoče podnevi, napravimo vsaj ponoči. Vidne vodovodne cevi in vodomere je treba prekriti s cunjami, napirjem, slamo Listek ..Družinskega tednika* Vidno zazitatnovanje Židov v prelskiasti Tisočletja star problem Problem Židov je skoraj toliko staj, kakor je stara znana človeška zgodovina. Že v stari zavezi najdemo poročila o Izraelcih v egipčanski in babilonski »sužnosti«. V resnici Pa je bila stvar drugačna. Židje so bili že takrat zajedavci človeštva, m tisto, kar so počenjali v Egiptu, o čemer nam zgodovina^ zanesljivo poroča, je prisililo stare Egipčane, da so segli po samoobrambi, odredili, da so morali Židje stanovati v posebnih okrajih in nositi posebna oblačila, da jih je vsakdo takoj spoznal. Nazadnje pa tudi to ni pomagalo, in Egipčani so Žide izgnali iz Egipta. Podobno je bilo z Židi tudi v Babiloniji. ’ Vse to se je dogodilo že davno pred Kristovim rojstvom. Toda tudi pozneje človeštvo z Židi ni moglo izhajati. Zidov&ko zajedavstvo je vedno znova sililo narode, da so segali po samoobrambi in izdajali ukrepe v zaščito pred Židi. O tem je napisal v Die Aktion dr. E. H. Lehmann razpravo »Zaznamovanje Zidov«, iz katere posnemamo tele podatke: »Ker se dogaja, da se po pomoti telesno združujejo Židje in kristjani, odrejamo, da preprečimo take prekletstva vredne dogodke, da morajo biti Židje obeh spolov v vseh krščanskih deželah oznamovani s posebnim nač' cm oblačenja, da jih bo tako mogoče takoj spoznati...« S temi besedami je zaukazal četrti lateranski koncil leta 1215. Židom nositi na obleki vidna znamenja svoje pripadnosti. K temu koncilu so se bili zbrali cerkveni in posvetni dostojanstveniki vseh krščanskih dežel sveta m tožili o ysiljivem vedenju Zidov Zato se je papež Inocenci) III. odločil Žide tud; zunanje oznamovati. Res je pa, da je bilo tudi na tistem koncilu nekaj dostojanstvenikov, ki Zidov niso jjozn.alj iz lastnih izkušenj in so zato »"j *T»a je Iiavedor>a odredba pretrda. Njim je pa dal papež Inocencij klasičen odgovor, ki je dokazal vso daljnovidnost tega cerkvenega kneza: »Lastna krivda Židov je, da so obsojeni v večno pogubljenje.« Že davno pred tistim koncilom se je pojavila v mnogih krajih sveta potreba, oznamovati Žide zunanje, da se nh bodo ljudje lahko izogibali Znano je da je že drugi kalif Omar ieta 034 zahteval oznamovanje Zidov z rumenim pasom in posebnim trakom na pokrivalu. To odredbo so v dežolah islama večkrat obnovili. Leta 1200. go moralj nositi take oznake celo tisti ^idje, ki so prestopili v islamsko vero Srednjeveška cerkev je že zgodaj spoznala svetovno nevarnost židov-stva. V uradnem cerkvenem jeziku se imenuje Zid »perfidus« — nevernik. Liturgija velikega četrtka je dobila „?^-einus e* Pro perfidis j„. dais!« (Molimo tudi za neverne Žide!) vedno znova »o morali papeži opo- in bi mogli bolje opravljati svoje kupčije. Zato je ukazala neka odredba dunajska mestne občine leta 1528.: »Ca se mudi tu po svojih poslih in trgovini kak Zid. mora vedno nositi na svoji obleki spredaj nezakrit znak, da ga vsak kristjan takoj spozna in se bo mogel, kakor je običai, takoj videti razloček.« Del novejše židovske literature naglasa, »da je prizadejala Nemčija v preteklih stoletjih Zidom največ krivic«. V resnici pa so druge države ravnale z Židi še dosti ostreje. Oznamovanje Židov so n. pr. v Nemčiji uvedli dosti pozneje kakor drugod, v času namreč, ko so bili Zide iz drugih evropskih držav že davno sploh izgnali. V Angliji so že v trinajstem stoletju izšle stroge določbe o noš; židovskih znakov. Še večjo poostritev je prineslo leto 1275. z objavo: »Statute of Judaism«. Ta zakon je določal, da mora nositi vsak Zid od 7. leta starosti dalje znak iz rumene klobučevine, »šest prstov dolg in tri prste širok«. Toda tudi ta odredba ni zaustavila židovskega oderuštva, zato so ŽitL leta 1290. iz Anglije izgnali. Šele mnogo stoletij pozneje so se smel; tam spet naseljevati. V Franciji je bilo Zidom prav tako prepovedano, pojaviti se na cesti brez rumenega židovskega znaka. Filip Avgust je izdal leta 1219. celo odredbo, po kateri »marata skrbeti dva ugledna moža v vsaki občini za to, da bo noša židovskih znakov stalno nadzirana«. Ludovik Sveti je odredbo še poostril, ko je ukazal, da morajo nositi Židje rumeno kolo na sprednji in zadnji strani oblačil, »da bo mogoče Žida takoj spoznati od vseh strani«. Na Španskem, Ogrskem in Poljskem so že v 13. stoletju izšle stroge odredbe o noši židovskih znakov. Portugalska je uvedla že tedaj kot židovski znak šesterokrako rumeno zvezdo, pripeto na gornjem delu oblačila ali na pokrivalu. Kdor kot Zid ni nosil takega znaka, je moral plačati visoko denarno globo, pri ponovni pregrešit vi so mu pa zaplenili sploh vse premoženje in on sam je veljal za sužnja. Italija je uvedla v 14. stoletju rumeno kolo in pozneje rumeno čepico kot znak židovstva. Pavel IV. je nastopil leta 1555. proti židovski navadi^ nositi rumena oblačila »v upa- nju, da bodo židovski znaki tako postali nevidnii. Kazni za prekrške proti noši znakov so bile v Italiji posebno ostre. Zapor, batine in zaplemba premoženja so bile splošno nasproti Zidom uporabljene ka7.nl. V mnop-ih listinah je napisano, da je mogoče trpeti Žide v deželi samo v takih okoliščinah. Mnogo stoletij so čuvale cerkev in države v Ev opi določbe, da so morali biti Zidie kot tuji zajedavci tudj zunanje zaznamovani in da so, če le mogoče, živeli tudi ločeno od ostalega, domačega prebivalstva. Že narbonski koncil leta 1050. je določil, da »Židje ne smejo stanovati skupaj s kristjani«. Mnoga evropska mesta, prizadeta po židovskem vprašanju, so določila za Žide posebne mestne dele, »geto« imenovane, ki so poslali po vseh tedanjih poročilih kmalu neverjetno zamazani in leglo najrazličnejših nalezljivih bolezni. Prebivalstvo vseh dežel se je vedno iznova borilo proti Zidom in zahtevalo njihov izgon. »Encyelo-paedia Judaica« navaja več ko sto velikih vstaj evropskega prebivalstva proti Židom, ki so vodile navadno do izgona. Šele v stoletju prosvetijenstva se je razmerje do Zidov temeljito izpreme-nilo. Posebno francoska revolucija je s svojimi »humanitetnimi in svobodomiselnimi ideali« poskrbela za to. da so Židom priznali neomejene državljanske pravice, šele po tej revoluciji je bilo oznamovanje Židov z znaki odpravljeno, ko je prej stoletja dolgo varovalo človeštvo pred židovsko nesramnostjo. Z ffospodarskim in tehničnim napredkom v času liberalizma je nastal postopno kapitalistični sistem, ki je nudil zlasti Židom v velikih mestih možnost za finančno in duhovno rast in prevlado. »Noč je zdaj za vselej minila,« je pisal Felix Singermann leta 1915., in že omenjena »Encvclopaedia Judaica« je menila leta 1928., da se je končno vendar tudi antisemitizem preživel: »Boj za emancipacijo je končan.« . Ko je voditeljska plast duhovnesra židovstva pisala te besede, ni slutila, kako naglo se bo razširil nov svetovni nazor. Zidovski problem je postal s to vojno spet po vsem svetu aktualen in sili v interesu človeštva k brezpogoini 1 rešitvi. TIHA. GLASBA umm ■ mmm j NAPISAL FERDINAND KOE6L s cunjami, papirjem, ali podobnim materialom. Če pa na- . »o moran papeži opo- prave zamrznejo. pokličite takoj kon- svoje škofe, naj skrbe za to cesiomranega inštalaterja, ki vam bo • . žldi« n<*ili v njihovih škofi- »trokovn« ndtnin i«,i v„ jah plemenske oznake, da bo tako nji- hovo počenjanje preprečena Barva oznamovanj je bila zvečine rumena, ker pomeni ta barva — kakor je zapisano v neki stari listini — nevošč- ljivost ter nenaklonjenost in najbolj 1'streza zidovskemu bistvu. Cesto je pa bilo predpisano tudi visoko koničasto pokrivalo -- »židovski klobuk«. Ker je btl0 ženskam stroco prepovedano speča vati se z Židi. je veljalo kot največia sramota, če so katero prijateljico Zidov gnali po mestnih ulicah s takim pokrivalom na glavi. Kako zelo so v prejšnjih stoletjih skrbeli za to. da so bili Židje ločeni od ostalega prebivalstva, spoznamo ii' i, ,neke odredbe solnograškega £?*'!