ŠTEVILKA LETO Lil, 16. OKTOBER 2020 CENA 1.80 EUR STRAN 6 Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje Dnevno testirajo do 35 oseb, v Mozirju covid ambulanta Pretekli teden tudi pri nas poskočilo število potrjenih okuženih oseb NAROČILA KURILNEGA OLJA STRAN 8 STRAN 11 tel. 02 845 0126, 03 752 07 08 MINI MARKETING d.o.o. Stran«* BENCINSKI SERVIS STRANICE Ljiljana Potkonjak-Panič: Za 17. rojstni dan so si »Imam dobre sodelavce, podarili novo bivalno predvsem pa dobre paciente« enoto v Mozirju Oglasi Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2020 2 Iz vsebine: Cepljenje proti gripi Cepiti se bo mogoče na štirih zdravstvenih postajah....................................7 Porcelizocijo v Lučah Občina ponudila menjavo zemljišč....................9 Sindikat poštnih delavcev Proti zapiranjem poštnih poslovalnic......................................................11 Ajda Žerovnik Zlata maturantka si želi postati babica...........17 Razstava gob v Nazarjah Gobarska sezona slaba, čeprav dežja ne manjka...........................................18 Vzpon na Hochfeiler Zadrečani v ekspresnem tempu na triinpol tisočak......................................20 Tretja stran Pešci lahko za svojo varnost največ naredijo sami Če pride do bližnjega srečanja avtomobila in pešca, je že vnaprej jasno, kdo bo potegnil krajši konec. Pešec, seveda. Kakšne poškodbe bo utrpel in ali bo sploh preživel, je odvisno predvsem od tega, s kakšno hitrostjo bo vanj trčil avto. Pri trku s hitrostjo šestdeset kilometrov na uro je verjetnost preživetja vsega desetodstotna, pri petdesetih kilometrih na uro približno polovična, pri tridesetih kilometrih na uro pa se poveča na 90 odstotkov. Ker je v večini naselij hitrost vožnje omejena na petdeset kilometrov na uro, so pešci, tudi če vsi vozniki spoštujejo pravila, pri prečkanju ceste resno ogroženi, kajti polovica jih v primeru, da bi se vanje zaletel avto, ne bi preživela. Seveda lahko pešci za svojo varnost največ naredijo sami. Realnost je namreč takšna, da lahko vsak dan znova opazimo pešce, ki narobe prečkajo cesto in se po nepotrebnem izpostavljajo nevarnosti. Najbolj pogosto se dogaja, da pešci prečkajo cesto, kjer ni označenega prehoda. Takšno početje je še posebej nevarno v jesenskih in zimskih mesecih, ko so vremenske razmere zaradi dežja in megle neugodne, svetli del dneva pa bistveno krajši. Z upoštevanjem cestnoprometnih predpisov torej lahko pešci veliko storijo sami zase, dodatno pa lahko k svoji varnosti prispevajo z nošenjem odsevnikov v obliki trakov ali kresničk. Tudi izbira barve oblačil ni nepomembna, saj vozniki pešce v temnih oblačilih bistveno kasneje opazijo, kot če nosijo kaj svetlejšega. Z varnostjo pešcev se v zadnjem času veliko ukvarjajo tudi proizvajalci avtomobilov. K temu jih spodbuja tudi organizacija EuroNCAP, ki izvaja testna trčenja, rezultat katerih pomembno vpliva na končno oceno nekega modela avtomobila. Tako imajo sodobni avtomobili vgrajenih že kar nekaj sistemov, ki pripomorejo k večji varnosti pešcev. Na primer aktivni pokrov motorja, ki se ob trku s pešcem ali kolesarjem dvigne in tako zmanjša možnost poškodb. Funkcija zaviranja v sili omogoča nenadno zaviranje, če sistem zazna, da bo pri nespremenjeni vožnji prišlo do trka. Funkcija prepoznavanja pešcev omogoča, da vozilo v primeru nevarnosti zavira in prepreči nezgodo. Dinamično upravljanje žarometov omogoča, da so med vožnjo ves čas vklopljene dolge luči. Če sistem zazna nasproti vozeče vozilo, s posebno masko zasenči del, kjer je bilo zaznano drugo vozilo, medtem ko voznik ostali del cestišča ne vidi nič slabše. In še bi lahko naštevali: sistem za zaznavanje utrujenosti voznika, aktivni tempomat, asistenca za ohranjanje smeri vozila ... Ampak nič od tega ne odtehta odgovornega ravnanja pešcev in njihovega upoštevanja predpisov. Pika. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LII, št. 42, 16. oktober 2020. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2020 3 p Tema tedna, Anketa ZA VARNOST PEŠCEV MORAJO SKRBETI TUDI PEŠCI SAMI Največ mrtvih na zebri med pravilnim prečkanjem ceste Največ nesreč z udeleženimi pešci se zgodi v jesenskem in zimskem času, ko hitro nastane tema, slabše vreme pa lahko ovira vidljivost tudi podnevi. Zato je v oktobru Agencija za varnost prometa (AVP) znova sprožila nacionalno preventivno akcijo Bodi viden - bodi previden. V Sloveniji je letos v prometu umrlo šest pešcev, kar je najmanj v zadnjih šestih letih, a kljub temu nepotrebno, saj je bil najpogostej- 17 prometnih nesreč z udeležbo pešcev se je v zadnjem desetletju pripetilo na območju PP Mozirje. O k • | * \ ■vjr t " 1 -* * r v ' 1 j-* ? p j C Jß t Mr v J # Mozirski policisti apelirajo na pešce, naj med drugim poskrbijo za svojo vidljivost s svetlejšimi oblačili z našitimi odsevnimi telesi, pri hoji na neosvetljenih deli naj nosijo odsevna telesa (kresničke) ali svetilke. ši vzrok nepravilno ravnanje pešca in temu se je lahko izogniti. Na območju Policijske postaje (PP) Mozirje se je v zadnjem desetletju pripetilo 17 prometnih nesreč z udeležbo pešcev, v enem primeru je pešec umrl. NAJBOLJ NEVARNO OBDOBJE ZA PEŠCE Kot kažejo statistični podatki, so letošnje številke smrtnih žrtev med pešci spodbudnejše kot lani. Do srede septembra je na naših cestah umrlo šest pešcev, kar 45 odstotkov manj kot v istem obdobju lani ter najmanj v zadnjih šestih letih. Za skoraj četrtino je bilo letos manj tudi nesreč, v katerih so se pešci poškodovali. Naša anketa Kakšna je varnost pešcev? Ksenija Štiglic, Ter Zdi se mi, da vozniki upoštevajo pešce. A kot voznik opažam, da se pešci obnašajo zelo tvegano. Sama se pred zebro vedno ustavim. Dokler nisem sama vozila, nisem pomislila na nevarnost zaradi neuporabe odsevnikov. Sedaj poskrbim, da imam vedno odsevnik, kadar se podam na pot peš. Sicer se kar pogosto dogaja, da ljudje gredo čez cesto tudi tam, kjer ni dovoljeno. Marsikdo brska celo po telefonu, ko se poda čez cesto. Varnost se tudi v naši občini izboljšuje, dober primer je pločnik v Radmirju, ki je bil zelo potreben. Tudi osvetlitev cest je zelo dobra, a vsak pešec bi moral sam poskrbeti, da dovolj viden in opažen. Jernej Štorgel, Varpolje Menim, da je za pešce in njihovo varnost v naši dolini dokaj slabo poskrbljeno, tako v smislu infrastrukture kot same kulture voznikov do pešcev. Osebno imam izkušnjo iz tujine, kjer je kultura voznikov na izredno visokem nivoju, saj lahko pešec praktično miže stopi na prehod brez strahu, da ga bo kdo povozil. V naši dolini defini-tivno potrebujemo več označenih prehodov za pešce, sploh v bližini avtobusnih postaj, kjer šolarji vsakodnevno prečkajo nevarne prometnice. Opažam tudi, da so pešci vse prevečkrat premalo pozorni na dogajanje okrog sebe, saj sta brskanje po telefonu in neuporaba svetlobnih odsevnih sredstev med udeležbo v prometu zelo pogosti. Matic Nežmah, Nazarje Kako vozniki upoštevajo pešce, je odvisno od kraja do kraja. Na podeželju jih bolj upoštevajo kot v mestih. Kot voznik opažam, da tudi pešci niso dovolj pazljivi, odsevnike uporabljajo zelo malo, preko prehoda za pešce gredo s slušalkami v ušesih in s pogledom na ekran telefona. Vse pohvale za skrb do pešcev lahko izrečem naši občini. V Nazarjah imamo namreč dovolj široke pločnike, osvetljene ulice, kultura voznikov je tudi na visokem nivoju. Marija Fužir, Lepa Njiva Brez odsevnika smo pešci nevidni, zato ga uporabljam vedno. Sicer imam kot peška dobre izkušnje, a kljub temu previdnost ni nikoli odveč. Kot voznica tudi pazim na pešce in jim dajem vedno prednost. Bolj nepredvidljivi pa so kolesarji. Za mojo občino lahko rečem, da je za pešce poskrbljeno. Imamo pločnike, prehode za pešce, razsvetljene ulice, preglednost v naselju je dobra. Brskanje po telefonu ob prečkanju ceste je v dolini sicer opaziti, a takšni so zelo redki. Natalija Pečovnik, Strmec Glede ustavljanja voznikov ob prehodu za pešce opažam veliko razliko med mesti in vasmi. V naši dolini, iskreno, le redkokdaj opazim, da bi voznik ustavil. Zato pa moramo biti v vlogi pešcev še toliko bolj previdni in prečkati ceste res le na označenih mestih in seveda v temi nositi odsevnike, kresničke, saj tako v prvi vrsti poskrbimo za lastno varnost, hkrati pa voznikom omogočimo, da nas prej opazijo. Ko govorimo o previdnosti, velik problem povzročajo mobilni telefoni, saj smo premalo pozorni. Menim, da ta čas, ko človek prečka cesto, lahko brez problema pusti mobilnik pri miru. Preglednost v naseljih je pač takšna, kakršna je, na to ne moremo vplivati. Je pa na nas, da smo odgovorni, pazljivi in skrbimo za varnost vseh tako v vlogi voznikov kot tudi pešcev ali kolesarjev. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo 4 Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2020 Tema tedna, Aktualno i Vzroki prometnih nesreč: - nepravilno ravnanje pešcev................................................ ...................9 - vožnja preblizu desnemu robu vozišča................................ ...................4 - nepravilen premik voznikov.................................................... ...................3 - neupoštevanje prednosti voznikov do pešcev................... ...................3 - neprilagojena hitrost voznikov............................................... ....................1 - nepravilno prehitevanje voznikov......................................... ....................1 Vendar pa, opozarjajo na AVP, prav sedaj zaradi krajših dni z več teme, slabše vidljivosti in spolzkih cest vstopamo v najbolj nevarno obdobje za pešce, najranljivejše udeležence v prometu. V letih 2015 do 2019 je v Sloveniji v mesecih od oktobra do marca na cestah umrlo kar dve tretjini vseh umrlih pešcev. Pomočnik komandirja PP Mozirje Matjaž Sem nam je sporočil, Lokacije prometnih nesreč: Prometne nesreč z udeležbo pešcev so se zgodile na naslednjih lokacijah: - 5 na regionalni cesti I. reda, R 225, odsek 1248, Radmirje-Mozirje, - 4 v naselju Mozirje, - 2 na regionalni cesti I. reda, R 225, odsek 1085, Črnivec-Radmirje, - 2 na regionalni cesti II. reda, R 428, odsek 1249, Radmirje-Luče, - 1 na regionalni cesti III. reda R 697 odsek 5514, Nazarje-Gornji Grad, - po 1 v naseljih Nazarje, Okonina in Struge. bo pešcev v Zgornji Savinjski dolini v omenjenem obdobju je krivo nepravilno ravnanje pešcev (9 od 17), sledijo nepravilnosti voznikov. Drugi vzroki so vožnja preblizu desnemu robu vozišča (4), nepravilen premik voznikov (3), neupoštevanje prednosti voznikov do pešcev (3), neprilagojena hitrost voznikov (1) in nepravilno prehitevanje voznikov (1). da se je v desetletnem obdobju tudi v Zgornji Savinjski dolini večina nesreč z udeleženimi pešci pripetila v jesenskih in zimskih mesecih. Sicer pa je v tem času v prometnih nesrečah na območju PP Mozirje ena peška umrla, štirje pešci so dobili hudo telesno poškodbo, 13 pa lahko telesno poškodbo. TUDI NA OBMOČJU PP MOZIRJE VELIKO PEŠCEV NE UPOŠTEVA PRAVIL V zadnjih petih letih je do smrti pešca v prometni nesreči v veliki meri prišlo zaradi njegovega nepravilnega ravnanja. Do smrtnih primerov je prišlo še zaradi neprilagojene vožnje voznikov in neupoštevanja pravil o prednosti. Temu pritrjuje tudi letošnja statistika, trije od šestih umrlih pešcev so sami zakrivili nesrečo, druge tri so povozili med pravilnim prečkanjem prehoda za pešce. Tudi podatki PP Mozirje za obdobje od 2010 do 2020 kažejo, da največji problem predstavlja nepravilno ravnanje pešcev. Za več kot polovico vseh nesreč z udelež- da drugačne. Od 17 nesreč se jih je sedem pripetilo v naseljih (Mozirje 4, Nazarje, Okonina in Struge po 1), ostalih deset pa na regionalnih cestah po dolini. Dnevne in nočne ure v naši dolini niso opazno vplivale na to, da je prišlo do nesreče z udeleženim pešcem. Od 18. ure dalje pa do 8. ure zjutraj se je namreč pripetilo devet nesreč, v času od 8. ure zjutraj in do 18. ure pa osem. Mozirski policisti zato apelirajo