•1 141. številka.
Ljubljana, v sredo 21. junija 1905
XXXVIII. leto.
3
iS*:* *sak dan zvečer, isimSl neaelje In praznika, ter velja po pošli prejemmu aa avstro-ograke delala aa vm lete 26 K, aa pel leta IS K, aa četrt lata « K 60 h, aa on meaee t K SO h.   Za Ljubljano ■ poimanjem na dom aa k,  za pol leta 12 K, sa četrt leta 6 K, aa on meaee 2 K. Kdor hodi aam ponj, plača aa vae loto 22 K, aa pol leta 11 K, aa četrt lota 6 K 60 h, aa on meaoo 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko Teč, kolikor snaSa poštnina. L'» oarocb* brea istodobno vpošUjatve naročnino ao ne oaira. — Za oznanila ao plačaj« od peterostopno potlt-vrato po 12 h, 6e ae ae oananilo tiska enkrat, po 10 h, ce so drakrat, in po 8 h, eo so tiska trikrat ali   *ečkrat, — Dopisi »li se izvole frankovati. — Bokopisi so no vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo jo v Knaflovih ulicah it 6, ic sicer uredniltro v I. nadstropja, apravniStro pa v pritličja. — UpraTništra naj s« blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacij*,
oznanila, t j. administrativno stvari.
.Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85.
|zvišanje duhovskih plač.
Govor poslanca dr. Iv. Tavčarja v seli poslanske zbornice dne 15. junija 1905.
Visoka zbornica! Neposredni gospod govornik je govoril za zakon in se pri tem  oziral  na   svoje specialne vstrijske  razmere.  Nahajam se v podobnem položaju,   toda govoriti moram proti zakonu in sicer z ozirom posebne razmere,  ki  vladajo na skem in v slovenskih deželah.
Govoril bom proti zakonu, toda mirno in brez vsakih strasti. Te razmere so namreč take, da bi moral zatajiti vsa načela svoje stranke in tudi ona, katerim se osebno klanjam, če bi hotel glasovati za tak zakon, kakršen >e zdaj obravnava.
Govoriti hočem brez strasti, ker tahteva predmet, ki se obravnava, resnega obravnavanja. Pri tem se bom pečal pred vsem kolikor mogoče kratko s prvim proti-govornikom. V to sem bil prisiljen vsled nekega slučaja, ki se je dogodil včeraj pri govoru tega čudnega proti-govornika. VisekospoŠto-~ani govornik (Klic : Visokospoštovani ?) znameniti govornik se je pečal pri tej predlogi z vsemi rečmi, le s predlogo samo se ni pečal. Dokazal nam je vse, le tega nam ni dokazal, da temelji predloga na potrebi. No, z njim se nočem spuščati v nobeno polemiko.
Imel sem nesrečo, da sem pri priliki, ko je izgovoril staro in pravilno načelo — proti temu načelu se ne bojujem — da morajo ljudje imeti vero, zaklical jnes da se iz tega še ne sme sklepati, da morajo tudi drŽave kot take imeti vero. (Prav dobro!) Po teh besedah me je — kako se naj izrazim brez strasti? — pognal v hlev, rekel je, da spadam v hlev in naj se vrnem v hlev.
Gospoda moja! Spoznali bodete kot razumljivo, da se ne podam na polje takega govorjenja j toda na nekaj bi rad opozoril visokoČastitega gospoda Sternberga. Če sem prav informiran, zastopa neko češko kmetsko skupino; za vse njegove volilce mora
torej biti hlev blagoslovljen kraj in vsi njegovi volilci se odlikujejo po hlevskem duhu in vonju in Če hoče biti pravičen, mora reči, da je ravno vsled tega hlevskega duha prišel v to visoko zbornico. (Prav dobro !) Če me je hotel razžaliti, konstatiram, da me mi raz žalil, toda morebiti je razžalil svoje volilce, ker jih je očitno ponižal. Z gospodom grofom Sternbergom hočem s tem končati: obrniti se moram pri tem le na njegove rodne tovariše. Dobro je, gospoda moja, če že enkrat pridemo do tega, da bi bil Čas, da se vpelje v to visoko zbornico boljši ton.
Toda konstatirati moram, da se pri tej priliki in tudi zadnjič, ko je grof Sternberg celo Jana Husa potegnil v blato v tej visoki zbornici . . . (grof Sternberg: Povejte, kdaj je bilo to?) Bilo je v nekem vasem govoru, zdi se mi, da v predzadnjem ...(grof Sternberg: Prosim, da mi to pokažete!) ko ste rekli, da je Hus največja nesreča za Češko, to so bile vaše lastne besede! . . . Tu sem opazil, da so so mu Češki grofje in baroni, ki sede tam okrog, vedno polni sočutja nasme-bavali, in tudi včeraj sem opažal da je bilo tem gospodom izjemoma všeč, ko je grof Sternberg odsotnega cesarskega svetnika Penižka na kosce raztrgal. Ne vem, če krasi tako obnašanje plemenitaŠa; mislim, da je ravno ple-menitaš najmanj poklican, napadati na tak način osebe, ki so odsotne in se ne morejo braniti. (Prav dobro!)
Tudi na gospoda predsednika se moram obrniti z neko opazko. Grof Sternberg je tukaj marsikaj povedal, omenil je celo pod roko ali tako med vrstami, da sede v tej visoki zbornici morda tudi živali, ki nimajo neumrjoče duše. Omenjeno je bilo, da so v tem parlamentu konjski hlapci ali snažilci čevljev, to se je zgodilo pred očmi — nobenega drngega izraza nočem rabiti — ekscelence gospoda predsednika.
