floyicE k, * LETO II. - št. 52 V KOČEVJU. DNE 21. DECEMBRA 1957 Cena 10 din 22. DECEMBER — DAN JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE Polnoč je že davno minila, toda do svita je še daleč. Slišimo govorjenje ljudi, ki delajo v temi. Vse to delo izgleda. nekoliko čudno in nerazumljivo. Toda — vojaki imajo danes strelske vaje, zato niso čudne te priprave, Nenadoma zasveti majhna, pa takoj večja žarnica na stroju, ki spet ugasne. Tedaj zahme motorji, da sem dobil vtis, kakor da sem na letališču. Toda ne, stojim vendar med artilerijskimi vlačilci. Tudi na poveljstvu hitro delajo. V nekaj -minutah so vojaki pripravila orožje za pohod. Poslednjič se pregleda, če je vse dobro nare- jeno, dobro pripeto in če niso kaj pozabili. Povelje in odhod. Vlačilci počasi polže in zemlja pod njimi drhti. S stroji ravnajo mladeniške roke vešče in spretno. Gledam te mlade ljudi in občudujem njihovo spretnost, ki je rezultat vaj: Sprevod koraka in misli mladih vojakov so vse posvečene današnjemu delu, dolžnostim in predpisom. Delati, bo treba pazljivo, kajti današnje streljanje je praktični izpit čez osvojeno snov. Ko se ustavimo, je spet pregled, če je vse v redu. Najmanjša napaka je lahko usodna. Potem se pot SINDIKATI OBČINE SO ZBOROVALI Pretekli petek je bil občni zbor sindikalne podružnice Občinskega LO Kočevje: Občni zbor je bil lepo obiskan. Zbora so se udeležili tudi člani sindikata iz krajevnih uradov. Izvoljen je bil novi enajstčlanski upravni in tričlanski nadzorni odbor. člani upravnega odbora sindikalne podružnice so poročali o dosedanjem delu ter nakazali smernice za bodoče delo. Razpravljali so o raznin problemih, tako o strokovni vzgo;i članstva, o novem zakonu o javnih uslužbencih itd. Novemu sindikalnemu vodstvu želimo čim več uspehov pri njegovem nadaljnjem delu. H. T. Kolpska mladina za Dan JLA Fantom iz Kolpske doline, ki služijo vojaški rek v raznih kra-hij naše države! Bliža se 22. december, dan Jugoslovanske ljudske armade. 22. de- 'fflai komentat PREMIJE V tem času se po podjetjih veliko govori o tako imenovani »trinajsti plači«. V nekaterih naših podjetjih so na račun dobička že prejeli nekaj denarja, ponekod tudi več, kot znaša mesečna, plača, v nekaterih gospodarskih organizacijah pa ne prejemamo niti polne redne plače. O delitvi cdbička, in o premijah je povsod veliko govora, največ pa kritik, zato bomo na kratko osvetlili nekatera vprašanja, ki se na, to nanašajo. Položaj naših podjetjih je z 'iz.ii ui n im, celvluo gospozLirscvo zelo različen. Nekatera podjetja uspevajo dobro in imajo velike dobičke; precej pa je tudi takih, id so zelo šibka in ustvarijo le malo ali nič dobička, ki bi ga lahko razdelili med delavce. Tam kjer ni, tudi ni kaj deliti, to vsi dobro razumemo. Pri podjetjih, kjer dobiček delijo, pa se slišijo številne pritožbe zaradi prevelikih prejemkov posameznih vodilnih uslužbencev. Pri delitvi dobička so navadno zajeti vsi zaposleni z ozirom na plačo, pri delitvi premij pa nastanejo občutne razlike, tako, da nekateri prejemajo precej, drugi pa nič. Najprej moramo vedeti, kakšna je osnova za premijsko nagrajevanje: Premije dobivajo vodilni uslužbenci kot nagrado za dejansko izboljšanje gospodarjenja. Sem spada predvsem dobra organizacija dela, racionalno gospodarjenje s surovinami in dejansko znižanje lastne cene. V premijskem pravilniku je tudi tečno navedeno, koliko prejmejo posamezniki (določeni faktorji) če se proizvodnja dvigne, če se porabi manj materiala ipd. Zbir te vsote pa potem tvorijo premije. Ker so te premijske pravilnike sestavljali organi delavskega upravljanja skupaj s sindl-italno podružnico, odobril pa jih je tudi oblastni organ, potem bi res ne mogli ničesar kritizirati? Jetike pa je dovolj in je v ve-*i meri tudi upravičena. Zakaj? ,,:l 8(1 je proizvodnja v tovarni povečala, da se je dvignil promet neke trgovine itd. ni samo za-slnga direktorja in vodilnih uslužbencev, ampak je to izboljšanje odvisno tudi od položaja, ki ga ima tovajrna, od stanja na tržišču, predvsem pa od tistih zaposlenih, ki bolje delajo in več prihranijo, v mnogih primerih je ha mestu očitek, da eni delajo, orngi pa prejemajo. Kaj naj k temu rečemo? Vse JQ odvisno od ski svet in cember praznujejo vsi jugoslovanski narodi. Tudi dijaki nižje gimnazije iz Vasi bomo praznovali ta dan. Sklenili smo, da bomo pisali vsem fantom iz Kolpske doline, ki skupinsko služijo vojaški rok. Mnogokrat se uePel°-pogovarjamo o vašem delu in življenju pri vojakih. Večkrat se vas spominjamo. Odločili smo se, da vam napišemo to pismo, ker vas imamo radi. Tudi mi smo delavni. Tekmujemo v učenju, disciplini in drugod. Lamlako leta smo igrali igrico »Uboga Ančka,«. Imeli smo tudi športna in šahovska tekmovanja, vodili smo prirodoslov. in dramat-ski krožek. Tudi pevski zbor je tekmoval ter med pevskimi zbori bivšega kočevskega okraja zasedel III. mesto. 24. novembra smo imeli proslavo, ki je zelo lepo uspela. Na sporedu je bila tudi igrica »Ugnami neugnanec«. Več cicibanov je bilo takrat sprejetih v pionirško organizacijo. Med letom smo imeli prej-cej partizanskih pohodov. Za 22. december bomo povabili enega od starih borcev, da nam bo pripovedoval spomine iz NOB. K vašemu prazniku pošiljamo najiekrenejše čestitke in vam že- spet nadaljuje. Nenadoma se ena desetina ustavi. Zakaj? Popustil je prevodnik zraka in vlačilec se je ustavil. Mehanik popravi napako in pohod se nadaljuje. Prišli smo na odrejeno mesto. Izvidnice strelnih položajev' iščejo dobra mesta za orožje, ki morajo odgovarjati taktičnim in tehničnim zahtevam. Kolona se približuje in komandirji desetin odredijo orožje na določena mesta. Medtem, ko se na 'strelskih položajih hitro dela, poveljnik baterije odide na opazovališče, odkoder bo vodil streljanje. Vojaki so pripravljeni, orožje na,polnjeno. Počasna kretnja roke in zasliši se pok. Pred cevjo se vidi samo oblaček dima in čuje Tudi letos bo spored za prazno- istega filma za gimnazijo Kočevje, odmev izstrelka, ki je švignil sko- vsnje novoletne jelke zelo pester. 27. decembra ob 10. uri bo zi zrak Streljanj e se nadaljuje in Obsegal bo prihod dedka MLraza, predstava filma »Cirkuški deček« Zima nam je bila do sedaj kar naklonjena. Te dni pa je sneg pokril hribe in polomil prve veje na drevju Jldpcaae dedka Mcaza u Jiaceixlu preide hel skupinsko streljanje po otrositi semenj, filmske1 predsits/ve zsl osnovno šolo Kočevje, Storo prvih popravkih. Doslej je šlo vse dru§o. Spored se iho odvijal sko- cerkev in željne ter za otroška p “ “ m' iif Aiclnn d OCT ___iL TT * li - 2— - 1 1 ~ - 21 — n _ „ t, 1 /? X dobro in vsi so zadovoljni. Tudi streljanje je odlično Ko se je poveljnik vrnil, je zbral okrog sebe vse vojake in jih pohvalil zaradi skupnega, dobro izvršenega dela. Skupno so se tru- zi ves teden in sicer od 27. de- vrtca Kočevje in Rudnik, ob 16. cembra 1957 do 2. januarja 1958. uri pa bo sprevod dedka Mraza Naši malčki bodo torej praznik res skozi mesto. Dedek se bo ustavil lepo praznovali. Verjetno ste že vsi radovedni, kakšen je ta spored, ali ne? 26. decembra ob 10. uri bo pred samskim blokom v središču mesta, To bo doživetje! 28. decembra ;bo ob 13. uri otvoritev otroškega sejma v dvo- dili, zato uspeh ni izostal. Enota je predstava mladinskega filma »Cir- rani množičnih organizacij. Sejem uspešno opravila svojo nalogo. M. B. kuški. deček« za osnovno šolo Kočevje, ob 12. uri pa bo ponovitev bo odprt še 30. decembra do 16. ure. Ob 16. uri bo v mali dvorani LETNI OBČNI ZBOR DPD »SVOBODA« RUDNIK RUDARJI SO JEDRO »SVOBODE" V išalki vasi je bil 12. decem- razvidno, da je bilo delo društva pohvalno izrazil o delu društva, so fc.ra redni letni občni zbor DPD plodno, devetdeset odstotkov skle- razrešili dosedanji odbor. »Svoboda« Kočevje-Rudnik. Občne- pov, ki so bili sprejeti na zadnjem Razprava je bila zelo živahna. O ga zbora se je udeležilo nad 160 letnem obenem zboru, je bilo ure- delu kšno-sekcije je poročal tov. članov. Navzoči so bili tudi gostje: sekretar Obč. komiteja ZK tov. Klarič, predsednik Turističnega društva Kočevje tov. Rigler in drugi. »Svoboda« s svojimi sekcijami sničenih. Zasluge za to imajo ne- Hegler. Med drugim je dejal, da utrudljivi člani društva in organi spored filmov v item letu ni bil naj- delfl'; 'tega samoupravljanja na boljši. Omenil je tudi konkurenco Rudniku, :ki so nudili društvu fi- kina »Jadran«. Med letam so na- nančno pomoč. bavili kinoi-projektor za ozki trak. Tudi blagajnik društva je podal V prihodnjem letu naj bi s tem je dosegla v tem letu' precejšnje svoje poročilo. Letos je imelo dru- projektorjem predvajali predvsem uspehe. O delu društva je poročal štvo 3,450.587 din dohodkov, izdat- strokovne in poučne filme. nas samih. Delav-ta uPravni odbor vodi- ca . Podjetje. Vse pravilnike tn nJme delavski svet in jih lahko lia ■spremenl- Delavsko uprav-navf. ,ni dirigirano od zgoraj vmes ' !n 86 oblastni organi ne UpravdTaj® v delo organov svet Ce pa še delavski dolžnost W bU Pravlče,1> J6 Pa da nasw'?lndIkalnih P°dfužniq, sitih kot 7-aščitnice delav- merna jtrit'!;, Vsaka dobro na-v^tika je koristna, samo ■1° je izreči mestu. treba na pravem limo še mnogo uspehov pri vašem predsednik upravnega odbora tov: kov pa 3,202.944 din. Po poročilu delu v JLA. Benger. Iz njegovega poročila je člana nadzornega odbora, ki se je Pozdravljajo vas pionirji iz Va-si-Fare. OBVESTILO NAROČNIKOM! Današnji številki »Novic« smo priložili koledar za prihodnje leto. Priporočamo Vam, da ga zamenjate s starim koledarjem. Zaradi novoletnih praznikov bo prihodnja številka našega lista dvojna in bo izšla v ponedeljek 30. decembra, 4. januarja pa list ne bo izšel. Naročnikom v oddaljenih krajih priporočamo, da nekoga pošljejo na pošto, da »Novic« nike. Uredništvo »Novic« ne bi ostali brez za novoletne praz- Tcv. Zupan je poudaril, da je DPD »Svoboda« opravičila svoj obstoj in se je vključilo vanjo precej mladih ljudi. Z dograditvijo rudarskega doma se bo možnost kulturnega razvoja na Rudniku še posvečala, V domu bodo poleg klubskih prostorov na razpolago tudi športni objekti, ki bodo zajeli v društvo še druge ljudi, Iti doslej še niso našli pati k »Svobodi«. Rudarska godba je priredila nekaj uspelih koncertov. Potrebna pa je večja disciplina pri nekaterih godbenikih. Delo dramskega odseka je bilo zelo dobro. V tej sekciji naj bi sodelovalo več mladine in žensk. Letos je v načrtu več strokovnih predavanj o. šahu. Nadaljevanje na 3. strani v prostoru poleg dvorane množičnih organizacij čajanka za predšolske otroke, M niso v otroškem vrtcu. Istega dne bo ob 9. uri dopoldne obiskal dedek Mraz osnovno šolo v Kočevju. 