na vse pešce, naj med drugim poskrbijo za svojo vidljivost s svetlejšimi oblačili z našitimi odsevnimi V zadnjih treh letih je največ pešcev umrlo na zebri med pravilnim prečkanjem ceste. telesi, pri hoji na neosvetljenih deli naj nosijo odsevna telesa (kresničke) ali svetilke. Vsekakor pa morajo pešci za svoje dobro in dobro drugih udeležencev upoštevati vsa pravila pravilnega ravnanja v prometu. Tatiana Golob TOP 100 TRAJNOSTNIH DESTINACIJ NA SVETU Novo priznanje za destinacijo Logarska dolina - Solčavsko Na AVP opozarjajo tudi, da vse večja težava postaja uporaba mo-bitelov tako pri voznikih kot kolesarjih in pešcih. Raziskave kažejo, da kar polovica pešcev in tretjina kolesarjev med prečkanjem ceste brska po telefonu, zato na AVP priporočajo, da tudi med hojo uporabljamo pamet, ne pa pametnega telefona. ZGORNJESAVINJČANI POŠKODOVANI TAKO V DNEVNIH KOT NOČNIH URAH V letošnjem letu so bili štirje od šestih umrlih pešcev usodno poškodovani v naselju. Podatki za petletno obdobje kažejo, da so naselja za pešce nekoliko bolj nevarna kot ceste zunaj naselij. Statistični podatki policije kažejo, da je v zadnjih treh letih največ pešcev umrlo na zebri med pravilnim prečkanjem ceste (15 od 43, več kot tretjina), petina jih je življenje izgubila pri hoji ob cesti, osem pa jih je umrlo na avtocesti (polovica pri prečkanju, polovica pri popravilu avta). Lokacije prometnih nesreč, ki so se zgodile v naši dolini, so seve- Logarska dolina - Solčavsko je letos drugič zaporedoma prepoznana kot ena izmed top 100 najbolj trajnostnih destinacija na svetu. Nagrade so podelili v torek, 6. oktobra, v okviru dogodka Global green destinations days (Dnevi globalnih zelenih destinacij), ki je zaradi korona situacije prvič potekal prek spleta. Na seznam se je uvrstila skupaj z dolino Soče, Brdi, Ljubljano, Kočevskim, Podčetrtkom, Rogaško certificiranih ponudnikov iz Logarske doline, in sicer hotela Plesnik ter Eko hiše Na razpotju, ki sta svoj produkt poimenovala The pure power of nature - Logar valley for you (Čista moč narave - Logarska dolina zate). NAVDIHUJOČE ZGODBE ZGLED OSTALIM DESTINACIJAM Neprofitna mednarodna organizacija Green destination po strogih merilih ocenjuje in podeljuje priznanja najboljšim praksam svetov- Logarska dolina - Solčavsko je prepoznana kot ena izmed najboljših sto trajnostnih destinacija na svetu. Slatino, Bledom in Miren-Krasom. Vse destinacije so del zelene sheme slovenskega turizma. ZGODBA ZGRAJENA NA INTEGRIRANEM TURISTIČNEM PRODUKTU Zgodba destinacije Logarska dolina - Solčavsko se je po besedah direktorice Centra Rinka Blanke Kovačič zgradila na integralnem turističnem produktu dveh nega zelenega in trajnostnega turizma ter vsako leto organizira eno največjih mednarodnih konferenc o trajnostnem turizmu Global green destinations days. Priznanja podeljujejo destinacijam, ki si prizadevajo iskati trajnostne in odgovorne rešitve ter ustvarjajo navdihujoče zgodbe, ki so lahko zgled ostalim destinacijam. Tekst in foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2020 5 Aktualno ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Smo pripravljeni pomagati v centru starejših? Pred mesecem dni je v Nazarjah potekal posvet o aktualnih razmerah vezanih na širjenje bolezni covid-19. Takrat je bila Zgornja Savinjska dolina skorajda brez okužb, kljub temu so organizatorji posveta iz Gasilske zveze Zgornjesavinj-ske doline (GZ ZSD), menili, da se je potrebno pripraviti na ustrezno ukrepanje tako po posameznih občinah kot v dolini kot celoti, če pride pri nas do večjega širjenja okužb z novim koronavirusom. Danes je co-vid slika v dolini precej slabša, minuli ponedeljek okužb niso beležili le še v občini Solčava, v vseh ostalih naših občinah število okužb narašča. Je torej čas za ukrepanje? Na septembrski seji so se vsi glavni akterji v primeru novih izrednih razmer, torej med drugimi županji in župani, predstavniki štabov Civilne zaščite, predstavniki gasilcev, organizacije Rdečega križa (RK) in zgornjesavinjskega zdravstva, strinjali, da bo potrebno predvsem dobro sodelovanje vseh ključnih organizacij. Poleg tega je pomembno tudi primerno obveščanje prebivalstva in pravočasna priprava na morebitno povečanje števila okuženih. CENTER STAREJŠIH POTREBUJE SEZNAM PROSTOVOLJCEV Ker so najbolj kritična in ranljiva mesta za širjenje okužb domovi starejših občanov, je bil največ- Direktorica centra starejših Barbara Virant je pozvala določene organizacije in občine, da pristopijo k naboru prostovoljcev, ki bi lahko pomagali v primeru vstopa okužbe v ustanovo. je pozornosti na posvetu deležen Center starejših Gornji Grad. Direktorica ustanove Barbara Virant je pozvala gasilska društva, območno združenje (OZ) Rdečega križa in občine, da aktivno pristopijo k naboru oseb, ki lahko pomagajo ob morebitnem vstopu okužbe v center starejših. V primeru pojava virusa pri njih bodo potrebovali osebe za podporne naloge (čiščenje, kuhanje in delitev hrane ...). Poudarila je, da potrebuje seznam konkretnih oseb in njihov telefonski kontakt, da se lahko sama obrne nanje takoj, ko bi jih potrebovala. Za usposabljanje zdravstvenih delavcev iz Zgornjesavinjskega zdra- vstvenega doma (ZD), ki bi lahko priskočili na pomoč, so skupaj z vodstvom doma poskrbeli sami. PROSTOVOLJCI SE IŠČEJO TAKO MED GASILCI KOT ČLANI RK Na GZ ZSD so operativnim članom poslali poziv, da se lahko prijavijo kot prostovoljci za pomoč v centru starejših. Seveda so dobrodošli tudi ostali podporni člani gasilskih društev. Predsednik zveze Janko Žuntar in poveljnik Mirko Brezovnik sta povedala, da so med njihovimi člani prisotni pomisleki, kako takšno veliko obveznost usklajevati z ostalimi dolžnosti gasilca, saj imajo gasilci navodila, da se držijo svojih enot in se ne meša- jo z ostalimi, da ob morebitni okužbi le-ta ostane lokalno omejena. Poleg tega gre za prostovoljne gasilce s službami in družinami. Kljub temu oba upata na vsaj zadovoljiv odziv gasilcev. Tudi Ilka Kramer Marolt, sekretarka OZ RK Zgornje Savinjske doline, je povedala, da so vsi njihovi prostovoljci obveščeni o prošnji Vi-rantove in se že dogovarjajo o načinih pomoči, ki jo lahko nudijo. Po njenih besedah pa je med prostovoljci RK veliko starejših oseb, ki že same spadajo v ranljivejšo skupino ob morebitni okužbi s covidom-19, zato so prostovoljske kapacitete njihove organizacije omejene. OBČINE IZDELALE NAČRTE ZA PRIMER EPIDEMIJE Občinske uprave se pripravljajo na morebitno ponovno razglasitev epidemije, ki jo lahko vlada v primeru velikega porasta okužb razglasi tudi za določeno lokalno območje. Občine so izdelale načrte zaščite in reševanja ob pojavu epidemije nalezljive bolezni pri ljudeh, kar preverja inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Poleg tega so občine dolžne pregledali sklepe o imenovanju občinskega štaba Civilne zaščite, usposobljenosti ter zagotavljanju opreme in financ za delovanje občin. Tatiana Golob, foto: Roman Mežnar COVID-19 V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Tudi pri nas poskočilo število potrjenih okuženih oseb V nedeljo, 11. oktobra, je bilo v Sloveniji opravljenih 1.404 testov za covid-19, potrjenih je bilo 169 novih primerov okužbe, kar predstavlja dvanajst odstotkov pozitivnih testov. Zaradi covida-19 se je v slovenskih bolnišnicah zdravilo 149 bolnikov, 26 na intenzivni negi, umrla sta dva bolnika. Dan prej je bilo potrjenih 411 primerov okužbe ob 2.956 opravljenih testih. V Zgornji Savinjski dolini se je v nedeljo številka ustavila pri 33 okuženih osebah. Občinam z oku- ženimi prebivalci se je z dvema primeroma pridružila gornjegrajska, brez okuženih so bili v Solčavi. V občini Mozirje je bilo devet, Rečici ob Savinji osem, Nazarje sedem, Ljubno pet okužb, v Lučah in Gornjem Gradu sta bili po dve okuženi osebi. Od 3. marca, ko je bil v Sloveniji potrjen prvi primer covida-19, je bilo v Sloveniji do 11. oktobra 8.832 potrjenih okuženih oseb, s covi-dom-19 je umrlo 169 oseb. V svetu pa je že pred dvema tednoma covid-19 terjal več kot milijon življenj. POLICISTI POVEČALI NADZOR Zaradi izjemnega povečanja števila okuženih in s tem poslabšanja epidemiološkega stanja v državi so se tudi policisti v preteklih dneh z različnimi skupnimi nadzori z zdravstvenim inšpektoratom in drugimi pristojnimi inšpekcijskimi službami, samostojnimi nadzori, varovanjem javnih zbiranj ter pri izvajanju rednih nalog, pridružili preprečevanju širjenja bolezni. Policisti so še posebej pozorni na upoštevanje priporočil strokovnjakov in sprejetih zakonov ter odlokov, ki odrejajo posamezne ukrepe za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni. Policisti so znova pozvali vse, naj ravnajo odgovorno, spoštujejo ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa tako zaradi sebe kot zaradi drugih, saj lahko le vsi skupaj z odgovornim in samozaščitnim vedenjem ustavimo širjenje virusa. ŠMS 6 Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2020 Zdravstvo, Organizacije JAVNI ZAVOD ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Dnevno testirajo do 35 oseb, v Mozirju covid ambulanta V zadnjih dneh se obseg napotitev na testiranje za covid-19 opazno povečuje. Pred zdravstveno postajo v Nazarjah testirajo do 35 pacientov dnevno. Odvzem brisa izvajajo za paciente vseh zdravnikov v javnem zavodu in za paciente vseh koncesionarjev v dolini. Prav tako imajo vsakodnevno od CEPLJENJE PROTI GRIPI 5 do 10 testiranj zaposlenih, ki jih na odvzem brisa pošiljajo podjetja. Gre predvsem za zaposlene, ki se vračajo s službenih potovanj, ali tiste, ki se odpravljajo na potovanja v države, ki zahtevajo negativni izvid testiranja. COVID AMBULANTA V MOZIRJU Na vseh zdravstvenih postajah Cepiti se bo mogoče na štirih zdravstvenih postajah Cepljenje proti gripi se bo v Sloveniji začelo v ponedeljek, 19. oktobra. V Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje ga bodo organizirali na zdravstvenih postajah Mozirje, Nazarje, Ljubno ob Savinji in Luče. Termini cepljenja za posamezne postaje bodo objavljeni na spletni strani zdravstvenega doma, naročanje ne bo potrebno. MOŽNOST BREZPLAČNEGA CEPLJENJA Cepljenje je brezplačno za stare 65 let in več, za otroke od 6 mesecev do 23 mesecev starosti, za nosečnice, za osebe z izjemno povečano telesno težo, kronične bolezni obtočil, dihal, sečil, jeter, meta-bolne bolezni (sladkorna bolezen), nekatere živčno-mišične in vezivne bolezni, maligna obolenja, ne- DEOS CENTER STAREJSIH GORNJI GRAD Začasna prepoved obiskov stanovalcev Od četrtka, 8. oktobra, je za obiskovalce začasno zaprt DEOS Center starejših Gornji Grad. Ukrep, ki velja do preklica, je bil uveden zaradi poslabšane epidemiološke situacije v neposrednem okolju. V gornjegrajskem centru sicer ne beležijo okužb med zaposlenimi in tudi ne med stanovalci. Stanovalcem je dovoljeno prinesti nujne stvari do vhoda v center, kjer jih bodo prevzeli zaposleni. Obiskovalce še obveščajo, da za namen vzdrževanja socialnih stikov omogočajo video klice, ki jih lahko naročijo na recepciji centra. ŠMS Pred zdravstveno postajo v Nazarjah testirajo paciente zdravnikov v javnem zavodu in paciente koncesionarjev v dolini. katere bolezni krvi in krvotvornih organov, bolezni, ki slabijo imunski odziv, za otroke, ki so daljši čas zdravljeni s salicilati. Za vse ostale je cena cepljenja 14 evrov. S CEPLJENJEM SE ZAVARUJEMO Gripa predstavlja veliko grožnjo za javno zdravje in ima velik vpliv na obolevnost in umrljivost. Bolezen pri mladih bolnikih brez kroničnih bolezni večinoma poteka kot nekajdnevno vročinsko stanje z respiratorno simptomatiko in bolečinami v mišicah in sklepih. Pri bolnikih s kroničnimi boleznimi, starejših bolnikih, dojenčkih in nosečnicah pa bolezen lahko poteka s težjo klinično sliko s pogostimi zapleti in višjo smrtnostjo. Cepljenje je priporočljivo za vse, ki želijo sebe in svoje bližnje zaščititi. ŠMS Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma veljajo