PoMnTrti pfaSifta v flOfftvtnT MartoonM Cena 1 Din Leto lil. (X.), štev. 102 Maribor, pondeljek 6. maja 1929 JUTRA« Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani žt. 11.409 Velja mesečno, prejeman v uprav! ali po poStMO Din, dostavljen na dom pa 12 Din mrrmrnmmmmmmm n i 'i Telefon; Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta št.13 Oglasi po tarlfu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra” v Ljubljani, Prešernovi ulica it. 4 Protest nemške vlade v Moskvi PROTI VMEŠAVANJU SOVJETSKE VLADE V NOTRANJE-POLITIČNE RAZMERE NEMČIJE. — ZVEZA NEMŠKIH KOMUNISTOV Z MOSKVO. — ZANIMIVA ARETACIJA V BERLINU. smejo zapustiti svoje hiše, kakor hitro nastopi mrak. Skupno število žrtev, k! so jih zahtevali spopadi med Hindi in mu* imani, pa znaša že nad 100 in več sto ranjenih. 0 naši mladini Je padla na včerajšnjem Prosvetnem dne vu ljubljanske Zveze kulturnih društev težka beseda, skoraj bi rekli obtožba: Mladina, tako srednje-kakor visokošolska, je izgubila ljubezen in spoštovanje do knjige, tudi do slovenske. Naša mladina — tako je dejal in povdarjal referent o naši knjigi, ki je sam profesor in razmere dobro pozna — čita silno malo ali skoraj nič, ne pozna skoraj več naše literature, kaj šele tujo, ampak se posveča skoro izključno raznim športnim panogam. Ta trditev nedvomno v veliki meri odgovarja resnici tudi pri nas v Mariboru. Opaziti je stalno padanje interesa mladine za lepo knjigo. Morda ne bomo krivični če trdimo, da so temu deloma vzrok mnogi vzgojitelji mladine sami, ki ne znajo v njej vzbujati ljubezni do knjige sploh in do slovenske knjige še posebej in od katerih mnogi zahtevajo od mladine veliko nepotrebnega, za življenje brezpomembnega balasta, tako da mladina mnogokrat niti ne utegne priti do čitanja knjig. Nedvomno pa je tudi, da je šport s svojimi raznimi panogami nešteto mladih ljudi popolnoma odtegnil od knjige ter jim vzel smisel za višjo duševno kulturo. Kakor na eni strani moramo le toplo pozdravljati, da današnja mladina ne čepi samo v svojih učnih sobah ali pa v zadimljenih beznicah, ampak v zdravi božji naravi goji svoje telo in ga ustvarja odpornim za težko življensko borbo, tako moramo na drugi strani konstatira-tl, da bi bile športne organizacije dolžne pospeševati pri svojem članstvu tudi razvoj duha, buditi v njem stremljenje po čim višji duševni kulturi, buditi v njem ljubezen do čitanja, do knjige, do duševnega dela. Delo na samoizobrazbi, na jačanju duševnih sil bi moralo pri mla dini iti vzporedno ter bi moralo biti enakomerno razdeljeno z delom na fizični krepitvi. Radi tega postaja omladinsko vprašanj« važno vprašanje naše družbe, ker nam ne more biti vseeno, kako bo vzgojena naša bodoča generacija, ki naj igra vlogo v družabnem in narodnem življenju. Fizično zdravo in duševno visoko razvito, z močnimi moralnimi vrlinami, takšno mladino potrebuje narod, potrebuje država, edino takšna mladina bo sposobna za življensko borbo ter za obvladanje življensldh nalog. Zdravje, morala in znanje, so tri najvažnejše stvari za človeka za njegovo živlensko borbo invsled tega tudi tri najvažnejše stvari pri odgoji mladine. Za zdravje je potrebna predvsem zadostna prehrana, zadost na ostala fizična preskrba ter gojitev telovadbe in športa. To ustvarja obenem že tudi podlago za moralo: čut odgovornosti, čut dolžnosti, trdno voljo. Za popolni duševni razvoj In za v življenju potrebno znanje pa ne zadostuje samo zna-nie, pridobljeno potom šolskega pouka, ampak je potrebno to znanje razširiti po-to čitanja, potom knjige. Morda je naša mladina pred vojno preveč zanemarjala svojo fizično vzgojo in Dremalo gojil* telovadbo, šport in dru- MOSKVA, 6. maja. Nemški poslanik pri sovjetski vladi je izročil danes po naročilu svoje vlade ljudskemu komisarju za zunanje zadeve energičen protest proti temu, da kominterna pod oira nemške komuniste, kar pomeni vmešavanje sovjetske Rusije v nemške notranje-politične razmere. Sovjetske kroge je korak nemške vlade močno presenetil in se boje, da bi moglo priti do preloma med obema dosedaj prijateljskima velesilama. Di-plomatični krogi zasledujejo to najnovejšo afero z največjo pozornostjo, ker tvori začetek nedoglednih posledic, ki bi mogle postati za Moskvo še zelo nevarne. Nemčija bi se namreč lahko smatrala prisiljeno, da sklene z zapadnimi velesilami definitiven dogovor proti sovjetom. V zvezi s tem se opozarja zlasti na sobotno sejo pariške reparacijske konference, ki se je izrekla za nadaljevanje konference, kar se more smatrati kot energičen odgovor Nemčije na ruske spletke in podpiranie nemških komunistov. BERLIN, 6. maja. Komunistična akcija se je ponesrečila. Komunisti so morali kljub svojim velikim masam in vzorni organizaciji uvideti, da so na-pram sedanjemu družabnemu redu v Nemčiji brez moči. Nemška državna vlada pa je bila po daljšem opazovanju komunističnega gibanja in po iz- kušnjah 1. maja primorana, da je pooblastila pruskega ministrskega pred sednika dr. Brauna in berlinskega policijskega predsednika Zorrgiebela, da naj zbereta materijal o komunistični prevratni propagandi in ga predložita državnemu ministru za notranje zadeve Severingu. Gre za skiciranje pospešenega poznanja. Preiskava je dognala, da so hoteli komunisti dne 1. maja zadati spcijal-nodemokratični stranki kot »izdajic: proletarskih interesov« smrtni sunek in jo sploh kompromitirati v očeh nemškega proletarijata. Vodstvo komunistične akcije je bilo v rokah gene ralnega štaba fronte«, ki ob- stoja iz bivših -revolucijonarnih mornarjev in špartakovcev, člani organizacije pa obstojajo iz ml petično vzgojenega delavstva, ki