Grof Sternberg je, gospoda moja, dalje opomnil, da dvorni krogi ne obstoje iz kovine ampak iz brona . . . (Grof Sternberg: To je rekel Abraham a Sancta Clara I) Vi ste si pa te besede prisvojili in  dejali, v dvornih
krogih eksistirajo sami nadlopovi, nad-lumpje itd. To nas nič ne briga.
V dvornih krogih so baroni, grofje in knezi; če se jih hoče torej vlivati v bron, je to stvar, ki nas nič ne briga; toda vseeno mislim, da je to stvar gospoda predsednika, da ne pripusti takih izrastkov v govoru, in njega zadene krivda, da se je grof Sternberg v tej visoki zbornici formalno razvadil kakor j poreden otrok v družini, na kar so j starši ponosni, Če naredi kako nedo- [ stojno opazko pri kaki priliki. (Prav j dobro!)
Po teh splošnih opazkah se obrnem k predstojeČi zakonski predlogi.
Omenil sem že, da v teh Časih ! nikakor ne morem glasovati i zato predlogo z ozirom naj specialne razmere kranjske, j Predloga se je vložila vsled nujnega predloga gospoda poslanca dr. Stojana, i vsled nujnega predloga, za katerega j sem tudi jaz glasoval, ker se mi je zdelo nujno, da se enkrat temelj to razpravlja vprašanje o potrebščinah katoliške duhovščine.
No, gospoda moja, v tem oziru so tako slavitelj predloga kakor mnogi govorniki, ki smo jih doslej slišali, razvili mnogo napačnega patosa in je s predmetom prišlo v zvezo jako mnogo napačnih pojmov. Nočem pa reči, da je padel naš gospod naučni minister v plen tem napačnim pojmom.
Predloga se ni zato vložila, ker so v naučnem ministrstvu možje, ki morda verjamejo napačnim pojmom, ampak je nastala iz srčne potrebe: predloga in hitrica, s katero se je vložila, je dokaz, da ima pri nas vAvstriji klerikalna vlada — pa naj bo vidna ali nevidna — vedno niti drŽave v rokah in da dobiva pri nas klerikalizem od leta do leta več podlage.
No, gospoda moja, včeraj smo slišali . . . (Poslanec Schweiger: Tega sami ne verjamete!) Verjamem, moja vera je morda napačna, pa je odkritosrčna; o tem bodite prepričani. Pridite na Kranjsko in postali boste iz nevernega Tomaža veren!
Dokaz, ki seje že včeraj naglašal za zakon in ki se bo najbrže v prihodnje poudarjal, je, da v Avstriji ni klerikalizma. To je prazna fraza. Imamo dobro situiran klerikalizem, kipreveva vse sloje občinstva in vse province.
Ravno te dni smo brali in slišali, da je zboroval v Pragi takoimenovani Marijanski kongres in korespon-denčni urad ni imel nič nujnejšega opravila, kot da nas je sproti obveščal glede razprav tega kongresa. Sklenile so se resolucije in glavna resolucija je bila ta, da se bodo gospodje potrudili, da organizirajo celo Češko za romanje vLurd (Čujte! Čujte!)
Marijanske kongregacije hočejo vpeljati v gimnazijah. Da bi približali obe narodnosti drugo k drugi, iznašli so novo božjo pot.
To so čudne prikazni. Uvedite na Kranjskem Marijanske kongregacije v gimnazijah in dijaki se bodo pobijali med seboj! Ves politični boj in vso politično revščino spravite s tem v gimnazij.
In romanja! Ali menite, da bo z remanjem v Lurd ali v Besig, ali kako se že imenuje tisto gnezdo, rešeno češko v p ras an j e? Vprašanje se s tem ne bo rešilo, pač pa se s tem postavijo na Češkem temeljni stebri, na katere se bode sezidalo klerikalno poslopje, kolikor ga še ni danes sezidali ega (Prav dobro!)
Eno dejstvo pa sklepam iz tega kongresa v škodo predležečega zakonskega načrta. Če ima duhovščina Čas, da organizira romanja, da spravi celo Češko v Lurd, če ima čas za take šale, mora imeti prav veliko, veliko preveč denarja. (Medklici.) Vsled tega govori ravno ta kong res za to, da bi bilo inoportuno, zakonski načrt sprejeti kot zakon.
Pri nas na Kranjsk em je svobodomiselne kroge samoobsebi umi ji vo zlasti neprijetno dirnilo, da je vlada zakonski
'Medklici.) ministrstvu tete, katero
načrt predložila s takozvano podvojeno hitrostjo. Priznati moramo, da smo vložili na vlado množino peticij, množino želja, toda doslej še nismo nikdar doživeli, da bi se bila rešila kaka stvar na tak nenaravno hiter način.
Ravno z naučnim ministrstvom moramo biti najhujše boje. V Ljubljani se dela že leta in leta takozvani drugi državni gimnazij. Načrti so gotovi, stavbe nski prostor je akviriran, z eno besedo : vse je pripravljeno in stvar bi se lahko pričela; tode naučno ministrstvo ne spravi stvari naprej, ker si je finančno ministrstvo vteplo v glavo, da odproda od določenega stavbenskega prostora mal del, da si s tem prihrani kakih 4000—5000 K. Zaradi te stvari visi vprašanje o gimnaziji že leta in leta in ves ta Čas mora naša gimnazijska mladina bivati v lokalih, ki so popolnoma   nevredni  kakega zavoda.
Če urgiramo pri naučnem zaradi naše pravne fakul-moramo enkrat dobiti — Nemci se vsled tega ne smejo vdajati nobeni prevari, slovensko ljudstvo mora debiti vseučilišče, najmanj pravno fakulteto, ker jo nujno potrebuje, da doseže gotov napredek — če pridemo v naučno ministrstvo in tozadevno podrezamo našega visoko spoštovanega gospoda naučnega ministra, naredi nam Širok obraz in stoka nad sredstvi, ki si jih ne npa doseči in jih ne more doseči.