“ let* H ie določala, da morajo noj.it! |,dinje na gvbjih oblekah zvončke, da je bilo mogoče spoznati njihov pnhod Že od daleč po zvončkljanju. Mnogi edikti so opozarjali. da ie Zidom prepovedano prikrivati svoje oznake. Premožni Zidie so skušali, zlasti na potovanjih, te oznake skriti, da bi tako ostali nespoznani Sli iš pisali riaevaik ? Običajno pišejo dnevnik velikani po duhu ali pa ljudje, ki se ne znajdejo v življenju. Dnevnik izpričuje neko moč duševnih sil, a hkrati tudi šibkost; moč, pravim, da smo si mogli pogumno priznati resnieo, včasih prav bridko resnico. Iu kdo more trditi, da Ja lahko pogledati čisti, goli resnici v obraz? Razkriva pa dnevnik tudi Šibko plat naše notranjosti, ker je največkrat zadnji izhod iz duševne zmede, človek išče jasnosti v sobi in jo najde nazadnje v dnevniku; jo to pao knjiga, napisana samo zanj, ne Pa Za vse. NajčeSče pa pišeip dnevnik nesrečni ljudje, ki niso naSli v življenju človeka, d« bi jih rasumot Preskrba si torej umetnega tovariša, umetno druž-oo, fcer jo naravna k katerega koli v®««* odpovedala. Ia v tet* meri, K1 vam do Mrokovno odtalil led. Ne lotite s« dela sami. n p pokvarite vodovodnih naprav. Čebelarstvo v Ljubljanski pokrajini, ‘o poročilih »Cehelarskega zbornika« je bilo lansko leto v Ljubljanski pokrajini prijavljenih 477 čebelarjev ki *> imeli skupno 5716 panjev. Letina m bila posebno ugodna in so nabrali na panf ’ °k0,,'Ci 16 3 d° 4 kK medu Operno gledališče v Ljubljani je zaradi varčevanja z elektriko začasno zaprto. Ukinitev dramskih m opernih predstav bo le kratkotrajna. Javna kniižnica Pokrajinske delav-f, (Delavske zbornice) na Mi- klošičevi cesti je odslej zaradi ome-l^ve električne razsvetljave odnrta vsak delavnik neprekinjeno od deve-dopoldne do pol štirih popoldne. Osebne vest5 POROČILI SO SE: »M« Mr„ianii S’ KareI Kakovcc, profesor, in “a Ca, yrani{eva: t. «ef«n Haia," S™ Xvin r?"*- .A,n!a Kadeževa! zhnra i«’ Hrovat, član opernega PiUkn ,Kf' Maric» Ciglerjev«: g Vilko Preskrbovalnega urada. UMRLI SO; liadolčeva,1* u9lu*b«?nki? ^“t^eva; Marijana Su-Marija PeCnlkova; T.®. kSV; J°Mt- upraviteljica: Terezija UrblC^va- m»hi m* «eva, soproga kljuf&vtii^arsv«,^ ’ , : Ja V, *' 1’enlngerjeva; Iv*« Nabc vdova po nameSCeneu drž žel • h .f’ tta,Naivafef likar m«?.nr^ga »Prevodnika v j0»„ ir-* Zemanova; Božidar Zgonc; Mira in poicHtn!-« . WvSa ffnstllnlCarka po žel. uradnik«, KfainerJovft, vdova branaM l»rtn*rodB]i.p Ravnikar, dorao- ueo pri ISJS d. d Kare> Dra^Cak, nslnžbe-V Horjulm Ivan Rt. lupan in narodni pnslanej P0»eitnlk, blvSl »“Proga blvScKa "tupana**'11 Zupan««, _ ipjaljal ..^fnione izdelke barvaft« i« TTrT Po naporni vaji v operi se ja goslač Friedrich Walhnrtea od počival v Mestnem parku. Poleg njega se je sončila prodajalka Erika Andersenova. Bila je plavolasa, nežna in vitka in iz njeaega lepega in zdravega ©braza je zrlo predrzno v svet dvoje kakor potočjice modrih oči. Skozi nežne tenčice brstečih vej so se usipali na tla sončni žarki, in sredi poti se je igraj razposajen psiček. Vesela sproščenost malega štirinožca je oba zabavala, smejala sta se, njuni pogledi so so srečali in kmalu sd nista bila več tujca. >V operi igrate?« je vprašala Erika presenečeno, ko ji je Walhurten med pogovorom izdal svoj poklic. »Da.« Eriki so zažarele o3i. Kolikokrat je slišala pripovedovati o teh ljudeh, brala v romanih in kolikokrat si je želela seznaniti se s kakim umetnikom, z njim govoriti. In zdaj j« sedela poleg goslača Wathurtna, bil pa je prav tak kakor navadni ljudje. 0, ne. y - j sov ih temnih očeh je gorel ogenj in njegov obraz je razodeval lepe sanje. Zdaj je to videla. Erika ni mogla dalje ostati. >Zakaj se oblači gospod Walhurten tako preprosto b skromno?« »e je vprašala v večernih urah. Bila je prodajalka v modni trgovini in je znala gospodom svetovali, kaj se prilega njihovim obrazom in kakšne srajce, kakšne kravate naj no3ijo. Njen talent je bil cenjen in upoštevan. Če bi le prišel fjOspod Walhurten in do-volH da mu on® izbere potrebne šivali x VSega mu ne bi pokazala m česa vsega ne svetovala! odmira naravni odnos do soljudi. Tak nesrečnež sj ustvarja ob pisanju dnevnika duševno razpoloženje, iz katerega pogosto ne najde več izhoda; poglablja se v razmotrivanja o nekom, ki je v reamej morebiti skrajno nezanimiv; svojo bol goji in stopnjuje v neskonč-n st, tacaš ko gredo radosti neopazno mimo njega. V dnevniku stalno tiči nevarnost, da s« Čim bolj zagrize v kvarna duševna razpoloženja, namesto aa bi se jih otresel. S pisanjem bi inoral premagati duševno bol podobno kakor so umetni],; spro&K in reši duševnih muk, ko je napisal svoje novo delo. Ce se m« pa % dnevnikom posreči zuebiti s® nekega duševnega stanja, tedaj je na šol v njem rešitelja ^ ai 80 '^m zdj kakor b| se re«li mflre, ki nas je tl-;čila, Če mo-retno komu potožiti svoje težave ali Pa jflj — napisati, ker vsak trenutek res nimamo pole« sobe človeka, katerem« 1*1 se mogli popolnoma zaupati. »Svoji zunanjščini posvečate premalo pažujei« bi*mu rekla. »Pojdite najprej k brivcu! Uredi naj vam lepe, a zanemarjene lase, in vam napravi pravo pričesko, ki se bo prilegala vašemu bledemu in ozkemu umetniškemu obrazu. Lasje morajo biti na sencih malo bodj sproščeni. Vaše obrvi so divja zmešnjava in podobne obrabljeni krtači. Morate se negovati, da bodo vaše oči bolj bleščeče. Potem ne nosite primernih oblek. Dalje potrebujete tak ovratnik, ki se narahlo upogiblje navzdol, da preveč ne zakrije lepega vratu. Nežnobarven klobuk bi moral biti okrogel: krona na glavi umetnika, ki živi v tonih, misli, se joče in smeji.« Naslednjega dne se je Erika sp^t srečala z Walhurtnom. Bil je * njo zelo prijazen, in tako sq je osme-lila in mu povedala, da je bila prejšnjega dne napravila v mislih iz njega umetnika. Kako očarljivo mu js znala vse to povedati! AValhurtna bo njene besede zelo razveselile, in ne da bi pazil na resnost igre, ji je dejal: »Ali bi mogli biti jutri prosti?« »Seveda.« »Nimam skušnje in zvečer tudi ne igram. Rad se vam prepustim. Napravili boste iz mene zanimivega človeka. Velja?« Erika je bila seveda zadovoljna. Naslednjega dne je odšla z Walhurt-nom k brivcu, potem sta se pa vozila od trgovine do trgovine in zvečer je stal oporni goslač pred malo prodajalko tak, kakršnega ga je bila videla v svojih sanjah. Večer sta zaključila veselo. Naslednje jutro je hotel Walhurten iz navade in zaradi navajene udobnosti spet obleči svoje stare stvari, toda sporami se je obljube, dane Erilci, in obleke! se je po njenem okusu — ue v svojo škodo. V operi je zbujal zanimivi goslač pozornost, Pogledi pevk so mu prijazno žareli nasproti. Pričele so se z njim pogovarjati. Skratka: življenje je postalo za odtenek bogatejše, in to mu je ugajalo. Naslednje dni se je vse češe« srečaval z veliko pevko Arbo Ondsenovo. Ni hodila več brez zanimanja mimo njega kakor prej. Smejala se je, se šalila in eelo dovoljevala, da jo je spremljal. Prišlo je poletje, pred vrati so bile počitnice, in tedaj je mogel Walhur-ten spoznati, da naklonjenost velike pevke do njega ni bila le površno igračkanje. »Poleti pojdem na morje. Upam, da se bova tam videla.« »Seveda,« je rekel V/alhurten. »Seveda, pravite!« ga je karala pevka. »In iz vaših črnih oči berem, da me boste jutri že pozabili. Čakala vas bom. Rada bi z vami preživela počitnice.« Ce bi bil Walhurten kdaj po predstavi pogledal čez cesto nasproti operi, bi bil čosto mogel opaziti v senci velikih hišnih vrat malo prodajalko Eriko Andersenovo. Njeni pogledi so ga iskali; včasih mn je neopažono sledila ter si sama dopovedovala, da sanja kakor mala šolarka. Nasprotno » je pa tudi odkritosrčno priznavala, da ljubi nedosegljivega ji umetnika. »Nekoč se bom omožila, omožila z bogve kom,« si je pravila. »Dokler se Pa to ne bo zgodito, si pač smem privoščita to skrito oboževanje, to tiho ljubezen...« Jeseni je odšel Walhurten v trgovino, v kateri je bila Erika v službi Hotel si je nakupiti nekaj stvari in slišati njen svet. Toda Erike ni bilo več za prodajalno mizo. »Pokličite mi, prosim, poslovodjo!« je zahteval razočarani goslač »Gospodična,« je pojasnil poslovodja, »je postala zadnje tedne nekoliko raztresena. Morda je bolna. Mogoče je tudi kaj drugega. Pri nas je ni več.« »Saj to ni mogoče!« j« vzkliknil Walhurten. »Bila je vendar vaSa naj-sjK>sobnejša prodajalka. Dajte mi njen naslov!« Pol ure pozneje je stopil goslač v Erikino malo, a čedno sobo. Bila je nema od začudenja. Njegovega obiska ni nikoli pričakovala. Njen obraz je bil bled. Toda njene oči so bile postale še lepše. »Kaj vam je, Erika?« jo je vprašal Wa)hurten zaskrbljeno. . »Nič! Prav nič Zelo sem vesela, zelo vesela!« je dejala s tresoči mi. se ustnicami, medtem ko so ji solze oro-sile odi. Walhurten jo je nežno pogledal. Bil je vendar umetnik, ki ume videti v duše drugih ljudi. Kako lep« je! Kako so obledele vse druge ženske pred njo! »Erika,« je dejal, medtem ko jo je prijel za ozke in lepo oblikovane roke, »poslušajte me! Naredili sle i* mene zanimivega človeka. Zdaj bom naredil jaas iz vas zanimivo damo, svojo zanimivo ženo. Naprej! Peljala se bova od trgovine do trgovino. In še nekaj, Erika!« In privil jo je k sebi ter poljubil na trepeooče ustnice... a 'neTdotI *■*« » potoil, to* , ii. J S ~ nabavimo umetnega prijatelja, zakaj: ce je srce prepolno... } °.rei bomo pisali dnevnik, a samo c?