je nezadovoljno z zmerno politiko socialistične stranke. »Rdeči frontovci« razpolagajo z ogromnimi denarnimi vsotami, revolverji, bombami, ročnimi granatami, strojnicami itd. Akcijski komite »Rdeče fronte« pa je stal s komintemo v Moskvi v direktni zvezi. V Berlinu so že aretirali nekega ruskega emisarja, čegar imena poli cija sicer še noče izdati, a je vsekakor znano, da je igral veliko vlogo tudi za Časa revolucijskega gibanja na Kitajskem. mussolini — dosmrtni ministrski predsednik RIM, 6. maja. Danes so se razširile tu vesti, da namerava kralj imenovati Be-nita Mussolinija za dosmrtnega ministrskega predsednika. Preč ratifikacijo lateranske pogodbe RIM, 6. maja. V četrtek prične italijanski parlament razpravo o ratifikaciji lateranske pogodbe o konkordatu med talijo in Vatikanom. Ob zaključku razprave bo imel Mussolini svoj najavljeni govor o velikem pomenu sporazumni med Vatikanom in Italijo. Pogajanja z Uatikanom BEOGRAD, 6. maja. Kakor se zatrjuje, se bodo takoj po pravoslavnih velikonočnih praznikih zopet pričela pogajanja za sklenitev konkordata med Jugoslavijo in Vatikanom, ki bodo trajala precej časa. Preliminarna pogajanja se bodo vodila med našim poslanikom v Vatikanu Simičem in beograjskim nuncijem Pole-grinettijem. Računa se, da bodo končala pogajanja z uspehom, ker je na obeh straneh mnogo dobre volje. Kralj zopet u Beogradu BEOGRAD, 6. maja. Kralj Aleksander, ki se je mudil nekaj dni na Bel ju, je prispel zopet v Beograd. posušil. V kratkem je sledila silna eksplozija, ki je raznesla barake in pokopala pod seboj vse delavce. Izpod razvalin so potegnili 7 popolnoma razmesarjenih trupel, dva delavca pa sta bila tako tež' ko ranjena, da sta že na potu v bolnico podlegla poškodbam. Strašna nesreča je povzročila daleč naokrog veliko razburjeni “n splošno sočutje 7 rodbinam ponesrečenih delavcev. Med ljudstvom se govori, da je Grdič namenoma povzročil katastrofo, ker se je bal, da pridejo v kratkem razne nerednosti in nepravilnosti, ki jih je zagrešil, na dan. S žrteu eksplozije V soboto zvečer se je pripetila pri kamnolomu državnega posestva Belje v bližini Babine Skele strašna eksplozijska kataistrofa, ki je zahtevala 8 Človeških žrtev. Po delu v kamnolomu so se delavci greli v barakah. K njim je prišel tudi paznik Peter Grdič in je postavil 25 kg premočenega dinamita na peč, da bi ga Nouo glasilo muslimanov SARAJEVO, 6. maja. Danes je iz šla prva številka »Novega Vremena* ki naznanja, da bo ščitila interese muslimanov. Nemiri u Indiji LONDON, 6. maja. V Bombayu je prišlo do ponovnih nemirov, pri katerih je bilo 10 ljudi obitih, 18 pa ranjenih. Po mestu hodijo močne vojaške patrulje in razganjajo demonstrante. Oblasti so iz' dale naredbo, da domačini 15 dni ne go. Nedvomno pa je, da je imela globoko razvit smisel za knjigo in skoraj ni bilo takrat med nami dijaka, ki bi si ne bil ustvaril v svoj ponos in svoje veselje vsaj malo knjižnico. In č ese spomnimo, s kako vnemo je takrat naše dijaštvo visokih in srednjih šol v svojem prostem času ob počitnicah pomagalo graditi stavbo slovenske ljudske prosvete z usta navijanjem stotin javnih ljudskih knjižnic ter je iznašalo slovensko knjigo v zadnjo slovensko vas^ .ter če danes vidimo, da današnja mladina izgubila smisel za to delo, si moramo priznati, da manjka vzgoji naše današnje mladine velik in važen faktor: ljubezen in spoštovanje do slovenske knjige in do knjige sploh, tem pa tudi smisel za ljudskoprosvetno delo. Nadejamo se, da bodo že bližnji časi v tem pogledu prinesli izpremembo in da se bo mladina povrnila k pravilnemu poj movanju idealov telesne in duševne vzgoje. Ulom u Rnglo-banko na Dunaju DUNAJ, 6. maja. Neznani zločinci so preteklo noč vlomili v blagajniške prostore Anglo-Austrian banke, navrtali neko staro blagajno in odnesli z nje 30.000 šilingov gotovine. Ponesrečen atentat na fallesa MEHIKO, 6. maja. O priliki slovesne« ga sprejema na čast premagalcu upornikov, generalu Callesu, se je pridružil generalu sin bivšega guvernerja države Sonora. Mladenič se je pripravljal, kakor da hoče poljubiti generala, toda neki ge-neralštabni oficir je opazil v njegovi roki nož in ga takoj razorožil. 5pomenik Henrika UH. Med vladarji, ki počivajo v wesf-minstrski opatiji v Londonu, Je tudi kralj Henrik VII. Bronasti spomenik na njegovem grobu je bil že strašno zaprašen in zamazan. Ko so ga pred kratkim očistili vse nesnage, je prišlo na dan krasno mojstersko delo. Dognali so namreč, da gre tu za delo slavnega italijanskega kiparja Petra Torregiana, onega mojstra, ki sl je pridobil žalostni sloves v zgodovini umetnosti, da je s pestjo razbil velikemu Michelangelu nos. Torregiano je pobegnil po tem dogodku v Anglijo, kjer je napravil celo vrsto znamenitih del, med njimi tudi nagrobni spomenik Henrika VII., ki vzbuja sedaj pri vseh’ posetnikih kraljevskih grobov v Londonu splošno občudovanje. Najbolj razširjeni jeziki Najbolj razširjeni jezik na svetu je angleščina, ki jo govori 160 milijonov ljudi in se je poslužujejo v Veliki Britaniji, Severni Ameriki, Južni Afriki in Avstraliji. Nato slede: ruščina, ki jo govori nad 100 milijonov, nemščina 90, francoščina 70, italijanščina 55, španščina 50, portugalščina 25 milijonov. Pri tej statistiki pa seveda niso vštete osebe, ki govore razen svojega maternega jezika še kak drug jezik. Dognati to število je seveda nemogoče. Lahko pa se z mirno vestjo trdi, da sta na čelu tujih jezikov v učnih načrtih francoščina in angleščina. —■ Sfran 2. e i? nt vrism Kal le s prlkluiitvflo okoliških občin Mariboru SEDANJA DOBA JE NAD VSE UGODNA ZA IZVEDBO TEGA NAČRTA. - NE ZAMUDIMO