In tukaj, gospoda moja, se kar dovoli 9,000.000 K brez vsakega preiskavanja, če jih bo mogel budget stalno prenašati in brez vsakega nadalj-n ega preiskavanja, kar razsipa se med katoliško duhovščino.
Take reči morajo roditi razburjenje med prebivalstvom. In tu se Čutim prisiljenega, da se nekoliko postavim nasproti prejšnjemu predgo-vorniku, visokospoŠtovanemu gospodu poslancu dr. pl. Pražaku. Govornik svobodomiselnega mladočeškega kluba je po mojem mnenju brez vsake potrebe poudarjal, da spada k pravi svobodomiselnosti, da se da vsakemu, kar mu gre.
Kaplanova pritožba.
<lz nedeljske prepovedi kranjskega kaplana; obelodanjeno po stenogramu.)
.. . Da, ljubi kristjanje, bratje in sestre v Kristusu, satanov napuh je otemnel razum kranjskih liberalcev in postali so pokorni služabniki Antikristovi. Cerkve hočejo zapreti in altarje podreti ki zdaj hočejo še nas, služabnike Gospodove, izstradati, tako, da bomo lakote umirali, kakor muhe jeseni.
Mi duhovniki smo veliki reveži. Cerkev, naša sveta mati, nas uči, da moramo bogastvo zaničevati; mi tudi zaničujemo bogastvo, ali denarja ne zaničujemo. Vi ste pa, oj preljubi kristi-j&ni, čisto pozabili na to, in kadar je °?er, nam privoščite raje knofe kakor grose. Ali je tudi že vas začel prevzemati satanov napuh?
Liberalci bi radi na zemlji upeljali in utrdili gospodstvo hudičevo in zato že božjim služabnikom ne privoščijo več Vsakdanjega kruba.  Mi se za vas pe-
hamo, mi vas spravljamo v nebesa, brez nas bi vas vse hudič vzel, ki pa nam to plačujete z nehvaležnostjo.
Zdaj, ko se gre za to, da bi se nam revnim duhovnikom malo zboljšale plače, zdaj ste vsi pokonci in zabavljate na nas, da se kar tema dela.
Po vasi se zdaj govori, da far samo takrat zastonj zine, kadar mu pratca z vilic pade in vam brezvercem se to do-pade.
V vasi je nekdo rekel, da mora imeti preklicano dolgo žlico, kdor hoče s hudičem večerjati. In kaj se je zgodilo? Oglasil se je zavržen liberalec pa je rekel, da mora imeti še veliko daljšo žlico, kdor hoče iz farške bisage kaj zajeti. In spet ste se smejali, vi brezverci in izdajalci Kristusovi.
Požrešni ste in lakomni in mislite samo nase, ne pa na svoje največje dobrotnike. Ali ne vidite, kaki reveži da smo ? Taki reveži smo, da sem hotel že konzum napraviti, da bi kaj zaslužil, pa so mi gospod dekan odsvetovali, Češ, še zaprli me bodo.
Ljudje pravijo, da naj duhovnik od altarja živi. Kako pa naj živimo, ko Že ofri nič več ne nesejo.  Tisti, ki kaj
imajo in bi lahko dali, so sami libe ralci, tisti, ki so verni krisijanje, pa nič nimajo.
Mi pa ne bomo stradali. Če se nam plače ne zvišajo, pa sami glejte kako si bodete pomagali v nebesa. Brez nas ne pride nobeden v nebesa.
Ali ne veste, kakšna oblast je dana duhovniku ? Duhovnik ima veliko večjo oblast, kakor vsi svetniki in mučeniki, vsi angelji in preroki in vse nebeške device, večjo oblast ima celo kakor Mati božja. Časih so ljudje mislili, da je Že velik čudež, če slepec spregleda. To znajo dandanes po Špitalih že precej dobro. Tudi hudiča izganjati so se doh-tarji že naučili, ali grehe odpuščati, to znamo samo mi duhovniki. Vsi cesarji in kralji in župani na svetu nimajo skupaj toliko moči kakor mi, a kako bo plačani cesarji in kralji in kako slabo smo plačani mi. Ali je to kaka pravica. Ne in trikrat ne in zato vam pravimo': Kdor bo še kaj zabavljal zaradi duhovskih plač, tisti naj le sam skrbi, kako bo prišel v nebesa; kadar bo umiral bom pa jaz v žepu figo držal. Amen!
Roristka.
Povest. (DaUe.)
Pogledala ga je od strani in vi dela, kaka radost ga je obšla. Obšlo jo je spoznanje, da ima silno pokvarjeno srce in do dna izprideno dušo in že seje hotela Kobetu zasmejati v obraz in mu povedati, da se dela iz njega norca, ko se je spomnila namena, ki jo je pripeljal semkaj.
„Pustiva to,u je rekla in se odmaknila od Kobeta. „ Govoriva, kakor v starih časih, kajti da ste mi še vedno dober prijatelj, o tem sem prepričana.u
»Najboljši prijatelj, gospodična Olga," je prisegal Kobe, „tako dober, da bi dal še življenje Vas."
Podala mu je roko in se mu zopet ljubo nasmehnila. „Življenje bi dali zame — obiskat me pa niste prišli ne enkrat. In tudi drugi znanci se me ogibajo. Ogovorila sem Lipeta in So-darja že večkrat, a vsakemu se je vselej tako mudilo, da sta kar bežala od mene. Jakliča pa nikdar ne vidim in o njem tudi ničesar ne slišim. Ali sploh ie živi?"
nŠe, še,u se je smejal Kobe. „in prav srečen je. Vi si ne morete misliti, kako se je izpremenil od tedaj, ko je bil na smrt bolan. Jaklič Vam je danes največji lilister, kar jih je v Ljubljani. Pije tako malo, da ga gostilničarji že pisano gledajo, češ, da daje gostom slabe zglede; štedljiv je tako, kakor bi hotel še letos postati hišni posestnik; no in zdaj se celo ženi."