*’ -» res 11 e #r® dragačel Slabičem pa * dnevnikom raste nevarnost, da se ob iskanju jasnosti še bolj zmedejo. Podzavestno j a m e jo iskati dlake v jajcu, napravijo iz vsake muhe slona; mislijo pač, da mora biti dnevnik poln! Bo pa dnevnik ugodno prevetril vašo dušo. Če n« boste v njem kritizirali svoje okolice, temveč samega sebe. Ob prevelikem kritiziranju in razvrednotenju drugih skušat© sebe povzdigovati. To je pa nezdrav duševni pojav, je sanioveličanje, ki ga rajši ne gojite! Živeti so prayi H veti z resničnim svetom, če vas sili samota in notranja stiska k pisanju dnevnika, tedaj naj vas ta vodi i* resničnosti nazaj v resničnost. Dnevnik vaa n« «ne oddaljevati od življenja; pomagati vam mor& da so vrneta* resni&io »vSjenj« srečnejši Nazoren pouk Mozart je za svojo prvo vprizoritev »Dona Juana« sam študiral vloge s pevci. Nekoč se je jezil na pevko, ki je pela vlogo Zerline, ker je v prvem dejanju, tedaj ko jo zgrabi Don Juan premalo zavpila. Prizor so že večkrat ponavljali, a zaman, pevke ni bilo mogoče pripraviti do tega, da bi bil komponist zadovoljen. Tedaj je Mozart zapustil orkester, stopil na oder in zahteval, da prizor še enkrat ponove. V trenutku, ko bi bil moral don Juan pevko zgrabiti, jo je on zagrabil tako močno m oni del telesa, ki je potreben za* sedenje, da je od strahu zavpila, »Tako je prav,« je rekel Mozart, »tako morate zavpiti.« Umotnikovo plačilo Liszt ni maral, da bi ga njegovi vsiljivi gostitelji izrabljali kakor večino umetnikov. Nekoč je bil povabljen k nekemu zelo bogatemu možu. Po jedi so ga prosili, naj kaj zaigra. Liszt je sedel h klavirju, zaieral po tipkah enkrat gor in dol ter rekel: '• Fako, moje kosijo je plačano.« V Savlovi partituri Johanne« Brahms je zelo rad dajal darila ni pa želel za to nikakega zahvaljevanja. Nekoč je bil na obisku pri svojem očetu v Hamburgu. Ko se je od nje~a posiavljal, mu je rekel: »Veš, oče, v vsaki nesreči je in ostane glasba najboljša tolažnica. Le pridno beri mojo staro Savlovo partituro in našel boi kar potrebujeS.« Ko jo bil potem stari Brahms nekol slabe volje ia s« je hotel z glasb* razvedriti, je odpri delo svojega sina« Med notnimi Usti je zagledal velik bankovec. °5» j» jt resni* našel to, kar hi O obljub Z obljubami je pač tako: z lahkim srcem jih razdajamo in vsakdo med nami jih rad sprejme. Saj je vrednost obljube nepreračunljiva. Včasih so brez vrednosti, mnogokrat nas stanejo vso srečo. Česa vsega ne obljubljamo? Pisma, obiska, darila, najstrožji molk in zaupljivost, večno hvaležnost, večno zvestobo in ljubezen. Neštetokrat obljubljamo poboljšanje svojega jaza, pa prijateljsko uslugo, podporo, nastavitev, priporočilo. Vse obljubljamo, kar je mogoče in kar ni v naših močeh. Kako lahko nam gre beseda iz ust, če je pomen obljube še tako težak. Saj je le beseda, o kateri ne moremo toliko premišljevati — saj nam je ne bo treba izpolniti... A dostikrat se zgodi, da moramo držati besedo. In takrat se nam dana obljuba ne zdi več tako lahka. Kako se čudimo, zaprepadene smo, v zadregi, slabe volje: kaj — jaz sem to obljubila?! Gotovo je pomota! Jaz sem obljubila podporo?! In še roko naj bi bila stisnila! Ne, tega se ne spominjam več! Saj vendar ne morem dajati podpore, to sem dejala kar tjavdan, da ne bi tistemu, ki takrat še ni bil potreben, vzela poguma. Žalostno je tistemu pri duši, ki je na to upal! Nič več ni deležen stiska roke. Niti obljube ne dobi več! Ponižan se odstrani. Zaveda se, da je spadal k »neumnežem«, ki smatrajo obljubo za nekaj, kar veže. In mnogokrat se zgodi obratno. Tisti, ki je izpolnil obljubo, je razočaran. Prijateljici smo obljubili, da jo bomo rešili Iz težkega po!o'e’a. Izpolnili smo obljubo! Že čez po! leta postane prijazni obraz tiste, ki smo ji pomagali, hladen. Mučno ji je, če se spomni na takratno stisko. Zdaj ji gre bolje — ali naj bo vedno pred menoj tista, ki je prejela miloščino? Po enem letu je vse pozabljeno. Obljuba večne hvaležnosti je za nami! Ngjslrožji molk! Oh. seveda! Ko smo klepetale tam na oglu in si šepetale na ušesa: strogo zaupno, med nama povedano! Obljuba, jasna stvarca, samo med nama. In že se izgubimo ali sprejmejo pekočo skrivnost. Stavim, do večera bodo vedeli to skrivnost že trije drugi! Obljuba bi ne bila obljuba, če bi jih ne bilo med moškimi in ženskami: obljuba ljubezni, zvestobe, zakona, kesa in pobotanja. -4 s lemi obljubami je vseeno drugače, kakor s tisti- mi, ki jih razdajamo vsak dan. Te so mišljene resno/ Takrat ko jih dajemo, imamo gotovo tudi voljo, da jih bomo držali. Trdna in sveta je ta volja, o človeško srce je tako spremenljivo! Ravno v ljubezni je izpostavljeno neskončnim zmotam... To, kar nam je bilo včeraj lahko in samo ob sebi umevno, stoji danes pred nami kakor velik zid, čez kale- 1 rega ne moremo; kar nas danes razvnema, nas bo jutri napravljalo hladne! Prijateljstvo za življenje smo obljubili? Kako smo se prenaglili! Temu smo obljubile zvestobo? Najbrže smo bile slepe! Žalostno je, da čustev ne moremo držati z obljubami. Dolžnosti, ki jih prevzemamo z njimi, pa moramo izpolnjevati po pravu. Tudi če v zakonu mine moževa ljubezen, s tem ni razrešen dolžnosti oskrbovanja svoje družine. Pravo jih v to sili. Zato pa ljudje tako radi obljubujejo izven prava. Z velikodušnostjo poklanjajo upe, ki se le prekmalu posuše, delijo dobrote, ki nepričakovano odlete, in dajejo nade pričakovanja, ki nas razočarajo. Saj je vendar tako prijetno nastopati kot delilec sreče in zaščitnik. Oboje nas stane le nekaj besed. Kaj nam mar, če s tem drugega uničimo/ Kdo bo tistih par ljubeznivosti resno jemal! Saj se spomnite, kaj napravile v takšnih trenutkih, ko vas mimogrede zapeče vest: »Kam bi pa prišli, če bi vse držali, kar tako mimogrede obljubimo!« Obljube! Da. Morali bi jih držati! Nobenih nesmiselnih obljub bi ne smeli dajati. Premislimo jih dobro, preden jih izrečemo, tudi če so še tako neznatne. Zamislimo si, da imamo pred seboj sito. Vsakdanje majhne obljube naj padejo skozenjte upajmo, da ne bodo nobenemu škodovale. Resne, važne obljube, ki nam nosijo srečo ali nesrečo !prvih je tako malo. drugih je več) vzemite s sila — zaradi velikosti niso šle takoj skozi — in jih še enkrat nreizkusite. Videle boste, da ne bo zaman. Mnogokrat boste ugotovile da ste npdcenievale njih vrednost. Ne jemljite nase odgovornosti. ■ da ste dajale prazne obljube. Obrestovalo se vam bo in obljuba, ki jo boste po tem ponovnem pretresu izrekle ali spteiele, bo zares obljuba vredna vas — samih. “■ £ CD 4r1Je modeli »o risani larecno aa »iiruzinski tednik« Id niso Oill »e oujavijenl.) Prvi model nam kaže sivomodro obleko, ki ima vložen pleten vstavek, in sicer svetlorjave barve. — Drugi model je apartnejši. Obleka je iz mehkega volnenega blaga sive barve. Žepe ima poSite s temnejšim blagom ali žametom. Tretji model nam predstavlja obleko, ki je sestavljena iz dveh kosov blaga in je sešita z okrasnimi šivi. Zraven se poda lep usnjen pas. Vzgoja k samostojnosti Ce bi ©frači radi pomagali... Ne odklanjaj otrokove pomoči, tudi če ti je bolj v zadrego kakor v korist »Ce prav premislim, rnj otroci na-1 čen obtožil, da niste »priznali« nje- iopljejo le še več dela na glavo, ka- govega dela in ga še enkrat sami .1 ___ — ^ 11 » rvnumril! 9 Mo lrOTtliiit« no ! MiofTAtro Ah- NAS NAORAON) N A IliCAi Kolif‘el< praktične qospsdin'e Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plavamo 10 lir Brezmesne klobasice Skuhaj fižol, grah ali lečo in nekoliko krompirja ter vse to^dobro pretlači. Dodaj gobe v prahu, ki ^ si jih prej opražila na bledem prežganju, sesekljanega česna, malo popra in soli. Iz te mase napravi dolgo klobasico in jo zavij v vlečno testo kakor za štruklje, pritisni konce skupaj in daj kuhati. Serviraj narezano na rezine in oblito s praženimi drobtinami. Jed je zelo izdatna. * M. S. Leča s cmoki Odbrano in oprano lečo prevri. odti.t in iznova nalij tople vode in pusti vreti, dokler se ne zmehča. Kuhani leči dodaj svetlo prežganje in nastrganega česna, osoli in opopraj ter končno vkuhaj še žličnike ali cmočke, da bo jed izdatnejša in teenejša. M. S. Honorar za objavljeni recept dvignete lahko takoi po obiavi v naši upravi Po pošli rmšiliamn šole takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovile na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček ^ zn praktične vosoodinie. Liubliana. Poštni Predal 253 Iz stare volne - nova! Me ženske smo v zadnjih letih zbolele za novo boleznijo, ki se ji pravi »pletenje«. Povsod, kamor pridemo, vidimo ženske ki pletejo ali kvačkajo. In to v časih, ko ni mogoče kupiti niti grama volne! Marsikatera se pri tem izprašuje: »Le kje vzamejo vso to volno?