29. decembra ob 9. uri dopoldne bo obiskal dedek Mraz otroški vrtec v Kočevju, ob 15. uri pa bo v šeškovem domu otroška igrica »Princeska in pastirček«. 30. decembra bo dedek Mraz ob 9. uri obiskal otroški vrtec na Rudniku, ob 11. uri pa osnovno šolo v želj-nah. 2. januarja 1958 ibo ob 15. uri ponovitev ctroške igrice »Princeska in pastirček«. Na DPM smo se pozanimali, kje so dobili potrebna denarna sredstva za to praznovanje. Povedali so nam, da so sredstva prispevala podjetja in trgovine in sicer: trgovska podjetja in trgovine 500.000 din, Rudnik rjavega premoga 100 tisoč din, Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje 90.000 din, podjetje »Avto« Kočevje 4000 din, Obč. sindikalni svet 20.000 din, Svet za socialno skrbstvo Kočevje 40.000 din, »Ključavničarstvo«. Kočevje 10.000 din, Zdravstveni dom Kočevje 10.000 din, pripravljalni odbor Novoletne jelke OLO Ljubljana 40.000 din in Tržič Nikola, gostilničar iz šalke vasi 5000 din. Ta sredstva bo porabil pripravljalni odbor za novoletne jelke po šolah in drugo. Poudariti moramo, da bo društvo organiziralo sejem samostojno in da bodo vsi predmeti cenejši (tudi doi 50%) ter bo lahko vsak otrok kupil slaščice in razne drobne predmete prav poceni. Šele, otroški vrtci in gimnazija bodo porabili dodeljena sredstva predvsem za nabavo kolektivnih daril in za prireditev čajank. Pripravljalni odber pri DPM se vsem, ki so prispevali sredstva za obdaritev in tako pripravili novoletno veselje našim malčkom, najlepše zahvaljuje, obenem pa naproša tudi ostale, da njihovemu vzgledu sledijo. M. P. PO SVETU Slike z letošnjega zbora »Svobode« Rudnik nismo prejeli, zato objavljamo posnetek iz našega arhiva. (Ustanovni zbor »Svobode« Rudnik) LAŠKI OJAČEVALEC Med najpomembnejšimi dogodki tega tedna moramo omeniti zasedanje članic Atlantske zveze v Parizu. V palači Chaillot so se se-. . stali najvišji predstavniki 15 dežel, Na prošnjo Občinskega komiteja članic Atlantske zveze. To zase-LMS Lašče je obč. ljud. odbor na je ma najvčšjem nivoju — zadnji seji sklenil, da podari mla- zbrani go bili predsedniki vlad dmi zvočni ojačevalec. Dsislej je bil ZDA, Velike Britanije Zapadne ojačevalec v komisijski trgovini in Nemčije in ostalih držav članic te „ „ ker je bil star ter pokvarjen, se ni ,-p ,, xaqll njih je bila zelo živahna, vendar Na tem sestanku je delavski .našel kupec, ki bi ga kupil. Mia- v ut;co Med članicami ie več do večjih sprememb ni pnšlo, ker sveti podjetja', odobril svetu za d!ni so ga podarili pod pogojem, da ^3, problemov, ki vplivajo na razcepljenost v atlantskih vrstah Sestonek v »Apnenici1 Dobrepolje Pred dnevi je bil v »Apnenici« terjala. Boljše nagrajevanje bo tu-Dobrepolje kolektivni sestanek čla- d) izpodbuda za delavce, da si bonov podjetja, na katerem so raz- do z učenjem pridobila kvalifikacd-prarvljali o analitični cceni delov- jo, ki je potrebna za delovno menih mest. Razprava o teh vpraša- sto, kjer so sedaj zaposleni. je komisija, ki je (bila ustanovljena zdravstvo pri ObLO Dobrepolje ga na lastne stroške popravi in arJSSjS’SEtw'R: SS^JSTASlSSTSS 5556 •zx*SL? e J25 »snssm SSW. misiji je bil tudi predstavnik sindi- se črpajo sredstva za pomoč tistim prosvetna kalne podružnice in član delavske- staršem, ki nimajo sredstev, da bi ga sveta, O analitični oceni delov- plačali cepljenje Svojih otrok proti za ta dar. nih mest so razpravljali člani ko- otroški paralizi. G. R. lektiva že prej tudi na sestankih. Delavci pričakujejo, da bo z uveljavitvijo novega sistema nagrajevanje 'bolj redno, posebno pa za delavce na težkih delovnih mestih, kakor so na primer v gradbeni- tudi občina in ostala društva. Odbornikom dom. T , . . , ,. , , „ Šefi vlad so se sporazumeli, da ObLO Lašče je mladina hvaležna m0ira Zahod podvzeti nove napore razgovorih 0 razorožitvi s Sovjetsko zvezo. Koordinirali so tudi gledišča o vrsti drugih političnih vprašanj, vključno vprašanje združitve Nemčije, Bližnjega Vzhoda, Afrike, pisem premiera Bulganina in drugo. Nevarnost atomske vojne pa še vedno visi nad svetom, no organizacijo, 7. decembra pa so so prostori premajhni. Osnovna Ljudje vsega sveta si ža.ijo samo Posvet pri Mestnem vodovodu Pred kratkim so pri Mestnem vo- potrebno oredje in opremili delavstvu"‘in industritTgradbeitoga" niš- dovodu komunisti ustanovili osnov- nico. Delo pa je težko zato, ker d ° n/\ /-v-nnro vnitz Q IVY 7 dno zvrv-l Uvvi n Inn CIA aa Arannfmn na sestanku sprejeli enega od mla- sredstva podjetja predstavljajo že dincev med svoje vrste. Na tem precejšnjo vrednost, sestanku sc razpravljali tudi o de- Na predzadnjem sestanku članov lu sindikalne organizacije, o de- ZK so predlagali upravnemu od- lavskem^ upravljanju ter o raznih boru podjetja, da je treba zgra- gospodarskih problemih. Analizirali diiti kopalnico. Predlog je bil spre- poro za vzdrževanje dveh dijakov so tudi delo podjetja, odkar je pre- jet in je delo že izvršeno, člani ko-v tem domu iz občine Lašče. Prav vzel mesto upravnika tov. Pirman lektiva bodo z lastnimi sredstvi in bi Mo, da vse občine s primerni- in je pod njegovo skrbno roko pod- lastno delovno silo razširili tudi de- mi zneski podprejo domove, kjer jetje lepo napredovalo. lavnico. študirajo ali se uče učenci iz nji- V podjetju imajo danes dober -K- hovih občin. strokovni kader. Nabavili so tudi PODPORA DIJAŠKEMU DOMU Na zadnji seji ObLO Lašče so odborniki dodelili dijaškemu internatu v Ribnici 40.000 din kot pod- mir. Da pa too mir res trajen, so odgovorni državniki Zahoda in Vzhoda. Na Cipru so se vrstile protibri- NAPOVED VREMENA Padavine se nam obetajo okoli 22. in 26. decembra. Druge dni bo suho vreme in tudi mrzilo bo. Temperatura bo padla Zlasti okoli 26. decembra. tanske demonstracije in stavke. V glavnem mestu Cipra v Nikosiji in v nekaterih drugih mestih =0 ciprski Grki zahtevali, da Velika Britanija prizna prebivalcem tega otoka pravico do samoodločbe. V ciprskih mestih so delavci in uslužbenci stavkali v protest proti angleški politiki. V New Yorku je bilo končano dvanajsto zasedanje Generalne skupščine OZN. To zasedanje je bilo zelo plodno. V Franciij so se spet dvignile cene tekstilnemu blagu, avtomobilom, električni energiji, zdravilom in drugim predmetom za 2 do 12.5 odstotkov. Podražila so se tudi nekatera živila za 2 do 15 odstotkov. Francoska vlada je odobrila tudi zvišanje cen obrtnih uslug. Zaradi podražitve so vsi sindikati protestirali proti tem vladnim ukrepom in zahtevajo zvišanje minimalnih mezd. Vojna je draga reč, vendar jo navsezadnje najbolj občuti mali delovni človek. Na( bojiščih v Ifniju, v španskem delu južnega Maroka, je prišlo v zadnjem času do zatišja. Boji v Ifniju so se začeli 23. novembra. Uporniki so osvobodili devet desetin ozemlja te španske posesti. V Iranu je bil pred dnevi velik potres, Id je po dosedanjih podatkih zahteval okoli' 2000 smrtnih žrtev. Največje število žrtev je bilo v vasi Farsinadž, kjer je našlo smrt pod ruševinami 800 ljudi. GOZDARSKI ODBORI PRI KMETIJSKIH ZADRUGAH Uspešno delo gozdarskega odbora v Banja loki Svoje prihranke naložite v zadružno hranilnico v Ribnici ZiMcutiepalUičai komenia* — - - POTREBEN JE SAMO MIR Generalna skupščina OZN jc za to leto zaključila z delom. Na zasedanju je bilo najbolj pereče obravnavanje vprašanja razorožitve. O razorožitvi je domala že pol leta prej razpravljal razoro-žitveni pododbor OZN. Toda nezaupanje, ki ga je zasejala hladna vojna med oba bloka, je bilo pregloboko, da bi mogli najti zadovoljivo rešitev. Generalna skupščina sama tudi ni našla izhoda. Strah pred atomsko vojno še vedno lebdi nad milijoni ljudi vsega sveta. Na zasedanju OZN je razen razorožitve prevladovalo vprašanje Sirije. Ta država na Bližnjem vzhodu se neomajno' bori za arabsko solidarnost. Kakor je znano, je Sirija odločno stopila na stran Egipta. Povezanost Sirije z Egiptom pa ni v interesu z željami tistih krogov v zahodnih deželah, ki si prizadevajo razdvojiti prebujajoči se arabski svet. Sirija se je odločno uprla pritisku tako imenovani Eisen-hoverjevi doktrini. O Alžiriji so razpravljali v OZN že lansko leto. Franciji so priporočili, naj skuša najti miroljubno rešitev, Francija pa ni storila ničesar. V Alžirijo je pošiljala vedno nove divizije vojaštva, ki naj bi napravili v nepokorni koloniji red s silo. Sila je rodila še večjo silo in boj alžirskega ljudstva za svobodo se vedno bolj razplamteva. Franciji prinaša vojna v Alžiru ogromne izdatke, ki jih drago plačujejo francoski delovni ljudje. Kdaj bo vojne v Alžiru konec ? Francija odklanja posredovanje miroljubne svetovne organi-zacije, na drugi strani pa ne prikriva želje, da bi dobila za svojo politiko v Severni Afriki pomoč držav Atlantskega pakta. Francoska vlada skuša pridobiti podporo vseh članic te organizacije za nasilno rešitev alžarskega problema, medtem ko Amerika in Anglija nasprotujeta iz povsem sebičnih razlogov. To je tudi ena izmed razpok v solidarnosti Atlantskega pakta. Ruska