„Ni mogoče!" je vzkliknila Olga, kakor da je silno presenečena. »Jaklič se Ženi? Gotovo  s kako princezinjo!"
„Ne; s preprostim dekletom. Izobraženih Žensk Jaklič sploh ne mara, češ, da so vse rafinirano hinavske in da ni na njih nič naravnega. Zadnjič je imel o tem dolgo predavanje —"
„Kaj še vedno filozofira?"
„Šc vedno. Z rdečim krojačem se prepirata na žive in na mrtve. Krojač je anarhist — Jaklič ga pa pobija."
„In prej je bil sam največji vseh anarhistov."
-Zdaj je pa največji nasprotnik anarhistov in najvuetejši zagovornik sedanjega reda. Se jaz mu Časih ugovarjam. Veliko hujša kakor Jaklič sam je pa še njegova nevesta. Ni čuda, saj
No, jaz bi ne bil izustil te izjave na njegovem mestu; kajti za svobodomiseln klub je po mojih mislih vedno težko, glasovati za tak zakon, kajti, gospoda moja, resnično je, da prava svobodomiselnost da vsakemu, kar mu gre; toda tu mora nastopiti neki gotov red (Pritrjevanje.), tukaj morajo tisti, ki so bolj potrebni, preje priti na vrsto, Če ne morejo priti vsi na enkrat. (Pritrjevanje.)
V tem pa tiči ono, kar razburja javnost, ker jevAvstriji še mnogo drugih stanov, ki veliko več trpe nego duhovščin a, ki imajo mnogo manj dohodkov od duhovščine in na katerene misli noben človek, najmanj pa naš naučni minister.
Spomnite se, gospoda moja, a v-skultantov! Koliko časa se mora že tukaj prositi, da bi se dosegla za nje kaka odpomoč! In vse je zastonj! In če bi bili vložili deset nujnih predlogov za avskultante, bi ni Č ne dobili, doČim dobi gospod poslanec Stojan vsled enega priprostega nujnega predloga 9,000.000 K.
In z ozirom na razmere na Kranjskem moram poudariti, da imamo na Kranjskem stan — saj ga imate drugod tudi! — ki bi moral po mojem mnenju pred vsem priti na vrsto, kadar bi se razdeljevale državne podpore.
Govoriti moram o tem, v kakem žalostnem položaju se nahaja v Avstriji: stan ljudskih učiteljev. Pri nas na Kranjskem mora ljudski učitelj živeti s 500 do 600 gld. deset do dvajset let, pri tem pa nima nobenih postranskih dohodkov, sme pa, da se ravna po slavnem vzoru gospoda grofa Sternberga, apelirati celo na ljubezen. (Veselost.)
S 600 gld. pa mora izhajati deset do petnajst let in ne dobi od države nič drugega, kot da se ga muči z disciplinarnimi preiskavami in, Če ni župniku po godu, da sme računati na to, da bo župnik pri držav nem oblastvu gotov oj našel zaveznika, ki bo na to delal, da se učitelja uniči.
Tukaj je bila brošura — ne vem Čigava — katoliška brošura pred včerajšnjo sejo razposlana med poslance. V tej brošuri najdem pasus, da država ni nobenega stanu tako v nemar pustila kakor duhov-sk ega!
To ni res! Res pa je, da avstrijska država s stanom ljudskih učiteljev tako ravna kot z nobenim drugim stanom.
Vlada in država sta si tu izbrali udoben izhod in sta uboge učitelje odrinili deželam. To vse je prav lepo. Dežele imajo najboljšo voljo, toda ne moči, vzdrževati tak stan. Tukaj bi bilo na mestu citirati Holderlina — ne vem, če poznajo gospodje tega pesnika,
grof Sternberg kot visokoizobražen mož ga gotovo pozna — Holderlin pravi nekje o Nemčiji, da se nikjer prav ne pozna, da pa imajo narodi največje koristi od nje.
Te besede je lahko obrniti na naše ljudske učitelje. DrŽava jih omalovažuje, jih zanemarja, ima pa vendar vse največje koristi od tega stanu.
Zato ni opravičeno, da se ta stan na ta način zanemarja, da mora ta stan v pravem pomenu besede lakoto trpeti, dočim dobivajo drugi stanovi izdatne državne podpore, ako-ravno ni nobene potrebe zato. (Grof Sternberg: Zahteval sem parite tično obravnavo IDajteduhovnikom toliko kot u č i t el j e m!) Da, moj ljubi Sternberg, pridite na Kranjsko, pa bote videli, da mora živeti največji del naših učiteljev s 400 gld., drugi del s 500 gld. in tretji s 600 gld. (Grof Sternberg: Dajte jim več!) S tem bi se popolnoma soglašali!
Videli boste pa tudi, kako vas bo duhovščina sprejela, Če pridete s principom: Duhovnikom toliko kot učiteljem! To so napačni pojmi, ki se razširjajo in katere je treba odpraviti. (Grof Sternberg: Mi Čehi smo naredili 100 milijonov dolgov, da smo ustregli učiteljstvu !) M i na Kranjskem delamo tudi dolgove, pa jih ne moremo več delati, ker nam nihče več ne posodi, kakor tudi marsikakemu aristokratu ne.
Gospoda moja Kratko in brez strasti bodi povedano: Dokler se država ne odloči, da priskoči učiteljstvu, toliko Časa se absolutno ne sme od nas pričakovati, da bi glasovali za tako podporo duhovščine.