« V omari ali skrinji malo prebrskajte, pa boste tudi ve našle kakšno na stroj pleteno jopico, kj je že zdavnaj iz mode. moški pulover s strganimi komolci in podobno. Če si iih podrobno ogledate, boste videle, da bi volna vendar še biia uporabna. Samo pravilno je treba ravnati z njo, pa bo ko »nova«. Postopek je kaj enostaven in kratkotrajen. Najprej poiščemo konec, kjer je pletenic zaključeno, in začnemo počasi parati. Ne zvijamo volne v^ klobčič, ampak na noge narobe obrnjenega stola, na leseno deščico ali na pokrov škatle. Tako bo nastala sirena. Navijamo zelo narahlo. Ko je že vsa volna navita,'jo na nekaj koncih prevežemo 7. drugobarvno nitjo (najboljša je bela), da se nam štrena med pranjem ne bo zmešala. Ce je volna prav posebno kodrasta, zlasti pri strojnem pletenju, je dobro, da jo že sproti, ko io ovijamo okoli deščice ali stolovih nog, malo navlažimo, preden začnemo tale postopek: __ . . Pripravimo mlačno milnico, ki na: ima toploto roke. Ce peremo v premrzli ali prevroči vodi, bo volna postala trda. Zapomnite si to. d v je volno treba prati pri vedno Isti temperaturi, tudi ko jo iznlakuiemo Torej morajo imeti vse vode, v katerih bomo volno prale, isto toploto. Zdaj snamemo štreno z deščice, pomočimo^ v vodo in io narahlo stiskamo 'n ože- rmmo. da odstranimo vso nesnago. Nato io še enkrat iznlaknemo v mlačni vodi. Zadnji vodi dodamo nekaj kisa, ki oživi barve. Nelo pretaknemo ■fr. dar hočejo pomagati,« zatrjujejo rade gospodinje in matere. V poedinih slučajnih primerih bo to tudi držalo. Ce izprosite prvikrat svojo devetletno hčerko, naj vam pomaga lupiti krompir tedaj, ko ste v hudi zadregi in vas čas priganja, ji boste najbrž vsi obupani že čez nekaj minut vzeli nož in krompir iz rok, sami opravili delo ia dognali, da ste samo izgubljali čas, ko ste jo hoteli pridobiti za pomoč. Skoraj gotovo ste ob tej priliki nerodnega otroka še nestrpno ošteli, in mu tako vzeli prav vse veselje, da bi vam še kdaj pomagal. Na ta način seveda stvar ne pojde! Treba bo pač precej časa^ in vaje, preden vam bo otrok resnično v pomoč. Toda brž ko zna dekletce rabiti nož, ne da bi se urezalo, že »sme« kdaj pa kdaj olupiti krompirček, čeprav bo prvikrat trajalo morebiti cele četrt ure in bo krompir v vaših gospodinjskih očeh »nemogoč«. Nič za to. Pokažite, kako naj prime, in pohvalite, da, colo občudujte, kar je nastalo, in lepega dne bo lahko vaša mala hčerka že dobršen obrok krompirja prav strokovnjaško olupila namesto vas. Tedaj vam bo že v izdatno pomoč. Vaš sinček Pa se bo ■ naučil čistiti čevlje do najbolj skritih kotičkov in s »sijajnim« uspehom. Dobro opravljeno delo nas vselej veseli. Poznam dvanajstletnega dečka, ki vzorno snažj čevlje vsem rodbinskim članom in opravlja to delo s kar strastno vnemo. Seveda v tisti hisi ne sledijo s priznanjem in pohvalo; oboje ie vsekdar tako sveže in svetlo kakor čevlji. Mati, nenavadno modra žena, vzgaja namreč ob svojih otrocih stalno tudi — sebe. Nekako okrog drugega leta starosti se zbudi v otroku "gon po samode,javnosti. Ce temu ne ustrežete, postaja otrok togoten, kričav in uporen, ali gon v otroku zamre, če je le šibak, in dete «e poleni. Kaj kmalu spozna, kako prijetno in udobno ie, če mu drugi strežejo. Tak lenušček na vam skozi štreno vrv in štreno obesimo, j ;e v breme. Seveda vas bo stalo Na spodnjo stran štrene na vtaknemo j mnogo, mno,ro truda, nevšečnosti in meHo ali palico ali pa privežemo • dragocenega časa. ako boste podpirali majhne uteži, da se volna naone od ; jn' gojili prve otrokove poskuse uve- obtežitve. Ko je volna popolnoma navijati se v svetu kot samostojen DARMOI najbeljia odvajalna arodstvo suha, jo zvijemo v klobčič in lahko začnemo pletenje. Dele, ki so že odrgnjeni ali zelo tenki, odstranimo že takrat, ko delamo štreno. Ce je volna še vedno kodrasta, jo človek, toda ta trud s<5 vam bo po plačal, saj s*j vzgojile samostojne male družinske člane za vso dolgo otroško in mladostno dobo. Ko .se bo vaš otročiček prvič sam umil. res da ne boste zadovoljuj i —,1 —s tp(Ta ne znaš,« znal štreno v klobčič, še enkrat in na klobčku posušimo. Zelo kodra- j f41™ i-rnaln ^'boiTzn sto volno zravnamo s tem. da jo pred Jemwc: >«VI no kmalu se bos zn. »inVni nndti SO- ČiStO 8010 UPI. ,i.« pranjem držimo nekaj časa nad soparo. Ce je po pranju še Kodrnria, jo držimo še enkrat nad soparo. A to zvečine ni potrebno, ker se že nad i paro in med nraniem popolnoma r.rnv-1 na. Ce nleten izdelek še ni ponol-nomij gladek, ga prelikamo skozi mokro cunjo. Ali vas je že kdaj vaš mali ogor- Varčuite z elektrlkol KHZHENE PLAŠČE bele kožuščke, 'isičle, dihurjeve, kunie boa, dobro ohrtmiene ter kože domačih in divjih živali kupuje Rot, krznarstvo, Mestni trg 5 opravili? Ne kaznujte ga! Njegova obtožba je tako pravična, da bi vas morala celo razveseliti. Zato se nekako pobotajta: »Najprej se sam umij, potem te bom pa jaz,« ali pa obratno, dokler otrok ne opravi tega samostojno tako dobro, da ga boste le še nadzorovali in potem naj pomanjkljivosti tudi sam popravi. Zavedajte se pa, da je ročna spretnost bolj ali manj prirojena j n zato tudi z največjo potrpežljivostjo* ne boste dosegli pri vseh otrocih enakih uspehov. Vselej sj morate biti na jasnem, koliko vaš otrok zmore. V tretjem letu zahtevajmo, da vrši določena, redno1 se ponavljajoča opravila: pospravi naj igrače po igri, priprav; mizo za jed, zaliva cvetice in slično. Hkrati pričnite vzgajati k samostojnosti. Pazite pa, kako boste navajali k takim dejanjem in kako boste zahtevali, ker edino od tega zavisi, ali bodo otrokom take naloge prijetne in zaželene in se jih bodo radi in z veseljem lotili, ali pa jim bodo mrzke in se bodo branili ali Pa izmuznili. Že sam naglas vaše besede je odločilen: godrnjav, siten ali zadirčen glas nikdar ne najde dobrega odmeva! Vobče pa otrokom veliko' pomeni, da »imajo tudi« ali »narede tudi« tisto, kar so videli pri odraslih. Malo spretnost; in iznajdljivosti, pa lahko to lastnost izrabite in naučite otroke koristnih ročnosti in potrebnih navad. Zelo važno za vas in vašega otroka je, da se otročiček čimprej nauči samostojnega oblačenja in slačenja. Spočetka še malo pomagajte zapenjati, v redu zlpžiti odloženo obleko pa že ni več tako enostavno. Najtežje je oblačenje. Šele polagoma bo šlo popolnoma samostojno, zakaj drobnim ročicam je še marsikaj »nemogoče«, in zato bi bilo brez haska, ako bi poskusili kaj izsiliti, otroku, bi samo vzeli pogum. Praktična mati opravlja tačas druga dela v bližini in samo pri najtežjem poseže vmes. V enem pogledu dobro pazite: Ne podite otroka, njegove ročice potrebujejo časa in miru: toda obratno, ne trpite obotavljanja in obiranja, te strašne napake malčkov pri nepriljubljenih opravilih. Najboljše je. ce ima tako obotavljanje samo po sebi neprijetne posledice; brez vsega karanja recite prijazno in kakor mimogrede: »Mi smo že pojedli, ti bi se bil moral pač malo hitreje oblačiti.« Kazen pa mora »držati«, to se pravi, nikakršnega odnehavanja. pregovarjanja ali pogajanja! Ali veste, da zlasti hitre matere in pridne gospodinje, ki se ponašajo s svetlo zlikanimi stanovanji, ubijajo otrokom veselje, da bj pomagali, ker jim gre vse prepočasi in ni nič dosti dobro opravljeno, medtem ko so otroci v hišah, kjer vlada nered, navadno za čudo samostojni? To pot so »dobri« listi, ki jih je treba izpreobrniti. Pomnite: Nikdar ne zavrnite otrokove pomoči, tudi če vam je v tistem trenutku eelo nadležna. 10 modrosti o IjuLezi Kratek priročnik za zakonce in zaljubljence Ali vas zanima staro in vend večno novo vprašanje: »Kako si p dobim in ohranim naklonjenost lji ljenega človeka?« Spodaj vam prinašamo nekaj ta! naukov, ki bi nemara kazalo ravn se po njih. Poskusite! Za žensko: 1. Misli vedno na to, da je v 1 bežni vsak moški ženski podloži samo glej, da tega ne opazi. 2. Ne delaj se spogledljive, če ga po naravi nisi. Čim bolj se tem pogledu pretvarjaš, tem bolj smešiš v očeh moških in — svo prijateljic. 3. Moškemu izprva kdaj že vi prej odbij vsakršno ponudbo, nr. bo že povabilo za v gledališče ali snubitev, njegovo veselje bo des krat večje, če ti bo moral prej vn< prigovarjati. 4. Vselej pazljivo poslušaj, kadai moški kaj pripoveduje, tudi če se tako dolgočasiš; poplačalo se ti ker te bo imel za pametno in razi no ženo. 5. Sama govori čim manj. 6. Nikdar ne pripoveduj o oble! ali starih ljubezenskih dogodivščin le če si že nekaj let poročena, si r ložnostno smeš doyoliti majhno i? mo, toda bodi previdna! 7. Če ti je moški podaril cvetje, položi ga vstran, kakor da ti ni zanj, dokler on to lahko opazi; ne ti tega izlepa odpustil. 8. Veruj brez pridržka vse, ka: moški reče. Če si ga pa kdaj uj na laži, poskrbi — naj ti bo to tako težko — da ne bo imel pril nosti za drugo laž. Bolje noben kakor takega, ki -te nalaže. 