JEJ Ze par lat se v naši javnosti govori in piše o priključitvi naših okoliških občin mestu Mariboru. Takrat je namreč postalo aktualno vprašanje priključitve Krčevine k meitu. Pri glasovanju pri-zatih Krčevlncev je bila stvar sicer odklo njena In odložena, nikakor pa ne pokopana. Saj je mariborski občinski svet sam predlagal upravni oblasti spojitev Krčevine z mestom. Ob priliki razpravljanja o letošnjem proračunu mesta Maribora, pa se je menda samo mimogrede omenilo, da bo treba misliti na spojitev vseh bližnjih okoliških občin z mestom. Toliko in nič več ni znanega naši javnosti o tej nameri, ki je vitalnega pomena ne samo za naše okoliške občine, ampak tudi za mesto in njegov nadaljnl razvoj. Danes bi bilo odveč ponovno navajati razloge, ki govore odločno za spojitev Maribora z okolico v eno upravno enoto. Ti razlogi so gospodarskega, kulturnega, zdravstvenega in regulačnega značaja ter leže na dlani. Mesto je z okolico zvezano tako tesno že sedaj in tvori ž njo naravno celoto, da je pač neumestno to edinico še nadalje posili In umetno ločiti z raznimi občinskimi mejami. Mnoga za mesto in okolico nujna in pereča vprašanja bi se po priključitvi rešila z lahkoto in sama po sebi n. pr. vprašanje II. deške meščanske šole, da ne navajamo drugih. Naša okolica pa »e prav tako naglo razvija, kakor mesto samo. Tekom zadnjih let nastajajo kar nove ulice, ki morda sedaj še odgovarjajo kolikor toliko še primitivnim razmeram in potrebam naše okolice, ki pa bodo pozneje po priključitvi ln nadaljnem razvoju lahko velika ovira. Najnujnejše vprašanje v okolici je regulačno, in čim dalje se odlaša s priključitvijo, tem slabše bode in tem težje bo pozneje popravljati pogreške. Je pa še en zelo važen moment, ki odtočno zahteva čimprejšnjo združitev o- kolice a mestom, ki se pa do sed£j Se ni omenjal. Že pri svoječasnem glasovanju o priključitvi Krčevine smo lahko opazili, da pri tako važni zadevi ne odločajo samo stvarni razlogi, ampak igrajo prav važno in Gesto tudi odločilno vlogo osebni, politični in še drugi razni momenti. Do zgodovinskega 6. januarja se je pri nas presojala vsaka akcija najprej s politično strankarskega vidika. Ako bi se bilo hotelo preje priključiti celo okolico, bi bila v tedanjih razmerah naletela ta namera na velik Odpor morda že v mestu samem, še bolj pa pri naših okoličanih; Ti sicer nikakor ne odklanjajo gospodarskih, kulturnih in raznih drugih Ugodnosti, katere jim nudi Maribor, a da bi sami kaj prispevali za vse to, to jim seveda ne gre v glavo. Obenem so se že privadili, da sami vladajo v svojem kraljestvu in kdor ima enkrat vajeti v rokah, je naravno, da jih ne da rad več Iz rok. Sedaj pa živimo v docela drugačnih razmerah. Politike in njenega strankarstva ni več in tako pride stvarnost vse bolj do veljave. Kakor vse kaže, bo tako stanje trajalo še nekaj let. In ugodnejše prilike za izvedbo spojitve okolice z mestom ne bomo imeli nikoli več, ako jo zamudimo sedaj. Sedaj pojde gladko, kar bi v drugačnih razmerah lahko naletelo na skoro nepremostljive ovire. Zato pa naj se s pripravami ne odloša, ampak prične prejkoslej. Samoobsebl je umevno, da spojitev o-koUce z mestom ni tako enostavna stvar ki bi se lahko izvedla kar Črez noč. Zato je potrebno raznih in temeljitih priprav ln dela. Da pa ne ostane samo pri besedah in željah, zato bi bilo umestno, da se izvoli lz občinskega sveta poseben odsek, ki razmotriva to zadevo z vseh vidikov in izvrši vsa pripravljalna dela. Na ta način pridemo najprej do velikega Maribora, ki bo štel nad 50.00o prebivalcev. Tako mesto pa ima docela drugo I pozicijo, kakor pa mestece s 30.000 pre-Ibivalci. • *• ena mariborsko gledališče REPERTOAR: Pondeljek, 6. maja. Zaprto. Torek, 7. maja. Zaprto. Abonent! reda B so naprošenl, da še malo potrpijo. Vkljub najboljši volji uprave, da jim da v torek, 7. maja 23. predstavo, ji to — radi vaj za koncerte Gl. Matice, pri katerih so zaposleni tudi člani gledališkega zbora In orkestra —ni bilo mogoče. Zato pa dobijo abonenti reda B premijero senzacionalnega komada »Proces Mary Dugan«. Vaja za »Proces Mary Dugan« je dane« v pondeljek 6. t. m. ob K 8. zvečer. Vsi, ki so se prijavili za sodelovanje, naj bodo točno ob H 8. na odru v gledališču. Ljudska univerza v Mariboru. panes, v pondeljek 6. maja, bo predavala gospa Jutta Baumgartner o temi: »Bodi zdrava, lepa ln srečna«. V petek, 10. maja, bo predaval Švedski žurnalist g. Emil Langlet, ki se mudi v Jugoslaviji v študijske svrhe, o prekrasni deželi Danski na podlagi lepega velikega filma. Prireditev bo v Apolo kinu. Predprodaja vstopnic od 8. maja naprej. — Vinarski kongres in občni zbor Vinar-skega društva za Slovenijo, ki bi se imel vršiti od 11. do 13. maja v Krškem, je preložen na 25., 26. in 27. maja, ker ima 12. maja svoj letni občni zbor sadjarsko in vrtnarsko društvo za kLVSk?i nt,B1?du‘ RazP°red ie isti, kani« J1'' A\ljen ln sicer prvi dan- 25. nwja ob 2° (8.) zvečer seja glavnega ?*atov; dn* 26‘ ob mi prfL.