Dajte teh 9 milijonov deželam in videli bote, kako se bo pomagalo s tem učiteljstvu na noge. Če bi hoteli staviti tak predlog, sem prepričan, da bi padel naučni minister ekscelenca H a r t e 1 desetkrat v omedlevico, predno bi soglašal s predlogom.
No, gospoda moja, to bi bilo eno: Poudariti pa moram vendar še drugo o k o 1 š č i n o, ki mora povzročiti pri posvetovanju o tej predlogi neprijeten vtis. Zadeva seje brez vsakega preiskavanja sprožila, preiskalo se ni, če bo mogla država nositi trajno stalen izdatek 9,300.000 K, ko se je prevarila pri gradbi alpske železnice in prekopov.
Dalje se ni premotrilo vprašanje o potrebi. Ne prihajajte mi z dokazi, kot jih je monsignor Scheicher navajal, da je moral nekoč neki duhovnik iti obhajat po silno težavni poti To se res pripeti, toda navadno človek ne umrje na planinah, ampak v nižavi.  Mogoče je res,  da je ka-
terikrat težavna pot duhovnikova, ko gre obhajat, zato pa ima potem spet 20 lahkih.
To niso nikaki dokazi, 8 katerimi bi se dala tako resna stvar podpreti.
Če se tukaj prebirajo taka pisma, kakor je to storil g. kolega Scheicher, dobi se nehote vtis: Stvar ni v redn, ker je prisiljena in umetno narejena.
Predno pritrdim vprašanju, da je tukaj duhovščina v potrebi,morate mi donesti dokaze za to. O tem vprašanju se absolutno ni nič razmotrivalo.
Nisem niti na stališču socialnih demokratov, ki pravijo, da živi duhovščina v bedi. Z o z i r o m na razmere na Kranjskem moram absolutno zanikati, da je duhovščina v bedi.
Absolutno moram trditi, da ima zadostne dohodke, da lahko prav dobro izhaja.
Gospoda moja! Ako hočete taka j glasovati za tak zakon, zahtevajte vsaj — svobodomiselno stranke bi naj to storile ter se naj ne bi dale rabiti aa obliž nr. klerikalne bolečine — dokaze za potrebo zakona. Kakšne so razmere v posameznih krono-vinah ?
Gospoda moja! Povabil bi vlado, naj preiskuje pri sodiščih na Kranjskem in prepričala sa bo, da ni bilo nikoli duhovnika ali v s a j v na jred kejš i h slučajih, kibibilostavilpasivno zapuščino.
Vlada naj preišče, koliko dolgov imajo duhovnik?; vlada naj preišče, kakšne vloge imajo duhovniki po hranilnicah. Potem bo pri&la do jako čudnih rezultatov. Iščite pa pri učiteljih, kakor dolgo hočete, na Kranjskem ne bodete našli nobe-nega*kiimakaj naložene; ga v hranilnica k.
Pravim tedaj: Dohodki, kakršni bg sedaj, popolnoma zadoščajo. Toda pravi dohodki — in tu se moram nekoliko dotakniti n&ših kr*nj-sk'h razmer — ki jih dobiva katoliški duhovnik, so ie postranska stvar. Ne dajte se preslepiti po solzah, ki jih pretakajo tukaj duhovniki katoliškega centra.
Normalni dohodki duhovnikov so le postranska stvar. Glavna stvar za nje so postranski dohodki. O teh pa nočejo gosoodje ničesar vedeti.
Na Kranjskem, gospoda moja — obžalujem da mor*ra povedat1. — na Kranjskem se je na tem polju : > z v i i a nekaka industrija, ki je že najpopolnejša. Nočem žaliti duhovnikov, z*kaj nisem niti brezverski človek niti sovražnik pravih duhovnikov. Pravi duhovnik je   blagor,   toda   kar imamo
sedaj ni Kranjskem, tegapač ne morem imenovati prave duhovnike.
Saj sem veliko obseval med duhovniki, sam aem izšel iz teh krogov, toda stari miroljubni duhovniki, plemeniti človekoljubi ao na Kranjskem izmrli in na njihovo mesto je stopil rod, ki ja v nost z astr upi j a, ki smatra za glavno nalogo svojega delovanja, sejati sovraštvo in prepir (Pritrjevanje) ter razvnema ljudske strasti na način, kakor se še niso dose-daj nikoli razvnemale.
In pri tem — saj nočem nikogar žaliti, toda beseda mi mora uiti — ni duhovnik, kakršen sedaj živi na Kranjskem, toliko služabnik kakor pa odvetnik a 11 a r j a. Ostra je beseda, toda tako je.
Opozarjam samo na to, kako vlogo igra naša duhovščina pri zapuščinah. Naš k n e z o -škof, ki je sam častivreden mož — nočem se ga dotikati, toda orodje zelotskih ljudi je in trpi sam na tem zelotizrau — je svoje duhovnike v nekem pastirskem pismu izrecno pozval, naj na to delajo, da se bodo ljudje v svojih oporokah spominjali duhovniških ciljev.
In, gospoda moja, dejstvo je in vlada naj preišče, da 8 e na Kranjskem zdaj skoraj nobena oporoka pri sodišču ne razglasi, v kateri bi ne bilo legatov v korist škofa ali duhovščine. Tudi tukaj se uganja industrija, ki mora na vsak način nesti bogate dohodke.
Po mojih nazorih je to vendar ie nekaj izrednega, da pade kakemu koezoškofu v glavo, da poživlja duhovščino, naj uganja lov za dedščinami. (Klic: Povsod!) Na Kranjskem lahko dokažem, razmere v drugih krono vinah mi niso znane.