standardni ukrepi. Pacienti se morajo naročiti na pregled, obvezna je uporaba zaščitnih mask, razkuževanje rok in ohranjanje varne razdalje med pacienti, saj želijo v največji možni meri ohranjati dostop do vseh zdravnikov in dejavnosti. Direktorica zdravstvenega do- ma Božena Herzog je povedala, da imajo v zdravstveni postaji v Mozirju ustrezno opremljeno covid ambulanto za preglede pacientov s potrjeno boleznijo, vendar je potreb po teh pregledih zaenkrat še relativno malo oziroma pacienti bolezen prebolevajo v relativno lažji obliki. ŠMS VOLITVE V ORGANE KMETIJSKO GOZDARSKE ZBORNICE SLOVENIJE V svetu OE Slovenj Gradec člani tudi iz naše doline V nedeljo, 4. oktobra, so potekale volitve v organe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Po neuradnih podatkih so bili v Območni enoti Slovenj Gradec, kamor sodijo tudi občine naše doline, izvoljeni Jože Lenko iz Nizke na listi Društvo forum za kmetijstvo in podeželje SDS, Primož Budna z Ljub-nega ob Savinji na Kmečki listi -društvo za razvoj kmetijstva in podeželja in Primož Žunter iz Okoni-ne na listi Društvo Slovenski kmet. MANDATI V SLOVENJGRAŠKI ENOTI Društvo forum za kmetijstvo in podeželje SDS je v omenjeni enoti dobilo štiri mandate, Kmečka lista - društvo za razvoj kmetijstva in podeželja pa dva. Dva mandata je dobilo tudi Društvo slovenski kmet, po en mandat pa Lista zadružnikov - društvo za razvoj zadružništva in kmetijstva ter Društvo SKZ - Slovenska kmečka zveza. KONEC OKTOBRA USTANOVNA SEJA 54-ČLANSKEGA SVETA Uradni rezultati naj naj bi bili na voljo konec tedna. Konec oktobra bo potekala ustanovna seja 54-član-skega sveta, kjer bodo izvolili predsednika in druge organe KGZS. VOLILNA UDELEŽBA V skupini fizičnih oseb je bila volilna udeležba nekaj več kot 8,5-odstotna, v skupini pravnih oseb pa skoraj 42-odstotna. Za članstvo v svetu KGZS se je za 41 mest potegovalo 278 kandidatov s 14 list, za 13 mest v skupini pravnih oseb pa 46 kandidatov. Na volitvah se je izmed 703 (fizične osebe) in 39 (pravne osebe) kandidatov izvolilo tudi člane v posamezne svete trinajstih območnih enot. Marija Šukalo Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2020 7 Intervju ZDRAVNICA LJILJANA POTKONJAK-PANIC »Če v službo hodiš srečen in zadovoljen, je to največ, kar lahko imaš« Ljiljana Potkonjak-Panič: »Imam dobre sodelavce, predvsem pa dobre paciente.« Zdravnica Ljiljana Potkonjak-Panič je v Nazarje prišla pred dobrim letom. Pred tem je dobrih dvajset let delala v Banjaluki, kjer je tudi živela. V Sloveniji je že živela njena hčerka Iva, ki je srednješolka, zato je bila selitev nekoliko lažja. Na zdravstveni postaji Nazarje je prevzela ambulanto s 1.800 pacienti. Sprejeta je bila zelo lepo, prav tako ji je všeč okolje, v katerem živi. - Je bila vaša želja biti zdravnica že od malih nog? V otroštvu sem si želela biti profesorica. Moj oče je profesor in nekako mi je bil zgled. V šoli sem imela zelo rada kemijo in dolgo časa sem bila prepričana, da bom to tudi poučevala. Vpisala sem se v gimnazijo - usmerjeno s poudarkom na kemiji. Pri pouku smo imeli veliko raziskovalnega dela. Ker pa ni bilo fakultete za kemijo v Banjaluki, sem se po opravljenem sprejemnem izpitu vpisala na medicino. Vedno sem si želela delati z ljudmi, nekaj humanega. - Je bila odločitev za družinskega zdravnika na prvem mestu, ali ste si želeli postati kaj drugega? Delo družinskega zdravnika mi je bilo vedno pri srcu. Všeč mi je bilo tudi področje inter-nistke, a v zdravstvenem domu, kjer sem se za- poslila po študiju, so mi ponudili delo družinskega zdravnika in sprejela sem ga. Ko pogledam nazaj, mi ni žal, da sem sprejela takšno odločitev. - Imate več kot dvajset let delovnih izkušenj, kje vse ste delali? 2e kar po študiju sem delala v podeželski ambulanti, potem pa sem delala v mestu, v Banjaluki. Na prvem delovnem mestu, daleč od bolnice sem se največ naučila, saj sem bila odvisna od sebe, svojega znanja. Te izkušnje so mi kasneje zelo koristile. V mestu je bilo delo lažje, pa tudi izkušnje sem že imela. - Ali je bilo težko prevzeti ambulanto v tujem kraju in deželi? Dolgim letom izkušenj se moram zahvaliti, da mi tukaj ni bilo težko prevzeti ambulante. Imam »Paciente sprejemamo in napotu-jemo naprej, res se trudimo, da delo poteka, kolikor je mogoče normalno. Je pa to težava celega sveta, ne le pri nas in nam je življenje zelo spremenilo.« dobre sodelavce, predvsem pa dobre paciente. Lep občutek je, ko te pacient v novem okolju povpraša, kako si, če sem zadovoljna tukaj. Lepo so me sprejeli in niti za trenutek nisem obžalovala, da sem prišla v Nazarje. - V Sloveniji je takrat že živela vaša hčerka Iva, je bil prihod zato lažji? Ko sem videla razpis za delovno mesto v Nazarjah, sem se odločila, da se na to ponudbo od-zovem. Imam več kot dvajset let delovnih izkušenj in zdelo se mi je, da je pravi trenutek, da v življenju nekaj spremenim. V Sloveniji je že živela hčerka Iva, ki je obiskovala gimnazijo v Brežicah, in skupaj sva se odločili, da v Slovenijo pridem tudi jaz. - Kako je bilo z učenjem slovenskega jezika? Menda ste se ga učili že prej? Moja sestra Biljana je profesorica na fakulteti v Banjaluki. Učila se je slovenski jezik in že zato mi je bil jezik blizu. Na raznih tečajih v Sloveniji je spoznavala tudi deželo in povedala mi je veliko pohvalnih stvari, predvsem o dobri organiziranosti vsega tukaj. Kasneje se je moja hčerka pri slovenskem združenju Triglav v Banjaluki učila slovenščine in pridružila sem se ji tudi jaz. Tudi hčerka je tukaj zelo zadovoljna, tudi oče je v Sloveniji živel leto in pol in je imel povedati veliko pohvalnih besed o deželi in ljudeh. Odločitev zaradi vseh teh informacij potem ni bila težka. In tukaj sem, zadovoljna tako s službo kot življenjem. - Kaj pa narečje? Imate kaj težav z njim? Vaše narečje mi niti ne dela težav, saj so pacienti zelo pozorni in se vsi trudimo, da se razumemo. Ne, nisem imela težav zaradi tega. - Več kot leto dni ste že med nami in ta čas je bil za vas zelo delaven, kajne? Res je, več kot eno leto sem sedaj v Nazarjah. Veliko breme je bila priprava na izpite, ki so me čakali, a vse to sem opravila brez težav. Je pa bilo to prvo leto namenjeno bolj kot ne delu in pripravam na izpite. Med delom sem se veliko naučila, je pa res, da se v medicini hitro spreminjajo smernice in je treba sprotno spremljati novosti. Sedaj je ta obveznost za mano in imam nekaj več časa, tudi pri delu sem se dobro vpeljala. Pacienti so zelo strpni in prijazni. Če imaš to srečo, da hodiš v službo, kjer dobro sodeluješ s sestro in v službo hodiš vesel in zadovoljen, je to največ, kar lahko imaš. - Izkušnje imate tako z delom v mestu kot na deželi. Kakšna je razlika? Razlika med delom v mestu in na deželi je v tem, da moraš biti na deželi bolj samostojen, potrebuješ veliko več izkušenj in veliko več de- »Študirala sem v času vojne. Ni bilo lahko. Bili smo mladi in želeli smo živeti normalno življenje, a ni bilo mogoče. Ob svečah sem se naučila za veliko izpitov.« la opraviš sam. Za mlajše je to težje. Se pa hitreje učiš, če si zgodaj postavljen v takšen položaj. Meni je delo v podeželski ambulanti zelo koristilo. V večjih mestih je dostop do specialistov pri roki in pacienta lažje pošlješ na obravnavo. - Kako na vaše delo vpliva širitev novega koronavirusa, ki se kar ne konča? Koronakriza je naredila svoje. Kar veliko breme je za zaposlene v zdravstvu. Mi se trudimo 8 Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2020 Intervju, Iz občin in delamo po najboljših močeh. Kaj bo to prineslo, ne vem. Paciente sprejemamo in napo-tujemo naprej, res se trudimo, da delo poteka, kolikor je mogoče normalno. Je pa to težava celega sveta, ne le pri nas in nam je življenje zelo spremenilo. - Ste že imeli kaj časa za ogled znamenitosti Slovenije? Vaša sestra Biljana, ki je bila večkrat tu, vam je prav gotovo dala nasvete, kaj si je vredno ogledati. »Starejši so osebe, ki lahko živijo polno, le omogočiti jim je to treba. Male stvari starejšim življenje polepšajo veliko.« Po opravljenih izpitih zaradi novega koronavirusa še niti nisem imela priložnosti, da bi začela raziskovati Slovenijo. Nekaj mest poznam in sem jih obiskala, za naravne lepote pa še ni bilo časa. Slovenija je zelo lepa turistična država in v prostem času bom z veseljem raziskovala njene lepote. - Kaj pa tipična slovenska hrana, ste se že spoprijateljili z njo? Od slovenske hrane so mi všeč sladice, rada imam štruklje, potico. Različno hrano sem že poskusila, všeč mi je. Pa ne le hrana, tudi postrežba, izgled hrane na krožnikih. Ja, tudi spoznavanje s slovensko hrano me še čaka. - Vašo mladost je zaznamovala tudi vojna, ki se je prav gotovo ne spominjate radi. Študirala sem v času vojne. Ni bilo lahko. Bili smo mladi in želeli smo živeti normalno življenje, a ni bilo mogoče. Ob svečah sem se naučila za veliko izpitov. Ni bilo lahko. Najbolj žalostna pa je nesmiselnost vojne, saj uniči življenja veliko, veliko ljudi. - Kljub temu da ste Nazarje sprejeli za svoj drugi dom, prvega verjetno pogrešate? Najbolj pogrešam starše in sestro, prijatelje. Pred korono ni bilo težko skočiti na obisk k njim. Sedaj pa stikov nimamo, razen preko telefonov. Pogrešam stik in druženje z njimi. - V Banjaluki ste sodelovali tudi v nekaj projektih? V Banjaluki sem s sestro sodelovala pri projektu izdaje knjige znanih žensk iz Banjaluke. Bilo je prijetno raziskovati in zapisati življenjske zgodbe znanih. Sem pa sodelovala tudi pri projektu za starejše ljudi in v domu za ostarele smo pripravljali razne delavnice, predavanja. Starejši so osebe, ki lahko živijo polno, le omogočiti jim je to treba. Male stvari starejšim življenje polepšajo veliko. Ljudje v tretjem življenjskem obdobju imajo veliko znanja, izku- »Dolgim letom izkušenj se moram zahvaliti, da mi tukaj ni bilo težko prevzeti ambulante.« šenj in prenašanje na mlajše je zelo pomembno. Predvsem pa starejšim da veliko veselja, čas jim teče hitreje. Imajo veliko volje, nimajo pa priložnosti, da bi svoje znanje lahko delili z drugimi. - Imate kakšno sporočilo za svoje paciente? Najprej bi se jim zahvalila, da so me tako lepo sprejeli. Poleg tega bi paciente pozvala, da tisti, ki želijo, da sem njihova osebna zdravnica, pridejo v ambulanto in podpišejo izjavo. - Kaj pa kakšna lepa zgodba, ki ste jo doživeli v času, odkar ste v Nazarjah. Se spomnite katere? Nikoli ne bom pozabila, ko sem se kar kmalu, ko sem prišla v Nazarje, peljala z avtom v SOLČAVSKO Zaradi snega težave na cestah V nedeljo, 11. oktobra, je naše in avstrijske kraje zajelo izrazito poslabšanje vremena z dežjem in vetrom, višje predele je prekril moker sneg, ki je lomil drevesa. Prelaz Pavličevo sedlo je bil zaprt zaradi odstranjevanja posledic neurja na avstrijski strani. Zaradi snegoloma je bila na koroški strani zaprta tudi regionalna cesta Solčava-Črna na Koroškem. Barbara Rozoničnik V nedeljo je moker sneg v višjih predelih povzročal nevšečnosti. (Foto: Martina Poličnik) »Lep občutek je, ko te pacient v novem okolju povpraša, kako si, če sem zadovoljna tukaj. Lepo so me sprejeli in niti za trenutek nisem obžalovala, da sem prišla v Nazarje.