« utev kongresa * aktualni-S sfoverrL0 ,bodočem ‘^nem sortimen-StirlnT«% ,* Podvajanjem filma>o ,n škodljivcev vinske °«2nI zbor 35 običajnim dnevnim redom. Referatom in predavanjem filma lahko prisostvujejo tudi ne- člani. Tretji dan, dne 27. maja se bo vr šil poučni izlet na Bizeljsko. Ob tej priliki ponovno vabimo vinogradnike, da se prvega vinarskega kongresa udeleže v čim častnejšem Številu. Priprave so v polnem teku pri centrali, kakor tudi v Krškem in na Bizeljskem. Radi prenočišča v Krškem in izleta na Bizeljsko sprejema prijave, kakor tudi kavcijo za naročene avtomobile Din 30 do 20. maja društveni blagajnik g. Albin Dular, oblastni uradnik v Mariboru. Brez pravočasne prijave društvo ne bo skrbelo niti za prenočišče mtl za vozila. Pomočniški odbor Trg. g remija v Mariboru je imel v petek v dvorani hotela »Pri zamorcu« dobro obiskan občni zbor, ker je imela Zveza privatnih nameščencev kasneje tudi svoj članski sestanek. Predsednik Zveze, g. Petejan, je podal pregled borbe privatnih nameščencev za osemurni delavnik in povdarjal, da mora io sedaj predvsem tudi trgovski nameščenci v strnjeni fronti čuvati svoje težko priborjene pravice. Napačno je nazi-ranje mnogih delodajalcev, da se s podaljšanjem delovnega časa doseže večja produkcija, ampak dokazujejo nepristran ske strokovno-znanstvene institucije ravno nasprotno. Zborovalci so z zanimanjem sledili izvajanjem govornika in končno sprejeli resolucijo, ki je bila odposlana vsem merodajnim faktorjem. — Svinjski sejem v Mariboru. Na svinjski sejem, ki se je vršil dne 3. t. m. v Mariboru, je bilo pripeljanih 358, prodanih pa 246 svinj. Povprečne cene so bHe sledeče: 5—<5 tednov stari prašiči 125—150 Din, 7—9 tednov 225—250 «nSCaCe ^5°~4S0’ &~'7 mesecev 480—550, 8—10 mesecev 580—750 1 leto 1.000-1.200, 1 kg žive teže 10-12 SO kg mrtve teže 16—17 Din, * ’ Spominjajte f« CMD Podoknica. Kot uvod k svojim slavnostim priredi v torek zvečer ob 20. moški zbor Glasbene Matice pod taktiTko g. profesorja Mirka podoknico gospej Zori dr. Ravni-kovi, kumici Matičinega praporja. Kakor znano, stanuje ga dr. Ravnikova v Trubarjevi ulici, nasproti evangeljske cerkve. Operni ravnatelj Andro Mitrovič, ki je bil (kot državni uradnik na razpoloženju prosvetnemu ministrstvu radi Živčne bolezni na bolniškem dopustu, se je mudil te dni v Mariboru in silcer na povratku Iz Beograda, kjer se je stavil ministrstvu na razpolago, s prošnjo, da bi bil penzijoniran ali pa postavljen na kak drugi položaj, ki bi odgovarjal njegovi stroki kot operni dirigent. — Trgovine ln vnebohod. Trgovski gremij v Mariboru obvešča svoje člane kakor tudi kupujoče občinstvo, da smejo biti prihodnji četrtek t.J. na praznik Vnebohoda glasom nafedbe velikega Župana o delavnem času trgovine samo dopoldne odprte. — Križev teden se začenja z današnjim dnevom. Od fare do fare bodo počenši od danes hodile prošnje procesije. Davi se Je po Gosposki, Slovenski in Aleksandrovi ulici pomikala prva križeva prooesija. Zvonovi vseh mestnih cerkva so se razmajali, da poprosijo Boga še pred njegovim vnebohodom (v četrtek) za blagoslov njiv, travnikov in goric. Križev teden je med Slovenci v velikih čislih. Na deželi gredo križeve procesije med brstečimi njivami. — Kar devet kolesarskih in avtonezgod na — en dan! To je brezdvomno rekord, četudi žalosten. K sreči ni bilo v nobenem slučaju težjih posledic, kar pa je le gol slučaj, čujmo te litanije! — S kolesa je padel 191etni Ules Josip iz Lajteršperga. Pod levim očesom ln na obrazu je dobil več poškodb. Danjko Josipina, 18 letna zasebna uradnica, si je pri padcu s kolesa natrla desni laket. — Frančeškin Albin, 19 letni ključavničarski pomočnik si je pred včerajšno »Perunovo« dirko natri desno kolenico. Nezgoda se mu je pripetila na bresterniškem klancu. — Ob priliki včerajšnje dirke »Peruna« se je kmalu po startu prevrnil motorni dirkač g. Gustinčič. Na Kooški cesti je padel z motornim kolesom ter dobil poškodbe na obrazu in desnem kolenu. Tudi motorno kolo je poškodovano. — Ob isti priliki se je motociklistu Ivanu Tomažiču zgodila podobna nesreča v Selnici. Pri padcu je dobil rane v obrazu' in obeh rokah. — V to serijo spadata tudi dve avtomobilski nezgodi. 25 letni šofer Gruber Karol iz Maribora se je pri Breznem srečal — z nekim drevesom. Veje so kajpak zdrobile varnostno sprednjo šipo, katere drobci so Šoferja ranili po obrazu in na glavi. — Zagrebški šofer Miško Monjak je peljal tri gospode in eno damo v Zgornjo dravsko dolino. Hoteč se umakniti drugemu vozilu, je zadel ob obrežno ograjo, ki je k sreči vzdržala udarec; kajti če bi o-graja popustila, bi se Miško s svojimi gosti vred znašel preko obrežnih skal v objemu hladnih Dravinih valov. — Vsem ponesrečencem, razven zadnjemu, Je tuk. rešilni oddelek nudil prvo pomoč. Dvakrat poskušen samomor. Razočaran nad življenjem in njegovimi bridkosti, se je bivši mizar državnih železnic, Josip Janžekovič, odločil, da odide prostovoljno v smrt. V obup ga je pognalo zlasti dejstvo, da ni mogel najti primernega zaslužka, odkar Je bil odpuščen iz železniške službe. V soboto popoldne ga je našel gostilničar Schrei v studenškem gozdu visečega na drevesu. I^rog vratu je imel zadrgnjen jermen. Schrei je obupanca še pravočasno rešil, i čemur pa ta nikakor ni bil zadovoljen, vo Je namreč odšel Schrei orožnikom ;>ovedat, kaj je potoma doživel in so ti ;akoj odhiteli na kraj dogodkov, je Janžekovič že v drugič poskušal izvršiti sanjomor. Obesil se je namreč s trakom od hlač, a so mu sedaj tudi orožniki pravočasno rešili življenje in ga odpeljali na njegov dom. — Tihotapčeva smola. ProŠle dni je prispel iz Avstrije v Maribor trgovski potnik Ernest Berner. Pri carinski reviziji se je mož začel sumljivo obotavljati. Službujoči carinski uradnik ga je povabil s seboj in preiskava je prinesla na dan prave čudeže: Poleg pestre serije previdno zloženih modernih klobučkov je bilo H kg nakitmh igel in okrasne svile za klobuke tudi kake ^ kile... Po kratkem postopku so grešnika, ki je bil v veliki zadregi, obsodili na leto dni zapora ali 14.000 Din. RazoCara-potnik se je začel potiti in je odprl svojo »bačko« ter dal prednost pred zaporom globi. Dragi so bili tl klobučki, salamensko dragi... — Nesreča v ruški tovarni za dušik. 