sputnika sta povzročila velik poplah v zahodnih deželah ali pravilneje, med politiki teh dežel. Ruska raketa, ki je ponesla satelit v vsemirje, lahko prinese tudi vodikovo bombo v katerokoli mesto Združenih držav Amerike .Rusi imajo premoč v orožju. Kakor vemo, so Amerikanki z velikim pompom napovedali izstrelitev satelita v vsemirje. Poizkus se ni obnesel. Seveda pa s tem ni rečeno, da ne bodo tudi Amerikanci prej ali slej izstrelili satelita, saj imajo na razpolago ogromna finančna sredstva in strokovnjake. Gre samo za to, da so jih Rusi prehiteli. S pravilno uporabo atomske energije in vseh pridobitev znanosti bi človeštvo ogromno pridobilo, z uporabo atomskega orožja v vojne namene pa bi bili zapisani poginu milijoni ljudi. V novi vojni ne bi bilo zmagovalcev. KROJNI TEČAJ V SODRAŽICI Društvo ljudske tehnike v Sodražici organizira krojni tečaj, ki bi bil ob nedeljah in bi trajal 12 nedelj. Gospodinje in dekleta, ki imajo veselje do krojenja, bi se naučile vseh osnovnih stvari, krojenja kril, bluz, ženske obleke, moškega in ženskega perila itd. Prijave za tečaj sprejema učiteljica ročnih de, tov. Cvarova. Konec preteklega meseca je bila druga seja gozdarskega odbora Kmetijske zadruge Banja loka. Kakor prva, tako je tudi druga seja pokazala, da so se v Banja loki resno lotili gozdno-gospodar-skih del. Medtem, ko so na prvi seji razpravljali o novi organizaciji zadružno-gospodarske službe, o osnovnih nalogah zadruge in gozdarskega odbora, so na drugi seji že govorili o prvih doseženih uspehih, zlasti o popravilu gozdnih poti in jesenskem pogozdovanju. Letošnjo jesen so popravili gozdne poti Delač—Matvoz, Ajbelj—■ Suhor, Jesenov vrh—Kapic, Jastr-nik—Friškova drga, Rajšole, Bukov vrh in Nova Sela—Jazbine. Pri popravilu gozdnih poti je sodelovalo 50 zadružnikov oz. domačinov in 8 drugih delavcev. Znano je, da je v Banja loki zelo težak teren za prevažanje lesa, gozdne poti pa so slabe, že to, kar so napravili letos, bo znatno olajšalo in pccenilo dovoz gozdnih sortimeatov do ceste. Zlasti nam o tem prepričljivo govori rekonstruirana in popravljena gozdna pot Nova Sela—Jazbine. Letošnjo jesen so pot popravili do višine 1781 m s širino 2.50 m. Pot je popravljena zelo dobro in bodo po njej lahko vozili tudi tovornjaki. Prevozni stroški se bodo pocenili za 50%. Pot bo služila gozdnim * v USPELO PREDAVANJE V petek, dne 13. t. m. je bilo v dvorani TVD Partizan zelo uspešno predavanje, ki ga je priredila Zdravstvena postaja Sodražica s sodelovanjem Higienskega zavoda v Kočevju. Predvajana sta bila zvočna filma i»0 raku« in »O prvi pomoči pri nezgodah z elektriko«. Kljub slabemu vremenu je občinstvo napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Prihodnje predavanje bo 27. decembra ob sedmih zvečer v isti dvorani. Predvajana bosta filma »O negi dojenčka« in »O prehrani dojenčka«. Vabimo vse! Pridite in zadovoljni boste! Pred krattikim je .bil v Sodražici občni zbor sindikata podružnice, ki jo sestavljajo delavci in uslužbenci kmetijske zadruge ter podjetij »Pletllnice žičnih mrež« in »Suhe robe« v Sodražici. Občni zbor je odpri tov. Cuderman Ivan, ki je bil izvoljen tudi za delovnega predsednika. Najprej je poročal o delu sindikalne organizacije dosedanji predsednik sindikalne podružnice obeh podjetij, M sta imeli samostojno sindikalno podružnico, dokler se ni združila s sindikalno podružnico kmetijske zadruge. Nato je poročal predsednik sindikalne podružnice kmetijske zadruge tov. Mestek. Med rugim je dejal, da niso vsi člani kolektiva včlanjeni v sindikat ter da nekateri člani neredno plačujejo članarino. Nadalje je dejal, da je potrebno, da so v odboru sindikalne podružnice zavedni in razgledani člani. O delu sindikata je poročal tudi tov. Lesar Janez. Svoja poročila so dali blagajniki obeh dosedanjih podružnic in nadzorni odbor. Tov. Cuderman je v svojem govoru dejal, da bo močna sindikalna podružnica lahko dosegala boljše uspehe, kakor so bili doseženi doslej. V novi upravni odbor so bili izvoljeni naslednji: Cuderman Ivan, Lovšin Leopold, žagar Anton, Arko Ivan, Mravlja Oskar, Lušin Angelca in Vesel Karel. V nadzor- posestnikom iz osmih bližnjih vasi. Stroški popravila znašajo približno 450.000 din. Domačini sodijo., da bo ta znesek povrnjen že s pocenitvijo prevoza lelsa, ki bo posekan do konca prihodnjega leta v gozdovih, ki gravitirajo na to pot. Poleg tega pa bodo kmetovalci in drugi domačini z lahkoto navozili domov ves droben les za drva, ki je prej segnil v gozdu. Ta primer kaže, da ljudje niso drobili sredstev po načelu »vsaki vasi nekaj«, pač pa so celo odstopili od prvotnega programa, da so1 skoncentrirali sredstva tja, kjer je bilo .popravilo gozdne poti najbolj potrebno. Mi smo tarča, so ugotavljali člani sindikata trgovskih delavcev in uslužbencev na svojem letnem občnem zboru, ki so ga imeli v soboto 7. decembra, katerega se je poleg članov podružnice udeležil tudi tajnik občinskega sveta tov. Rudi Orel. Kritika je povsod umestna, če je njena oslt dobronamerna in trgovci jo prav radi sprejemajo. Vendar pa je trgovina trgovina in mora sloneti na rentabilitetnem in ekonomskem računu, zato se tudi prilagaja potrebam tržišča in seveda tudi potrošniku. Iz tega razloga moramo včasih tudi iskati vzroke za različne cene. če ne bi bilo razlik, ne bi mogli videti dobrega dela posameznih trgovin niti ne dela posrednikov t. j. drugih grosističnih podjetij. Tu je mnogo faktorjev, ki vplivajo na dobro, hitro in ceneno poslovanje, vendar o njih ni mogoče naenkrat spregovoriti in jih obravnavati. Tudi na rednem letnem občnem zboru sindikata trgovskih delavcev in uslužbencev, ki vključuje 167 članov, so govorili o rednem delu trgovskih podjetij in trgovin ter o vzgoji 'kadra. Veliko vlogo je pri tem v preteklih letih odigrala Trgovinska ni odbor pa so bili izvoljeni: Levstek Franc, Ivanc Evgen in Lesar Janez. Ob kraju so govorili še o pravicah delavcev in uslužbencev v podjetju in o določanju višine plače v sporazumu s sindikalno organizacijo. Govorili so tudi o stanovanjskem skladu pri ObLO. To vprašanje je pojasnil predsednik občine tov. Samsa Danilo. Tov. predsednik je tudi omenil, da bo v bližnji bodočnosti precej več sredstev za gradnje in popravila stanovanj. Odplačevanje kreditov pa bi bilo po pogodbah. L. J. Ne pozabite naročiti našim fantom na odslužen ju vojaškega roka »NOVICE«! Na Dan republike je bil v Pred-gradu sprejem pionirjev v pionirsko organizacijo, ki ga je vsa publika spremljala z navdušenjem. Novo ‘sprejetim pionirjem Sta čestitala tov. Koprivec, odbornik OhLO in učitelj Ralih Mirko, ki je spregovoril nekaj besed in poudaril, naj se drže besed maršala Tita, ki je dejal, da se je treba učiti in še učiti. S tem bodo pionirji dokazali hvaležnost svojim bratom in sestram, ki so dali tudi Tudi pri jesenskem pogozdovanju niso bili zadnji. V logariji Antona Cetinskega so posadili 41.000 sadik črnega bera, v Tomčevi pa 8000 sadik smreke. Zanimajo se tudi za čiščenje gozdnih površin, s čemer so letos pričeli. Z odkazovanjem gozdnega drevja so logarji pričeli pretekli mesec, sečnja pa je v teku. Zdaj razpravljajo o pripravah za program gozdno gospodarskih del Kmetijske zadruge za prihodnje leto. Upamo, da Kmetijska zadruga Banja loka in njen gozdarski odbor ne bosta med zadnjimi. -it. Zadružna, hranilnica in posojilnica v Ribnici posluje že dalj časa v splošno zadovoljstvo vlagateljev. Hranilnica razpolaga Skupaj z vlogami pri hranilno-kredit-nih odsekih pri kmetijskih zadrugah na področju bivšega okraja s 50,000.000 dinarjev hranilnih vlog. To je za razmeroma mlado hranil-ncio že lep uspeh. Zadružna hranilnica in posojilnica v Ribnici je uspela zainteresirati za varčevanje tudi mladino. Za mlade vlagatelje je pripravila posebne majhne kovinske hranilnike, ki so se dobro obnesli. Kmalu bodo začeli z zbiranjem hranilnih vlog tudi po šolah. di fond samopomoči. Vsak član bo prispeval od plače najmanj 20 din, lahko tudi več, pomagala pa bodo tudi podjetja iz svojih presežnih fondov. Za novoletno jelko so sklenili občutno pomagati odboru DPM Kočevje in bodo prispevali okoli 500.000 din. Da ne bi bili v času letnih oddihov v skrbeh, kam bi šli na dopust, so sklenili, da bodo organizirali za čas dopustov sami ali skupaj s katerim podjetjem počitniški dom. Tudi trgovski ples nameravajo organizirati. Mnogo je želja in problemov, ml pa želimo, da bi jih sindikat trgovcev v letu 1957-58 uspešno reševal. S. Jajtič do, vodja zemljiške knjige Otoraj- Te dni praznuje tov. Paradiž Fer-nega sodišča v Kočevju, precej redko obletnico. Preteklo je namreč 35 let, odkar je postal redni uslužbenec na sodišču. Kot pisarniški praktikant je 2. nov. 1920 nastopil službo pri tedanjem okrajnem sodišču v Žužemberku, napravil pisarniški in zemljiškoknjižni izpit in bil 20. decembra 1922 kot kandist nameščen pri istem sodišču. Jeseni 1927 je bil premeščen na okrajno sodišče v Kočevje, kjer torej službuje nepretrgoma že 30 let, le da je v tem času za krajšo dobo subštitu-iral pri nekaterih drugih sodiščih in da je bil med okupacijo odpuščen iz Službe. 