« Velenje. Med potjo sem imela težavo z izpuhom pri avtu. Ustavila sem se ob cesti in resnično nisem vedela, kaj naj naredim. Poznala nisem nikogar, nisem vedela številke vlečne službe, nič. Po kakšni minuti je ustavil en gospod, povprašal, če lahko pomaga, legel pod avto, popravil zadevo in lahko sem se odpeljala naprej. Bila sem tako vesela, en prijazen človek mi je polepšal dan in rešil težavo ter vrnil vero v ljudi. Prijaznosti Slovencem ne manjka in tudi zaradi tega se tukaj počutim odlično. Pogovarjala se je Štefka Sem PARCELIZACIJA V LUCAH Občina ponudila menjavo zemljišč Lučani, ki imajo zemljišča ob trasi predvidene obvoznice skozi kraj, so prejeli vabila celjskega geodetskega zavoda na postopek parcelacije. Direkcija RS za infrastrukturo, s katero ima zavod sklenjeno pogodbo, je letos ponovno naročila parcelacijo zemljišč pred gradnjo. Na osnovi prve se namreč na določenih mestih ceste ni moglo umestiti v prostor. ODKUP ALI CELO RAZLASTITEV Ker bo po končanem postopku država odkupila potrebna zemljišča ali celo mogoče raz-lastninila lastnike, so po besedah župana Cirila Rosca na občini pripravljeni zemljišča ob trasi zamenjati z enakovrednimi v bližini, v kolikor bo to mogoče. OBČANI ŽE VEČKRAT IZRAZILI SVOJA STALIŠČA »Za bistvene spremembe trase načrtovane obvoznice, ki bi zahtevale spremembe projektov in ponavljanje vseh postopkov ponovnega umeščanja le-te v prostor, pa izvoljeni predstavniki lokalnih oblasti nimamo mandata,« je dejal Rosc. Prav tako meni, da so občani svoje večinsko mnenje o tem, kaj si mislijo o gradnji obvoznice in o potrjeni trasi, že večkrat dovolj jasno povedali, tako neposredno na referendumu kot posredno tudi na vseh številnih volitvah v zadnjem desetletju. Tudi zaradi tega je to zaveza, ki jo je po njegovem mnenju lokalna politika dolžna zasledovati. Marija Šukalo Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2020 9 Iz občin, Oglasi OBČINA GORNJI GRAD Začetek gradnje obvoznice predviden v letu 2022 Obvoznica Gornji Grad je prednostna investicija tako za Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI) kot za gornjegrajsko občino. Občina je lani z vsemi lastniki zemljišč dosegla sporazum, direkcija pa je začela odkupovati zemljišča. Gradnja dobrega kilometra obvoznice od Novega naselja do šole zajema tudi gradnjo mostu, dela pa naj bi se začela izvajati v letu 2022. OBVOZNICA V PROSTORSKEM NAČRTU Lani je bila izvedena parcelacija zemljišč, s katero so se strinjali vsi lastniki, od nekaterih je bil izveden tudi odkup zemljišč, drugi del odkupa zemljišč je v teku letos. Občina je prav tako prenesla na direkcijo vsa zemljišča, ki bodo potrebna za gradnjo. Po zaključenem odkupu zemljišč bo direkcija vložila vlogo za gradbeno dovoljenje na Upravno enoto Mozirje. Vsi drugi pogoji za pridobitev dovoljenja so doseženi, saj je obvoznica umeščena v občinski prostorski načrt, sprejet v maju 2018. 15-ODSTOTNO SOFINANCIRANJE OBČINE V oktobru sta direkcija in občina podpisali sporazum o sofinanciranju obvoznice v skupni vrednosti 3.575.000 evrov, od tega je predračunska projektantska vrednost mosta čez Dre- Avtobusni postajališči, pločnik in nov uvoz v Šmiklavž to 1,34 milijona evrov. Direkcija bo financirala 85 odstotkov projekta, delež občine bo 15 odstotkov. Vrednost zajema vse aktivnosti in dela, in sicer: pripravljalna dela pred gradnjo, gradbena dela, ureditev gospodarske javne infrastrukture; cestno razsvetljavo, fekalno kanalizacijo, vodovod, toplovod, elektrovode, telekomunikacijske vode, nepredvidena dela in nadzor nad gradnjo. Pogled na bodočo obvoznico Predvidoma v prihodnjem letu naj bi gornjegrajska občina in direkcija za infrastrukturo izvedla projekt ureditve dveh avtobusnih postajališč pri Zadružnem domu v Šmiklavžu in izgradnjo pločnika od Zadružnega doma do odcepa lokalne ceste v Mačkin kot v dolžini enega kilometra. Uredili bodo tudi prehod za pešce in javno razsvetljavo. Prav tako bodo uredili nov priključek z glavne ceste v Šmiklavž. Pred začetkom gradbenih del je treba pridobiti potrebna zemljišča, direkcija pa mora še skleniti sporazum o sofinanciranju z občino. Direkcija je naročila projekt za izvedbo, osnutek je bil s strani občine sprejet. Zaradi izboljšanja vidljivost in varnosti bo zelo pomembna pridobitev ureditev novega priključka v vas Šmiklavž. Lastnik stare hiše ob uvozu v vas je namreč dal privoljenje, da se hiša podre. ŠMS V Šmiklavž naj bi v prihodnjem letu vodil nov priključek z regionalne ceste. (Foto: IS) 10 Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2020 Organizacije, Iz občin VARSTVENO DELOVNI CENTER SAŠA, ENOTA VRBA MOZIRJE Za 17. rojstni dan so si podarili novo bivalno enoto v Mozirju V sredo, 7. oktobra, je bilo na Mo-zirskih tratah kljub dežju veselo. Po dolgih letih truda in dogovarjanj so uradno otvorili bivalno enoto Varstveno delovnega centra SAŠA v Mozirju, ki je zaživela s 1. oktobrom. Uporabniki dnevnega varstva so se v nove prostore preselili mesec prej. Trak so z velikim zadovoljstvom prerezali direktorica centra Darja Fišer, mozirski župan Ivan Suhoveršnik, lastnik prostorov in investitor Jurij Maleševič ter varovanca in stanovalca v mozirski bivalni enoti Nina Purnat in Marjan Bidar. ČUSTEV OB OTVORITVI NI MANJKALO Toliko sreče in lepih besed na enem mestu le stežka vidiš in slišiš. Kar ni nič čudnega, saj so varovanci, govorniki in starši kar deset let čakali na ta dogodek. Letos poleti se je s podpisom pogodbe med ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in VDC Saša končno začela uresničevati ideja o dnevnem varstvu in bivalni enoti v stavbi, ki je bila zgrajena prav v ta namen. SINDIKAT POSTNIH DELAVCEV Marjan Bidar (z leve), Jurij Maleševič, Ivan Suhoveršnik, Darja Fišer in Nina Purnat (na vozičku) so z velikim veseljem prerezali trak in v nove prostore VDC Saša, enota Vrba Mozirje na ogled povabili obiskovalce. FIŠERJEVA NIKOLI NI OBUPOVALA Direktorica Darja Fišer je z izbranimi mislimi in besedami izrazila veliko srečo in zadovoljstvo. Dejala je: »Prihodnost v tej hiši smo si morali izboriti.« Omenila je, da trud ni bil zaman, za uresničitev lepše prihodnosti za varovance pa so se trudili vsi, starši, zaposleni, župan Suhoveršnik, investitor Maleševič, Proti zapiranjem poštnih poslovalnic donatorji in še mnogi drugi. Svoje misli sta strnili tudi vodja dnevnega varstva Vilma Marčinko in vodja bivalne enote Judita Lah. VELIKI NAČRTI ZA TO OBMOČJE Udeležence otvoritve je nagovoril tudi Suhoveršnik. Zanj je bil to eden najlepših dogodkov, ki mu je prisostvoval v svojem 18-le-tnem županovanju. Poudaril je, da se bo razvoj socialnega programa na tratah še širil, čemur je pritrdil tudi Maleševič in dodal, da ima za to območje še velike načrte. Vodja sveta zavoda VDC Saša Janja Re-dnjak pa je dodala, da jo prevevajo enkratni občutki, ker se piše tako lepa zgodba. KAPACITETE BIVALNE ENOTE ZAPOLNJENE Mozirska bivalna enota Vrba, ki sprejme 16 oseb, je prva bivalna enota v VDC Saša. Nadaljuje se projekt gradnje nekoliko manjše enota v Velenju, sledi gradnja v enoti Žalec, načrtovani kot stano- 16 oseb sprejme bivalna enota Vrba, v dnevnem centru je 12 varovancev. vanjska skupnost. V dnevnem centru v Mozirju je 12 varovancev, ki so se iz nekdanjih prostorov v Nazarjah v nove prostore preselili že 1. septembra. V kako prijetnem okolju živijo, so obiskovalci lahko videli ob sprehodu skozi prostore obeh enot. VELIKA DARILA ZA VELIKE LJUDI Oče varovanke Veronike Samo Rednak pa je na veliko presenečenje direktorici, zaposlenim in varovancem podaril kar tri mega-lomanske čokolade z besedami: »Velikim ljudem se zahvalim z velikimi darili.« Da v hiši temelji spoštovanje, kar pomeni, da znajo prisluhniti drug drugemu, smo slišali večkrat, pa tudi, da obstajata poleg sr(e)č-nih stanovalcev tudi dva sanjska tima zaposlenih. Tekst in foto: ŠMS Sindikat poštnih delavcev do konca oktobra zbira podpise podpore za zakonski predlog, da država finančno podpre izvajanje univerzalne poštne storitve in s tem prepreči nadaljnje zapiranje poštnih poslovalnic. Organizirano zbiranje podpisov podpore so pripravili tudi v Lučah, in sicer v četrtek, 8. oktobra. Vsi, ki želijo oddati svoj podpis, lahko to storijo na mozirski upravni enoti. Z vsebino predloga se strinja tudi Pošta Slovenije, saj si za nujno potrebne spremembe zakona o poštnih storitvah prizadeva že sedem let. »Ker v zadnjih letih zaradi upada univerzalnih poštnih storitev vse težje dosega zahtevan donos, je Pošta sprejela strategijo Optimizacija poštnega omrežja, ki je predvidela zmanjšanje poslovalnic iz 528 na 217, saj 61,4 odstotkov kontaktnih točk beleži negativni poslovni izid. V začetni fazi je šlo v večini primerov za pošte na podeželju,« so zapisali v razlagi v Sindikatu poštnih delavcev. To smo občutili tudi Zgornjesa-vinčani, saj so v zadnjih petih letih prav zaradi optimalizacije poštne storitve pričeli opravljali pogodbeniki v Šmartnem ob Dreti in Solčavi. Na Rečici ob Savinji je ob ukinitvi poslovalnice pred enim letom občanom na voljo premična pošta. Marija Šukalo SPODNJA REČICA, ŽERONICE-TIŠLER Rekonstrukcija državne ceste in sanacija plazu Zaradi obsežnejše obnove cestne infrastrukture bo do konca decembra občasna popolna zapora regionalne ceste Radmirje-Mozirje v Spodnji Rečici. Potekala bo rekonstrukcija državne ceste, vzporedno bo Občina Rečica ob Savinji poskrbela za ureditve pločnika in avtobusnih postajališč. Predvidene so desetdnevne zapore ceste. Obvozi so urejeni, dostop za domačine je moten, vendar omogočen preko gradbišča. V teku je tudi sanacija plazu na cesti Zeronice-Tišler, odcep Poljane. Do sredine novembra bo na cestnem odseku popolna zapora, obvoz je urejen preko drugih javnih poti. Dostop za domačine na tem odseku je moten, preko gradbišča je omogočen dostop vsak dan po 17 uri. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2020 11 Oglasi 12 Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2020 Zgodovina in narodopisje Ignac Oroženo podružnični cerkvi v Šentjanžu Cerkev svetega Janeza Krstnika v Šentjanžu z jugozahoda POSAMEZNOSTI OB CERKVI V ŠENTJANŽU PETER WEISS Na poti ob Savinji navzdol prehajamo v župnijo Rečica ob Savinji, ki ima v tej dolini eno samo podružnično cerkev, in sicer svetega Janeza Krstnika v Šentjanžu, več pa jih je v Zadretju in bo govor o njih pozneje. V nemški knjigi De-kanija Gornji Grad jo je leta 1877 na straneh 184185 opisal Ignac Orožen. - Prevod s komentarji v oglatih oklepajih, fotografija in pripis na koncu so prispevek urednika te strani. CERKEV SVETEGA JANEZA KRSTNIKA Sveti Janez na Polju nad Rečico [pri Orožnu: St. Johann am Felde ob Riez]. 2e v gornjegraj-ski samostanski listini iz leta 1347 je na dan vnebovzetja naše Gospe [= 15. avgusta] govor o podružnični cerkvi svetega Janeza v vasi [pri Orožnu: (Filialkirche) St. Johannes in dem Dorf]. Vizitacijski zapisnik iz leta 1631 pravi o tej cerkvi [v latinščini] tole: »Cerkev svetega Janeza Evangelista ima tri oltarje: (1.) oltar svetega Janeza Evangelista, (2.) na ženski strani svetega Florijana in (3.) na moški strani svetega Križa. Oltar pred vrati naj se uniči. Ima dva vinograda, 48 krav in 4 ovce. Vpisanih je 7 maš.« Zdaj ima cerkev poleg glavnega oltarja, ki je bil postavljen leta 1842, še dva stranska v ladji, namreč svetega Elija na ženski strani in svete Apolonije na moški strani. K cerkvi prizidana kapela je leta 1873 dobila nov oltar svetega Flo-rijana. Nad vrati, ki vodijo iz cerkve v zvonik, je vzidan kamen, na katerem je mogoče prebrati letnico 1617 in črke C. R. T. P. I. Leta 1843 so se lotili prezidave cerkve in pri kopanju temeljev našli dva rimska napisna kamna, ki sta zdaj vzidana v zvonik. Prvi je nagrobnik, ki so ga postavili upokojeni državnik [najbrž višji državni uradnik] Metilij Maksimin in njegova žena Avrelija Vera, potem duumvir Metilij Elijan, Lukonij Simplicijan, Metilij Viktorijan in Severa, hči Decime. Drugi, zaobljubni kamen je Sekst Masklin postavil nepremagljivemu bogu Mitru. Eden od tukajšnjih zvonov ima takle napis s spačenimi velikimi črkami: Matheus, Lucas, Marcus, Johannes [latinska imena evangelistov: Matej, Luka, Marko, Janez] - bil bi lahko iz 14. stoletja. Tukajšnja cerkev ima majhen vinograd. Avguštin Stegenšek je o tej cerkvi zapisal (Časopis za zgodovino in narodopisje 1910, str. 26): »V stolpu cerkve sv. Janža je ostanek [...] kamna, ki nas spominja na rod Metilijcev; njih osebna imena kažejo na konec 2. ali začetek 3. stol. in so pristno rimska, ne pa polatinčena keltska, kakor se tolikokrat v naših krajih nahajajo. Istotam je zaobljubni kamen, postavljen na čast perzijskemu solnčnemu bogu Mitru. Posebno ga je častilo rimsko vojaštvo [...]