261etni ključavničar Ludovik Hape je bil v soboto zaposlen pri postavljanju neke nove peči v tvornici za dušik v Rušah. Med delom je padel nanj velik kos železa in mu strl ključnico. Ponesrečencu je priskočil takoj na pomoč tvorniški zdravnik, nakar so ga prepeljali v njegovo stanovanje. Tragikomična avtomobilska nesreča in l<311a obenem. V seriji nedeljskih avtonesreč beležimo tudi eno veselo - žalostno, ki se je včeraj popoldne pripetila na Glavnem trgu. —- Lastnik poltovornega Forda g. Lahajnar se je prepeljal po glavnem mostu. Imel je s seboj sodček z ribjim zarodom. Ker je prenaglo vozil, se je naenkrat znašel pred Veliko kavarno. Stražnik mu je dal predpisano znamenje za smer, a lastnik je v zadregi zapeljal do roba pločnika, pri čemur se je zlomilo zadnje levo kolo. Avto je poskočil in sodček mladih ribic je padel na tla ter se odprl. Presenečene ribice so začele skakljati po kopnem in bilo je treba mno go truda, predno so jih polovili — Polomljeni avto pa so dvignili in odpremill v popravljalnico. — Pogrešan. V petek je odšel 68 letni France Do-miter iz Kejžarjeve ulice št. 9 v Št. Peter k svoji sestri, a se doslej še ni vrnil. Neki viničar ga je videl v soboto na cesti pijanega do nezavesti in ga je tamkaj tudi pustil. Pogrešanec je imel pri sebi 500 Din v denarju in srebrno uro. Ni izključeno, da se mu je pripetila kaka nesreča. — Zopet pretepi. V noči od nedelje na ponedeljek sta Peter R. in hlapec Alojz K. brez vzroka napadla Ferdinanda P. in ga neusmiljeno pretepla. Ferdinand je močno krvavel iz nosa in ust in ima razen tega še 300 Din škode radi raztrganega suknjiča. Napadalca je policija odpravila v policijske zapore, kjer si bosta v hladnih celicah gotovo ohladila vročekrvnost. Čevljarski pomočnik Rudolf M. pa se je včeraj zvečer lotil v Vojašniški ulici kar treh bratov Josipa, Mihaela in Franca V. Najprej je obdelal Josipa, nato Franca, tretji pa je iz previdnosti pobegnil z bojišča, kjer se je zbralo mnogo radovednega občinstva. Razjarjene duhove pa je pomiril stražnik, ki razpolaga z nevarnejšim orožjem kot je Rudolfova kneftra. Zadevo bo obravnavalo sodišče. — 6 dni v agoniji. Prvega maja je konj udaril 30 letnega posestnika Novaka iz Peršetincev pri Ormožu s tako silo v čelo, da se mu je vdrla lobanja in je oslepel na obe očesi. Sosedje so ga našli nezavestnega ob cesti ln ga odnesli domov, kjer so računali, da bo težkim ranam sigurno podlegel in ga niso prepeJjall v bolnico. Novak leži od tedaj že 6 dni neprestano v nezavesti. — Upor u uzgojeuallšču V poboljševalnici v Toulonu v Fran* ciji se je vseh 90 gojencev izjavilo solidarnim s tovarišem, ki ga je direkcija radi malenkostnega vzroka zaprla. Razjarjeni gojenci so popolnoma de-molirall celico, v kateri je bil njihov tovariš zaprt in napravili ogromno škodo. Nato so zapeli več revolucionarnih pesmi in pobegnili na deželo. Policija pa je že naslednjega dne vse zopet aretirala in 4 izmed njih izročila državnemu or^vdnlltvu. MarffidfSffl VFCFRNtK Mra ftiuacuai Razvedrilo velikih moi iABAVE V PRAVEM POMENU BESEDE VELflKI LJUDJE NE POZNAJO Radovednost sveta je brezmejna. Ljudje se zanimajo za dejanja in nehanja svojih bližnjih, zlasti pa se za-uimao za življenje uglednejših zemljanov, ki so si s svojo genijalnostjo pridobili ime in sloves. Doslej se je o rjih vedno reklo, delali so in ustvarjali vse svoje življenje. Vendar temu ni tako. Velik del njihovega življenja je posvečen razvedrilu, kar je statistično ugotovil svashingtonski univerzitetni profesor John H. Flnly. Poleg načina razvedrila pa ga je tudi zanimalo, ali obstoja kaka zveza med vrsto razvedril in poklici uglednih osebnosti. Zaslišal je 240 oseb, ki izvršujejo 12 različnih poklicev. Po končanem zbiranju podatkov je profesor vzkliknil: »Presenečen sem, kajti ni mogoče ugotoviti nikakega zakona, nobenih navodil. Vsakdo si išče razvedrila na poljuben način. Torej sta razvedrilo in statistika nezdružljiva«. Toda profesor nima povsem prav-Njegova statistika je zelo zammivo čtivo. In zanimiva statistika je kaj redek pojav. Profesor F‘.nly je zaslišal politike, državnike, finančnike, industrialce, iznajditelje, pravnike, zdravnike. učenjake, arheologe, profesorje, duhovnike, gledališke umetnike in oficirje. Zanimiva je ugotovitev, da se od 240 zaslišancev ob prostem času bavi z ribarjenjem. Ure in ure sede oh bregu in vabijo ribice na trnke. Igra s potrpežljivostjo jim pomirja živce. ASK Primorje :ISSK Maribor 7:3 (3:2) PRESENETLJIV PORAZ DOMAČEGA MOŠTVA. — ZASLUŽENA ZMAGA BOLJŠIH STRELCEV. Veliko zanimanje, ki je vladalo v Mariboru za prvo finalno tekmo med »Ma- Tri metode Francoski pisatelj Maurice Dekobra je prišel na idejo, da bi se pisatelji vsega sveia lotili istega dela in bi v letu 1929 obdelali temo: 58 let star moški se poroči z mladim dekletom, ki se zaljubi v 25-letnega pastorka. Dekobra računa, da bi bil 'to izredno zanimiv poizkus, ki bi ga naj izvedlo Društvo narodov. Amerika-nec bi naslikal 581etnega možaka kot predsednika kakega velikega industrijskega koncerna, mlada žena pa bi bila pr votno stenotipistinja v pisarnah koncerna. dečim bi bil sin slušatelj kake univerze. Študent bi se pričel zaljubljati v triado damo, ki bi svarila pred usodnimi posledicami ako bi zapravila milost mogočnega bogataša, ne bi pa prikrivala svoje naklonjenosti do mladeniča. Posledica njunih odnošajev je pijanstvo, kateremu se udaja stari soprog iz ljubosumja in umre po zavžitju cele steklenice vtihotapljenega ruma. Sin se nato poroči z vdovo, t. j. z ženo svojega očeta. Moralno tendenco pa bi ameriški pisatelj podkrep i s prisego novoporočenih, da