35 let nepretrganega dela kot redni uslužbenec pri isti ustanovi In od tega 30 let v Kočevju, ima za seboj tov. Paradiž. Vsekakor lep in redek delovni jubilej! Ves ta čas je bil in je še vedno vzor državnega uslužbenca, tovariški do svojih delovnih tovarišev im pripravljen pomagati strankam s svojim strokovnim nasvetom. Zato ga Ko govorimo o hranilnih vlogah, pa še nekaj besed o obračunskih knjižicah. V nekaterih zadrugah, predvsem v KZ Ribnica, se je poslovanje s temi knjižicami že lepo obneslo, člani zadrug naj bi imeli več smisla za medsebojno poslovanje z zadrugo s pomočjo obračunskih knjižic, saj bo to predvsem njim samim v korist. že v začetku smo omenili, da zadružni denarni zavod dobiva vedno večji ugled. To nam potrjuje tudi vedno večje število vlagateljev, saj se je letos število več kot podvojilo. Seveda pa s tem še ne moremo biti zadovoljni, še vedno je dovolj ljudi, ki hranijo denar dema, namesto da bi ga shranili bolj na varno v Zadružno hranilnico in bi prejemal] od svojega denarja tudi Obresti. Zadružna hranilnica v Ribnici pripravlja letos za svoje vlagatelje lepo presenečenje. Dosedanji vlagatelji in vsi tisti, ki bodo vložili denar v hranilnico v Ribnici do 24. decembra, bodo prišli v poštev pri denarnem nagradnem žrebanju, ki bo dne 26. decembra 1.1. Med srečne izbrance bo razdeljeno 42 lepih denarnih nagrad od 200 do 5000 din. Nudi se vam lepa priložnost, da boste tudi vi deležni ene od teh nagrad. Potrebno pa je, da najprej vložite svoj denar v Zadružno hranilnico in posojilnico v Ribnici. še enkrat vam svetujemo: »Pridružite se vrsti številnih vlagateljev!« ljudje po vsem bivšem kočevskem okraju dobro poznajo. Tov. Paradiž pa ni bil samo vesten v svoji službi, temveč tudi ni nikdar skrival svojih naprednih nazorov in privrženosti slovenskemu narodu! Komaj je bil po razpadu Avstro-Ogrske demobiliziran, se je kot prostovoljec udeležil bojev za Koroško, bil ranjen in Nemci so ga ujeli. Ko je prišel v Kočevje, je bil ves čas agilen član naprednega dela Sokolov, med okupacijo pa aktiven Sam OF. Prav zaradi tega dela so ga okupatorji zaprli, ga poslali na prisilno delo v Nemčijo. Po osvoboditvi je spet zasedel mesto vodje zemljiške knjige. Svojo ljubezen do tistih, ki so potrebni pomoči, je dokazal tudi z dolgoletnim neumimim delom v gasilskih vrstah. Tov. Ferdu za njegov lep delovni jubilej iskreno čestitajo člani njegovega delovnega kolektiva, vsi prijatelji in znanci z željo, da bi kljub zasluženemu pokoju še naprej vztrajal pri svojem delu in bil vsem lep vzgled vzornega javnega uslužbenca. M. S. OBČNI ZBOR TRGOVSKIH SINDIKATOV KOČEVJA RAZUMETI MORAMO TEŽAVE TRGOVINE Sprejem pionirjev v Predgrodu zbornica, za bivši kočevski okraj. V preteklih letih je bila uspešno reorganizirana trgovinska dejavnost, ki je zelo razživela. Brez dvoma je trgovina napredovala, saj vidimo več novih urejenih lokalov, izboljšano m dopolnjeno opremo, pa tudi postrežba in vljudnost prodajalcev je bcljša. Organizirani so bili zanje dopolnilni tečaji, na katerih so zaključili kvalifikacijske izpite, tako da ni bilo posebnih težav pri prevedbi delavcev. Tudi na športnem torišču je bilo čutiti dejavnost naših članov in sicer v nogometu, odbojki in šahu, kjer so skupaj z gostinci dosegli kar lepe rezultate. Celodnevna zaposlitev v rednih urah in nadurah onemogoča večje udejstvovanje pri športu, vendar je bil odziv dovolj močan, da lahko upamo, da bo naslednje leto še boljše. Naši člani se bodo skušali tudi aktivno vključiti v delo sekcij DPD »Svoboda« Kočevje-mesto, kjer se doslej ne udejstvujejo. Sicer pa naši člani zelo radi obiskujejo razna predavanja, kulturne in fižkulturn-e prireditve in jih -lahko srečaš doma in drugod na raznih prireditvah. Tako je tudi prav. Tudi mladi trgovski naraščajniki so dobri člani sindikata. Razumljivo je, da potrebuje trgovska stroka zaradi širjenja svojih prodajaln tudi veliko novih moči. Bojazen, da bo trgovskega kadra preveč, ni potrebna. Mnenja smo, da bodo trgovska podjetja dobro delala le z dobrimi delavci. Skrb okrajne zbornice in odgovornih voditeljev naših podjetij za mladi kader je hvalevredna. Stremeti bo treba, da bo pravilno ravnotežje med moško in žensko mladino. Dosedanji šolski uspehi vajencev so zelo lepi. V letošnjem letu je opravilo končni izpit za kvalificiranega trgovskega delavca 15 vajencev in sicer 8 z odličnim, 6 s prav dobrim in 1 z dobrim uspehom. Ocena naših vajencev je bila najboljša od vseh okrajev, saj so bili vsi nad šolskim povprečjem. Trgovci se radi odzivajo raznim akcijam. Na poziv RK se je odzvalo za krvodajalce kar 47 članov. V tednu pr-ctituberkuloze so prispevali 6100 din. Osnovali bodo tu- svoja življenja za boljšo bodočnost, ki jo sedaj uživamo in gradimo socializem. Nato sta mešani in ženski zbor zapela nekaj revolucionarnih pesmi. Zbora je vcdil tov. Škulj Danilo. Tudi godba na pihala iz Predgiada je zaigrala dve koračnici, s 'katerima se je proslava zaključila. B. J. ALI STE ŽE PLAČALI NAROČNINO? e Vse žene tečajnice pozdravljajo tečajnice gospodinjskega tečaja v podjetju »Ključavničarstvo« Kočevje Občni zbor sindikata v Sodražici Lep delovni jubilej Lesno industrijsko podjetje v sklopu gospodarstva Ribniške doline 9 ■ ■■. .........— Levstek Franc - --------------------—---------— Obrat votle posode Ta obrat je razmeroma še zelo mlad. Razvija se namesto žagarskega obrata v Goriči vasi, ki bo verjetno ob koncu letošnjega leta ukinjen. Lastna potreba po čim boljšem asontimanu v trgovini hišnih potrebščin na Reki je narekovala, da tudi pri nas začnemo z lastno proizvodnjo votle posode. Sami kvalitetni izdelki so sl krčili pot v svet severne Dalmacije, t. j. Hrvatskega Primorja in vse dalje proti jugu. čeprav je bila cela zamisel tega obrata zasnovana na obrtniški osnovi, so Sčasoma nabavljali posamezne stroje, tako da je sedaj že skoraj polovica dela industrializiranega. Posebnost tega obrata je, da izdeluje samo boljše blago, kot so ladijski sodi za razne linijske plovbe in brodogradi-iišča. Uspeh je zelo dober tudi po finančni strani in izdelki lahko kvalitetno konkurirajo vsem podobnim na tržišču in ga hitro obvladajo. O bodočih investicijah, ki bodo petrebne za ta obrat, ne bi govoril, ker bodo zelo majhne in jih bo podjetje verjetno lahko samo krilo iz prihranjenih sredstev. S tem smo se v glavnem spoznali z vsemi predelovalnimi obrati Lesno industrijskega podjetja v Ribnici, ki sedaj že obstojajo in obratujejo, kakor tudi z onimi, za katera so že narejene natančne ekonomske in tehnološke študije in ki bodo verjetno obratovali že do leta 1960. — Poleg teh pa, da bi podjetje lahko nemoteno proizvajalo, obstoja v podjetju še mnogo objektov splošnega, torej ne proizvajalnega značaja, ki bi jih morali zaradi popolnejše slike celokupnega mehanizma podjetja tudi na kratko spoznati. Ti objekti so v glavnem: kotlovnica, kalorična električna centrala, izsesalne (eks-hausterske) naprave s silosom, pa-rovodi, centralno ogrevanje, sušilnice, parilnice, mehanična delavnica, modelarska (tesarsko-mizarska) delavnica, brusilnica, vratarnica, obratna ambulanta, okrepčevalnica (mlečna kuhinja), kolesarnica, garaža, skladišča lahko vnetljivega materiala, skladišče pomožnega in reprodukcijskega materiala, shramba požamo-vamostnih naprav, vodovodno omrežje s hidrantskim sistemom, kanalizacija in obratni tiri, ograja, upravno poslopje. Ti objekti splošnega značaja izpopolnjujejo in pomagajo, da proiz- vodni sistem nemoteno in brez zastojev funkcionira in skrbijo za zdravstveni in življenjski standard zaposlenega osebja ter varujejo kombinat požarnih in drugih elementarnih nesreč. Polovica teh objektov že obratuje, ostali pa se še grade, ali pa se bodo vzporedno z -graditvijo kombinata snovali. Kotlovnica je pravzaprav izvor vsega nadaljnjega dogajanja v podjetju, ker se tu proizvaja para in električna energija. Letna proizvodnja pare z dvema lokomobilatma je 7,310.000 kg pare. Ta para za-odstuje za vse potrebe -podjetja, t. j. za neposredni pogon dveh generatorjev 200 in 100 KVA, za ogrevanje, za sušenje in za pare-nje. Sama para se rabi za- pogon lokomobil, ki sta nameščeni v kotlovnici in strojnici, izpušna para pa v kolaboraciji z električno energijo zadovoljuje potrebe ogrevanja v zimskem času v vseh proizvodnih oddelkih in objektih splošnega značaja, sušilnice in parilnice. Pri vseh vkalkuliranili stroških kotlovnice stane 1 kg pare pdrbliž- no 2.21 din. Da bi kotlovnica bila bolj rentabilna, podjetje stremi za tem, da zniža ceno proizvedeni pari na manj kot 2 din, kar bo mogoče z manjšo rekonstrukcijo in vpeljavo novega, modernejšega načina razdelitve, oziroma uporabe proizvedene pare. Okrog 5,000.000 din, ki so investirani v kotlovnico, pri čemer je vračunana tudi montaža večje lokomobile iz Goriče vasi in brusilnice skupaj, bodo v treh letih popolnoma izplačani, pri teni pa se bo proizvodnja in uporaba pare racionalizirala do maksimuma. Kalorična električna centrala proizvaja z 200 KVA generatorjem znamke Siemens-Schuckert in z 100 KVA generatorjem znamke Elin skupaj 852.600 KW/h električne energije. Iz energetskega dela elaborata je razvidno, da bo ta proizvodnja popolnoma zadostovala za potrebe -tehnične in ogrevalne potrebe vseh proizvodnih obratov. Proizvodnja 1 KW/h stane približno 6 'din, kar popolnoma opravičuje rentabilnost električne centrale. Poleg tega je podjetje popolnoma neodvisno od preskrbe iz DES-ovega omrežja in nuna nobenih zastojev zaradi morebitnega pomanjkanja električne energije. Izsesalne (ekshaustorske) naprave trenutno obstoje samo v zabo-jarni in galanteriji, vendar so tudi te samo provizorične. Podjetje namerava kompleksno urediti eks-haustorske naprave v vse svoje proizvodne obrate. Z zgraditvijo novega silosa, v katerega bo investiralo okrog 1,800.000 din, ter razširitvijo eks-haustorske-ga omrežja tudi na ostale obrate bodo skupni Stroški znašali okrog 3,000.000 din. S tem pa bo tudi definitivno rešeno vprašanje izsesalnih naprav. Parovodi so že definitivno rekonstruirani in je njihova investicija znašala okrog 3,000.000 din. Izvršiti je treba samo še neznatne stike in priključke. Centralno ogrevanje bo instalirano v vseh predelovalnih, oziroma proizvodnih objektih ter objektih splošnega značaja. Delno 'bo ogrevanje osigurano s centralno kurjavo, t. j. uporabo izpušne pare, delno -pa kombinirano z ventilacijskim umetavanjem toplega zraka. Po- trebna investicija bo malo večja in je že vkalkulirana pri posameznih