. Doslužene vojake si lahko mislimo kot lastnike rimskih pristav v naši dolini.« Mitra je bil sprva staroiranski bog svetlobe. Leta 307 je bil v rimski državi povišan v »nepremagljivega sončnega boga« in skorajda v državno božanstvo, praznik rojstva pa je imel 25. decembra. Postal je tarča napadov takratnih kristjanov, ki so 25. december razglasili za božič, praznik rojstva Jezusa Kristusa. Na slovenskem ozemlju je Mitrov kult izpričan do začetka 4. stoletja, ko je na Zahodu že izumrl. Katoliške cerkve so bile velikokrat postavljene na mestih nekdanjih svetišč. Posredne dokaze za to bi lahko dobili v najdbah južno od cerkve v Šentjanžu. Leta 1963 so delavci pri gradnji ceste iz Mozirja v Logarsko dolino naleteli na ilirske grobove. Delavci so, kot piše Vera Bolta v Celjskem zborniku 1965, »na najdbo opozorili šele potem, ko so bile grobne enote že skoraj v celoti uničene«. Celjski arheologi so lahko raziskali le še en nedotaknjen grob. Oblika groba in predmeti v njem so pokazali podobnosti s sočasnimi grobovi drugod v Savinjski dolini in Celjski kotlini (Rifnik, Pongrac pri Grižah) in na Vačah. Na osnovi dveh najdenih predmetov so arheologi grobišče časovno uvrstili v halštatsko dobo, v 7 stoletje pred našim štetjem, torej v čas pred vsaj 2600 leti. Na mestu današnje šentjanške cerkve je bilo svetišče, ob katerem so pokopavali mrtve. (Novodobno pokopališče okoli cerkve je bilo obdano z zidom, ki še stoji.) Očitno so se že veliko pred pokristjanjenjem tu zbirali k čaščenju: prebivalci so prihajali sem opravljat verske obrede, potem pa se je spremenilo bistvo: Bog je bil en sam. Lep časovni lok dogajanja ob šentjanški cerkvi, ki priča o življenju v naših krajih, je torej takle: okoli leta 600-650 pred našim štetjem halštatski grobovi; okoli leta 200 našega štetja starorimski napisni nagrobnik in potem pred letom 300 zaobljubni kamen bogu Mitru; leta 1347 prva omemba cerkve svetega Janeza Krstnika. Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2020 13 1 Organizacije, Iz občin, Gospodarstvo, Kultura MESEC VARSTVA PRED POŽARI »Kdor za požarno varnost poskrbi, je v prostem času brez skrbi« Čeprav je letošnje leto obremenjeno s skrbjo glede bolezni covid-19, so se Gasilska zveza Slovenije skupaj z Upravo RS za zaščito in reševanje ter Slovenskim združenjem za požarno varnost odločili, da tudi letos v oktobru v omejenih okvirih izpeljejo tradicionalen projekt meseca varstva pred požari. Nosilna tematika je namenjena požarni varnosti v prostem času in nosi naslov »Kdor za požarno varnost poskrbi, je v prostem času brez skrbi«. OSVEŠČANJE PREBIVALSTVA Gasilci tako osveščajo prebivalstvo, kako je potrebno poskrbeti za požarno varnost na dopustu, počitnicah, praznikih, vikendih, morju, potovanju, v gorah, skratka povsod, kjer ljudje preživljajo prosti čas. DEJAVNOSTI GASILCEV V DOLINI Tudi v Gasilski zvezi Zgornjesavinjske doline se zavedajo, da letošnje leto ne morejo izvajati vseh praktičnih aktivnosti v želenem obsegu, saj prihaja ob prikazih vaj in izvedbah evakuacij do prevelikih združevanj ljudi. Zato se bodo naša prostovoljna gasilska društva osredotočila predvsem na preglede hi-drantnih omrežij, intervencijskih poti, preventivnih pregledov objektov v svojem okolju, pregledali in uredili bodo požarne načrte društev. Če ČRETA Popolna zapora ceste Rebernik-Kraple Zaradi sanacije plazu na Čreti bo v obdobju od 14. oktobra do 15. novembra popolna zapora občinske ceste Rebernik-Kraple, za kar je na-zarska občinska uprava že izdala soglasje. Izvajalec projekta je Gradbeništvo - posredništvo Samo Ribežl s. p. iz Pustega Polja. Obvoza ne bo, prebivalci omenjenega območja pa bodo lahko do svojih objektov dostopali po cestah Čreta-Pusto Polje in Črni graben-Zavodice. NK bo izvedljivo, bodo posamezni gasilci obiskali tudi osnovne šole in otrokom predstavili svojo dejavnost in požarne nevarnosti. TG LJUBNO OB SAVINJI Pitno vodo je treba prekuhavati Javno podjetje Komunala Mozirje je uporabnike javnega vodovoda na območju Ljubnega obvestilo, da je vodo, namenjeno za uporabo v prehrani ljudi, do preklica treba prekuhavati zaradi suma mikrobiološkega onesnaženja pitne vode - povečanega števila bakterij Escherichia coli in koliformnih bakterij. Vzrok za pojav bakterij E-co-li je posledica fekalnega onesnaženja - gnojenje, živalski iztrebki, ki pa so se ob preteklem obilnem deževju še intenzivnejše izpirali s površja v podtalnico. Pred časom je bil na Ljubnem iz istega razloga podan sum na okužbo več oseb. ŠMS 26. SLIKARSKI ŠTUDIJSKI DNEVI EX TEMPORE MOZIRSKI GAJ 2020 Umetniki zadovoljni s strokovno in družabno platjo srečanja Kljub neugodnim razmeram zaradi korone so umetniki tudi letos ustvarili občudovanja vredna dela. Kulturno društvo Jurij Mozirje je ponovno uspešno izpeljalo slikarske študijske dni, ki se v septembru odvijajo v Mozirskem gaju in začasnem ateljeju v Slomškovi dvorani mozirske župnije. Na likovnem udejstvovanju je sodelovalo osem umetnikov iz Slovenije in širše. Nastala dela so prvič postavili na ogled na delovni razstavi v Slomškovi dvorani v soboto, 26. septembra. SREČANJE USPELI IZPELJATI BREZ VEČJIH POSEBNOSTI Dogodek, ki ga Jure Repenšek s člani KD Jurij letos prireja že 26., bogati kulturni utrip Mozirja. Udeležujejo se ga tako akademsko izobraženi ustvarjalci kot ljubitelji slikarstva, ki prihajajo iz Slovenije in tujine. Kot je povedal Repenšek, so ob večji previdnosti zaradi korone stvari potekale kot navadno. »Naše ustvarjanje se večinoma dogaja zunaj, kadar pa so umetniki ustvarjali v delovnem ateljeju, torej Slomškovi dvorani, ki jo vsako leto prijazno odstopi mozirska župnija, so seveda poskrbeli za zaščitne ukrepe in primerno medo-sebno razdaljo.« Nekaj umetnikov je ustvarjalo tudi doma, njihova dela pa so kljub temu našla pot do Mozirja in bodo postavljena na ogled tudi v novembru v Galeriji Mozirje, če bodo razmere to dopuščale. Vsako leto je umetnike razveselil obisk skupin otrok iz vrtca, a so letos ostali brez tega obiska. ŠTEVILNI UMETNIKI SE RADI VRAČAJO V MOZIRJE Repenšek je poudaril, da je namen njihovega srečanja širjenje likovne kulture, izobraževanje ljudi in želja, da bi na vrata ateljeja večkrat potrkali obiskovalci, tudi zgolj iz radovednosti. Glede na to, da se številni umetniki vračajo že leta, je organizatorju to dokaz, da so zadovoljni tako s strokovno kot družabno platjo srečanja, in to je za KD Jurij tudi največje poplačilo za vložen trud. Zbrane je pozdravil župan Ivan Suhoveršnik in povedal, da je organizirati takšen dogodek v teh časih še nekoliko težje, a vendar so se tako organizator kot umetniki potrudili, da se dolgoletna tradicija nadaljuje in bogati Mozirje z okolico. Dogodek je pospremil glasbeni vložek v izvedbi Neže in Florijana Repenška, ki sta zaigrala na kitari in zapela. Tekst in foto: Tatiana Golob 14 Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2020 Organizacije, Ljudje in dogodki ETNOLOŠKI TABOR TREH DOLIN Poglabljanje vezi med stroko in lokalnim prebivalstvom Na Solčavskem je zadnji septembrski teden potekal Etnološki tabor treh dolin. Slednjega je ob finančni podpori Občine Solčava pripravil oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. DOPOLDNE PREDAVANJA, POPOLDNE TERENSKE RAZISKAVE Študentje omenjene smeri so v dopoldanskem času prisluhnili predavanjem slovenskih etnologov, antropologov in konservatorjev, popoldne pa so opravljali etnografsko terensko delo. V Matkovem in Robanovem kotu, Logarski dolini, Podolševi ter Solčavi so se ukvarjali z vprašanji kulturne dediščine, obmejnosti, odročnosti, turizma in ruralno-urbanih odnosov. Pri tem so jih zanimale predvsem izkušnje, prakse in pogledi lokalnega prebivalstva. VELIKA ODPRTOST LOKALNIH PREBIVALCEV Kot so povedali organizatorji, je bil tabor zasnovan v želji, da spodbudijo sistematične etno- loške raziskave Solčavskega. Udeleženci so z vnemo zbirali gradivo, ki so ga ob večerih pregledali v Domu planincev. V veliko pomoč pri njihovem terenskem delu so jim bili Marko Slapnik, Marko Slapnik (na sliki spredaj), Mojca Ošep in Urška Lenar so bili študentom v veliko pomoč pri terenskem delu. Študentje oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete so se ukvarjali z vprašanji kulturne dediščine, obmejnosti, odročnosti, turizma in ruralno-urbanih odnosov na Solčavskem. (Foto: arhiv organizatorja) Mojca Ošep in Urška Lenar. Seveda pa je bila za uspešno izvedbo etnološkega tabora bistvena odprtost tudi drugih lokalnih prebivalcev, ki so svoje znanje, izkušnje in poglede predstavili udeležencem. IZSLEDKE RAZISKAVE BODO ZBRALI V PUBLIKACIJI Na podlagi zbranega gradiva bodo študentje in mentorji pripravili publikacijo, ki bo predstavila ugotovitve tabora. Te bodo služile kot izhodišče za nadaljnje etnološke obravnave Solčavskega. Hkrati bo publikacija prispevala k poglabljanju vezi med etnološko stroko in domačini, ki vsakdanjik na svojih ravninah in strminah najbolje poznajo. Marija Šukalo DEOS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD Prisluhnili pesmim in štorijam V septembru sta se v Centru starejših Gornji Grad odvila dva pevska dogodka. V začetku meseca so nastopile Ljudske pevke Lipa iz Smar-tnega ob Dreti. Zapele so nekaj ljudskih in domačih pesmi. Na harmoniki jih je spremljal mlad in nadobudni Klemen Lamprečnik. S pripovedovanjem različnih štorij, petjem in igranjem so polepšale dan stanovalcev. Konec septembra so center obiskali še moški in ženski pevski zborček Pesm'ca iz okolice Bra-slovč, ki so s petjem in igranjem na harmoniko stanovalcem obudili spomine na mlada leta, ko so tudi oni prepevali domače ter ljudske pesmi. ŠMS Ljudske pevke Lipa so zapele nekaj ljudskih in domačih pesmi. Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2020 15 Ljudje in dogodki, Iz občin TOJA SKOK SE PRIPRAVLJA NA SVETOVNI IZBOR V MONAKU Pred izbranko so že novi projekti in nabiranje koristnih World Top Model Slovenia je eden izmed največjih modnih projektov v Sloveniji, in že v 39. številki našega časopisa smo zapisali veselo novico, da je zmagovalka projekta 21-leta Toja Skok iz Mozirja. Na zaključno modno revijo so se izbranke pripravljale več mesecev in se preizkusile tako pred kamero kot pred fotoaparatom in na pisti. Mednarodna žirija je za zmagovalko izbrala visokoraslo lepotico Tojo Skok, ki se bo po mnenju lastnice licence World Top Model Slovenia Kaly Kolonič lahko zagotovo kosala s svetovno elito modelov v Monaku. ZMAGALO DELOVNO DEKLE S KRASNO OSEBNOSTJO Kot je za naš časopis povedala Koloničeva, je korona tudi njihovem projektu prinesla nekaj sprememb. »Nova doba je prinesla tudi novo obliko projekta, zato so letošnji shootingi potekali v manjših skupinah, v sodelovanju s fotografi, snemalci, frizerji, vizažisti in kreatorji, ena na ena, kar pa je obrodilo še boljše sadove.« Kljub temu se je finala in modne revije udeležilo lepo število prepoznavnih estradnikov, posebni gost je bil hrvaški priljubljeni pevec Davor Radolfi. Ob razglasitvi Toje Skok za letošnji World Top Model Slovenia je Koloničeva povedala, da je Toja delovno dekle, ki »ima poleg tega tudi krasno osebnost, kar pa v tem poslu, poleg pravih mer seveda, ogromno šteje, sploh na dolgi rok.« iz cusenj Mednarodna žirija je za zmagovalko izbrala Tojo Skok, ki se bo decembra kosala s svetovno elito modelov v Monaku. (Foto: Gregor Podvinski) World Top Model Slovenia je letos potekal v organizaciji Agencije Ekskluzivno (Kaly Kolonič), ki je lastnica te licence in znamke Comple- te Life, ki sta jo skupaj ustanovila Denis Porčic -Chorchyp in Kaly Kolonič. Kot sopartner so sodelovale Rimske Terme. V TEM ZAHTEVNEM POSLU JE GLAVNA ODLIKA DELAVNOST Ob razglasitvi je Toja povedala, da je izredno hvaležna za možnost sodelovanja na tekmovanju, ki je del največjega svetovnega izbora modelov World Top Model z 20-letno tradicijo. V tem letu bo poskusila čim bolje izkoristiti naslov World Top Model, pridobiti čim več izkušenj in če bo šlo dobro, pot nadaljevati v tej smeri. Vzporedno z modnim projektom World Top Model, ki je osredotočen na modeling, je potekalo tudi celostno šolanje za modele Modeling Akademija in, kot je povedala Toja, jo je to šolanje res temeljito pripravilo na svet modelinga. Kot je še dejala, so tudi kriteriji za sodelovanje zelo ozki. »Zahtevana višina je vsaj 172 cm, poleg tega so pomembne tudi mere modela, spretnost pred objektivom in predvsem karakter modela, katerega glavna odlika je delavnost, saj je to izjemno zahteven in težek posel.