Dalje obstoje industrija v tem, da se navaja pobožne stare ženice k temu, da spravljajo svoje hranil-nične knjižice v župnišču. če potem umrje taka stara žena nenadoma, se jo pokoplje, z njo ▼ red pa tudi dotično hra-nilnično knjižico, ker nastopi dotični duhovnik z donatiointervivos in pravi: ta knjižica mi je bila darovana Že za življenja. Pravim vam: študirajte razmere duhovnikov na Kranjskem in našli boste, da ni tukaj nobenih pasivnih duhovniških zapuščin> našli boste, da se na Kranjskem še ni pripetilo, da bi bil moral kdaj kak duhovnik lakoto trpeti in napovedati kon-kurz nad svojim premoženjem!
Pri teh razmerah bi morali staviti zahtevo, če bi že hoteli glasovati za zakon. Ta zahteva bi morala obstojati v tom, da bi ee postavno določilo: noben duovnik se ne sme smatrati več kot veljavna testamentarična priča! Po tem hi nastal mir! Zdaj pa je vedno duhovnik tisti faktor, ki dela testamente in tu si ravno dela svoj — postranski dohodek! Stmo ob sebi se razume, gospođa moja, da, če mora dobivati ta stan taka darila, se mora tudi razrešiti vprašanja, če je duhovščina vredna teh daril. In a ozirom na razmere na Kranjskem moram zopet odločno stati na stališču, da rečem: današnja duhovščina ni vredna takega državnega darila!
Gospoda moja! Spominjam se tukaj, da sem bil pred dobrim letom v neki oerkvi in poslušal ondi pridigo. Na prišnioo je prišel čisto mlad človek, ki je komaj prišel is alumnata in ki je na dolgo in široko pridigoval o predmetu, o katerem je že včeraj govoril gospod poslanec Sohuhmeier. Razlagal in razkladal je ljudem vsestransko, kaj vse Je duhovnik, da je predvsem večnegovsi angeli, ki obdajajo bolji prestol in da je
celo več nego mati božja M), rij a. Jaz nimam nič proti temu ^ vere nočem žaliti — če se katoliki veri zdi prav, da se osnanjujejo , cerkvi taka načela!   Ce gospodj(
res mislijo, da več vel ja jo, kot mati našegaOdrešenika, j eto njihova stvar!
Nekdaj so duhovniki brez o?in. kov priznavali, da so manj nego m v božjs, ne da bi bila vera vsled teg| kako škodo trpela. Toda današnji mlada duhovščina Živi tudi z unij oerkve po teh načelih; to se prav; v svesti si je, da je neposredno prvs za Bogom; tudi vprivatnem ||% ljenju si je tega v svesti i n t privatnem in javnem življenju tako nastopa, kot bi bila ve{ nego angeli božji in mati božja Marija! In to je ravno, kar moram posebno naglasa ti
V tem tiči ošabnost, ki si jo petem laste duhovniki in vsled česar bi radi preustrojili vse javno življenje
Gospoda moja! Nočem se tukaj spuščati v posameznosti, toda to kon. Štatiram: naKranjskem je prišlo tako daleč, da je glavno a«:, t a c i j b k o sredstvo v političnem boju spovednica in p r i i n -. in to je tisto, kar mora najbolj religijozen človek najodioft. neje in najstrožje obsojati.
Na Kranjskem uporablja duhovščina najmanjšo obšiasko v o* litev zato, da agitira zanjoi prižnice, da grdi in sramotil prižnice nasprotnike in da ae s prižnice vtika v privatne razmere različnih političnih nasprotnikov.
Ce je najti svobodomiselno politično stranko, ki glasuje s a ta zakon, more glasovati le pod pogojem, da tudi nam dajo duhovniki koncesijo, namreč koncesijo takozvanoga »kance 1 par a gr af a«!
In kako sploh grdo in sovražne ravna duhovščina z liberalno stranko' Izhaja liberalni list »Slovenski Narod*. Ta list preganja duhovščina ca tak način, ki ni prav nič krščanski Mimogrede omenjeno, to iistu do .ie še ni nič škodovalo, temveč mu prej koristilo, ker je ljudstvo že tako. da hoče ravno potem brati list, če arrm: in treska zoper njega s prižnice?
Toda proti eni stvari moramo današnji razpravi ugovarjati: Kranjska duhovščina si je vtepla v glavo, da ne da odveze nikomur,kdor slovesno ne obljub1 da ne bo več bral »Slov. Naroda«. Zdravi morajo to obljubo storiti pri spovedi, toda naroČe si potem list znova Duhovniki pa ravnajo po t e t. načelu tudi pri bolnikih nt smrtni postelji (Čujte!) in tu so takozvane dekanatne konference sklenile, da ne d o b i n o-ben umirajoči odveze, če ns izjavi pred dvema pričam najslovesnejše, da se ne bo naročil več na list, če zopet ozdravi.
In tako doživimo, da k možu na smrtni postelji vlačijo soseie in damora mož v prisotnosti teb prič in svoje družine storiti obljubo, da se ne naroči vei na list, če bi zopet ozdravel To  se  dogaja  na Kranjskem Kakor je neverjetno kaj ta kega slišati, pa jevseeno res Svobodomiselnim  možem se pri nas na vso moč  oteža * umiranje in ne morete sahte Tati od nas,  ki smo s Kranjskega in spadamo k svobodo miselni stranki, da bi morali duhovnike, ki nam zabranju jejo   zakramente   ob smrtni uri, zato še posebej plačevati. (Dr. Žitnik: To je škofov predpis Ne, škof ni izdal tega predpisa, toda dekanatni shodi so to sklenili. (Dr Žitnik: Imenujte le en slučaj!) N* Kranjskem so se zgodili nekateri slučaji, ki so vam samim najbolj znani
Uvideli boste, da so razmere na Kranjskem take, da ne moremo glasovati sa zakon. Apeliral bi rad tukaj aa svobodomiselna
|C Davijo v prHssji. ^fJNf
je bil njen oče orožnik, predno je postal kancelist. Ta dobra in ljubezniva punica Vam sovraži anarhiste in socijaliste in sploh nezadovoljneže bolj kakor sam državni pravdnik. Prepričan sem, da Jaklič kadar bo oženjen, z nami Še občevati ne bo več smel."