se vse življenje ne bosta dotaknila alkohola. — Francoz bi se osnutka drugače lotil. Stari oče bi bil najbrže kak obubo^ žan aristokrat. Mlado dekle pa si zaželi pridobiti visok grofovski naslov in poroči starčka. On pa jo zanemarja, dočim išče ona utehe v naročju brhkega sinu, ki je smel zrakoplovski oficir »Paris-Nord-Pol ekspresa«. Soprok, ki si zopet zaželi ljubezni svoje žene, obišče Voronova. Mesto, da bi se pomladil, pa postane zločinec in se klati po najzakotnejših pariških lokalih, dočim se njegova žena, naveličana dobrot moževega sinu, zabava s poklicnimi plesalci hotela C... in goljufa oba. — Nemec bi napravil iz očeta upokojenega gardnega oficirja, ki je poročil hčerko bogatega bankirja iz Frankfurta. Mlada žena pa se zaljubi v moževega sina, ki je znana filmska zvezda ki-nopodjetja Ufa. Toda sinko je hladen in se ne zmeni za prizadevanja svoje oboževalke. Končno se mlada žena maščuje nad starim oberstom in ga ustreli, ker je tako slabo vzgojil svojega sina. Mir in zopet mir je edini lek za napor- L-iborom« in »Primorjem«, je privabilo v lit: delo. . .. Ljudski vrt rekordno število občinstva, Golf je razvedrilo drugega reda. ^posebnost reklame je bila zadruga »Ki-gobom se peča od 240 oseb 74. Po ve- J bic«, ki je izdala 10 zapovedi in organi-Činl ima golf pristaše med trgovsko U|raia mariborske navijače, ki so imeli ra/pok ženlmi krogi ir. zdravniki. d<- mo5an protiutež v navijačih »Primorja«, čim SO kirurgi strastni lovci. Pod težkimi dojmi negotovosti je ob Z & ples sta se izjavila samo dvang^ pričelo tekmovanje, jz katerega je iz-zdravnika in sio?.* zdravnika zenskih gj0 »Primorje« kot zmagovalec. Gostje C7til, kar se zdi, da ni popolnoma so prj< kj se je obnesel in jim tudi zagoto-rednim navdušenjem. Pri politikih pa vil visoko zmag0> Napad je sunkoma sc opaža, da so nemirne nature. Oni prodiral, toda čeravno redkokrat, vendar se pečajo v prostem Času z vsem mo- Vselej z uspehom. Sleherni prodor je bil g 'c!m. Ribarijo, igraje golf, p tudi goal. Mnogo zaslug na neuspehu bavijo se z lovom ln športi sploh. O »Mariborovega« napada pa ima solidna ostalih možnostih razvedrila se odlični obramba, ki ni silila preveč v ofenzivo, gospodje niso izi azili. _ temveč je rušila akcije, ki so jih domači- Kino ne poseČa nihče in prepuščajo nj va]jjj dmgo za drugo proti vratom poseČanje klnopredstav navadnim »primorja«, ki jih je dobro čuval sigurni smrtnikom. Večere pa preživijo sko- vratar ro vsi v ugodnostih in prijetnostih »Maribor« je predvedel tehnično bolj-svojih rodbin. Zabave v pravem pome §0> toda nekoristno igro. V polju je mo-nu besede veliki ljudje ne poznajo. To- gtv0 absolutno prevladovalo in nevarno rej je statistika vsekakor pomanjklil- preigravalo vrste protivnikov, toda cilj va, ker ne pove, kako se oni zabavajo. |je iz0staI in napad se je moral zadovoljiti s koti, ki so razen enega vsi ostali .neizrabljeni. Obramba je bila dovolj sina s strelnim orožjem in da grozi vsa- gurmi( toda je taktično toliko grešila, da kemu, pri katerem bi našli strelno je »prjmorje« svoj način igre povsem orožje, dosmrtna kazen, potem po fahko uveljavilo. Razen tega je bil tudi Bloomovem mnenju gotovo ne bo vra,tar jndisponiran in neugoden rezultat padlo več toliko policijskih uradnikov spričo vehementnega prizadevanja hitrih pri izvrševanju službe. Prišlo bi sicer Ljubljančanov ni mogel izostati. marsikdaj do srditih bojev moža proti je bil izredno živahen in je bila možu, v splošnem pa bi bila policija takoj uvodoma opaziti premoč in sigur-gotovo močnejša. »Oborožili smo mi- nost »Maribora«. Po igri pred vrati »Pri-lijone svojih sinov v vojni in jih pou- morj£U je uspei0 poleg dveh streiov v cevali v rabi strelnega orožja,« je iz- prečke dos€Či v sedmi minuti komer, ki javil Bloom, »sedaj pa je naša naloga je os,taj nejzrabljen. V 9. minuti preseneti da jih naučimo tudi pozabit i, kar smo Lprimorje« m doseže prvi goal, ki mu jih prej naučili.« Bloom bo predložil sledi prav nepričakovaho drugi že v 10’. ameriškemu kongresu zakonski načrt, Prizadevanja »Maribora« končavajo v ki prepušča vladi proste roke pri se- kotih in autjh> v 18’ pa doseže prvak stavi določbe o prometu s strelnim Ljubljane že tretji goal, s čimer si je mo-orožjem v Zedinjenih državah. | gtv0 zag0tovilo zmago. Vendar »Mari- boru« pogum ni upadel. Prodiral je pred vrata »Primorja«, toda neodločnost in oklevanje mu nista kljub dobri igri prinesla uspeha. V 25’ je sodnik radi hand' reber poslal v mrežo. »Maribor« ostane v premoči in doseže v 30’, 31’ in 37’ kote zadnjega pa pretvori celo v goal in izboljša rezultat na 3:2. Tudi zadnje minute gospodarijo v polju domačini, a se zadovoljijo le s kornerjem v 44’. Drugi polčas je nudil isto sliko. »Primorje« se približa vratom »Maribora« in že v drugi minuti zviša na 4:2, v 10’ pa na 5:2. Maribor skuša izboljšati rezultat, ne izrabi dveh kotov v 11’in 12’, dočim uspe »Primorje« v 15’ in zviša na 6:2. V 22’ vzboljša »Maribor« na 6:3, v 24’ pa postavi Primorje z enajstmetrovko končni rezultat 7:3. Koti 9:2 za Maribor. Zadnjih 20 minut je pripadalo zopet »Mariboru«, ki je oblegal prav do zaključka tekme, vendar ni uspel, kajti »Primorje« je branilo z vsemi razpoložlji viml močmi. Branilci in krilci so stali v vratih in vračali na goal usmerjene žoge ter tako zagotovili svojim barvam u-godno in visoko razmerje, ki zadostuje za pridobitev prvenstva Slovenije. Sodil je g. Vodišek povsem objektivno. Učani papagaj Novi državni tajnik Zedinjenih dr žav, Stimson, ki je bil poprej guverner |$a prisodil 11 metrovko, ki jo je Unter-na Filipinih, ima papagaja z imenom »Stari