« Za Tojo se že začenjajo novi projekti, v katere pa so vpete tudi druge finalistke World Top Model Slovenia, saj se z razglasitvijo projekt ne konča. To je tudi ena izmed največjih razlik glede na ostala tekmovanja. Tatiana Golob LJUBNO OB SAVINJI Spremenjen prometni režim na Janezovem polju Na Janezovemu polju na Ljubnem ob Savinji je spremenjen prometni režim. Dostop z avtomobili na področju gradnje ni mogoč, parkirišče pa je urejeno ob glavni cesti Ljubno-Rastke. V tem tednu so na Janezovem polju začeli z gradbenimi deli, ki zajemajo rekonstrukcijo ceste in izgradnjo pločnika. Zamenjali bodo cevi za odpadne vode in ločili meteorno ter fekalno vodo. Uredili bodo vodovod, pri hišah bodo zamenjali priključke za vodo. Nekje do 20. novembra naj bi po planu zaključili dela v dveh ulicah in nadaljevali s projektom naslednje leto. ŠMS Toja Skok, zmagovalka World Top Model Slovenia 2020: »Na tekmovanje sem se prijavila sama in mislim, da na začetku sploh nisem točno vedela, v kaj se spuščam. A ne bi spremenila svoje odločitve, bilo je vrhunsko in nad mojimi pričakovanji. Spoznala sem ogromno čudovitih ljudi, s katerimi smo preživeli nepozabne trenutke na snemanjih. Čeprav je bilo včasih naporno, je bilo vredno malo potrpeti. Ko vidiš rezultate in napredek, si zadovoljen s sabo in svojim delom. Celotna World Top Model Slovenia ekipa je vrhunska, in to je bila zame resnično najboljša in najlepša izkušnja, za kar sem hvaležna lastnici licence in zagotovo eni izmed najboljših piarovk na območju Slovenije in Balkana, Kaly Kolonič. Trenutno sem najbolj ponosna na zmago na tekmovanju World Top Model Slovenia. Vedno sem živela v coni udobja in res sem šla preko svojim mej, da sem se sploh prijavila na tekmovanje. In splačalo se je. Decembra me čaka svetovni izbor v Monaku, do takrat bom seveda z mojim World Top Model teamom še veliko vadila, slikanje, catwalk in ostale stvari, tako da bom do decembra res pripravljena.« 16 Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2020 Ljudje in dogodki, Kultura, Informacije AJDA ZEROVNIK IZ BOČNE Zlata maturantka si želi postati babica Med zlate maturante se je letos zapisala tudi Ajda Žerovnik iz Bočne, ki je obiskovala srednjo zdravstveno šolo v Celju, smer zdravstvena nega. Na maturi je zbrala 22 od 23 točk in se uspeha zelo razveselila. STRESNO IN USPEŠNO V srednji šoli je zadnji dve leti dosegla odlična uspeha, prej je bila prav dobra. Na maturo se ni preveč pripravljala, bilo je stresno, ampak veselje ob odličnem rezultatu je bilo zato toliko večje. Prav ji je prišla tudi karantena ob izbruhu novega koronavirusa, saj je imela doma veliko več časa za učenje, ker ni bilo vsakodnevne vožnje v šolo. POSTALA BO BABICA 2e od prvega letnika srednje šole je vedela, da si želi postati babica in želja se v štirih letih ni spremenila, zato oktobra odhaja na študij babištva na ljubljansko fakulteto za zdravstvo. Najverjetneje bo stanovala v študentskem do- mu. Veseli se selitve v Ljubljano, je pa zelo rada tudi v domači Bočni. DELAVNE POČITNICE Otroke ima zelo rada, razmišljala je tudi o poklicu vzgojiteljice, a je prevladala želja po tem, da bi postala babica in pomagala pri rojstvu otrok. Je zelo družabno dekle, zato veliko časa preživi s prijatelji, hodi na velenjsko jezero, tudi knjige rada prebira. Dva meseca podaljšanih počitnic pred študijem je preživela delavno. Zaslužen denar ji bo še kako prav prišel v času študija. Ima starejšo sestro Patricijo, ki dela magisterij iz biokemije in je zaposlena v Leku, in brata Jara, ki hodi v šesti razred. Z obema se zelo rada druži. ŠMS Ajda Žerovnik si je izbrala poklic babice. (Foto: osebni arhiv) DELAVNICE MOZAIKA NA REČICI OB SAVINJI IN V NAZARJAH Izdelava terja predanost, koncentracijo in notranji mir Planet generacij iz Velenja je na Rečici ob Savinji in v Nazarjah pripravil delavnice mozaika. Kako se ta izdela, je na šestih večurnih srečanjih predstavila Mojca Čer- nivšek iz Mozirja. Černivškova se je z omenjeno tehniko ustvarjanja srečala pred tremi leti in si osnovno znanje pridobivala pri znanem ustvarjalcu mozaikov Aljažu Vidraj- MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Miroslav Košuta: Medved z miško na rami Priljubljeni slovenski pesnik Miroslav Košuta mlade ljubitelje pesmic navdušuje z bogato pesniško zbirko, ki si je prislužila tudi laskav znak kakovosti zlata hruška 2020. Pesmice, ki so vsaka zase tudi prave zgodbice, so razdeljene v štiri sklope. V prvem se po gozdu potikata medved in miška ter odkrivata svet, prijateljstvo in tudi sebe. Drugi sklop pesmi je posvečen medvedom in medvedkom tega sveta, njihovim strahovom, veselju, humorju, igri in domovom. V tretjem sklopu mačke pogosto lovijo miši, miši pa jih skoraj vsakokrat ukanijo. Četrti sklop od pesmi do pesmi obišče širno živalsko kraljestvo, njegov naslov je Od mravlje do slona. Pesmice je ilustrirala Maša Kozjek. Mojca Černivšek (stoji) je udeležencem delavnic predstavila zakonitosti postavljanja odpadnih ploščic in drugih materialov v mozaik. zu v Podutiku pri Ljubljani. UPORABLJA KERAMIČNE PLOŠČICE, OPEKO IN STEKLO Znanje je nadgrajevala tekom izdelave številnih mozaikov iz recikliranih materialov. Za to je uporabila odpadne keramične ploščice, opeko, steklo ... Najraje izdeluje hišne številke in nagrobne sveče. Slednje izdela na granitni kocki. SODOBNI MOZAIK NI SAMO UMETNOST Po mnenju Černivškove sodob- ni mozaik ni samo umetnost. Je tudi način razmišljanja, način videnja harmonije v različnem neredu. Ta tehnika ne pozna bližnjic. Terja predanost, koncentracijo in notranji mir. Da je to še kako res, so spoznali tudi udeleženci delavnic. V prvem delu srečanj so spoznali zgodovino tehnike in se urili v vztrajnosti pri polaganju manjših koščkov materialov na podlago. Tekst in foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2020 17 Organizacije, Ljudje in dogodki RAZSTAVA GOB V BOHAČEVEM TOPLARJU V NAZARJAH Gobarska sezona slaba, čeprav dežja ne Člani Gobarskega društva Ajdovec na razstavi V sklopu nazarske kmečke tržnice v Bohačevem toplarju so v soboto, 10. oktobra, člani Gobarskega društva Ajdovec iz Gornjega Grada pripravili sicer manjšo razstavo gob, a še vedno bogato tako s prikazom raznolikih gob kot z znanjem in ozaveščanjem o njihovi užitnosti ter našimi pohodi v gozd. 2020 NI LETO GOB Kljub covidu-19 so naše šole na srečo še vedno polne otrok, žal pa kljub dežju in za gobe ugodnim temperaturam ostajajo naši gozdovi bolj prazni kot polni gob (za razliko od lanske ali predlanske sezone, ki sta bili odlični). Člani gobarskega društva Ajdovec pravega Ledenka razloga za to še ne poznajo. »Ene tistih, ki jim letošnje muhasto vreme ustreza, so le lisičke,« je dodal Fredi Vajda. ZNANE IN NEZNANE GOBE A v soboto so kljub vsemu razstavili okoli sto različnih gob - od tistih vsem nam dobro znanih, npr. jesenski goban, navadna lisička in dežnik, pa tudi takšnih povprečnemu nabiralcu povsem neznanih. Ledenka je ena tistih, ki jo lahko pojeste kar v gozdu. Je školjkaste oblike, z bolj ali manj izrazitim stranskim betom, z že-latinastim vodenim in prosojno belim mesom, s hrapavo površino klobučka in z igličasto tro-sovnico. Na svetu je okoli 40 tisoč različnih vrst gob. Pri nas v Sloveniji več kot tri tisoč, ki so dobile tudi slovenska imena, okoli 70 je zaščitenih. Na razstavi so poglede obiskovalcev pritegnile zanimive hruškaste ter ježasta prašnica (izbiri imen sta očitni), neužitna lepo-noga gobana ter različne vrste griv. KAKO SE OBNAŠAMO V GOZDU Predsednik društva Ivan Fa-le je poudaril: »Pri nabiranju gob se vedno držimo zlatega pravila: nabiramo samo tiste gobe, ki jih nedvomno dobro poznamo.« V gozd gremo pravilno oblečeni (dol- Leponoga gobana ga, topla oblačila), ne pozabimo na zaščito proti klopom in opremljeni s pleteno košaro ter gobarskim nožem (tudi kakšen mini gobarski priročnik bo dobrodošel). Go- Hruškaste in ježasta prašnica be vedno očistimo na mestu, kjer smo jih našli. »Gobarji bi morali biti pozorni tudi na to, da s povzročanjem hrupa ne motijo gozdnih prebivalcev in da ne uničujejo dreves, podrasti ter še posebej gob, ki jih ne poznajo,« je dodal Franc Pustoslemšek. KAKO VEMO, ALI JE GOBA STRUPENA? Poznamo užitne in neužitne gobe. Neužitnih je sicer več. Te so grenkega, pekočega, izredno slabega in neprijetnega vonja ter okusa, a niso nujno strupene. V Sloveniji je največ gob iz rodu koprenk (Cortinarius), med katerimi je nekaj smrtno strupenih (npr. poljska koprenka), takoj za njimi so golobice (Russula), tudi med njimi je nekaj strupenih (npr. bljuvna golobica). manjka Gobarski strokovnjaki so prisotnim pojasnili značilnosti posameznih vrst gob pa tudi njihovo užitnost in uporabo v kulinari-ki. Gobarji so opozorili tudi na dejstvo, da ljudska prepričanja žal niso vedno verodostojna za znanje o gobah. Užitnosti, razen pri golobicah (če imajo pekoč okus), ne moremo preverjati, zato je treba gobe najprej dobro spoznati in se jih tudi naučiti prepoznavati. Tudi splošno prepričanje, da je goba, ki jo obje polž, užitna, ne drži, saj polži objedajo tudi najbolj strupene gobe (npr. zelene mušnice). Drži pa, da jurčki radi rastejo v bližini mokaric in zelo strupenih rdečih mušnic. V SLOVENIJI GOBARJENJE PRETEŽNO JESENSKI HOBI Gobe rastejo celo leto, čeprav je gobarjenje, ob katerem številni Slovenci uživajo, pri nas bolj jesenski hobi. In ker smo sredi jeseni, še enkrat poudarimo: pri go-barjenju je treba biti izjemno previden, saj so si nekatere vrste gob med seboj zelo podobne, niso pa vse užitne. Zato ne nabiramo gob, ki jih ne poznamo, prav tako ne nabiramo tistih, ki že kažejo znake starosti in plesni. In še to: dnevno lahko naberemo največ dva kilograma gob. Glede užitnosti pa so se gobarji na koncu pošalili: »Vse gobe so užitne, žal nekatere le enkrat!