Kobe je še na dolgo in na široko pripovedoval o Jakliču in o njegovi nevesti. Olga je s primernimi vprašanji izvabila iz njega vse, kar je hotela izvedeti. Povedal ji je o sestankih, ki jih imajo rdeči krojač in njegovi tovariši in o blaznih naklepih, ki jih delajo ; razodel ji je, kako skrivaj razširjajo anarhistične spise; pravil ji je tudi o Življenju Lipetovem in Sodarjevem in končno je govoril tudi o Slaviku.
„Ta Vaš nekdanji čestilec, ta Sla-vik je zdaj ljubimec baronice Tako," je rekel Kobe in ostro motril Olgo, hoteč videti kak vtis da napravi nanjo.
„Čula sem o tem," je hladno odgovorila Olga. „Jaz že dlje časa več ne občujem ž njim. Veste, gospod Kobe, nekaj časa sem ga imela prav rada; obetal mi je zakon, ali ko sem spoznala, da laže, da ne misli na poroko, marveč da me hoče samo zapeljati, sem ga odpodila. In ljudje so toliko slabega o meni govorili."
Olga je poskusila bolestno vzdih-niti in si je z robcem otrla solzo, ki jo je z veliko težavo izsilila iz očesa.
„Nič ne jokajte Olgica," jo je to-
j lazil Kobe. .Ljudje so hudobni in radi ■ slabo govore. Jaz pa verujem Vam, go-| spodiČna Olga."
„0, hvala Vam," je dihnila Olga I in zopet segla Kobetu v roko. „Ta Sla-I vik je moja nesreča. Ničesar resnega j ni bilo med nama in vendar me ljudje i dolže kdo ve Česa. Ali maščevala se j mu bom, da me je spravil ob dobro j ime."
nNi treba," gospodična Olga. „Ma-ščevala Vas bo baronica Tako. Jaklič ve o njej mnogo in pravi, da pahne baronica Slavika gotovo v nesrečo. Razen Slavika ima zdaj še drngega ljubimca, nekega duhovnika."
„Tako?" se je čudila Olga. „Po-vejte mi vendar, saj si lahko mislite, da me to zanima."
Kobe je tudi tej želji rad ustregel in povedal Olgi, kar je vedel o baronici in njenih ljubimcih.
„Odkod pa Jaklič vse te ve?" je vprašala Olga ko je Kobe končal.
„Jakličeva bodoča svakinja je pri baronici za hišno; ta pove vse svoji sestri in tako je izvedel Jaklič za baroničine skrivnosti. Vobče ima Jaklič baronico prav rad, ker mu je dala že mnogo zaslužka, in ne pove ničesar o njej, ali ker sem jaz sam od njegovega bodočega tasta in od njegove neveste nekaj slišal, mi je končno vendar zaupal."
Olga je vsa zamišljena sedela po-
I leg Kobeta. Izvedela je toliko, da ji je ! kar šumelo po glavi in da so se blis-! koma pojavili najraznovrstnejši načrti, j Postala je razburjena in nervozna in ni j ji bilo več obstanka pri Kobetu. Naj-: raje bi bila Šla kar brez slovesa, tako j ji je zdaj presedal stari  solicitator, in tako se ji je mudilo, da bi mogla mirno in nemoteno premišljevati, kako izkoristi, kar ji je Kobe zaupal. Ali čutila je, da ne sme vzbuditi nikakih dvomov in sumov in zato se je premagala in je ostala še pri Kobetu in je prijazno ž njim kramljala o vsakovrstnih rečeh, tako ljubeznivo in presrčno, da je v Kobetovem srcu razpihala v nov plamen staro njegovo ljubezen.
„Odslej pa nas ne smete več tako zanemarjati, kakor dozdaj," je rekla Olga, ko je končno jemala slovo. „ Časih nas morate že obiskati, kajti to vendar ne gre, da bi jaz hodila na Vaše stanovanje."
„ Ali — gospodična Olga, kaj vendar mislite; jaz sem star mož, že nekoliko siv —■
„A še vedno lahko nevaren," je poredno vzkliknila Olga in pogledala Kobeta tako zapeljivo in obetaječe, da bi jo bil ta najraje objel. V tem tre-notku pa je Olga Že stekla po stopnicah. Ozrla se je še enkrat, pozdravila z roko in petem odšla mrmraj e: „Osel stari, tebe bom še dobro izrabila."
(Dalje pria.)
1. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 141, dn6 21. junija 1905.
gtranke te zbornice. Vse kaže, da tukaj vlada napačna humani-teta, da bo sprejet zakon z veliko fečino in da liberalna stranka pričakuje glasovanja naravnost z neko gotovo oduševljenoatjo.
Zato zmerja grof Sternberg liberalce! Duhovščina zahteva zdaj podporo od države; toda pamet zahteva, da liberalne stranke ne smejo dati stvari zastonj iz rok. Zdaj beračijo gospodje okrog nas, so jako sladki in gospod dr. Scheicher je včeraj točil prave solze in se pritoževal, da se v tej zbornici toliko grdi katoliške duhovnike Temu nasproti pripomnim, da, ko sem prvikrat pričel v zbornico, sem dobil od nekega govora gosp. dr. Scheioherja vtis, da se je takrat na Žide tako navalil, kakor se Se ni nikoli v tej zbornici n apa d 1 o k a k ega katoliškega duhovnika! Gospodje kažejo mehka Čuvstva, da bi bili pripravljeni tudi na kako koncesija, o tem pa noče nihče ničesar slišati!