9. Če koga ljubiš, mu to povej likorkrat se ti zdi; če ga pa ne lji več, rajši počakaj, da bo to sam s znal. Ločitev vama bo lažja in m bo bolelo. 10. Nikdar pa ne vprašaj mošk' ali te ljubi, samo če se ga hočeš vsako ceno iznebiti. Za moškega: 1, Zase bodi prepričan, da si r večji Casanova na svetu; a ne vori o tem; ženske prav rade v e j a m e j o kaj takega o tebi, a čejo vedeti. 2, Kazati se moraš duhovitega, si to v resnici ali ne. Če si, ne za! vaj preveč razumevanja od žens če pa nisi, bodi previden! 3, Nikoli ne prosi ženske za nek če nisi prepričan, da dobiš njeno r voljenje; ne narediš namreč r boljšega vtisa, če ne moreš uve li: srnlin lri r»i i '/O rAvl viti svoje volje, ki si jo ze raz* 4. Ne zahtevaj od ženske, da ure in ure posluša, kadar ji pripo duješ o poklicu, športu ali sve sejah. 5. Govdri čim več o oblekah; ž ska ti bo hvaležna. 6. Ne pozabi, da so darila in z sti cvetlice najboljše orožje, ki s njim priboriš ženino srce in — velja v prvi vrsti za stare zakon: može — da si ohraniš njeno ljubez 7. Zena, ki z njo živiš, naj bo v lej prepričana, da je ona zate v i nici edina ženska na svetu. Pr vsem pa ji nikoli ne sme priti misel, da se bojiš tekmecev. 8. Nikdar ne smeš osramotiti ž ske pred drugo žensko, a tudi ne pustiti, da bi tebe žalila vpričo d gih. Zena, ki ne pazi ljubosumno to, da drugi spoštujejo njenega r ža, ga pač ne ljubi. 9. Vprašaj žensko tisočkrat, če češ, ali te ljubi, toda ne pričakuj ti takoj pritrdi z »da«, ali da ti to vprašanje da jasen odgovor. 10. Povej ženski, da jo ljubiš je to res. Ni pa ji treba tega po dati naravnost, ker najdeš sto in možnosti, da ji razkriješ svojo bežen. Vsak nov način pa jo očaral. UsMl ti! stroSega ali' Kakor vsak drug stroj, moramo di šivalni stroj od časa do časa > mazati z oljem. Stroj sicer zdaj bc in laže teče, nevarnost je 'e_ v tf da iz kakšne luknjice priteče k ljica olja in napravi na blagu mad Navadite se zato, da boste im v predalu šivalnega stroja vec’ pripravljeno čisto krpico in stekle čicO salmijaka. Če se vam bo Z' dila nesreča in bo kanilo na b . nekaj strojnega olja, navlažite hi krpico s salmijakom in podrgr po madežu. Madež bo takoj izgi M- «aoin ^cnažite samo sveže r di i Na ta način osnažite samo deže, stare madeže čistite na način. »Neumnost,« si je dejal v misbh sčesa neki naj bi se bal? Mar sem postal strahopetna baba? Kvišku glavo! Pred ciljem si, Vinko, in tud; cilj sam boš dosegel. Moraš ga dosečif« V *ej pogumni odločitvi je končno zaspal in spal trdno vse do juka. Lastnik jadrnice se ie zjutraj s svojimi pomočniki poslovil in obljubil, da se čez štirinajst dni vrne, da jih spet odpelje v Vohen]ar, Vinko, ]eane, Paul in nosači so se pa odpravili na pot v pragozdno divjino. Jeane je s .-d!a v nosilnico, kaicro sta dvignila dva nosača, m jo nesla za Vinkom in Paulom, ki sta izbirala ter utirala pot v goščavo. Ostali nosači so nosili šotorovino, posteljnino, hrano in druge poirebščine. Vinko in Paul sta uravnavala pot po zemljevidu in igli magneinici, kajti drugih znamenj ni bilo, da bi se jih posluževala. Na zemljevidu je bilo razločno zaznamovano uslje veke, od katerega so se napotili v pragozd, toda to še ni dokazovalo, da gredo prav, kajti tqkih ustj.j je bilo na iisiem kosu obale še več, kakor so jim pripovedovali domačim in kakor sto tudi sama opazila že z jadrnice. Na prinčevem zemljevidu je bilo nekaj kilometrov od obale v notranjost zaznamovano mesto, na katerem je po opisu siala visoka in osamljena, obelisku podobna skala. Priti do te skale, je bil prvi cilj, a dolgo Ha niso dosegli. Vinko je pričel dvo-m H najprej o pravilnosti, nato pa rl ' V °i Prav* resničndsti zemljevida. Postajalo mu je vedno tesneje. »Ce bi bil zemljevid resničen in če bi šli po pravi poti,* si je dejal v mislih, *bi bili morali že davno doseči skalo.* Ustavi! se je in znova pazljivo ogiedova! zemljevid. Skala bi morala bdi po črtežu oddaljena kvečjemu dve sto do tri sto metrov od struge gorske reke, kaicre so se dotlej dr-' žali.. »Kaj ogleduješ?* ga je vprašal Landec. »Čudno se mi z«ii, da še nismo dospeli do skale, ki je tu zaznamovana,* je dejal Vinko. landec se je sklonil nad zemljevid in vsa karavana se je ustavila. »Morali bi iti dlje od reke,* je de-i^lA^dcc. »Stopiva v gozd in preučiva okolicol Morda sc nama posreči najti kak razgled.« Nosača sin postavila nosilnico z Jeano na tla in tudi njihovi tovariši so oaiožili svoje tovore. Vinko in t-isul sia krenila dalje v goščavo in prišla cez nekaj minut na boIičovo, s kalere sia zagledala pred seboj del doline gorske reke. »Glej,* je tedaj vzkliknil Lnndec. »Ali ne vidiš tu doli nekaj sivega?« »Vidim,* je odgovoril Vinko. »Naj-brze bo deblo odmrlega drevesa.« »Nc,« je rekel Landec, »to bo'tista skala.« »Pojdimo dalje,« je razburkano dejal Vinko; »morda ie res.« Vrnila sta se k Jeanei in nosačem in vsa karavana je krenila dalje. Čez deset minut so že razločno zagledali pred seboj nenavadno skalo. Da bila le prava. Zemljevid ni brez smisla. Prišh so na pravo pot. »V'a zgodba je resnična« je ne-j naaoma Sin lo Vinku v zavest. »Princ ' iron Kavaevalo ni izmišljena prijazen in tuoi svetišče stoji v resnici tu dalje notri nekje.« & ROMAN * NAPISAL MARIJ SKALAN Prevzel ga je radosten nemir, da so mu roke drgetale m ni mogel spregovoriti besede. »Tu bo naš prvi odpočitek,* je določil Landec, očito zadovoljen z odkritjem, da zemljevid ne laže. Zdaj je pričel tako Vinka kakor Paula ta skrivnostni zemljevid še bolj zanimati, kakor doilej. »Zemljevid je nansan z roko in na hitro,« je dejal Landec, »vendar je čudovilo pravilen m natančen. Le kako je mogel po spominu zarisali tako pravilne razdalje in podrobnosti? To je skoraj čudež.« »Res,* je pritrdil Vinko, »vse do tega trenutka nisem verjel, da bomo po njem mogli najti pravo pot.* »Treba bo samo natanko paziti na znamenja,« je dejal Landec, »zakaj na zemljevid se lahko zaneseva. Ce bi pot zgrešili, bi bila to samo najina krivda.* Po malem prigrizku in odpočilku so neutegoma krenili dalje. Napredovanje ie postajalo čedalje težavnejše. Tropični pragozd je bil ponekod tako gost, tako prepleten z ovijalkami m preraščen z grmovjem, da je bilo treba včasih prehode naravnost izsekali. Pa tudi pot po bregu reke ni bila nič manj težavna. Bregovi so biti strmi in skaloviti in reka ie tvorila mnogo slapov, da po njeni sirugi ali ob njej ni bilo mogoče nili korak dalje. Na obeh straneh pa je povsod rastel bambus, ki sploh ni bil prehoden. Morali so zalo hoditi vedno v primerni razdalji od reke, a vendar spet tako, da je niso izgubili izpred oči. Končno so morali tudi čez več potokov, ki so se izlivali v reko in so biti enake g osi o obrasli z bambusom, kakor reka sama. Ozračje je bilo megleno soparno, da je včasih vzbujala podobne .občutke, k;; kor parna kopeli, Iz bambusovih goščav so »c dvigali celi roji komarjev, ki jih niti drm iz pipe sli cigarete ni mogel uspesno odganjati. Morali so seči po kininu, da se vnaprej obvarujejo pred nasledki ©kužiive z malarijo. Temno goščavo so tvorili večinoma ogromni evkolipii, ki so se s svojimi sivimi debli in podolgovatimi Kst j bočili v višave kakor veimanski mlaji. Na nekaterih redkih goličavah, ki jih je preraščala velika in ostra trava, so naleteli tudi ca divje banane in si nabrali njihovih velikih plodov, ki so jim izvrstno služili za osvežitev in preganjanje žeje. Živali so, razen ptic, srečavali zelo malo, samo skupine polopic so se kje pa kje, prestrašene po njihovi hoji, dvignile od svojih zabav in z vreščanjem izginile na varno. Po starih drevesnih deblih so dehtele orhideje vseh mogočih barv in vrst. Pa tudi po tleh so cvetele mnogoštevilne lepe cvetice, ki so bile- trem evropskim popotnikom večinoma docela neznane. Tako je bil ta pragozd, ki se je zdel, gledan s krova jadrnice, tako enoličen in pust. v resnici ves poln omomljivih lepot, samo da so težave, ki jih je vedno znova stavil popotnikom na pot, močno slabile njihovo zanimanje za naravna čuda Potovanje je bilo zaradi tega mnogo težavnejše in zamudnejše, kakor so pričakovali. Pot, ki so jo premagali prvi dan kljub vsej vztrajnosti, jih je pripeljala komaj do drugega, na prinčevem zemljevidu zaznamovanega mesta, do ma'ega jezera, ki ga je tu napravljala reka. 