« Tekst in foto: Urška Ernecl 18 Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2020 Organizacije, Ljudje in dogodki Z razstave STE VEDELI? Gobarji so obiskovalcem zaupali tudi nekaj zanimivosti, kot na primer, kako se obarva žametasti goban. Meso teh gobanov je citronasto rumeno, na prerezu v trenutku pomodri. Nima posebnega vonja in okusa. Poprova mlečnica ali poprovka ima belo meso, izloča bel in pekoč mleček; užitna in lososova sirovka pa oranžnega. Gobe so kot nekakšne »spužve«, ki vase vsrkajo vse, žal tudi težke kovine in strupene pline iz okolja. Zato gob ne nabiramo ob cestah, ampak za nabiranje izberemo odročne gozdove, ki jih imamo v Sloveniji več kot dovolj. V gobah najdemo številne vitamine, riboflavin, niacin ter celo vrsto mineralov. Žametasti goban pomodri Barva mlečka, užitne in neužitne gobe DRUŠTVO UPOKOJENCEV MOZIRJE Na prijetnem pikniku v kampu Menina Upravni odbor Društva upokojencev Mozirje se je odločil izpeljati še eno zadano nalogo iz programa dela za leto 2020. Organizirali so tradicionalni piknik v kampu Menina z upoštevanjem vseh ukrepov glede covida-19, ki so bili takrat v veljavi. Zbrali so se 17. septembra na terasi kampa, kjer so si po aperitivu in začetnih pozdravih privoščili kosilo in ga začinili z dobro kapljico. ŠPORTNE IGRE IN OGLED KAMPA Popoldne so nadaljevali s športnimi igrami. Pomerili so se v igri pikada, metanju krogov in obročev ter streljanju z zračno puško. Nekaj članov se je v tem času odločilo za sprehod in ogled kampa. RAZGIBAVANJE POD VODSTVOM VADITELJICE Obiskala jih je vaditeljica Lucija iz Športnega društva T.E.A.M. iz Ljubije in jim predstavila možnosti sodelovanja. Povabila jih je na nekajminutno razgibavanje, udeleženci piknika pa so jo preizkusili v pikadu in ugotovili, da bo morala še dolga leta vaditi, preden bo lahko član društva upokojencev. Po končanih tekmah so se Druženje je bilo zelo prijetno, čeprav je bila udeležba iz znanih razlogov precej manjša. (Foto: Marija Venek) ponovno zbrali na terasi, kjer so podelili priznanja vsem najboljšim tekmovalcem. LASTNIK KAMPA ČASTIL SLADOLED Druženje je bilo zelo prijetno, čeprav je bila udeležba iz znanih razlogov precej manjša, zato ga kar niso hoteli zaključiti. Za lepši konec jih je lastnik kampa Jure Kolenc častil s sladoledom z bučnim oljem. Nad okusi so bili zelo navdušeni. Na koncu so se vsi strinjali, da se naslednje leto spet srečajo v prijetnem okolju narave. Marija Franko Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2020 19 Šport, Ljudje in dogodki DRŽAVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH SKOKIH Timi Zajc ponovno osvojil naslov državnega prvaka V Kranju je pretekli teden potekalo tekmovanje za naslov poletnega državnega prvaka, na katerem so se pomerili najboljši smučarji skakalci. Naslov državnega prvaka je ubranil član Smučarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC Timi Zajc, šesto mesto je dosegel Jan Bombek. Jernej Pre-sečnik je osvojil 15., Zak Mogel 17., Matevž Samec 18., Lovro Vodušek 28., Gorazd Završnik 29. in Luka Robnik 34. mesto. SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC Vid Vrhovnik državni prvak v kombinaciji Timi Zajc je po ponovni osvojitvi naslova državnega prvaka povedal: »Sem kar malo presenečen, nisem si mislil, da bom danes lahko konkuriral najboljšim. Vesel sem, da sem sposoben narediti takšen preskok s poskusne v prvo serijo, saj sem v poskusni seriji skočil zelo slabo. Znam se sestaviti in se ne glede na formo boriti za visoka mesta trenutno v Sloveniji. Skoki še niso tisti pravi, rezerve imam še veliko.« ŠMS V nedeljo, 4. oktobra, so v Planici speljali državno prvenstvo za smučarske kombinatorce, kjer je prepričljivo zmagal član lju-benskega kluba Vid Vrhovnik. Status prvega favorita je Vrhov-nik upravičil že po skakalnem de- lu preizkušnje, saj je imel zelo veliko prednost pred zasledovalci, 1 minuto in 48 sekund. Na koncu je v cilju imel še osem sekund prednosti več pred drugouvrščenim tekmovalcem. ŠMS Pridružite se nam tudi na Facebooku VZPON NA HOCHFEILER Zadrečani v ekspresnem tempu na triinpol tisočak Štirje vztrajni Zadrečani so se v soboto, 19. septembra, povzpeli na 3.510 m visoki Hochfeiler, najvišji vrh Zillertalskih Alp, ki ležijo na območju Avstrije in Italije. Podvig je še toliko bolj presenetljiv, saj so za celotno pot, vzpon na vrh in po-vratek domov, potrebovali le 25 ur. PRAVI ČAS ZA PODVIG Tomaž Farkaš (51 let), njegov sin Blaž Farkaš (28), Tomaž Robida (31) in Zdenko Štrukelj (53), vsi štirje tudi člani Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Dreti, so o vzponu razmišljali že nekaj časa. Le 25 ur so potrebovali za celotno pot, vzpon na vrh in povratek v Šmartno ob Dreti. Vrh leži v Avstriji, v Italiji ga imenujejo tudi Gran Pilastro. Predzadnji vikend v septembru pa je bil tisti termin, ki so ga izbrali za uresničitev svoje okoli 400 km dolge poti in 12 ur dolgega vzpona. PREKO TREH DRŽAV V petek, 18. septembra, so se ob 22. uri iz Šmartnega ob Dreti z osebnim avtom podali zanimivi in zahtevni pustolovščini naproti. Kratek postanek na Jesenicah, čez karavanški predor v Avstrijo. Preko Dravske doline proti Špitalu, na- Pri tako visokem dosežku ni manjkal niti šampanjec in obvezno fotografiranje za spomin. (Foto: osebi arhiv udeležencev) to so krenili proti Lienzu in od tam je obdana z grmičevjem. S trav- čez italijansko mejo. Njihovo izhodiščno mesto je bilo Sterzing, kjer se je pot odcepila v dolino Val di Vizze, od tam na prelaz Passo di Vizze, kjer so na višini 1.700 m. n. v. parkirali. ZGODNJI ZAČETEK VZPONA Vzpon so pričeli ob 5:10. Sledili so oznakam za kočo pod Hochfe-ilerjem - »Hochfeilerhutte«. Pot v začetku poteka skozi gozd, na višini okoli 2.000 metrov se gozd začne redčiti, nekaj višinskih metrov natih pobočij, ki so jih prečili dobrih 200 metrov više, so se že lahko ozrli na okoliške gore, del ledenikov in ledeniških slapov. Do višine 2.700 metrov so imeli dober tempo in prišli do odcepa za Hochfeilerhutte celo 20 min pred markiranim časom. »Kočo smo zaobšli, ker smo se bali, da bo vrh predčasno zabit z meglo. Na višini okoli 2.900 m krajša pavza, kjer smo že razmišljali, da smo presegli višino Triglava,« so nam povedali. NEPOPISNO VESELJE NA VRHU Teren višje se spremeni, naklon se izdatno poveča. Tam so hitro pridobivali višinske metre. »Na višini okoli 3.100 metrov je bilo že jasno, da smo le že malo višje, tempo hoje smo zmanjšali, prav tako smo imeli naš cilj bolj ali manj že na očeh. Po približno šestih urah hoje smo prispeli na vrh, kjer smo se v izjemnem razpoloženju zadržali kar dobro uro, nato pa po isti poti nazaj proti izhodišču.« Na vrhu so razvili slovensko zastavo z napisom »Zadrečan« in majico z napisom svojega gasilskega društva. Pri tako visokem dosežku ni manjkal niti šampanjec in obvezno fotografiranje za spomin. VREME KOT NAROČENO ZA RAZGLEDE Vrh je med gorniki zelo priljubljen, zato je bilo tam več skupin, a nobenih drugih Slovencev. Ta dan je postregel z izjemnim vremenom, tako so lahko uživali pogled na del slovenskih gora, Visoke Ture z Grossglocknerjem, velik del Dolomitov nad Cortino d'Ampezzo, le Mont Blanc je bil ovit v meglo. Vrnili so se do izhodišča, nato jih je čakala še vožnja domov, kamor so prispeli 19. septembra ob 23. uri. Torej so za celoten podvig potrebovali le 1 dan in 1 uro. Marija Lebar 20 Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2020 Šport GORSKA KOLESARKA MONIKA HRASTNIK Bronasta v spustu na svetovnem prvenstvu Monika Hrastnik je poskrbela za slovensko medaljo na svetovnem prvenstvu v avstrijskem Leogangu. Na tekmi, ki jo je spremljalo sneženje in blato, je osvojila bronasto kolajno. Hrastnikova je postala prva Slovenka, ki je na članskem svetovnem prvenstvu v spustu osvojila odlič-je. Njen največji uspeh doslej je bil naslov evropske prvakinje v spustu in tretje mesto v svetovnem pokalu pred dvema letoma. ZAHTEVNE RAZMERE Ženska preizkušnja v spustu v Leogangu v bližini Salzburga je potekala v zares zahtevnih razme- NTAIN BIKE -lAI^PIONSHlPF LbOGANO-^ALZBS Monika Hrastnik (desno) je postala prva Slovenka, ki je na članskem svetovnem prvenstvu v spustu osvojila odličje. rah. Na vrhu proge je snežilo, za- na tehnično zahtevnih delih in v radi obilnega deževja pa je bilo gozdnem predelu ogromno blata, zaradi česar so številne tekmovalke obtičale ali padle. »Razmere so bile katastrofalne. Neprestano je deževalo, v finalu je na vrhu še snežilo. Prvi del proge sem odpeljala v redu, spodnji del pa je bila loterija. Bilo je veliko blata, ki se je oprijemalo gum. Veliko spolzkih kanalov. Če nisi padel, si naredil dober čas,« je vožnjo za medaljo komentirala Hrastnikova in dodala: »Skoraj brez besed sem. Nisem pričakovala, da se bo odvilo tako. Zelo sem vesela za prvo medaljo Slovenije v spustu na svetovnih prvenstvih.« ŠMS SLOVENSKA NOGOMETNA REPREZENTANCA Selektor Kek vpoklical Lovra Bizjaka Selektor slovenske nogometne reprezentance Matjaž Kek je namesto poškodovanega Andraža Šporarja, ki ne bo mogel pomagati izbrani vrsti na tekmah lige narodov v Prištini in Kišinjevu, naknadno vpoklical napadalca ruske Ufe Lovra Bizjaka. Njegovo odločitev je že potrdila Nogometna zveza Slovenije. Šestindvajsetletni Mozirjan, na- padalec ruske Ufe, kjer si deli sla-čilnico s kapetanom slovenske izbrane vrste Bojanom Jokicem, je v tej sezoni v sedmih nastopih v ruskem prvenstvu dosegel en zadetek. V največji državi na svetu se Mozirjan Lovro Bizjak, napadalec Ufe, se v Rusiji dokazuje od leta 2018. dokazuje od leta 2018, v tem času je zbral 52 nastopov, med strelce pa se je vpisal petkrat. Boljši strelski izkupiček ga je krasil v dresu Domžal in tudi Aluminija, ki mu je sprva pomagal do preboja v prvo ligo, nato pa si je z dobrimi predstavami med slovensko klubsko elito prislužil še ponudbo iz Domžal. NK NAMIZNO TENIŠKI KLUB SAVINJA Ana Leskošek postala državna prvakinja 12-letna Ana Leskošek je prepričljivo osvojila 1. mesto in s tem naslov državne prvakinje. (Foto: arhiv NTK Savinja) Po uspešno organiziranem kadetskem državnem prvenstvu je NTK Savinja v Lučah v zadnjem septembrskem vikendu organiziral še državno prvenstvo za mlajše kadete do 13 let in mlajše člane do 21 let za sezono 2019/2020. Med 175 igralci je bilo tudi 21 igralcev domačega kluba. Potem ko so na kadetskem prvenstvu do 15 let osvojili največ medalj med vsemi slovenskimi klubi, so tudi na teh dveh državnih prvenstvih zabeležili odlične rezultate. V kategoriji mlajših kadetinj je svojo izjemno sezono kronala 12-letna Ana Leskošek, ki je prepričljivo osvojila 1. mesto in s tem naslov državne prvakinje. Po treh medaljah na kadetskem prvenstvu med tri leta starejšimi tekmicami je tako osvojila tudi posamični naslov državne prvaki- nje med mlajšimi kadetinjami. To je tudi prvi posamični državni naslov v kratki zgodovini kluba NTK Savinja. Leskoškova je odlično nastopila tudi v konkurenci ženskih dvojic, kjer je skupaj s klubsko soigralko Majo Belaj osvojila 3. mesto v državi. Enak rezultat je v konkurenci dvojic uspel še moški dvojici iz NTK Savinja Brinu Kunstlju in Mihi Faturju. Igralke in igralci NTK Savinja tako zaključujejo najuspešnejšo sezono v zgodovini kluba, ko so poleg 2. mesta članske ekipe v pokalu Slovenije, naslovu ekipnih državnih prvakov med kadeti in prvem mestu Ane Leskošek med mlajšimi kadetinjami osvojili še 12 medalj na državnih prvenstvih v različnih starostnih kategorijah. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2020 21 Šport, Oglasi KOSARKARSKI KLUB NAZARJE Prva tekma pred gledalci na tribuni in prvi domači poraz Prejšnjo soboto je članska ekipa Košarkarskega kluba Nazarje v domači dvorani igrala 3. krog 3. SKL. Tokrat je bil ogled tekme dovoljen tudi gledalcem. Na gostovanje so prišli košarkarji Kolpe iz Črnomlja, ki so nazarski zasedbi prizadejali prvi letošnji poraz v domači dvorani. Sporna sodniška odločitev je bila odločilna za končnih 65:69. OMOGOČEN OGLED TEKME OB UPOŠTEVANJU UKREPOV Tekma 3. kroga je bila tako kot vse tekme pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije pod vprašajem. Zveza je pridobila pozitivno mnenje NIJZ, da se tekmovanja lahko nadaljujejo. Nazarski klub je pridobil pozitivno mnenje NIJZ za organizacijo tekem s prisotnostjo gledalcev. Tako so si ljubitelji košarke tekmo lahko ogledali v živo ob upoštevanju zaščitnih ukrepov za preprečevanje širjenja no- Tekma je bila privlačna že zaradi možnosti ogleda v živo, dodaten naboj pa je bila izenačenost obeh ekip. vega koronavirusa. Obvezno je bi- ekip. Gostujoča Kolpa je pred tek- lo nošenje zaščitnih mask in sedenje izključno na označenih stolih na tribuni. SODNIŠKA ODLOČITEV PREVESILA TEHTNICO Tekma je bila privlačna že zaradi možnosti ogleda v živo, dodaten naboj pa je bila izenačenost obeh mo imela enak izkupiček v prvenstvu kot nazarska, saj je zabeležila po en poraz in zmago. Pričakovanja po napetem dvoboju so bila uresničena, saj sta se moštvi izmenjevali v vodstvu. Nazarčani so v zadnjem delu igre prišli do vodstva za 5 točk in že je dišalo po novi domači zmagi, vendar se je »zgodila« sporna sodniška odločitev. Sodnika sta domači ekipi dosodila kar dve tehnični napaki. Prva je bila dosojena Lovru Blatniku zaradi simuliranja osebne napake, kmalu za tem pa tudi trenerju Mihi Čmeru zaradi reakcije na sodniško odločitev. Po tej odločitvi se je jeziček na tehtnici prevesil na stran Kolpe, ki je zmagala s 65:69. Najboljši strelec tekme je bil Aljaž Skornšek, ki je dosegel 16 točk. Nazarčani so tako v treh krogih prvenstva zabeležili eno zmago in dva poraza. 