pijanec«. Ko se je moral Stini-1 son sedaj preseliti v Washlngton, je papagaja to tako užalostilo, da je po-1 stal otožen in je odklanjal tako pijačo! kakor tudi vsak živež. Stimsona je ta J udanost živali tako ganila, da je odre- SK MURA : ISSK MARIBOR 10:8 (5:4). Državni prvak, družina »Maribora«, je v Murski Soboti podlegla SK Muri, ki ie na domačih tleh nepremagljiva. Domačinke so predvedle odločnejšo igro, izid pa sta odločili vratarici. Cimpermanova je bila izborno razpoložena, dočim je pičlo zmago »Mure« pripisati le branilki Zinki, ki je bila tudi tokrat najboljša v polju, dočim sta bila halfa šibka. Napad je zadovoljil, vendar še ni v lanskoletni formi. Sodil je g. Savo Sancin objektivno. Ostali rezultati. Ljubljana: Hermes - Slovan 2:1. Celje: SK Rapid - Atletika SK 5:1 (2:1). Čakovec: SK Železničar:SK Cakoveft 6:1 (2=0). , % Zagreb: Zagreb - Dunaj 2:1 (1:0). Beograd: Slavija (Sofija) - Jugoslavija 5:3. Sarajevo: Slavija: Ilirija 5:1 (3:0). Dunaj: Avstrija-Madžarska 2:2 (1:1). Bukarešta: Jugoslavija:Romunija 4:1. Zuerinsfco dejanje Prebivalstvo pristaniškega mesta Konstance v Rumuniji je prišlo na sled zločinu, ki je izzval daleč naokrog ve- dil. naj jo takoj odpošljejo iz Manile likansko razburjenje in ogorčenje, za njim v Washington. Dognali so namreč, da je pokopališki Generalni guverner Filipinov igra upravitelj že dolga leta plenil grobove, pri tamkajšnjih domačinih približno izkopana trupla mrličev pa dajal svo vlogo orijentalskega mogotca in se za- Jim prašičem za hrano. Grozodejstvo to tudi zabava z vsemi mogočimi pokopališkega upravitelja so odkrili stvarmi, kakor se spodobi takim veli- &sto slučajno. Ko je šel trgovec Con-kašem. Domačini so zato podarili stantinescu mimo hiše pokopališkega Stimsonu papagaja, ki je bil silno mu-1 upravitelja, je zapazil na oknu »punč Policija brez orožja Demokratski poslanec Bloom v Newyorku Je zahteval v svrho omejitve zločinov v Zedinjenih državah za nedovoljeno posest orožja dosmrtno ječo. Bloom je dalje mnenja, da naj bi sc tudi policiji prepovedala posest orožja, češ da to samo spodbuja zločince, da nosijo tudi oni orožje- V podkrepitev svoje zahteve je Bloom študiral varnostne razmere v evropskih državah in je pri tem ugotovil, da stoji zločinska statistika kake države v obratnem razmerju napratn omejitvi trgovine z orožjem. Ako se bodo zločinci zavedali, da policija ui opremlje- hast in je rad pil. »Stari pijanec« je govoril le kitajski in je s svojimi go vori in melodičnim žvižganjem sijaj-no zabaval guvernerjeve goste. Bil je tako krotak, da je skočil svojemu go- ko«, igračko, s katero se je igralo njegovo mrtvo dete in katero so pokopali skupno ž njim. Trgovec je obvestil o svojem odkritju več svojih znancev, nakar se je pred hišo pokopališkega spodarju takoj na rame. čim je s*opll upravitelja zbrala velika množica ljud iz sobe. Ko pa je Stimson pred odho- stva, ki je viharno zahtevala preiska-dom v Washington pustil zvestega pa- v0 Proti njemu. Upravitelj je pred sr-pngaja na cedilu, je ta radi tega na- dito množico pobegnil in si je komaj ravnost zbolel in ni hotel več niti go- rešil življenje. Takoj uvedena preis-voriti niti žvižgati, niti piti niti jesti. kava sicer Še ni zaključena, spravili Stimsonova gospa je potožila svoje Pa je že na dan strahovite stvari skrbi gospej predsednici Zedinjenih Upravitelj je običajno že na večer po-držav in gospo Hoover ic sedaj ob- Krebnega dne oplenil sveže grooove, ljubila, da bo vzela »Starega pijanca« | tr«Pla ba vrgel prašičem, v Belo hišo, da bo s svojim vpitjem merje med velikostjo živali ni v nika-ki zvezi z razmerjem starosti. Papige in labudi učakajo mnogo večjo starost kot ptiči, ki jim v velikosti prednjačijo. Domneva pa se, da je pri sesavcih za njih življenje usodna hitrost, s katero dorastejo, dočim počasna rast jamči za daljše življenje. O reptilijah se domneva, da žive dalj časa kot ptiči, dočim žive ptiči skoro dvojno živi jen sko dobo sesalcev, čeprav je povsod najti več ali manj izjem. Vsekakor doživi slon najčastitljivejšo starost- Zanimivo je vprašanje, kje umirajo sloni naravne smrti. Doslej se namreč raziskovalcem še ni posrečilo v džunglah najti trupla niti enega slona. Verjetno jp, da živi afriški slon daljšo dobo kot indijski, ki živi vprečno 100 let. motil uradnike. »Stari pijanec« je res že na potu v Washington in bo kmalu zopet sedel na ramah svojega ljubljenega gospodarja- 5lon čožiui med žiualmi najuečjo starost O vprašanju, katere živali dožive največjo starost, se učenjaki in priro-doslovci ne morejo zediniti. Najdalj- običajno želvam, po- Modna revolucija na Kitajskem. Iz Nankinga poročajo, da je tamkajšnja 1 Še življenje pač pripisujejo vlada prepovedala moškim dolge lase. kitom, slonom, krokodilom. Vsi državljani, ki se tekom šestih mese- orlom, labudom ali papigam. V veči cev ne pokorijo ukazu, bodo najstrožje ni slučajev se dozdeva, da ima veli kaznovani. Razen tega je nankinška vla- kost živali nekako zvezo tudi z njih da prepovedala tudi pohabljenje ženskih življensko dobo. Zatrjevalo se je, da nog, ki je po vsej deželi močno udoma- živi kit dalje kot slon; velblodi in ko čeno. Obe odredbi sta stopili v veljavo nji manj časa kot sloni, zajci in miši dne I. maja. |pa zopet manj kakor konji. Toda raz- Zagonetna znamenja. »Zpate francosko?« »Da.« »Ste se učili tudi latinščine?« »Tudi nekoliko, vendar že počasi pozabljam.« »Povejte mi torej, latinci imajo tako bedast jezik, kako izgovarjajo ti ljudje besedo MDCCCCXXV?« Najboljši dokaz. Sef: »Opozarjam pa Vas, da potrebujem človeka, ki je silno potrpežljiv. Ali lahko dokažete, da imate to sposobnost?