'n ker se jim je zdelo to mesto najpriklač ,cjše za nočno taborišče, so sklenili tu tudi prenočiti. Saj se je dan itak že nagibal h koncu, in ko na Madagaskarju zaide sonce, nastane naglo trda noč. Postavili so zato na primernem mestu svoj šotor, nabrali v okolici su-; hega dračja, zakurili ogenj in se pri-1 prš ili, da si skuhajo skromno ve-. čerjo. Toda kljub skromnosti jim je večerja po prestanih dnevnih naporih izvrstno teknila, vse bolj kakor bi jjm bila v najrazkošnejšem evropskem hotelu. Ker je ostalo do popolne noči še nekaj časa, ie Vinko spleza! v bližini obale iezerca na veliko drevo, na katerem je zagledal skupino nenavadno lepili orhidej, kakršnih ni videl do!H nikjer, niti ne naslikanih v najboljši knjigi o teh čudovitih cveticah toplega juga. Srečno ie pripleza! do njih, in pogled ra njihovo očarljivo lepoto ga je čisto prevzel. Cvetice so širile okoli sebe omamen vonj, ki ga imajo le redke orhideje. »To bo krasen poklon leenei,* st. je dejo!, ko jih je veza! v šopek. Da, šopek je bil v rcsnici krasen, vre: , n občudovanja in hvaležnosti. Redkokdaj je kateri evropski ženin podaril svoji nevesti lake cvetice. Vesel, da bo tako presenetil Jeaneo, je spet rplezal z drevčra in se pravkar hotel vrnili k taborišču, ko je scnadoTOo zesliše! od jc-zera pretresljiv krik. V tem kriku je spoznal leanein glas Kakor brez uma ie planil v tisto stran, »d koder je prihnnl krilc, m kmalu zagledal svpio nevesto, k »s ko hiti iz vode, za njo se po jn»di_ skupina velikih, sivih krokodilov. Rili so !e ?e Freknj metrov od-dakeni od nje. Jeane je srečno do-ser’a hr'*«?, a tam n je permdoma spodrsnilo, da ie zviška padla na tla in obvisela z glavo in rokami na kojjfiem, dočim je imela trup in nege še vedno v vodi. Skušflla se je; z neHico dvigniti in izvleci na konno, toda spolzka tla njenim nogam niso nudila zadostne trdne opore, in ostala je dalje v svojem obupnem položaju. »Le še trenutek,* je pomislil Vinko, »in krokodili jo bodo s svojimi straš-nimi žreli dosegli in požrli « Kriknil je v smrtni grozi, se divje pognal naprej, segel samogibno v žep, izvlekel samokres in ustrelil večkrat zapovrstjo v žrelo najbližjega krokodila. Ranjena živa! se je nopo! vzpela iz vode in s iem vsaj za trenutek zastavila pot ostalim. A 1 «ti trenutek ie bil Vinko tudi že pri jeanei. Zagrab i jo je, polegnil na breg in dvignil v naročje. To je storil prav v zadnjem trenutku, kajti lerlaj so krokodili že dosegli mesto, kjer ie prej ležala, m iztegnili svoje velike gobce proti Vinku. Ustrelil je še nekajkrat vanje m jih pregnal, nalo se pa z napol i onesvesčeno Jeaneo v naročju naglo ■ umaknil na varno. Kaj se ie bilo zgodilo? Jeane, ki ie pojmovala izjavo starega maiga-škega prevoznika, da na Madagaskarju ni nevarnih zveri, le preveč dobesedno, se ie hotela v vabljivi jezerski vodi okopati. Oblekla si je kopalno obleko in neskrbno j^lanila v jezero. Zaplavala ie od obale, a že v nekaj trenutkih je na svojo naj-•večjo grozo opazila, kako se dvigajo iz oddaljenejših globin sredine velika, t rdeča krokodilska žrela in kako so se pošasti z vso naglico pognale proti niej. Z nekaj zamahljaji ie bila pri obali, a lam ie obležala in bi bila neusmiljeno izgubljena, če Vinko ne bi bil slišal njenega obupnega krika in ji ne bi bil ravno še o pravem času prihitel na pomoč. Jeane se je krčevito oklenila svojega rešitelja. Solze groze in radosti obenem so ji zalivale oči, in njene tresoče se ustnice so mrzlično iskale njegove ter se s tako močjo prisesale nanje, kakor da bj se hotele iz njih napiti novega poguma in pomiritve. Ko pa jih je zopet odmaknila, rnu je z neskončno milino pogledala v oči m dej<.:’a tako iskreno, kakor nikoli doilej: »Rešil si mi življenje. Nikoli ti tega ne bom pozabila. Hvala ti! Odslej bo moja ljubezen do tebe resnična Morda je sam Bog tako hotel. Moj, moj, večno moj...« Vinko jo je hvaležno pogledal. V svoji razburjeni sreči ni pazil na njene besede in zato ni slišal v njih mč drugega kakor samo to, da se mu zahvaljuje, da og ljubi in je srečna. Petem je dejal: »Kako si mogla to storiti? Na ma-dagaskefski kopnini res ni nevarnih zveri, zalo pa so madagaskarske vode polne krokodilov; in to večinoma ka^meinov, ki jih štejejo priredo-slovci v vrsto prakrokodilov, iz katerih so se šele v dolgih tisočleljih razvili oni navadni, ki jih poznamo iz ; Afrike in od drugod Tudi to so i kujmani.« j Tedaj s® pritekli k jezeru tudi že i Lendec m nosači. Krokodil, katerega j ie Vinko večkrat ustrelil v žrelo, je I bil tako močno ranjen, da ni več mogel odplavati za svojimi tovariši, z«aio so ga^ nosači s pomočjo zanjk, ki so mu jih vrgli okoli gobca in trupa, po daljših neporih pi-vidro potegnili na kopno in ga ub ■ Landecov ukaz so mu potem kožo s telesa, ostanke pa so po tali nazaj v jezero, da jih požro njegovi tovariši. Koža je bila velika in dio jocena, ker ie bila živa! res or-Mska. »Ko bo koža ustrojena,« je dejal Vinko, »si boš dela napraviti iz nje torbice, čevlje in druge reči, ki te bodo večno spominjale na srečno rešitev iz največje smrtne nevarno li Malokalera ženska na sveta se more ponašati s takimi spomini.« Zaradi varnosii pred krokodili so sklenili tislo noč kuriti ogenj in posloviti stražo. Eden izmed nosačev je mora! izmenoma varovati s^eče in skrbeti za to, da ogenj ni ugasnil, Kajti v njegovem svitu so imeli dober razgled proti jezeru. Pa tudi Vinko sam se je v skrbi za varnost več- krat prebudil, prišel izpod šotora, pogi^dal, če nosači res stražijo, in še sam preiskal okolico. Toda o krokodilih ni bilo več duha ne sluha. Niso se upali proti taborišču. Menda jih je strašila usoda njihovega tovariša, ki je moral svojo preveliko drznost plačati z življenjem.- Tako je noč minila mirno in brez nadaljnjih dogodkov. Kljub straženju so bili zjutraj vsi spočiti in sposobni za nadaljevanje napornega potovanja. VI. Pri nadaljevanju svoje poti niso doživeli poslej nič nenavadnega, samo napredovanje skozi pragozd je postajalo še težavnejše, ker so se tla čedalje bolj vzpenjala. Mimo tega so kmalu opazili, da se pričenjajo nosači čudno obnašati in obotavljati. Skoraj jih ni biio več mogoče spravili pošteno na delo in na pot; nazadnje so pa popolnoma odpovedali in niso hoteli naprej. Zalegle n:so ne prošnje ne grožnje, a tudi obljube večjega plačila jih niso omehčale. Soglasno so izjavili, d.a ne pojdejo dalje, pa če jim dajo tudi vse zaklade tega sveta. Če hočejo beli ljudje naprej, jim tega ne branijo, toda sami jih bodo počakali v zadnjem tabori-,šču,_ da se vrnejo. Potem bodo pri vračanju k morju spet pridni in poslušni. »to ni mogoče,* se ie razjezil Paul Landec. »Pogodili smo se z vami, ds nas boste spremljali po pragozdovih kamor koli bo Ireba. Te pogodbe ne morele prelomiti, zato moraic dalje.« »Zelo nam je žal, gospod,« ie deial njihov vodja, »a ustreči ii ne moremo. Res je, da smo se pogodili, da vas bomo spremljali, in tudi zaradi plačila se ne moremo piiioževuii in ne zaradi postopanja z rtami, toda dalje rte gremo.* »Povej vsej, zakaj ne?« je zarenči! Landec. »Ker nam riisie povedali, da hočete v kraje, ki so prepovedani.« je rekel Malgaš. »Kek® prepovedani? Kdo je prepovedal obiskovati?« Malnaš je pogleda! svoje tovariše, nekaj govoril v njihovem jeziku, ] k eemar so prikimali, in nato deial: J »V gozdovih, ki sc širijo od tu i delje, prebivajo zli duhovi, zuio jih ne sme nikoli prestopiti noga nobenega človeka. Morda vam, ki ste drugačni ljudje, zli duhovi ne morejo škodovati, toda' nas bi prav gotovo pokončali, kajti te višine so začarane. Na njih ss doma skrivnosti, ki jih brez smrtne kazni nihče ne sme spoznali.« »To je neumno praznoverje,* je reci Landec. »Zlih duhov sploh m, a če bi bili, bi mogli prebivali prav tako v nižinah kakor v višinah Ne bodite bebasti! Pojdite dalje in k -ki!,i se boste prepričali, do ie va? ■ via*M,r,h 'ie zlasti rep^m^ta vt&n< del° Jel°zne2a l/i-T -...r* 7*.