obratih. Sušilnice za umetno sušenje lesa imajo trenutno kapaciteto 18 kub. metrov jel. žaganega lesa na 24 ur. V -tem času ga pasuse do 8 ali 12 stopinj vlage, kar popolnoma zadostuje za vsako predelavo. V tako kratkem času se more les osušiti samo v najmodernejših in najbolj preciznih sušilnicah, ki služijo trenutno samo za osusitev lesa, ki je namenjen za predelavo. V doglednem času se bo z dograditvijo še dveh komor kapaciteta povečala na 36 kub. metrov v 24 urah. Parilnice sicer obstojajo, vendar več ne zadostujejo potrebam podjetja. Zato bo treba misliti na njihovo- rekonstrukcijo, oziroma na nove parilnice, ki naj bi bile v bližini parilnih jam hlodovine za luščenje. Mehanična delavnica trenutno zadostuje vsem potrebam podjetja za popravilo strojev, kakor tudi za izdelavo novih lastnih strojev. Njena lokacija je sicer trenutno v lopi-skladišču trdega žaganega lesa, vendar jo bo treba premestiti v podaljšek, ki bo zgrajen severovzhodno od sedanjih -bmsUnic, kjer bo dobila svoje Stalno mesto. (Se nadaljuje) jj JANUAR 1 S Novo leto 2 C Makarij 3 P Genovefa 4 S Angela 5 N Simeon © 6 'P Mojmir 7 -T Zdravko 8 S Maks 9 C Julijan 10 P Gregor 11 S Pavlin 12 N Tatjana (g 13 P Veronika 14 T Srečko 15 S Pavel 16 C Tomislav 17 P Anton Pušč. 18 S Vera 19 N Marij. © 20 P Fabijan 21 T Neža 22 S Cene 23 C Rajko 24 P Felicijan 25 S Trpimtr 26 N Pavla 27 P Janez 28 T Peter *5 29 S Franc 30 C Martina 31 P Vanja FEBRUAR 1 S Ignac 2 N Svečnica 3 P Blaž 4 T Bojana © 5 S Agata 6 C Dora 7 P Ksenija 8 S Janez 9 N Polona 10 P Dušan 11 T Zvezdica @ 12 S Damijan 13 C Katarina 14 P Valentin 15 S Jordan 16 N Danilo 17 P Silvin 18 T Pust © 19 S Pepelnica 20 C Leon 21 P Irena 22 S Marjeta 23 N Marta 24 P Matija 25 T Saša 26 S Andrej $ 27 C Gabrijel 28 P Roman MAREC 1 S Altoift 2 N Neža 3 P Milena 4 T Kazimir 5 S Bogo © 6 C Danica 7 P Tomaž 8 S Janez 9 N Frančiška 10 P 40 muč. 11 T Krištof 12 S Gregor 13 ti Kristina 14 P Matilda 15 S Klemen 16 N Julijan 17 P Jerica 18 T Edvard 19 S Jožef 20 C Igor @ 21 P Bilka 22 S Vasilij 23 N Slava 24 P Simon 25 T Minka 26 S Maksim 27 ti Rupert 28 P Janez |S 29 S Ciril 30 N Branko 31 P Benjamin APRIL 1 T Bogomila 2 S Franc 3 ti Leopold 4 P Izidor © 5 S Vinko 6 N Velika noč 7 P Radi voj 8 T Bert 9 S Tomaž 10 C Sreča 11 P Flip @ 12 S Lazar 13 N Ida 14 P Valerija 15 T Helena 16 S Boža 17 C Rudolf 18 P Konrad 19 S Leon © 20 N Božidar 21 P Simeon 22 T Leonida 23 S Vojko 24 C Jurij 25 P Marko 26 S Zdeslav J) 27 N Ustanov. OF 28 P Živam 29 T Marina 30 3 Katarina MAJ 1 ti Praz. dela 2 P žlvana 3 S Aleks an. © 4 N Florijan 5 P Miran 6 T Janez Ev. 7 S Stanko 8 C Miha 9 P Dan zmage 10 S Izidor @ 11 N žiga 12 P Pankracij 13 T Servacij 14 S Bonifacij 15 C Zofija 16 P Janez Nep. 17 S Mojca 18 N Dubravka @ 19 P Ivo 20 T Bernard 21 S Dan let. JLA 22 C Milan 23 P Željko 24 S Cvetka 25 N R, d. M. Tita 26 P Dragica J) 27 T Janez 28 S Gojko 29 C Majda 30 P Milica 31 S Angela JUNIJ 1 N Radovan © 2 P Velimir 3 T Pavla 4 S Franc 5 C Ferdo 6 P Milutin 7 S Zorica 8 N Medani 9 P Primož (JT 10 T Marjeta 11 S Srečko 12 C Cedcmir 13 P Anton Pad. 14 S Metod 15 N Vid 16 P Beno 17 T Gorazd (J) 18 S Bogdan 19 C Julijana 20 P Nenad 21 S Alojz 22 N Ahac 23 P Kresnica 24 T Janez K. Jj 25 S Hinko 62 ti Gruda 27 P Ema 28 S Zorana 29 N Peter in Pav. 30 P Emili ja JULIJ 1 T Bogoalav © 2 S Marija 3 C Nada 4 P Dan borcev 5 S aril in Met. 6 N Dušica 7 P Manica 8 T Liza 9 S Veronika @ 10 C Ljubica 11 P Olga 12 S Mohor 13 N Dragin 14 P Franc 15 T Justa 16 S D. t. JLA © 17 C Aleš 18 P Miroslav 19 S Vincenc 20 N Marjeta 21 P Zorka 22 T Dan vstaje 23 S Branislav J 24 ti Kristina 25 P Jakob 26 S Ana 27 N Natalija 28 P Zmago 29 T Marta 30 S KrUan © 31 C Ignac AVGUST 1 P Peter 2 S Bojan 3 N Lidija 4 P Dominik 5 T Marija Sn. 6 S Vlasta 7 C Kajetan @ 8 P Miran 9 S Janez 10 N Lovrenc 11 P Aleksander 12 T Klara 13 S Lijana 14 C Demetrij 15 P Marija ® 16 S Rok 17 N Radigoj 18 P Helena 19 T Ljudevit 20 S Samuel 21 C Ivana J) 22 P Timotej 23 S Zdenka 24 N Jernej 25 P Ludvik 26 T Bernard 27 S Zlatko 28 ti Avguštin 29 P Janez © 30 S Maša 31 N Rajko SEPTEMBER 1 P Mladen 2 T Štefan 3 S Dora 4 ti Ida 5 P Lovrenc 6 S Ljuba $ 7 N Marko 8 P Marija 9 T Peter 10 S Ndkita 11 ti Milan 12 P Gvido 13 S Fili p % 14 N Jelenko 15 P Nlkodem 16 T Ljudmila 17 S Frančiška 18 C Irena 19 P Vitodrag 20 S Brane 21 N Matej 22 P Mavricij 23 T Slavojka 24 S Nadia 25 C Uroš 26 P Justa 27 S Damijan © 28 N Venčeslav 29 P Miha 30 T Jelka OKTOBER 1 S Sever 2 C Mirna 3 P Terezija 4 S Frančišek 5 N Dunja 6 P Vera $ 7 T Marija 8 S Brigita 9 C Aratoaham 10 P Danijel 11 S Samo 12 N Maks ffi 13 P Edvard 14 T Nedeljko 15 S Terezija 16 C Jadviga 17 P Mira 18 S Luka 19 N Etbin 3| 20 P Felicijan 21 T Urška 22 S Zoriš! ava 23 C Severin 24 P Rafael 25 S Darja 26 N Demetrij 27 P Antonija © 28 T Simeon 29 S Ida 30 C Sonja 31 P Bolfenk NOVEMBER 1 S Dan mrtvih 2 N Dušanka 3 P Silva 4 T Drago 5 S Zahar 6 C Lenart 7 P Zdenka 8 S Bogomir 9 N Nevenka 10 P Andrej 11 T Martin © 12 S Emil 13 C Stanislav 14 P Borislava 15 S Polde 16 N Jerica 17 P Ljuba 18 T MHko © 19 S Liza 20 ti Srečko 21 P Marija 22 S Cecilija 23 N Klemen 24 P Janez 25 T Katarina 26 S Januša © 27 ti Bernard 28 P Jakob 29 S Ust. n. Jug. 30 N Andraž DECEMBER 1 P Marjan 2 T Blanka 3 S Franc 4 C Barbara (g 5 P Stojan 6 S Miklavž 1 N Ambrož 8 P Marija 9 T Valerija 10 S Smiljan ® 11 C Daniel 12 P Aljoša 13 S Lucija 14 N Vojmlr 15 P Kristina 16 T Albina 17 S Lazar 18 C Radko J) 19 P Urban 20 S Svetozar 21 N Tomaž 22 P Dan JLA 23 T Vlasta 24 S Hermina 25 C Božič 26 P Štefan © 27 S Janez 28 N Tepežnl dan 29 P Tomaž 30 T Evgen 31 S Silvester 195 8 flOVICE PLENUM AVTO-MOTO ZVEZE SLOVENIJE Avto-moto društvo Kočevje je zasedlo drugo mesto POVERJENIKOM IN ČLANOM PREŠERNOVE DRUŽBE! Sporočamo, da so letošnje knjižne zbirke dotiska-ne. Razpošiljanje knjig bo- verjetno trajalo do vključ- VEiSTI i V Laščah - Zveza Svobod 8. decemtxra je bila v Laščah Prosvetna društva v občini La- V nedeljo 15. decembra je bil no je, da je -bilo na teh tekmova- doseglo. Na republiškem plenumu no 2Y decembra. Tako bo vsem plenum republiške športne komisije njih tudi nekaj okvar na motorjih je tudi predložilo delovni koledar poverjenikom omogočeno, da še Avto-moto zveze Slovenije. Kot de- in bi bili uspehi lahko še večji, tekmovanj v letu 1958. V januar- pred Novim letom vročijo knjige legata sta kočevsko AMD zasto- Društvo ima tudi finančne težave ju bo motoskyring v Kočevju, v elanom oz. naročnikom. Zato ne pala podpredsednik Drofenik Alojz vendar jih je znale pravilno rei; - aprilu društveni moto cros, v maju mgirajte knjig ali pomanjkljivih in predsednik športne komisije Ma- vati, ker je bilo v stalni zvezi s ocenjevalna terenska vožnja za or- pred zaključkom ekspedita. ver Jože. Po poročilih in analizah krajevnimi činitelji, predvsem s venstvo Slovenije, v juniju društve- Vabimo vse člane, da takoj ob za športne prireditve v letu 1957 podjetji. Društvo danes razpolaga na spretnostna vožnja, v juliju pa PreJcmu zbirke obnove članarino je bilo lahko ugotoviti uspehe pa s šestimi tekmovalnimi stroji s pol- cestnohitrostne dirke za prvenstvo ln 'T'acajo vsaj del članarine. _ . _________ tudi pomanjkljivosti. Plenum je dal no zasedbo. Ni bilo vloženega malo Slovenije. Res obširen koledar tek- . ^m-erjenike, ki so prejeli nekaj ustanovna konferenca Zveze Svo- šče, ki jih je skupaj pet, niso bila priznanje Avto-moto društvu Ko- dela in truda, da je društvo vse to movanj, vendar to ni vse. Udeleži- izvodov 1- 1=1 knjižne zbirke bod in prosvetnih društev občine med seboj povezana, kot bj bilo li se bodo tudi ostalih tekmovanj žepnih romanov Ljudske knjige Lašče. Na (konferenci je predsednik treba. Premajhna je bila tudi po-v Sloveniji in drugod, na kar se >>Dan pa -prosimo, da se po- sveta za prosveto in kulturo pri vezava z ObLO. Svet za prosveto tekmovalci že resno ’ pripravljajo tradij°’ da čim Preie pridobe vsaj ObLO Lašče tov. Stanko Lovšin in kulturo je bil kolegijski organ pod skrbnim vodstvom svojega tist0 števil° stalnih naročnikov za podal daljše poročilo, iz katerega ljudskega odbora za opravljanje iz-mentorja tov. Lojzeta. Čeprav ima- to zblrko’ kolikor so prejeli knjig, posnemamo nekatere ugotovitve. vršilnih in upravnih zadev na pod- jo tako obširen program tekmo- roč ju prosvete in kulture občinske vanj in nastopov, pa društvo ni po- Q w _ i _ ■ v‘ O J 'I i ■. pristojnosti. Svet imenuje ljudski zabilo na vzgojo mladega kadra, OVODOOQSI KUulHKa SO Z D OTOVO 11 odbor. natečaje šoferjev itd. Take uspehe Svet Zveze Svobod in prosvet- pa je društvo doseglo s pravilnim Nadaljevanje s 1. strani Za delegata za občinski sve-t »Svo- ndl društev pa bo koordinacijski in vodstvom in požrtvovalnim delom V razprav] je sodeloval tudi tov. bod« je bil izvoljen ICam.