« v Službo iskajoči: »Seveda, gospod šef! Imam ženo. tri otroke, 2 daklja in bencinsko vozilo!« Med kirurgi. »Celo pri najmanjših operacijah sem izredno previden.« »Tudi jaz. Honorar zahtevam vedno naprej.« Mihael Zevaco Beneška ljubimca Zgodovinski roman iz starih Benetk 71 »Kdo je ta človek?« je vprašala Imperija osuplo. »Njen oče,« je dejal Roland dobrodušno. »Njen oče!« »Nedolžno!« je ječe ponovila Imperija. »Seveda, nedolžna je nad hudodelstvi, ki so jih zagrešili drugi, usoda pa hoče naložiti pokoro nji.« Kurtizani se je izvil zamolkel stok. »Oh,« je dejala, »kdo ste vi? Nihče ni še tako jieodoljivo govoril z menoj! Nihče še ni prodiral v moje najskritejše misli tako, kakor ste prodrli vi že v prvem trenotku! Kdo ste? Dajte, da izvem ...« Ob tem govorenju je motrila Rolanda z gorečo željo, da bi ustvarila primero med črtami njegovega obraza in med sliko, ki je plavala v njeni domišljiji. »Skromen tajnik gospoda Aretina sem,« jd dejal Roland. »Študiral sem v Pizi in Florenciji Vsa moja mladost je minila ob študiju filozofije. Morda mi to pomaga, kadar ugibam skrite reči. Svetlost Ivan de Medičis, ki me je poslal mojemu sedanjemu gospodarju, me je častil s svojim velikim zaupanjem. In samo njegovo iskreno prijateljstvo do Aretina ga je moglo pripraviti, da se je vdal v to izgubo.« Roland je govoril zelo priprosto. Imperija se je po malem pomirila ob zvoku tega glasu, ki se je zdel, da poljubno budi v človeških mislih viharje in jih pomirja. »Le govorite,« je dejala* »Pripravljena sem vam odgovoriti.« »Torej, dejala sva, da hočeva nekoliko urediti svoj razgovor. In zato vas prosim, milostljiva, ker se mi hočete zaupati, da storite to brez skrite misli.« »Skušala bom.« je dejala Imperija in zardela od neudobnosti, videč, da je uganil njen trdni namen, povedati samo to, kar bo sama hotela. »Prišla mi je misel, ki vam jo bom takoj povedal,« je povzel Roland. »Namreč, ako preti Bianki nevarnost, je na svetu nekdo, ki mii je v prvi vrsti in pred vsemi drugimi dolžnost, braniti jo.« ■»Ali se čudite? Kako to? ... Prepričan sem, da rija, zadiha je se. »Pomiril sem jo. Razgovodila sva se. Bila je ?1-jajno lepa, kakor vi, je ljubila čudne aventure. In povedala mi je svojo zgodbo.« »Pa ta zgodba — kakšna je?« je rekla Impe- bi ta človek, ako mu razložite položaj, pritekel svo- »Evo je. Nekega dne — že dolgo je od tega — jemu otroku na pomoč. Dovolite mi, milostljiva, da je ta ženska potovala v Rim. Naenkrat pa jo obkoli govorim z vso odkritosrčnostjo, ker je najin prvi "a- tolpa razbojnikov ter jo odvede v pust in divji kraj, men, da se dobro razumeva. Vem. da ste ženska bi- ki mu pravijo črna jama.« stre glave in dobrega okusa. Vi ste to, kar imenu- Imperija je hkrati zardela in prebledela. Ro> jemo na tem svetu kurtizano. Toda vem tudi, da Bi- land ni obrnil oči od nje. »Tam,« je nadaljeval, »je prišla tej ženski čud-velik na kaprica na um. Sklenila se je udati enemu teh razbojnikov, človeku, čigar orjaško telo je bilo fle- Tako je tudi sto- ankin oče ne more biti navaden, nepoznan kmet... Gotovo zavzema visoko mesto in uživa vpliv ....« Imperija si v zopetnem popadu svoje groze ni mara zapeljalo njeno naturo . . . mogla prikrivati strašne ironije človeka, s katerim rila-ije govorila. Imperija je izustila krik, ki ga Roland dozdevno »Gospod,« je dejala zamolklo, »govoriti hočem ni slišal, kajti nadaljeval je: tako odkritosrčno, da mi boste lahko očital? cini- _ »Vidite, milostljiva, ironija usode je hotela, da zem, če boste hoteli. Toda zdaj gre za Biankino re- je ta ženska, ki bi bila lahko rodila otroke knezov in kardinalov, pa je bila z njimi zmiraj neplodovita, Ta otrok je bila šitev.« »Samo govorite, milostlijiva; rotim vas. verje- rodila otroka z razbojnikom . . mite mi, da se bom čuval kakršnekoli krivične sod- hči.« »Ne hodite dalje,« je nenadoma Izpregovorila Imperija s temnim glasom. »Vaše srečanje z žensko Govoriti hočete o be. sicer pa stojite vi sami nad kakršnimkoli cinizmom.« V teh poslednjih besedah je drhtelo nekaj take- v soteski Piave je izmišljeno, ga, da se je Imperija prestrašena vprašala, ali je meni.« to velikodušen poklon ali krvava žalitev »Torej?« je dejal Roland in se nasmehnil. »Torej: Biankinega očeta ne poznam.« »O vas, milostljiva?« »Kar pripovedujete, je le historija. Kako ste jo izvedeli? To mi je neznano. Zakaj mi jo pripovedu- »Pomilujem vas, milostljiva ... Ne poznati člo-jete — tega tudi ne vem ...« veka, ki ste ga ljubili eno uro, en dan, ali leto dni, »Motite se, milostljiva. Ako se je vam pripetila človeka, čigar življenje se je nadaljevalo v životu podobna aventura, zakaj bi se ne mogla pripetiti ljubimke, človeka, čigar oodoba se nemara obnav- kateri drugi?« lja v potezah oboževane hčerke, to mora biti stra^- ^ Imperija je zmajala z glavo ter povzela v vrk. na muka za žensko s srcem in razumom, kakršna čični razbujenosti: ste vi • . . Tako mi je vsaj pravila ženska, nesreč- »Moteli ste izvedeti, kdo je bil oče B'anke; nica. ki sem jo srečal nekoč — Dar let bo od tega. zdaj veste, kdo je bil! Razbojnik je — toda ime tega v vasi, ki ii praviio menda Nervesa, in ki leži ob razbojnika mi je neznano, in ga nikdar nisem hotela vznožju Pnvskib hribov . . . .« izvedeti, in danes bi ga težko spoznala ... Vidite to- Imperija je planila in preplašeno pogledala Ro- rej, gospod, da nisem lagala, ko sem rekla, da ne landa. poznam Biankinega očeta.« MaN oglati, ki »lotijo* pooro. iovalna m secijalno namana Občinstva: vsaka beseda 30 p, OajmanjSI tnaank 01« &■' r»» /l'f'9 j * 1 • Žantfea, dopbavaaja ki ogla. >"• »////l/V /7/7/n