™* operneca eleda-PnHro"tov(? vMa^on^I^^t^dno tuJJilidlfteeneracii. ki romana samega morda sploh nikol niso brali Kljub temu Jzhala tndi f?ir,an .v veclno novih izdaiah tako v vodih° izvirniku kakor v DV PORnailn,f,^Si. ,e Pržvostov roman " nrlkazovania življenia. po- sebno pa Se po slocru pisanja in erad- nii že precei odmaknjen sedanjim načinom prikazovanja, slo^a in izradnie. toda prav v tem ie imiceo starinskega žara in poučnosti za l>oljše poznavanje sUire leposlovne literature iz tistih časov, ko ie clovensko leposlovje še Čakalo v mraku na svoio prvo zoro nastanka. Po vsem tem ne spoznamo zato le tedanjega živlienia in mišlie-nja, ampak t’>di način pisanja leposlovnih stvaritev. Zato ie treba slovensko izdaio Prevoctoveea romaua — čeprav ie pozna — le pozdraviti. Prevajalec. Ivan Savli so iev potrudil, da ie ohranil tudi v slove'i5č‘ni po možnosti vse clavne značilnosti stareira slo^a. Vendar ie posl^venitev kliub temu eladka in se prijetno bere — Kniiea ie iz.'la v založbi »Dobre kniieec. SvenssonoTe »Dosodivščine na otokih«.'Lindska kniiearno ie dala naši mladini za božič novo knii^o islandskega mladinskega pisatelja Jona Svenssona. ki se ie bil pred leti I uvedel v na5p prevclno slovsivo ?Ja-! sti -i znamenitim »Nonnijem«. Tudi v j tei_ kniiei, katero ie lepo oonaSil pe-I snik Joža Lovrenčič ie frlavni iun.sk J vseh dogodivščin deček Nonni. ki nam sam pripoveduje o svoiih potovauiih in doživliafih. Tokrat epremliamo lu-I naSkeua No"t«Pa in n1e«or?ca torariša Valdemarj? > severnih otokih. Danski itd., se čudimo njuni samostojnosti in bistrini, sočuetvniemo z niima v stiskah !’i se smejmo ob niunih veselih doživliafih. Obenem spoznavamo sevemiaSki »vet, niegove Tludi in nit-novo Živlienie. ki mu daje t'ikt in razgibanost veliko morie. Kakor vsi Svens-onovi epiai o Nonniiu. ie tildi ta poln optimistične vere in samozavesti. kar vpliv« vzeoino in Izpod-budno na oblikovanie mladih značajev. zlastj dečkov po desetem letu. Ker so Nonniieve dogodivščine našle pri nas že doslej mnogo liubiteliev med mladimi, delno Pa tudi starei-fiimi bralci, bo nedvomno tudi ta lepo Inatisnjena knjica na 265 straneh šla j v slovenski svet. , Iz pradobe. fioranske kuliuro. Kot separaten odtis iz Bocoslovnerra Vcst-j mka ie izdal prof. Ivan Grafenauer i spis >v»B«wr •— dariteli. praslovansko j natvisie bitje v slovenskih koztnolo-škili bajkah«. Kot podlapo za svoje proučevanje verstva starih Slovanov in Slovencev ie vzel Grafenauer dve slovenski, prakulturni bajki, menrreško m šišensko, Ju-kor ra ie zapisal Janez Irdma. Raziskovalec ie uuotovil. da J1 tl idv? etnološko najstareiši ^r^° V.ki‘T i^fe. ohranil kateri koli ellK)llo§kl starosti iu ne pre-"< £obf't,a. staroindijska ali starogrška. Ta zan.miva ugotovitev ne daje posebnega pomena samo slovenskim bajkam, ampak tudi sploh Slovencem kot narodu katerega izročila segaio za tisoč in tisočletja nazai v neznano človeško preteklost. Razen teera ie na Grafenauer tudi dokazal. ^ ,s° »tari Slovani in s tem seveda tudi Slovenci, enobožei in ne oboževalci več bogov kakor ie bilo v navadi verieti doslej. Graienauerieva razprava bo zbudila nedvomno veliko pozornost tudi po lzvonslovenskem svetu. Dvajsetletnica Parmove smrti. Prejšnji ,mese,5 K 1,rot*kl<> 20 lot. kar ie umrl v Mariboru slovenski skladatelj Viktor Parma, ki se ie bil med prvimi našimi komponisti posvetit zlasti UBtvarianiu operet in oper, s katerimi ie dosegel uspeli ne 1<> doma. ampak tudi nn mnogih tujih odrih. Krstne predstave nekaterih njegovih del so bile celč drugod in ne v Liub-Iiani. Med niegovimi operami sta obranili posebno vrednost rtasti »Ksenija« xi > |ara Pesemr med operetami pa žive še vedno »paričine- amazonke«. Parmova koračnica »Mladi vojaki« si le ntna pot v ves svet. Igraio »o še dan^s zlasti vojaške godbe -nairmlič-nejših narodov. — Naš® gledališče ie pppravuo ra proslavo dvajsete obletnice Pamiove smrti novo vprizoritev opere »Stara pesem«. in • Novodobna mladina - >-orinc in princesa pa sta živela se mnogo let srečno skupaj.« Hči: »Ah. jaz sem pa mislila da sta se poročila!« Iz dobe slnžkini Gospodinja: »Alj ste že. bili kie v službi?« Služkinja: »Seveda, sai imam od osmih mesecev že 12 spričeval.« Povračilo »Pomislite, tedaj je ta lopov vzel palico m me trikrat udarit po obrazu.« »In kai ste napravili vi na to?« »Jaz? Dve uri sem si moral daiati na obraz mrzle obkladke.« Močan aplavz »Zakaj »e naša nova tragedka tako razburia v garderobi?« »Kai se ne bit Dobila ie le devet a»pkov. plačala Pa iih i« dvanajsti« Namesto denarja Stri« piše svoiemu nečaku: »Dragi nečak! Žal mi io zmanjkalo denarja, da bi tj kupil obljubljeno zimsko suknjo. Zato ti pošiljam dve škatlici praškov za primer, če se prehladiš...« čakanio Srebot: »Slišal sem. da zelo dosti berete. Alj ie res?« _ Copatar: »Da. vselei kadar se moja ^nn oblači, vzamem v roke kniigo in čitam.« Oiioška Tinček: »Moio mamico pa slika sedaj slaven umetnik.« Tonček: »Kaj to! Moia mamica se vsako iutro poslika sama.« Prodajalka gob Izletnik: »Slišite vi. če že nabiratfc gobe. ali vsai razločite ali ie med nprni katera strupena?« NabiraLka gob: »Oh kdo bj se pri taiio nizkem zaslužku šp s tem ukvar-jal.< Potrpljenje io treba imeti Stihomil: »Gospod urednik, zdaj mi je na dovoli. Že tri leta čakam, da bodo obiavliene moie nesmi pa sedaj niso.« Urednik: »Potrpljenje, potrpljenje ie treba imeti. Poglejte. Homer ie čakal več ko dvn tisoč let preden ie njegova Uiiada zagledala beli dan v tisku.« . Dobro priporočilo Gospodinja: »Služili ste n n' Verižni-kovih... fo se mi zdi zelo čudno. Ali mi Iahko_to dokažete?« Služkinja: »Seveda, pogleite. tu na primer imam niihovo uro. ki ie visela v jedilnici.« Ni kriva Gospodinja: »Tončka, nogi e it e. tu na omari (e že naimani tri tedne star prah.« .Služkinja: »Oprostite milostljiva, to ni moja krivda, sai sem pri vas v službi šele 14 dni.« Novi red Profesor: »Mojega klobuka, že »Pet ni tukail ^celel bi. da bi bil vedno lia istem proštom,« Služkinja; »Tukaj je! Pri čiščeniu ie padel v vedro vode!« Profesor: »Nič za to. samo Se b! ee lahko zanesel, da ga bom vedno našel na teni mestu.« 1». I. 1945., PrsJutlne sferlvnosll narav« fef $mMBisrafijiji slakovimi Kemški tariskovoiec is dopai, da nekat-sre lastms napovedo vreme za več ur naprej. To utegne kiti iamstao teli ae naše kmetijstvo fesiparatura ali vlage. V tem pogledu natusčnejša opazovanja š© pogrešamo. Imam pa namen, nadaljuj© pisec, zasaditi imenovane rastline drugo polog druge na majhno vrtne grede, da jih tx,in lahko opazoval, kako se bodo vedle eh vremenskih spremembah. Posebno važnost pripisujem rastlinam, lei cveto pred regratom aK z* njim. Toda v bližnjih gozdovih, odn. na mojem ožjem podkožju ne uspevajo vse te zeli, in že bi jih presadil v kraje, kjer jih od narava m, nimam jamstva, da se bodo enako zadržal© kakor v domači zemlji; zato bi dal naslednjo pob -d©; Prijatelji narave, popotniki in vsi oni, ki s© zanimajo z-a opazovanja v prirodi, naj bi zasledovali na teh rastlinah izpremembe, nastajajoče vštric z tzpremembami — vremena. Ni jim treba izgubljati delovni čas, saj to lahko vrš© ob času oddiha, v delovnih odmorih, na poti na delo ah na poti domov. Seveda nimam v mislih vseh rastlin za vsakogar; ta naj bi sj izbral eno, oni drugo ali dve izmed njih, kakor jih pač srečava na svojih pota ob času njihovega raz-cvita. Skoraj pri vseh teh pa M morali uvaževati, ali «e cvetje vobče popolnoma zapira in kdaj, in aM po-vz; jčn to iapremembo svetloba ah' tema ali pa vlaga v zraku. V zadnjem primeru je verjetno, da se bo vreme poslabšalo. Veljalo bi si tudi zapomniti kdaj in kako dolgo cvete vsaktera teh rastlin, da tako dobimo strnjeno vrsto rastlin, porabnih za omenjeno opazovani©. Samo ob sebi umevno je, da bi bilo treba opazovati po več primerkov iste vrste. Pri ječmenu gre za obračanj© res afi ©sin; kako se to obračanj© godi, mi sicer ni znano, a sodim, da tako opazovanje n© bi bilo pretežko spričo splošne razširjenosti ječmena. Znani in izkušenj nemški kmetijski strokovnjak iu raziskovalec dr. Rudolf Ranninger je te dai v listu > Volki-»cher Beobaehterc priebeil nekaj svojih opazovanj o zvezi med rastlinstvom in vreme«rumeni, ko pa se mu cvetne glavic© ;apro, so trate spet zelene. Vendar nore ta rastlina le malo časa služiti a vremenskega preroka, saj cvete •am© od srede maja do konca junija. ostalih mesecih se mora kmet razjedati drugam, če hoč« izvedeti, kakšno bo vreme. V naravi je vse polno takih zna-tov, kazečih poslabšanje vremena, a r naslednjih vrsticah naj omenim sa-tv> rastline. Dr. Ranninger našteva nato tele •astlme, ki s© z vremenom izpremi-ijajo: neka vrsta osata (Wetterdi»tei), ipomlrdanski žafrai. ali krokng, jelenski podlesek. potrošnik aH cikorija, lavadni meseček (Ringelblume), m aretira, krvoraočnica (Storchschnabel) ti ječmen. Nikakor pa ni dognano, pravi raziskovalec dalje, ali temelje izpromem-'e t«h rrstlin na uSinku svetlob©, Snzcako s!ev. 2 d 234^673511011 POMEN BESED Važno pri reševanju: V tei križanki so deti n i r a n e Tudt na Japonskem ženske sodelujejo pr! protiletalski službi. Na stiki vidimo oddelek uniformiranih japonskih deklet zdravstvene službe pri zlaganju nosilnic Znanstveniki se vprašujejo: lii is možen nov vesoljni potop? Neznatne spremembe temperature lahko postanejo katastrofalne za ogromne predele Evrope V NEKAJ VRSTAH Za nemško mladino v predvoja-ških letih je pregled in zdravljenje zob že nekaj let obvezno. Ti letniki so zdaj nastopili vojaško službo in pri tej priložnosti so jim ponovno pregledali zobovje ter ugotovili, da sta obvezni pregled in obvezno zdravljenje rodila kljub vsem vojnim težavam lepe rezultate: zobje teh letnikov so veliko bolj negovani in bolezni zobovja so v glavnem izginile, kar' pomeni zdravstveno lep korak naprej. V bajeslovju mnogih narodov in v njih ver-! . ih živ-i povest o grozotnem vesoljnem potopu, ki je nekdaj uničil skoraj vos človeški rod. 0 njem je pisano v knjigah starih Kitajcev m Indov, ga pa poleg drugih spisov poznajo tudi sv. pismo in GugameSkl ep; ne poznajo ga pa Afrika, Arabija in tiste azijske dežele, kjer so povodnji izključene. M negi s« domnevali, da je lili ta potep posledica bodisi kopnen-ja mogočne leda*© skorje v diluviju, potopljene Atlantide ali pa ogromnega svetovnega požara. Sodobna znanost zagovarja maemje, da vesoljni potop ni samo bajka, ampak da se je v sivi davnini zares zgodila taka katastrofa. Doumevajo namreč, da so se ogromni skladi ledu, nakopičeni v Srednji i» Severni Evropi, Ameriki in Aziji, raztalili zaradi nenadnega zvišauja temperature in 9e razbij v neizmerne vode. Morska gladina. »e je zato v teh delih sveta dvignila za 50 m, zemeljske ožine, ki so na.1 i k mostovom vezal© Afrik* in Evropo, so se zrušile, in takrat jo nastal tudi Arabsko-perzijski zaliv. Spomin na to svetovno katastrofo se ni oh-anil le v neštetih bajkah, ampak ;e živel še dalje v glavah naj-znanr ii teiših učenjakov prav do sedanjih dni. Tako je že 1. 