šek Na- predstavniški organ prosvetnih in ker je sodelovalo tudi z ostali- Klarič. Dejal je, da so na kongre- ce, za namestnika delegata pa društev, ki ima status družbene or-mi društvi. -že- au »Svobod« dal; prve mesto izo- Iiegler Miro, za delegata za okraj- ganzacije in je sestavljen iz volje- braževanju delavcev. V bodoče se no skupščino »Svobod« pa Berger ^ delegatov na občnih zborih ----------------------------------bo vedno bolj zmanjševala, razlika Slavko in Zupan Janez. Izvolili so prosvetnih društev. Osnovna nalo- Sankaši se pripravljajo med umskim ™ fizičnim delom, tudi tri poverjenike za Prešernovo ga tega organa bo, da po prosvet- Tudi sankaši Partizana‘Kočevje Rudnik’ kot najstarejši kolektiv, družbo in sicer: Skrabar Ivana, mb društvih skrbi za vsestransko se pridno pripravljajo za to zimo naj postane žarišče vzgoje in na- Kolenc Stefana in Markovič Ivico, izobrazbo vseh občanov, da bodo Na za-dnjem sestanku so se pogo- predka v vsej svoji okolici. Na predlog tov. Bergerja so na sposobni spremljati in upravljati vorilU o dokončnih pripravah za san- Na z-boru so predlagali, naj bi občnem zboru sprejeli več korist- ves družbeni in komunalni sistem kaško progo, za kar je bila dolo- občinski ljudski odbor Kočevje za- nih predlogov, katere naj bi rešil komune na podlagi socialističnih cena posebna komisija. Na sest an- ščitil okolico željmluh_ jam. Na- novi upravni odbor. Ti predlogi so odnosov ku je govoril tudi tov. Janežič, ki pravili naj bi terase ni stopnišča, naslednji:. . . bvet Zveze Svobod in prosvetnih je bil delegat društva na plenumu kamor bi kasneje postavili sedeže. pritegniti čim več mladine v društev občine Lašče naj bi bil s. Sankaške zveze Slovenije v Kra- Urediti bi bilo treba tudi električ- vrste društva;. pomočjo društev in ostalih tiruž- nju. Sankaši bodo dobili prave tek- no razsvetljavo, iučt pa zaščititi z za izobraževanje delov- benih in političnih organizacij ini- movalne sani in vsa druga -tehnič- mrežami. na navodila za športno sankanje. p0 zaključeni razpravi so bile Izmed velikega števila mladih san- volitve. V upravni odbor so bili nih ljudi; ciator in organizator prosvetnega, nuditi knjižnici večjo denarno kulturnega in javnega življenja v pomeč in sestaviti seznam knjig; občini. HSS Lojze Drofenik med vožnjo ^čevju močno ^mov*o eMpo 7naZn5ldbor pa: ZS , f*™* "“T “ Pariško so- ne dvorane V oMni Lašče so po-tudi v tei manoei zimskera 5-nortn nhc-ototv lvro^vo n, jjan jviirko! aT*Je med elani društva in ko- '^po^T)16' f* čevje, ki je bilo toliko bolj pomembno, ker je društvo v enem letu doseglo tako lepe uspehe z ljudmi, ki so se vzporedno vzgajali. Na plenumu so bile podeljene tudi zlate, srebrne in bronaste plakete za. skupen republiški plasma. Naj- OBVESTILA KOČEVJE Umrli so: Pirnat Anton, kmet iz RIBNICA ^______ _ Poročil so se: Faflek Matija, de- Grabna 1, star 91 let, Marolt An- V ljubljanski porodnišnici so ro- ski dom zgradili do 3. julija 1958. več- teh plaket je dobila Tomosova lavec iz črensovcev 65, star- 19 let -ton, kmet iz Hojč 4, star 79 let, dile: Tanko Ivana eosnodinia iz Organizirali naj bi prostovoljno zbrati čim več (članov Prešer- uančna sredstva, nove družbe; Prepričani smo, da bodo člani nabaviti novo kino-aparaturo in Sveta Zveze Svobod in prosvetnih zgraditi kegljišče za rudarskim društev v občini Lašče dobro zasta- ' domom. vili svoje delo in da jih bo pn tem Sklenili so -tudi, da -bodo rudar- P°dprl tudi občinski ljudski odbor.' ekipa, saj jih je pobrala kar šest in Gerčman Jožefa, delavka iz Ko- Ogrinc roj. Brinšek Marija, gospo- Nemške vasi 11 — dečka Alojza, dek) v *a namen. Prosimo vse naročnike, da pra- za najboljša mesta. AMD Kočevje privnika 19, stara 17 let, Geder dinja iz Lipovške, stara 78 let, Koritnik Jožefa, -gospodinja iz Ko- Občni zbor »Svobode« je zelo vočasno sporočijo spremembo našlo je dobilo dve plaketi in Mariborsko Janez, delavec iz Šalke vasi, star Košir Frančiška, gospodinja iz So- ta 10 dečka Franca in Hočevar lepo ^P61- Prepričani smo, da bo - « t . ... društvo eno. Drofenik Lojze je do- 19 let in Novak Cecilija, kmečka dražice, stara 82 let, Perašek Ru- Ne»ka, deavka iz Dolenjih lazov dedo da-uštva uspešno tudi v bodo- ’ P°seDn0 se tlste- kl služijo v segel v kategoriji 250 c cm II. me- hči iz Lopate 15, stara 22 let. dolf, delavec iz Sodražice, star 65 36 • - deklico Martino. če- Za to so jamstvo novi odbor- ,JLA- sto v republiškem prvenstvu, za Srečnim zakoncem čestitamo! let. Srečnim mamicam čestitamo! ndd kar je prejel lepo pismeno prizna- Rodile so: V-irant Antonija, go- LOŠKI POTOK Umrl je Kožar Alojz, kmet iz nje in plaketo, Marenče Franci pa spodinja iz Brega 25 — dečka Du- Rodila je Mohar Frančiška go- Žlebiča 6, star 52 let. * ” wait R«i s« - *=*-> kočevska BEKA Gospodinjski koledar za leto 1958 konkurence v republiki. Brez dvo- Mirka in Oberatar Marija, delavka šegove vasi 12 gtar 78 ]et ljubljanski porodnišnici pa je rodila ™V7.,Za, .na" ba obrazce za gospodinjsko knjigo- nia lahko trdimo, da ima AMD “ Koprivnika 12 — dečka Ivana. Lesar Milka iz Kočevske Reke Srečnim mamicam čestitamo! DRAGA Rodila je Križ Antonija, gespo- DOBREPOLJE Umrlj so: Novak Terezija, deklico Alenko. Brige. t ,rodda predek gospodinjstva, je tudi letos vodstvu v posebnem zvezku na 64 izdal Gospodinjski -koledar. Ker je straneh, tako da koledar zaradi - - - r— strr- ?"-~i 58*52, ms tyss dinja iz Trave 1 — dečka Marjana. ,„.Y novomeški bolnišnici je umrl klada povečana na 20.000 izvoodv. »Kaj moramo kupiti v prihodnjem Srečni mamici čestitamo! 77! ^ Janez' uP°kojenec iz Dol. Da bi bilo ustreženo mnogim že- mesecu«. »Proizvodnja in poraba ljam, ki so jih izrekli naročniki ob jajc in mleka«, ki bodo ustrezali zlasti kmečkim gospodinjam. Kdor v bo obširna in podrobna uvodna na- rVTOniKO nOSTGC vodila temeljito proučil bo z lah- »» 2 Kočevja,. Trg A arobod, 10, a, j. v =MM posodo- ffi.1P°SlM Tijieali, Poljčanah, Brežicah, Stični, -franc, zicm LKaaec iz Sodražice, JC3L> Ml ^uauarsie rramcisKa roj. mastjo po T.rlx)vljah, črnem vrhu, Celju, No- star 25 M in Marah Kristma, de- iz Zaj^cyrice 49> Fideršek Jožeta iz Koblarjev 12 ška^c^lS^se^e ^’no^kodoval 137 strani, so poleg koledarja zbra- 1 ‘ “ ~ 1 ~ ^ ■ QT’" vv.n»nl _______ , ’ J pvX>n.£> Ai jedilniki, razvrščeni po dnevih z ri-boru, Jezerskem, Opatiji, Beogra- let, Turk Anton delavec iz Žimaric, Turk Vlado iz Rudnika 53 si je šaiič Motu iz žasm ki upoštevanjem nedelj in praznikov du. črni gori, Makedoniji. Saraje- star 25 let in Pajnič Ana-Marija, VELIKE LAšcE v službi poškodoval desnj sredinec, slen pri KGP ie htod ™ po letnih ča5ih- Z13^ važno je, vu, Ljubelju v Avstriji in na mo- delavka iz Zapotbka, stara 18 let. V ljubljanski porodnišnici je ro- Hri-bar Leopold iz šalke vasi 97 nago ’ J da so pri tem upoštevana tudi so toskyringu v Kočevju. Na teh tek- Srečnim zakoncem čestitamo! dila Perhaj Marija, gospodinja iz se je usekal v levo roko Hrvatin Franc šofer Veterinar dobna načeia ° zdravi in pravilni movanjih so tekmovalci zasedli 14 Rodili ista: Turk Angela iz Hojč Malih Lašč — dečka Joškota. Roškar Peter iz Koblarjev 22 se ske postale Knčevie To i» TTv i prehranl- Za manj znane jedi so na- prvih mest, 16 drugih, 9 tretjih, 5 — deklico Marjetko, v ljubljanski Srečni mamied čestitamo! je v službi usekal v desno nogo. z bencinom no desni -mki ^ ^ vedeni številni recepti. V koledarju četrtjh mest in 3 pata mesta. Jas- porodnišnici pa je rodila Oblak Ne- Umrla je Jakič Marija, užitkari- Hren Anton iz šalke vasi se ie Mohorič Izidor iv ,™.i 80 tudi članki priznanih strokovnjaka 12 Sinovice dečka Matijo. ca iz Malega Osolnika 10, stara usekal v levi kazalec. 11 si je obrezal z mesoreznico levi kov 12 vseh P°dročij gospodinjske- Srečnima mamicama čestitamo! 82 let. Železnina VELIKE LAŠCE telefon 8 POKLANJA POTROŠNIKOM ZA NOVOLETNO VOŠČILO: 5 procentov pri nakupu kmetijskih strojev, orodja, stavbenega okovja, radio aparatov, dvokoles itd. ■maji posode, gospodinjskih predmetov, steklenine itd. POPUST VELJA OD 20. DECEMBRA DO 15. JANUARJA. PRIDITE, PREPRIČAJTE SE IN V YDOVOLJNI BOSTE O B J A V E KINO JADRAN, Kočevje: od 20. do 22. decembra ameriški barvni film »Na gladki površini«. SVOBODA, Rudnik: 21. in 22. de- decembra amer. film »Trinajsta ura«. Simcnič Leopold iz Kočevja Trg kazalec6 °brezal 2 rnesoreznlco levi ga dela. Koledar zaključujejo šte- Raztresen Stanku iz Dolge vasi Vib7 navodUa^ka domače pletenje 14 je odletel drobec T oko 77 80 leto3 T-oirav^ n no tn3e leposlovm sestavki, ki so jih . fTj6® J°Ž?,ta “ RudnLka 23 prispevali Tone Seliškar, Branka je nekdo napadel m mu zadal z Tancig in Bogomir Magajna nožem rano na desno stran obraza. _ . 7^° ° J Kastelic Antona iz Dolge vasi 70 Gospodinjski koledar Stane saje veja ranila pod desno oko. mo 290 ditl- Ganger Štefan iz Goriče vasi št. ČESTITKE RIBNICA: 21. m 22. decembra iurlv'Iji'"-lAmUlmLLidevji' £ > f*1 z motorja po- P« Centralam rayodu za rapredi* .»• - 50. 2. -^‘oSrrBrega 26 at je porezala z reporeznico desni palec, ga tudi v vseh knjigarnah. Razpis JTjeUltiLuna” tovarna sukna KOČEVJE sprejme saldokonrista in blagajnika (moško ali žensko moč) z nekaj prakse. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. 29. dec. mehiški film »Mehika v najboljše -ter mu kličejo še namno- cemtra polj® fflm »Kerna!«, 28. KMEČKA KEKA: 25. deemabr. ** m 29. dec. kitajski film »Pre- amer. film »Na robu propada«, * hod preko Jang-Ce«. 28. in 29. dec amer film »V Dragemu Stanetu Markovič želi- SODRAŽICA: 21. in 22. decembra Kolloradskih kanjonih«. za 22 rojstni dan vse najboljše ital. film »Kruh, ljubezen in lju- PREDGRAD: 21. in 22. decembra sest-rična Nada in ostali. -bos um je«, 28. in 29. dec. nemški amer. film »Opičje delo« 28. in PREKLIC film »Svetla ljubezen«. 29. dec. franc, film »Edvard in Podpisana Gigovič Živka, gospo- LOŠKI POTOK: 21. in 22. decem- Karolina«. dinja, stanujoča na Rudniku št. 28, bra franc, film »Trinajsta ura«, DOBREPOLJE: 21. in 22. decem- p. Kočevje, preklicujem žaljivke, ki 28. in 29. dec. amer. film »Abot bra ameriški barvni film »Pogu- sem jih izrekla dne 2. nov. 1957 men kot Lassie«, 25. dec. amer. proti zasebni tožilki Resnik Nadi film >Biistre glave«, 28. in 29. kot neresnične in se imenovani za-dec. amer. barvni film »Mosto- hvaljujem, da je odstopila od tož-bran«. be. — Gigovič Živka. OSILNICA: 22. dec. angl. film -■Tri korake od vešail«, 29. dec. franc, fim »Podzemlje Pariza«. in Caatelo v Tujski legiji«. VELIKE LAŠČE: 21. in 22. decembra film »Blage«, 28. in 29. DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto 21. decembra od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure trgovina »Prehrana« Kočevje, Trg svobode. V soboto 28. decembra cb istem času PRODAM žensko harmoniko »Aventti« na 80 basov prodam. Cena ugodna. Vprašati pri Judež Alojziji, Rudnik 2, Kočevje. Izdaja in tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredni- ____. _ . , _ ški odbor odgov. urednik Jože Ko 777 >>Preskrba<<- Kočevje, Trg ^ UredmštVO in uprava v Ko-e- čevju, Ljubljanska cesta 14a. Tale- fem 3-89. Naročnina je 400 dtn, NAJDENO polletna 200 din in je plačljiva V Dne 17. dec. je učenka I. razre- naprej. Za inozemstvo 800 (Bn. da osnovne šole v Kočevju našla Tekoči račun 617-T-265. Poštnin« žensko zapestno uro. Lastnik jo plačana v gotovini. Rokopisi »e n< lahko dvigne na upravi lista. vračajo. Komisija za volitve in imenovanja pri občinskem ljudskem odboru Ribnica na Dolenjskem RAZPISUJE v občinskem uradu naslednja delovna mesta: 1. tajnika ObLO. Za tajnika je lahko dodeljen tisti, kdor ima dovršeno pravno fakulteto ali popolno srednjo izobrazbo z najmanj 5 let prakse. 2. referenta za šolstvo, prosveto in kulturo. Referent mora imeti srednjo izobrazbo in po možnosti nekaj prakse. 3. referenta za dohodke iz gospodarstva, ki mora imeti srednjo izobrazbo in najmanj 3 leta prakse v finančni službi. Plača po uredbi, za mesto tajnika dopolnilna plača in položajni dodatek, za mesto referentov dopolnilna plača. Za vsa razpisana mesta nastop službe s 1. januarjem 1958 ali po dogovoru. | Pravilno kolkovane prošnje z opisom dosedanje službe pošljite do 31. decembra 1957 na občinski ljudrJii cdbor — tajništvo. NOVI OBČINSKI VODITELJI EVGEN IVANC Tovariš Evgen Ivanc je bil pri zadnjih občinskih volitvah izvoljen za odbornika v novi občinski odbor, nato pa na prvi seji za predsednika Občinskega zbora v Sodražici. Tov. Ivanc se je rodil 1. 1895 v Ribnici. Po končani osnovni šoli je obiskoval še meščansko šolo v Krškem, ki jo je uspešno dovršil. V času nacionalnega zatiranja je mladi Ivanc našel pravo mesto, že njegov oče Evgen je sodeloval v naprednih vrstah, ki so se borile za nacionalne pravice slovenskega narodai Sin Evgen •je pa še aktivneje deloval v raznih naprednih društvih tistega časa. V I. svetovni vojni se je boril na ruski fronti. Tam je kot rodoljub v najtežjih okoliščinah pobegnil na rusko stran. Med obema vojnama se je udejstvoval na gospodarskem in kulturnem področju ter bil več let tudi župan občine Sodražica in je mnogo pomagal njenemu gospodarskemu razvoju. Ker je bil znan naprednjak z liberalnimi nazori, je bil na črni listi belogardistov. Zaradi njegovega ugleda in priljubljenosti med ljudmi so ga morali belogardisti med svojim umikom izpustiti. Po končani vojni je tov. Ivanc takoj začel pomagati pri obnovi porušene Sodražice. S svojim dosedanjim delom je dokazal, da je vreden zaupanja, ki mu ga je izkazal sedanji občinski ljudski odbor, ko ga je izvolil za predsednika občinskega zbora. Iz naših krajev NAM PIŠEJO VLOGA SINDIKATA V PODJETJU JE POMEMBNA Pri ,Smreki1 ’so zborovali Skrb Zveze borcev v Sodražici sr' Občni zbcr sindikalne podružnice podjetja »Smreka« v Loškem potoku je 'bil 24. novembra v, dvo-. Pred kratkim je bila v Sodražici seja občinskega odbora Zveze borcev Sodražica. Seje se je udeležil tudi sekretar OO ZB Ljubljana januarja, tov. Herman. Razpravljali so o pomoči in dodeljevanju štipendij za šolanje ctrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Teh otrok je nad 100. Skupnost je za šolanje teh otrok prispevala velike zneske. Ljudska oblast bo še nadalje skrbela za te otroke. Govorili so tudi o spomenikih in spominskih ploščah. V občini imajo skupno šest spomenikov in tri spominske plošče. Spomenik nameravajo postaviti tudi v Dragi in na pokopališču v Loškem potoku. V okolici Travne gore je še več grobov neznanih padlih borcev. Prav bi bilo, da se njihovi posmrtni ostanki prenesejo v skupen grob pred spomenik padlih borcev večkrat zaman potoka na na vrhu Travne gore. OO ZB Ljubljana, bo razpisal posebno anketo o zdravstvenem stanju bivših borcev. Anketiranih bo približno 3000 bivših borcev. Sprejeli so sklep, da bodo kra- PADLI BORCI BREZ SPOMENIKA V zadnji vojni je padlo v okolici r8ni prosvetnega doma na Hribu, jevni odbori' ZB zaključili z občni- Poloma šeet neznanih borcev in Na zboru je bilo 77 članov, ob- rni zbori do 20. januarja 1958, ob- kcmajld£mt -mriSnega bataljona 15. etnslti sindikalni svet pa je zasto- činska konferenca pa ibo ob koncu divizije Uršič ki je bil doma ne- Pal tov. Lesar. Občni zbor je od- kje iz okolice’ Ljubljane. Leta 1947 Prl Predsednik sindikalne podruž- so mladinci iz Poloma prekopali mce. Za delovnega predsednika zbo- posmrtne ostanke padlih m jih po- ra 80 izv°m Antona Haeeta. Pokopali na pokopališču v Polomu. tem J® predsednik sind. podružnice Prav bi bilo, da bi se tem padlim tov. Levstek poročal o delu sindi- borcem postavil spomenik ali vsaj v pcdjftju, ^ J® bilo dobro, spominska plošča na pokopališču, a 'bi lahko bilo še boljše. Na osmih ŠE O MESTNEM VODOVODU Pred kratkim je izšel članek o Mestnem vodovodu Kočevje. Prav je, da slišimo še drugo plait o težavah zaradi pobiranja vodarine. Pisec članka želi, da bi se vodarina pobirala prvega v mesecu in za vsak mesec posebej. Da bi se to uredilo, morajo imeti potrošniki vode več razumevanja. Tu nastajajo kjei sedaj počivajo. O tem se je že precej razpravljalo, vendar je ostalo samo pri besedah. Padli borci so zaslužili, da se jim vsaj na ta način oddolžimo za njihove težave zato, ker dobijo prvega p la- ^r^ve Tudi sredstva se bolo močo samo nekateri delavci in usluž- raja nckje dobiti, ker vaščani ne _________________ _____________., „ ---- ■benci, drugi pa jo dobijo kasneje. m0rejo sami zbrati toliko denarja, o delu podjetja in pojasnil razvoj Pa še to! Potrošnikov vode je toliko, da uslužbenca, 'ki pobirata vo- Pogovor o »»NOVICAH11 množičnih sestankih so razpravljali o delu v podjetju, delovni disciplini itd., premalo pa so storili za izobrazbo in kulturno vzgojo ter strokovno usposabljanje svojih delavcev. Direktor tov. Košmrlj je poročal darino, ne moreta opraviti tega dela v nekaj dneh. Uslužbenec tudi vrata, ker stanovalca ni doma. Zgodi se pa tudi to, da koristnik vode nalašč zaklene vrata pred pobiralcem. Takih primerov je bilo več. Torej razumevanje je potrebno na eni in na drugi strani. Pismo iz Preske Pri nas v Polomu se ljudje večkrat pogovarjajo, tudi o našem časopisu. Tudi tisti, ki še niso naročeni na »Novice«, jih rad! prebirajo. Dobijo j.'h p.i pri sosedu. Včasih dobim »Novice« šele po dveh ali treh dneh, ker romajo iz rok v roke. Vsakogar najbolj zanima vremenska napoved. Potem pridejo na vrsto članki iz naših krajev, obvestila, nekatere zanima Preska je majhna vasica, a zelo za material jim je dal občinski ljud- tudi šport. Ljudje želijo, da bi ob-ljutika. Marsikoga privabi spomla- skl odbor. Vaščani so odboru hva- javljale »Novice« tudi cene živine di cvetoča češnja, jeseni pa poleg ležni za pomoč. Prihodnje leto bi in raznih prehranjevalnih artiklov, ostalega sadja — kostanj. Kmetje radi speljali vodovod v vasi, kar V listu naj bi pisalo tudi več o se bavijo s poljedelstvom, živi- bi bilo nujno potrebno. Tu imajo dogodkih iz NOB in krajih, kjer norejo in sadjarstvom. Ker jim zetm- ljudje le kapnico, ki pa jim ob suši so bile borbe. To zadnje si posebno dja ne daje dovolj zaslužka, se ne zadošča. žele bivši borci iz NOB, pa tudi ukvarjajo tudi z domačo oortjo in Franc Ogrinc mladina rada prebira spomine iz zato pravijo: »Škafarji so tu doma!« — Kraj, ki je zelo hribovit, je 4 km oddaljen od Sodražice in 3 km od Sv. Gregorja in je pozimi prikladen za smučanje. — Vasica je bila med okupacijo precej uni- zadnje vojne. V Polomu je naročena na »Novice skoraj vsaka druga hiša in upamo, da se bo števio naročnikov v prihodnjem leltu še povečalo. Hočevar Tone. Polom in začetne težave, ki jih je imelo podjetje, predno se je razvilo do take višine, na kakršni je danes. Organizacija dela po posameznih obratih je zelo odlbra. Proizvodni plan za III. tromesečje je bil presežen za 2 5%. Na zboru so govorili tudi o tem, naj' bo sindikalna podružnica v tesni povezavi z upravnim odborom podjetja in naj skupne rešujejo razne probleme, ki bi nastali v podjetju. Tov. Lesar je v imenu obč. sindikalnega sveta govoril o izobraževalnih tečajih za delavce in ostalem kulturnem udejstvovanju. Izvolili so nov upravni odbor, ki ga sestavljajo: šega Vinko, Lavrič Jože in Krže Ivan iz Travnika, Koprivec Jakob in Košmrlj Albin iz Retij ter Kordiš Alojz iz šegove vasi. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni: Rus Zlata iz Hriba, Car Alojz iz Retij in Kaje Franc iz Srednje vasi. Na občnem zbora so sprejeli tudi sklepe za delo sindikalne podružnice v bodoče. I. J. TO IN ONO IZ NAŠIH KRAJEV Pritožbo iz Drogorskego konca Pred kratkim so na krajevnem uradu v Dragi planirali in določe-čena, a. je v glavnem obnovljena. Vali količine lesa za posek. Pri tem važnem delu pa predstavniki političnih organizacij niso bili navzoči. Najbolj manjka dobre pitne vode in boljših poti. Prav bi bilo, da bi se zgradila cesta, kakor je bilo že v načrtu. Vaščani Preske in nekateri vaščani iz Sinoivice so sklenili, da potrebujem za popravilo hleva, a ga nimam, pač pa imam les. Toda kaj mi pomaga, če ga ne smem posekati, kolikor bi mi pripadalo, čudim se, da nekateri hitro dobijo čeprav smo izvolili nove občin- sečno dovoljenje, da si lahko ku-ske odbornike, je to delo vseeno pijo m:torno kolo, pohištvo itd. opravil še stari odbor. Brez ozira na potrebe posameznih gospodar- MLEČNA KUHINJA V STAREM LOGU Tudi v šoli v Starem logu smo na sejah šolskega odbora večkrat razpravljali o ustanovitvi mlečne kuhinje, toda vedno smo naleteli na težave, kje dobiti prostor za mlečno kuhinjo. Preteki; mesec smo pa le zadovoljvo rešili tudi to vprašanje. Dobili smo nov prostor za šolo in za mlečno kuhinjo. V začetku so dobivali šolarji le hladno malico, nato pa smo dobili prostor za kuhanje v privatnem stanovanju in stvar je stekla. Ko smo nabavili potrebni inventar, je naša mlečna kuhinja začela samostojno delati. Otroci dobivajo sedaj tople malice. Večkrat sj kuharica in učiteljica belita glavo, kako bi To ni prav in vsaik državljan pripravili malčkom okusno in vi- bodo zgradili vodovod. Zbiralnik je štev so razdeljevali količine lesa že getov. Vsa pomožna dela so za posek kar povprečno. opravili sami, le denarna sredstva BESEDA NAŠIH PIONIRJEV Izgubila sem očeta Kakor je znano, so leta 1941 Italijani in Nemci zasedli slovensko ozemlje. Naše kraje so zasedli Italijani. Naši očetje in bratje so takrat odšli v gozdove k partizanom, da z orožjem v rokah odženejo okupatorja. Med temi je bil tudi moj oče. Mati mi je večkrat pripovedovala o njem. Jaz ga nisem poznala, ker sem bila takrat, ko je odšel k (partizanom, šel majhna. Ko se je začel prvi upor proti okupatorju, je tudi moj oče začel z aktivnim delom. Pravzaprav je začel delati v vrstah naprednih ljudi že leta 1940. Julija 1941. leta so ga Italijani po krivdi izdajalcev aretirali. Izdajalci so bili pognali iz hiše, hišo pa potem zažgali. Zgorelo nam je vse imetje, le kravo 'je mati s težavo rešila iz hleva. Teda tudi kravo so nam vzeli, tako da smo otroci ostali brez mleka, ki nam je bilo takrat tako potrebno. Naselili smo se v drugi hiši. So- Kmetje rabijo les tudi za domačo porabo. Med temi sem tudi j Imam namreč že zelo star h> . Po veterinarjevem nasvetu sem se obrnil na občino po pomoč, pa mi je niso odobrili. Za pomoč sem zaprosil tudi na KZ Draga. Tu so mi odgovorili, da ne morejo nuditi kreditov. Kaj naj storim? Denar POZDRAVI FANTOV IZ ČUPRIJE Fantje, ki služijo vojaški rok v Čupriji, sporočajo, da prav radi “ f X °™?1 m81: prebirajo Novice, ki jim vsak te- vražink je hotel odvrni partizane £en pri^ašajo vesti domačih krajev. Pošiljajo prav lepe pozdrave „ ,. . „ staršem, prijateljem, znancem in nam. Zaradi tega so nam požgali seveda tu& Jdekj4om, vojaki: Lese hišo, v kateri smo imeli zasilno stanovanje, živeli smo v kanju. Oče je večkrat prišel k ima pravico in dolžnost grajati ta ke nepravilnosti. Politične organizacije pa bi morale biti poleg, posebno takrat, kadar gre za po-nemfone sklepe in ukrepe. Z dobrim gospodarjenjem se lahko marsikaj doseže, pa naj si bo to na družbenem ali zasebnem področju. V Pcdplanini so n. pr. s pomočjo naše in čabramske občine zgradili čez Cabranko dva betonska mostova. Na Travi gradijo lepo in moderno šolsko poslopje, ki bo kmalu dograjeno. V Srednji vasi imajo zdravstveno postajo, ki taminev bogato hrano. Za malico, ki jo dobivajo otroci, prispevajo starši le skromen prispevek, ostale stroške pa krije ObLO Kočevje in Rdeči križ, za kar se. jim prav lepo zahvaljujemo. IZ MLAKE PRI KOČEVSKI REKI Erjavec Franc iz Mlake pri Kočevski Reki nam je poslal daljše pismo, v katerem navaja, da se mu je zgodila krivica. Rrjavec je starejši človek, ki je v življenju že dosti pretrpel. Med prvo svetovno vojno je bil več let ujetnik v Rusiji, tri leta je služil tudi v vrstah rdeče armade in se boril v vrstah boljševikov. V Rusiji si je nakopal bolezen in zaradi te bolezni je postal invalid. Pa preidimo k stvari. Erjavec navaja v pismu, da je pri F. M. iz Mlake pri Kočevski Reki devet tednov delal in popravljal razno gospodarsko circdje. Za plačilo mu je bilo obljubljeno mleko. Vrednost opravljenega dela je znašala 12.000 din. Erjavec pa je doslej dobil mleka le za ca. 4000 din. Vsekakor bi bilo pravilno, da bi F. M., pri komer je Erjavec delal, plačal svoj dolg, kakor sta se pogodila najsi-bo z mlek:m ali denarjem. Gnusen umor v Kaptolu Partizani so Ko se je 14. dec. 1957 ura bližala enajsti, je stopil na postajo je velikega pomena za prebivalstvo Ljudske milice- v Štalcerjih ves Dragarskega konca. Povsod napre- prestrašen in zasopel Zidar Rudi, dujejo, pri nas v Starem in Novem ki je sicer pri vojakih, a sedaj do- kotu pa še nimamo nilti elektrike, ma na dopustu v Novih Lazih čeprav si je vsi močno želimo. ter povedal, da je našel svojo teto Za našo zaostalost je krivo tudi Zidar Greto mrtvo na njenem state, da smo oddaljeni od večjih kra- novanju v Kaptolu štev. 4. Za- jev in ker nas je malo. Mladi in brneli so telefoni in že so bili na sar Tine, Lesar Stane, Lesar Lud- zdravi ljudje so se drugje zaposlili, kraju dejanja varnostni organi iz vik, lic Rudolf, Levstek Jože, Me- doma smo pa ostali starejši in Kočevja in Ljubljane, ki so takoj velikem pomanj- glen Anton, Matjaž Ludvik, Gra- otroci. ugctovili, da gre za nasilno smrt. večkrat prišel k dišar Jože, Krašovec Alojz, Lov- Naj zaključim! »Novice« pa vsi Pod vzeli so hitre ukrepe, da bi iz- redni leltni dopust, nato pa nastopi porodniškega. Ljudje, pri katerih se je tega dne oglasila, so povedali, da je bila zelo vesela in srečna ob misli, da bo rodila otroka. Toda noč je bila zanjo usodna. Pozno v neč je prišel v njeno stanovanje 27-letni Anton žagar, kmečki delavec iz Ajblja, ki je razmere dobro poznal, saj je k Greti večkrat zahajal. Greti mu je omenila, da je z njim noseča ter da je on oče nerojenega otroka. To je povedala tudi nekaterim nam in nas bodril, da bo bolje, Alojz ’ Ozvald Alojz, Košmrlj radi prebiramo in vsakdo pravi, da sledili storilca in uspeh ni izostal, svojim najbližjim prijateljem, ža- r I 'o rl n t T'OTn o Vrnit 0.1 Kiif 1 J _ .. __ el l • • • ■ v 1 1 *i _i____ _ — ^ rt /-V-VI n zx 4 n 4* r*,rvr» kvnrtil 1 -v-% -1 rt nrimllml Toda vojne ni hotelo biti konca Oče je delal načrte, kako se Franc, žužek Janez in Kordiš mu najbolj ugajajo! bivši Kočevarji. Italijani so imeli nam bo lepo godilo, ko bodo zma- očeta zaprtega v župnišču en dan in eno noč. Ko so ga izpustili na prosto, je bil vedno pod nadzorstvom, da se ni smel nikamor ganiti. Tako so mu za nekaj časa prekinili zvezo z drugimi aktivisti. Toda to ni trajalo dolgo. Zaradi ljubezni do domovine je kmalu po aretaciji odšel v gezd med partizane. Ko so sovražniki leta 1942 prvič prihrumeli čez hrib v našo vas, so mamo skupno s sedmimi otroki gali partizani. Partizani so res zmagali, prišli so boljši časi, toda moj oče tega ni dočakal. V januarju 1945. leta je v boju padel. Pri tem nas tolaži to, da ni bil edini, ki je daroval življenje za lepšo boodčnost. Od tistega časa je moja mati Karol, vsi Srbija, iz V. p. 1626 čuprija, Lojze Miklič Nekaj metrov od glavne ceste, ki pelje iz Kočevja na Brod, stoji gar se je tega branil in je zanikal cčetovstvo. Tudi ta večer, ko jem POZDRAV IZ BOVCA Vojaški rek služim v Bovcu v Slovenskem Primorju. Rad prebiram Novice, ker iz njih zvem mnogo vesti iz domačega kraja. Ob tej priliki pozdravljam starše, dekleta ,fante, posebno pa godbenike ostala sama, sedem otrok pa bi 'z gasilske godbe iz Predgrada ter očeta. Mnogokrat se spomnim kapelnika tov. Jožeta Šmaljclja. očeta, čeprav ga nisem poznala, želim jim mnogo uspehov v nadalj-Murn Ivanka, 7. razr. osn. njem učenju, vojak Majerle Pavel šole, Spodnji log. jz Predgrada. nad gostilno Krkovič v Kaptolu na prišel k njej, sta se prepirala. Med samem majhna hišica. Lastniki te prepirom in prerekanjem jo je hišice so v tujini. Dedič te hišice zgrabil za vrat. Borba je bila huda, kar so potrjevali krvavi sledovi po postelji. Tudi storilec ni odšel brez prask žrtve, vendar je njegova močna roka pretrgala živ- Zdravstvena postaja v Srednji vasi in 'vrta pa je bila tudi Zidar Greti, stara 36 let, ki je bila zaposlena v rudniški menzi Kočevje. V tej hišici je imela svoje stanovanje* kadar se je od časa do časa vračala j en j e nezakonski materi in clfiro-iz Kočevja. Stanovala je v hišici popolnoma sama. Po ugotovitvi zdravnika je bila v mesecu netočnosti. Zidar Greti je odšla iz Kočevja 13. dec. 1957 z namenom, da najprej izkoristi svoj ku. Izvršil je gnusen umer noseče ženske, da bi se tako rešil obdol-osmem žitve očetovstva in sramu pred ostalimi. Anton Žagar to svoje dejanje sedaj premišjiuje v zaporu in čaka na pravično kazen. JOSIP JURČIČ JANKO KERSNIK PRIREDIL EDO V ROBLEK MILAN BATISTA 9. V Joštov! krčmi je bilo kaj živo. Najglasnejši med vsemi pa je bil Mozo-l:v Blaž. Sedel je v dražbi s precej mlajšim človekom in iiz njunega razgovora si zlahka spoznal, da tega njegovega soseda Kličejo Nande in da gleda za Blaževo nečakinjo. Da je »vedno suhi« Blaž pil na Nandetov račun, tega ni bilo težko uganiti. 10. Blaž je bil star pretepač. Kadar je v sebi čutil vinskega demona, takrat do pretepa ni bilo daleč. Tudi to pet je začel izzivati neke neznance, k; so sedeli ob peči. Zmerjal jih je z rokovnjači in ko ga je oštir opomnil, naj pusti njegove goste pri miru, jih je slišal še on. Nande je krčmarju nekaj pomignil in odšel z njim za hišo. Kmetje pa so, videč, da Blaž bolj in bolj izziva, začeli odhajati iz gostilne — kdo ve, morda so res rokovnjači in tedaj ni dobro biti zraven. 11. Tako je bila gostilna skoraj prazna, ko je stopil noter mešetar Tonček. Blaž ga takoj spozna in pokliče k mizi: »Hejo, Tone Rajtguzen, na, pij! Rajtguzen, še zmerom si suh kat drenov klin, ki je devet let v dimu visel, o ti moj ljubi Rajtguzen !« Tonček je res pristopi k njemu, izpil ponujeno kupico, toda tudi on mu ni ostal dolžan za suho prefldo, s katero ga je Mczol počastil. 12. Videč, da Blažu uporno sili na jezik tisti Rajtguzen, mu Tonček reče, naj ga imenuje kot je prav. Blažu se zdi za malo, da ne bi smel Tončka tako klicati, saj vsi pravijo njegovim hlačam rajtguzen (Blaž je mogoče slišal kdaj Reitliosen). »Še enkrat mi tako red, pa jih dobiš s temle po glavi,« reče razdraženi Tonček in zavihti svoj bič. »Kako, da ti ne bi smel reči Rajtguzen ? « Komaj je bil Blaž to izpregovoril, plane Tonček izza mize proti Blažu in ga močno udari po glavi.