2e jutri gostujejo v Hrastniku pri starih znancih iz sezone 2017/2018. Medsebojni rezultat v tisti sezoni je bil 1:1. Roman Mežnar, foto: Rok Tkavc SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU TEKMA Z MALOKALIBRSKO PUŠKO LEZE Do zlata Rihter in Kreinzeva Tina Robnik tekmuje jutri v Söldnu Tudi za Zgornjesavinjčanko Tino Robnik, slovensko smučarsko re-prezentantko, se bo v soboto začela sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju. V avstrijskem Sold-nu bodo v veleslalomu od Slovenk nastopile še Meta Hrovat, Ana Bucik in Neja Dvornik. Dan zatem bo veleslalom za moške, ko bosta tekmovala tudi 2an Kranjec in Štefan Hadalin. Na startu preizkušenj zaradi preprečevanja širjenja covida-19 ne bodo dovolili prihoda gledalcev. Skupine ljudi, ki so nujne za izvedbo tekmovanja, bodo imele čim manj medsebojnih stikov, kadar pa, potem le pod zahtevanimi higienskimi in varnostnimi predpisi. IS Ivan Rihter (levo) je osvojil zlato medaljo, bronasto Negro Kočar, na sliki manjka Zdravko Vrankar s srebrno. (Foto: T. Trogar) Gornjegrajsko strelsko društvo je nika Kočar (nečlanica). Uvrščeni do v nedeljo, 4. oktobra, na strelišču lovske družine Zagradišče organiziralo strelsko tekmo z malokalibrsko puško leže na 50 metrov. Zlato medaljo med moškimi je osvojil Ivan Rihter (SD GG, 91 krogov), srebrno Zdravko Vrankar (SD Kamnik, 89) in bronasto Negro Kočar (SD GG, 85). Med ženskami je zmagala Natalija Kreinz (SD GG), druga je bila Ksenija Poličnik (nečlanica) in tretja Mo- 15. mesta so prejeli praktične nagrade, ki so jih izbirali po vrstnem redu glede na uvrstitev. Prireditev je trajala od 8. do 18. ure. Streljali so lahko vsi, starejši od 14 let. Število nastopov ni bilo omejeno, streljali so po 10 nabojev za oceno v malokalibrsko tarčo. Za končni rezultat je štel najboljši nastop. Janez Kolar Pogrebna služba - cvetličarna >fi MOHANA Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿06 GSM: 041 672 115 lAnitiiAi.morana.si E-mail: irtfo(Simcirai>a.ji AI«Kas"der Siebluviiifc i ^ . Hanilje Hu, 331 i &ras!ovw 22 Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2020 Kronika, Zahvale Za dobroto tvojih rok ostala je beseda HVALA, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in življenjske sopotnice Marije POTOČNIK z Rečice ob Savinji 11. 8. 1949 - 29. 9. 2020 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob slovesu nesebično pomagali in stali ob strani, izrazili sožalje, prinesli cvetje in sveče, darovali za svete maše in jo pospremili na zadnji poti. Posebej hvala vsem sosedom in patroma Andreju in Tomažu za izrečene besede tolažbe in vzpodbude ter lepo opravljen pogrebni obred. Vsi nj'eni Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) ZAHVALA Poslovila se je naša draga mama, stara mama, prababica in praprababica Antonija PLANINŠEK iz Krnice 9 7. 6. 1930 - 26. 9. 2020 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem za izrečena sožalja, darovane svete maše, sveče, cvetje. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju Luče, še posebna zahvala zdravnici Andreji in patronažni sestri Verici, ki sta bili pripravljeni zdraviti mamo doma in s tem omogočili, da smo mamo dobili iz bolnišnice domov, gospodu Vikiju za lep opravljen obred in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Vsi nj'eni IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • V TRČENJU VOZIL POŠKODOVANA OSEBA Ljubno ob Savinji: 7. oktobra ob 11.20 sta na Forštu na Ljubnem ob Savinji trčili dve osebni vozili. Posredovali so gasilci PGD Nazarje, ki so kraj zavarovali, usmerjali promet, odklopili akumulatorja, nudili pomoč reševalcem nujne medicinske pomoči pri oskrbi poškodovane osebe in po vozišču posuli vpojna sredstva ter ga očistili. Ena oseba je bila odpeljana z reševalnim vozilom. Zaradi povzročitve prometne nesreče so policisti voznici, ki je nesrečo povzročila, izdali plačilni nalog. • BIK POŠKODOVAL MOŠKEGA Podvolovljek: 7. oktobra popoldan je na travniku v Podvolov-ljeku med pašo bik poškodoval moškega. Slednji je pri tem utrpel hude telesne poškodbe. Na pomoč je bila poklicana posadka helikopterja Slovenske vojske, z ekipo helikopterske nujne medicinske pomoči na krovu, ki je poškodovanega prepeljala na zdravljenje v UKC Ljubljana. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je... ZAHVALA Poslovila se je naša draga mama, babica in prababica Eda KOSMAČ iz Strug 8. 2. 1936 - 7. 10. 2020 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani. Iskrena hvala dr. Andreji Moličnik Podlesnik, patronažni sestri Veri, gospodu župniku in gospe Valčki. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi nj'eni Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2020 23 Za razvedrilo ŽUPANJA ANA REBERNIK V DOBRI KONDICIJI Zadnji dan tedna evropske mobilnosti so v občini Rečica ob Savinji pripravili sprejem za novorojence in njihove družine. Županja Ana Rebernik jim je izrekla prisrčno dobrodošlico. Ker je dogodek potekal korona situaciji primerno na prostem, na igrišču, so organizatorji dogodka novopečene očke povabili, da se sprostijo s krajšim tekom. Rebernikova se je očkom z veseljem postavila ob bok. Ne le da je z njimi kljub nepopolni športni opravi pretekla začrtano traso, še več, ciljno črto je z lahkoto prestopila prva. NE BI ZAMENJAL PROFESIJE Franci Podbrežnik, moderator prireditev od tednu mobilnosti na Rečici ob Savinji: »Dragi Erik, bi midva skupaj kakšno zapela, da boš potem lažje poganjal pedala po rečiški občini?« Erik Rosenstein, udeleženec kolesarjenja: »Raje kot petje in mikrofon imam kolo. Sicer pa je moja energija vsa usmerjena v noge in ne v glasilke. Tako da mikrofon kar obdrži, jaz pa se bom držal krmila.« VSAKEMU SVOJ SPOMIN Primož Zvir, harmonikar in obiskovalec na nedavnem koncertu Ansambla Saša Avsenika: »Si bom malo posnel kakšno vižo, potem pa bom tudi sam izvedel podoben dogodek, kot je ta v Grošovem kotu v Krnici.« Sabina Zvir, njegova žena: »Raje naredi kakšno fotko. Poglej, kako so fantje brez mask fotogenični.« 24 Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2020 Križanka, Informacije MJUJiL PLÛT PCA1KW PRESfitfU- Ji PKbRO itflUAliJE WSTAYH, RETEKUDW Kftftjevit A^ELPOW F«3 EDi=K ^ OR™™ VI PËVKA iR&sa: CL*iBtVA .4 ÏÏ-■ ntw. LWI SLOVENSKI HKEN! m. visoki hi« iAOOVW iABtfiA PRIJU&-Î KjeiîPQio. U*LCEY1>0 roinflji Kl?-ÙIMKt Hùe NJI. IH.OWKJST1 uutïrvo NANCVl ewdiji RRAZ FEA- nukXKi»! RU5*A ZADRUGA QJiUWLrH tuOVEH RLYli r.. j1 UWWE OUKANAt OtttHO JAJWCO iil.flCt;- NJAJEII It. Rtii^K : PftSLO »AMLIMO filA* svn on. SlISHI PRESQH JCWK< STFMWK L.OT1CA DTO.KI kožuh: 5SlBS-!| psu^rii; AEKJD-M MbJAHUEH ÎPACWOj SPcOnjl .■tiRIJNA CL JAMEO- KU.ïtLiKU JADRA SRN CAS1A KASTlA* VKfiJi H-PtVtt i?fstker; MESÏÛ V 3tLni. AAIJT CiEStiOEH. HHAZLIi pnas™. LUKUjA Dežurne službe _ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_ Dežurna ambulanta je odprta samo ob sobotah, nedeljah in praznikih od 7 do 21. ure. V preostalem času poiščite zdravnika v dežurnih ambulantah v Velenju ali Žalcu, za otroke do vključno 18. leta na Pediatričnem urgentnem centru Celje in za poškodovance na Urgentnem centru Celje. Ob nujnem stanju pokličite 03/837-08-00 ali 112. _VETERINARSKO DEŽURSTVO_ Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: ponedeljek, sreda, petek od 7 do 15. ure, torek, četrtek od 10. do 18. ure. _DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_ Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7 do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan _DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145._ Slovarček: ADONAJ -nago™ la Botja p Ju d: i ALBEHs ■ FHtif&i stikaj (Joseph): MILOŠ? - pc-;ski ptsa'e-j (Czeulaw) Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): AVTOSTOP STAMPEDO, PIK. ASAD, JESSICA. CER, IVANOV. VNUK H AN A ALE j A. RAMAZAN, VO.N, C AO ANANAS. AL DAN. ČO TI TITULAR, AMID. IZPIRALO. GAZETA. NEON, INSTALATER, AMBA, NATO. SLAVA KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 43. številki SN Ime in priimek:_ Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): - Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2020 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 16. oktober ob 16.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Pohod in iskanje jesenskih dobrot Sobota, 17 oktober ob 9.00. Bohačev toplar - tržnica Nazarje Prireditev Medeni darovi Ponedeljek, 19. oktober ob 9.00. Pevska soba Kulturnega doma Mozirje Odprta vrata pri zeliščarjih ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka Torek, ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Posluh, jazbec gre! 20. oktober ob 18.00. Glasbena šola Nazarje Nastop učencev ob 20.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Meditirajmo skupaj Sreda, ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico 21. oktober ob 17.00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Ura pravljic: Posluh, jazbec gre! Četrtek, 22. oktober ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Zlati želod ŽIVALI - PRODAM Landini powerfarm 95, letnik 2006, Prašiče, najboljše mesnate pasme klima, kompresor, polovičke, 16.800 za dopitanje na večjo težo, Fišar; eur; gsm 051/707-097 gsm 041/619-372. Prodam bale in jabolka (bobovec, Prodam 3 bikce simental in teličko, težko 200 kg; gsm 041/983-465. Dve telici simentalki, breji 7 mesecev, prodam; gsm 041/783-440. Prodam teličko RJ, staro 10 dni; gsm 041/353-284. Prodam telico LS, brejo 7 mesecev, pašno, težko 600 kg in meso telice; gsm 041/324-377 Prodam bikca, starega 10 dni; gsm 041/783-572. Prodam dva bikca LIM in LIM/LS ter eno teličko LIM, stare 6 mesecev; gsm 041/466-720. carjevič, krivopecelj, mošancelj); gsm 031/663-462. Domača jabolka z ekološke kmetije za ozimnico ugodno prodam. Marko; gsm 031/387-183. Prodam jedilni krompir agria; gsm 030/914-992. DRUGO - KUPIM Kupim starejšo leseno prešo za sadje ter lesene sode; gsm 040/430-080. Kupim stare mopede in motorje tomos, puch, dele in štirikolesnike; Kupim kravo, telico za zakol, dopi tanje in teličke bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Prodam suha cepljena drva, brest in jesen, 50,00 eur za meter; gsm 031/299-738. Prodam hlevski gnoj, možna tudi dostava; gsm 041/827-658. Prodam krmni krompir + rdeče korenje; gsm 041/696-802. Prodam šrotar sip mbs 650; gsm 041/783-497. Prodam črni megan berline 1,6, l. 2010, 1. lastnik; gsm 041/680316. Traktor imt 577 dv, l. 1985, 77 km, 4x4, dobro ohranjen, 6.500 eur; gsm 068/629-910. Prodam opel corso. l. 2005, 151.000 km; gsm 031/335-130. Prodam dobro ohranjen, izoliran polo 1,4 TDI, 175.000 km; gsm 031/005-450. Prodam Golf IV, letnik 2003, modre barve; gsm 041/637-179. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. IN5TALACIJE vodovod | ogrevanje | toplotne trpaike | kopalnica •vodovodnih,, - plinskih In * ogrevalnih napeljav in naprav 26 Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2020 Oglasi Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2020 27 AKCIJSKA PONUDBA POSLOVNIH DARIL splebnE rn graFične sboribve 50 kom » VŽiGAiNfK SIMPLE + BARVNI TISK 119,90 € I kom VŽIGALNIK ELEGANCE + BARVNI TISK 26,90 € 50 kom (CULI ELEGANCE + BARVNI TISK 24,90 € 120, kom ŠALČKA, LONČEK + BARVNI TISK od 2,49e ir VŽIGALNIK U30 L i I_I VŽIGALNIK U59, U-117MEÏAUC i i i j i i j TERESA 153, BRISTOL 3013, CARDIFF 3011 E 34,90 e ÎSS 64,90 € 500 kom 139,906 IS 46,90 € 200 kom 88,90 e ® 194,90 e I 39,90 e 200 kom 74,90 € ÏÏP 169,90 e /kom. 3 D SALČKA cd cr> cz? LONČEK Spletni katalog poslovnih daril: mVITl.si/darila BREZPLAČEN DOTISK KOLEDARJEV, NAROČENIH DO 31.10.2020 * Oddaja naročil: 031611116 ali info(o)mvm.si "Veyo ta koiedatje kjer Je naročen eetoten karton enega modela. Akcija ne velja m selvene koledarje. "Cene sa brfii DO V h rte vsebujejo i (roška poštnine. V ceno ni všlelo grafično oblikovanje. Slike i a simbolične. Akcija taja do razprodaje laloo.