1726. švicarski prirodoslovne Johann Jakob Scheuclner v slovitih kamnolomih v Ohningnu ob Bodenskem jezeru ®d-koonl okamenelo okostje predpotopnega močerada velikana v trdni veri, da s« j© srečal z »žalostnimi ostanki starega grešni kar. ki ga je bil uničil vesoljni potop. Vrli učenjak mu je nadel ime bomo diluvii testise in tak je še dolgo strašil v strskovni literaturi. Neki znaki kažejo, da je nov vesoljni potop na našem planetu povsem možen, akornvno še ne preti sedanji generaciji. Približno sto lot ž© opazujejo v Arktiki podnebno izpremembe, vštric z njimi pa ne baš neznatno zvišanje temperature. Te izproraembe so sicer prav ugodn* vplival© na rastlinski in živalski svet flriinlandije in Snitzbergov kakor tudi morij visoke nn severu, a z druge strani bi megle te zvišano temperature prej al; slej dovesti do naglega otajanja obeh tečajev; ogromne gmote ledu bi se izpre-menil© v brezdanje vode 'n merska gladina bi se spet dvignila za približno 50 m. kakor se je morala ob ‘domnevnem vesoljnem potopu. To prt bi pomenilo popolno poplavljeni© mnogih evropskih dežel. Tako bi izginil) pel vodu veliki predeli Belgije, Danske, Francije. Velike Britanije, severne Italije in Švedske, pa tudi sevprnonernSka nižina. Naj bi teploU narasla le š© za itekaj stopinj, >a bi pričel kopneti led na obeh teča-vendar pa bi se to moralo vršiti zelo hitro, če naj bi od tega nastal nov vesoljni potop. Španska zakonca Angel Santa Sosa in Marija Vera Rodriges sta o-oblaščenca španskega ministrstva za delo dobila glede na to, da imata mnogoštevilno družino, izreden dar v znesku 1000 peset. Zakonca sta stara šele 43 let in imata 13 otrok — samih fantov. Angel Santa Rosa je preprost delavec, ki zasluži na dan 151 Darujmo blago, obutev, perilo! peset. Na svoje sinove je zelo ponosen, želi si pa, da bi se mu rodila vsaj še ena deklica. * Nemška vojaška organizacija Volks-sturm se mora v sorazmerno kratkem času izuriti in naučiti, kako bo vsak njen član kos vsakemu možnemu vojaškemu položaju. Za ta pouk, ki se mora izvršiti v kar najkrajšem času, so poklicali na pomoč tudi film. Nemško ministrstvo za propagando je dalo izdelati nekaj tisoč kopij vojaških filmov za pouk volkssturmovcev, vsi nemški kini so pa dali na razpolago svoje dvorane za predvajanje teh filmov. Tako se cela nova vojska uči sodobnega bojevanja s sovražniki in v Nemčiji si od tega pouka, posebno pa od vojaških filmov obetajo veliko uspehov. Darujmo za Zimsko pomoč! Trije začarani bratje # IO ČEŠKI PRIPOVEDKI PRIREDIL HOTIMIR V. GORAZD Strelica ie zgrešila svoj ciii; kuža jo je jadrno uuauitl. imel pa je lovec srečo, da je videl, v kaiero smer pes beži, zaio mu je sledil in našel njegovega gospodarja. In falto je naslednjega drie višji lovec odšel k Vojku ler mu sporočil knezovo zapoved: mota se takoj izseliti, sicer ga bo vrgel v ječo. Tako sta Vojko in jelka po- ez tla svojo beračijo in odšla v širni svet, z njima pa pametni Pozor, močni Lomi in silni Trgaj Ko je družba jx>1 ovala že sedem dni, se je znašla pred pusto visoko goro, v katero so držala velika steklena vrata. Ta so se na lepem sama odprla. Vojko in Jelka sta stopila v votlino in se znašla v podzemeljskem hodniku, katerega stene so se tako lesketale, ko da so posute s samimi biseri in briljanti. V nemem občudovanju sta si ogledovala to bajno krasoto in nista niti opazila, da so se fctta medtem vrata za njima zaprla. Napotila sta se proti kraju, kjer je izza čudovito oblikovanih stebrov sijala skrivnostna rožnata luč. Zdajci se je pojavil pred njima starec v čudni obleki s smešno kučmo na glavi, jezno je mahal z rokami in ju rotil, naj psi takoj zapustijo votlino, češ da v njej stanuje tolovaj Uraduj s svojimi dvanajstimi razbojniki, ki ne irpe psov v svoji bližini. tudi enočrkovne besede Vodoravno: 1. Vse, kar živi, je nje-i ga dolžnik. — 2. Osnova slehernega merila. Velikan. — 3. Iz izhlapele apnenčeve vode nastala usedlina. Najdragocenejše kalorije so v njej. — 4. Mladi kravici tako pravijo. Glasbena kratica. Predlog. Veznik. — 5. Začetnici krstnega in rodbinskega ime na nekoč uglednega slovenskega zgo kovinarja, ali pa nič manj znanega tudi že umrlega slovenskega časni karja in ljudskega pisatelja. Akadem-, ska kratica. Prešeren ga rabi brez opu 1 ščaja. Mnoge pripovedke se z njin začno. — 6. Z njim se čudiš, pa tudi ugovarjaš. Prezirljivo označuje človeka, ki ga nočeš ali ne moreš imenovati. Težnost je vzrok, da jih potrebujemo kot osnovo vsega svojega dejanja in nehanja. Znak za težke kovino. — 7. Umeten branik. Mestc na Poljskem. — 8. Krajši od njega ni noben slovenski kraj. Oblika pomožnega glagola. Vzkrik bolečine. Za četnici imena slovenskega lista. — 9. Drži včasih bolj kakor ključ. Obli ka pomožnega glagola. — 10. Škupa z alkoholom da mešanico, znano pot imenom Hoffmannovih kapljic. V nje ga noči se baje dogajajo prečudnt stvari. — 11. Mamila iz njegovih zn? blaže bolečine. Dve sta na nebu tegi imena. Spada k nevestini bali. Navpično: 1. Odreševalno poslan stvo. — 2. Zensko ime. Devica in mu čenica. — 3. Starorimsko meščansk« oblačilo. Element vrtenja. Njegov po klic ga dela belega. — 4. Grška črka Opravlja službo, ki ne pove njego vega poklica. — 5. Upodobljen i skobčevo glavo. Tam, kjer je vst zaprto, ga ni. Predlog. — 6. Veznik Predlog. — 7. Začetnici krstnega ii rodbinskega imena slovenskega kul turnega delavca. Koristno mineral no olje, pridobivano iz premoga Predlog. — 8. Vodna žival. Po Prešer nu ni »vsak, kdor nam kaj kvasi«. -9. Aparat, ki zračnega meri, velja pi krivem za preroka. Na slikah, stari) skrinjah i. sl. Poljsko orodje. — 10 Živalski produkt. Števnik. — 11. Današnji človek v splošnem r,e trpi za preobilico te lastnosti. . Rešitev križanke štev. 1 Vodoravno: 1. pa; tri (trinog jt po Cafu — gl. Pleteršnika! — tisti, ki noge tre); os, — 2. plamenica. — 3. Ig; zel. — 4. okarina. — 5. pena; Adam. — 6. Orinoko. — 7. maj; re — 8. Italijani. — 9. no; ime; al’. Navpično: 1. pp (= pianissimo, t. j. zelo tiho); spomin. — 2. ali; Erato. — 3. agonija. — 4. t. m.; kan; li. — 5. repa; očim. — 6. in; rak; je. — 7. Izidora. — 8. ocena; ena. — 9. salama; il. Glavna poslovalnica Socialne pomoči za nakupovanje oblačil, obutve, perila, posteljnine itd. j- v Gradišču št. 4 nasproti dramskega gledališča. Kdo ugane? Zgodbica o potrdilu Čeprav je gospod Skopuh poznal gospoda Izkoriščevalca le bežno, se j© v neki nepremišljeni uri vendar dal pregovoriti, da mu je posodil 500 lir, n© da bi bil za to zahteval kakršno koli potrdilo. Nekaj dni zatem je gospod Skopuh izvedel, da vrača gospod Izkoriščevalec svoje dolgove samo takrat, kadar se mu predloži potrdilo z njegovim podpisom. Gospod Skopuh je vedel, d;i bi imelo prav malo smisla terjati Izkoriščevalca brez potrdila za denar. Kljub temu m izgubil poguma. Spomnil se je nečesa, s čimer je prejel želeno 'potrdilo, da mu gospod Izkoriščevalec dolguje 500 lir. Kako je to naredil? Odjjovor: ‘c3[op atneuzud ounuisid ipulosig podsož [ouu e z af ©d uio.ioaoSi o umi g -jg opu ouibs i;R<1 ui« ‘aij 0009 afnli[op au n ur ep ‘mindojfs IpiOAoa -po aajUAa^jjjoijzj •! )|fu!!>:\] -.in 0009 ntu giuatosod edalu po BAOjijez fonej Bp ‘na[i!Aa3si.ioHZI lesid af ipidoipj Herausgebet: K. Bratuša, Journalisti verantwortlicher Redakteur: H. Kern, Journalistj Druckerei: Merkur, A. G. in Ljubljana) fiir die Druckerei verantvvortltcb: O. Mihalek — atle in Ljubljana. — Izdaja K. Bratuša. novinar( odgovaria H. Kern, novinar, tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani) za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani