Zapiski
O POTUJOČI KNJIŽNICI V MARIBORSKI OBČINI
Zlata Kert
Potujoče knjižničarstvo je način dela osrednje knjižnice — sistematično zamenjavanje knjig na območju, ki ga oskrbuje matična knjižnica. Omogoča občanom, da tam, kjer živijo ali delajo, dobijo literaturo, ki jo potrebujejo za izobraževanje in zadovoljevanje kulturnih potreb.
Ce hočemo zagotoviti stalno in zadostno kroženje knjig v občini v še tako odmaknjenih in zaostalih krajih, je nujno potrebno ustvariti dobro organizirano knjižnično mrežo. Ugotoviti je treba, kakšne so razmere v knjižničarstvu, jih oceniti in pripraviti načrt za razvoj knjižnične mreže za daljše in krajše obdobje. Mreža mora postati enovit organizem, ki vključuje v sistem samostojne in nesamostojne knjižnice in izposojevališča ter omogoča občanom, da stalno dopolnjujejo svoje znanje.
Analiza stanja v ljudskih knjižnicah je pokazala, da bi bilo nevzdržno enakomerno razvijati vseh 38 nesamostojnih ljudskih knjižnic. Odločili smo se za močno osrednjo knjižnico in 10 do 12 nesamostojnih ljudskih knjižnic v večjih krajih v občini, ki naj bi postopoma postale podružnice osrednje knjižnice. Ostale nesamostojne knjižnice pa naj bi se spremenile v izposoj evališča potujoče knjižnice. Še vedno bi ostale v sklopu kulturno prosvetnih organizacij, z osrednjo knjižnico bi jih povezovala matična služba, za njihovo vzdrževanje pa bi bilo treba sklepati posebne dogovore med lokalnimi družbenopolitičnimi skupnostmi in občinsko skupščino.
Čeprav se bibliobusi v svetu močno uveljavljajo, smo se odločili za dopolnjevanje knjižne zaloge manjših knjižnic s potujočimi zbirkami in za pošiljanje potujočih zbirk v kovčkih v kraje, kjer knjižnic več ni ali pa jih še ni bilo.
Prednost dopolnilne potujoče knjižnice so že vpeljana izposojeva-lišča pri nesamostojnih ljudskih knjižnicah in knjižničarjih amaterjih, ki imajo razmeroma dober stik z bralci. Bibliobus je predrag. Samo vozilo TAM A 3000 trgovina stane 120.000 din brez specialne opreme, prišteti pa je treba še letne stroške za vzdrževanje vozila, najemnino za garažo in osebni dohodek za šoferja.
Neobhoden pogoj za uspešno delovanje potujoče knjižnice je stalnost sredstev za knjige, osebje, opremo in prevoze. Pri načrtovanju
razvoja potujoče knjižnice smo upoštevali normative, ki jih je izdelala republiška matična služba, vendar so odstopanja od normativov zelo velika.
Dosedanje izkušnje kažejo, da se knjige v potujočih zbirkah veliko bolj poškodujejo kot pri normalni izposoji, delno zaradi prevažanja, najbolj pa jih uničujejo bralci. Dokler ne bo rešeno vprašanje o nagrajevanju knjižničarjev amaterjev, bo nemogoče doseči dosledno izter-javanje odškodnine za poškodovane in izgubljene knjige.
Potujoča knjižnica naj bi imela tako knjižno zalogo: 25 % poučne literature, 40 % leposlovja za odrasle, 35 % leposlovja za mladino.
V	nesamostojne ljudske knjižnice in izposojevališča pošiljamo le knjige v slovenščini. Upoštevamo izbor v setu A centralne katalogizacije slovenskih tiskov, namenjenem ljudskim knjižnicam.
Doslej ni bilo mogoče ostvariti predvidenega razmerja. Statistični podatki o zaposlenih v delovnih organizacijah v mariborski občini kažejo, da večina prebivalstva v občini nima višje izobrazbe kot osnovno šolo. Prav zato ni pretirana trditev, da so kulturne potrebe v poprečju majhne, posebno na deželi, niso pa povsod enake. Branje sicer še ni postalo kulturna potreba dovolj širokega kroga prebivalcev, vendar je knjižnice že zdaj treba organizirati tako, da bodo ustrezale bodočim potrebam prebivalstva.
Na slovenskem knjižnem trgu ni na razpolago dovolj poljudnoznanstvenih del, primernih za bralce, ki jih oskrbuje s knjigami potujoča knjižnica. Knjižna zaloga potujoče knjižnice ne more biti zvest posnetek zaloge občinske matične knjižnice. Del publikacij iz seta A: periodika, leksikalije, lokalna literatura, kolportažni romani in mladinska literatura brez priporočilne oznake starostnih stopenj za potujočo knjižnico ni primeren. Ker je potujoča knjižnica del knjižnične mreže, lahko zahtevnejšim bralcem priskrbi tudi specializirano strokovno literaturo iz osrednje knjižnice.
Vodja potujoče knjižnice mora skrbno spremljati sestav prebranih del. Le tako je mogoče voditi ustrezno nabavno politiko, primerno sestavljati potujoče zbirke in organizirati intenzivno propagando za branje poljudnoznanstvenih knjig.
Knjige potujoče knjižnice v mariborski občini so razvrščene po strokah po načelih mednarodne decimalne klasifikacije. Leposlovje, namenjeno mladini, je razvrščeno po starostnih stopnjah. Vrstilci decimalne klasifikacije so splošnejši, da lahko knjižničarji amaterji brez težav vključujejo knjige potujoče knjižnice v knjižno zalogo nesamostojnih ljudskih knjižnic, ki navadno ne presega 1000 zvezkov.
Potujoča knjižnica ima inventarno knjigo, križni abecedni imenski katalog in lokalni katalog. Knjižna zaloga je evidentirana tudi v abecednem imenskem (matičnem) katalogu, ki se bo vključil v matični katalog osrednje knjižnice. Vzgojnega pomena so abecedni imenski katalogi v malem. Za vsako knjigo je izdelan tudi avtorski katalogni listek drugačne barve. Za vsako potujočo zbirko sestavi knjižničar potujoče knjižnice iz teh listkov abecedni imenski katalog. Tako bralci
lahko tudi v najmanjšem izposojevališču spoznajo način dela razvitejših knjižnic.
Knjige potujoče knjižnice so opremljene kot knjige osrednje knjižnice, imajo pa dodatni knjižni listek. Priporočljivo bi bilo, da bi se knjižna listka razlikovala v barvi, vendar jih Državna založba Slovenije žal prodaja le v eni barvi. Pomagamo si lahko tako, da podatke na knjižnem listku, ki je namenjen izposojevališču, natipkamo, na listku, ki ostane v matični knjižnici in na katerega vpisujemo podatke o izpo-sojevališčih, pa podatke izpišemo s flomastrom. Tipkanje knjižnih listkov za izposoj evališča je pripravne j še, ker se ti listki velikokrat izgubijo in ponovno tipkanje je manj zamudno kot pisanje z roko. Za vsako potujočo zbirko je treba napisati tudi seznam.
Matična knjižnica obvešča izposoj evališča o knjižni zalogi potujoče knjižnice s seznami. Vsako leto dopolni osnovni seznam s seznamom novosti. Seznami so urejeni po strokah po načelih UDK. Vsako izposo-jevališče dobi več izvodov seznamov, ki jih bralci odnašajo na dom in predlagajo, katere knjige naj si izposojevališče izposodi iz potujoče knjižnice.
Zaradi zelo slabo razvitega knjižničarstva zunaj ožjega mestnega področja bo potujoča knjižnica oskrbovala v prvi fazi reorganizacije knjižnične mreže tudi nekatere bodoče podružnice.
Za razvažanje knjig potujoče knjižnice je najprimernejši poltovorni avtomobil. Izdelan je predlog, kako bi najučinkoviteje dovažali knjige izposojevališčem. Označene so poti in razdalje na zemljevidu občine.
V	začetnem obdobju ni mogoče urediti istočasnega razvažanja potujočih zbirk, ker knjižničarji zaradi delovnih in družinskih obveznosti ne morejo prevzemati potujočih zbirk ob najugodnejšem času. Potrebni so dodatni prevozi.
Izposoj evališča imajo v matični knjižnici mape, v katerih so vloženi seznami potujočih zbirk, dopisi, poročila o obiskih in drugo gradivo.
Potujoča knjižnica posoja nesamostojnim ljudskim knjižnicam in izposojevališčem knjige v zbirkah od 50 do 150 knjig. Zaradi slabo razvitega knjižničarstva v krajih, ki jih matična knjižnica oskrbuje s knjigami, lahko potujoče zbirke zamenjamo le dvakrat letno. Da ne bi izposoj evališča v času, ko pripravljajo potujočo zbirko za vrnitev v osrednjo knjižnico, ostala brez knjig za bralce, dobijo lahko novo potujočo zbirko mesec prej.
Za shranjevanje knjižne zaloge potujoče knjižnice (6000 knjig) je potrebno 210 metrov polic. Pretežni del knjig je namreč izposojen, zato je potrebno manj prostora kot v klasičnem knjižnem skladišču.
Potujoča knjižnica bo lahko dobro delala le, če bodo izposojali knjige strokovno usposobljeni knjižničarji amaterji. Potrebno znanje si pridobivajo na strokovnih tečajih in ga tudi redno poglabljajo. Take tečaje je v mariborski občini financirala občinska Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije skupaj z Društvom bibliotekarjev.
Vodja potujoče knjižnice, bibliotekar matične službe, mora biti v stalnih stikih s knjižničarji. Prav bi bilo, da bi potujoče zbirke izbi-
rala v skladišču skupaj vodja potujoče knjižnice in knjižničar nesamostojne ljudske knjižnice.
Potujoča knjižnica si še ni utrla poti v vse nesamostojne ljudske knjižnice, ki naj bi postopoma postale izposojevališča. Knjižničarji se boje izposojati knjige, »ki niso njihove«, nekatera društva pa žele delati povsem samostojno. Z vztrajnim delom pa se bo matični službi, če bo na razpolago dovolj denarja za nakup knjig in nagrajevanje knjižničarjev, prav gotovo posrečilo izbrisati z zemljevida bele lise, kjer knjižnic danes ni več ali pa jih še ni.