Porabimo to ugodno priliko! Konstituirajmo cerkvene občine, naj se izvedejo konfesijo-na: ni zakoni iz leta 1874. po njihovem duhu! Zastonj pane smemo duhovščini položiti v naročje tega bogat ega darila) ker sicer smo vse prej nego svobodomiselne stranke! (Živahno odobravanje)
Državni zbor.
Na Dunaju, 20. junija.
Kdcr še ni vedel, kako neutrudno se krščanski socialisti in socialni demokrati lahko nepretrgoma po cele ura psujejo, ta se je imel o tem priliko prepričati v današnji seji, ko se je razpravljalo o nujnem predlogu zaradinapada na posl. Seheicherja. Dasi sploh še ni dokazano, ali bo sploh izvršili napad socialno demokratični delavci, vendar so govorniki socialno demokratične stranke obžalovali napad, pri tem pa odklonili vsako odgovornost ter pov« darjaii, da so na Nižjem Avstrijskem terorizem in nasilstvo uvedli krščanski socialisti. — Krščanske socialiste in soc. demokrate pa je prekosil »Slovencev« kavalir grof Sternberg, ki je rekel poslancu Sohuh-meierju, da ima »d ... v UBtih«. Zato je povdarjal glavni govornik posl. Seitz,daže to dejstvo, da bo krščanski socialisti odstopili mesto svojega govornika grofu Sternbergu, jasno priča,koliko veljave pripisujejo svojemu nujnemu predlogu. — Nujni predlog je bil seveda sprejet.
Nato je poročal posl. J a b I o n -s k i o imunitetni zadevi poslanca dr. T a v č a r j a ter se je ugodilo glede izročitve.
Nato se je pričelo p r v o b r a n j e proračunskega provizorija. — Posl. dr. S o m m e r je pri tej priliki govoril o slovanskih vzporednicah v Opavi in T e š i n u ter grozil vladi, da Nemci ne pustevnobeno nemško mesto s 1 o v a n s k i h š o 1, č e š , da te šole spremene kulturno in gospodarsko lice nemškim mestom ter sole izvir nemirov in prepirov. (Kaj pa nemške šole v slovanskih mestih? Zob za zob!) — Poslanec S k e n e je svaril, naj se z gradnjo vodnih cest (kanalov) ne prenagli, da ne nastane tako neljubo prekoračenje, kakor je pri alpskih železnicah. — Razprava se je nato prekinila.
Jutri je zopet seja.
vojna na Daljnem Vztoku.
Pričetek mirovne konference 1. avgusta.
Iz Washingtona se brzojavlja, da je japonski poslanik Tak ah ir a obvestil predsednika Roosevelta, da je japonskemu pooblaščencu mogoče dospeti v Wa-ahington do 1. avgusta. Ako je Rusija zadovoljna, se lahko v tem tiBu prične konferenca.
Ruski poslanik grof Casini je izjavil, da napredujejo pogajanja glede miru popolnoma povoljno.
Tuđi iz Londona se poroča, d a mirovnih pogajanj ničesar več ne zavira in da se lahko prič no vsak hip, vendar pa doslej niso imenovani niti delegati, niti je določen čas za konferenco.
Poslanik Casini je mnenja, da bo za ruskega pooblaščenea imenovan ruski poslanik v Parizu, Neli-dov, toda popolnoma gotovo to še ni.
Predsednik Roosevelt se trudi da bi pregovoril japonsko vlado, da bi sklenila trimesečno premirje.
Za ta slučaj je baje Rusija pripravljena, se zavezati, da ne bo pošiljala novih vojev na bojišče v času, ko bo trajala konferenca
Ta Rooseveltov predlog pa je Japonska baje odklonila, vkljub temu pa namerava Roosevelt vnovič staviti pri obeh vladah isti predlog, čim bodo imenovani pooblaščenci in se definitivno določi kraj konference.
Sodi se, da se botakrat naj-ložje doseglo premirje.
Vojne operacije v Mandžuriji.
»Tempsu« se poroča iz Petro-grada:
Poročila iz Mandžurije so povzročila v Petrogradu veliko vznemirjenje. Pokopane so vse nade, da bi se v kratkem sklenil mir. Sedanje operacije v Mandžuriji so tako obsežne, kakor še nikdar doslej, raztegajo se na fronto okoli 500 vrst. Vsiljuje se vprašanje, da-li je bil naval na divizijo generala M išče n-ka samo izpad, ali pa je maršal Ojama že res na zapadu popolnoma obkolil rusko armado.
Iz Ne\v Jorka pa se poroča:
Kakor se čuje, se LineviČeva armada umiče proti Harbinu.
V koliko je ta vest resnična, se ne da dognati; iz drugih virov dohajajo popolnem* nasprotna poročila.
»Novemu Vremenu« se poroča iz Hančulina, da je postala ruska armada zelo agilna in da je zopet odvzela Japoncem strategično važno točko Omoho, ki so jo nedavno osvojili.
Proti Vladivostoku.
General L i n e v i č sam poroča, da so Japonci v severni Koreji jeli prodirati proti Kengsengu in Mu-s a nu.
Is Londona pa se poroča, da predira general Hazegava, ki se je s svojo vojsko izkrcal koncem aprila v Genzanu, proti zalivu Posjet in se mora že nahajati v bližini reke T um en.
Vsak čas se pričakuje, da doj-dejo važna poročila o hudih bojih ob reki Turne n.
Armada generala Hazegave šteje baje 100000 mož.
Cm osvoji zaliv Posjet, bodo Japonci jeli tamkaj izkrcevati oblegovalne topove in nove voje.
Konflikt med ujetimi ruskimi častniki.
Kakor se poroča iz Londona, je nastal v taboru, kjer so internirani ruski častniki, ki so bili ujeti v bitki pri Taufiimi,   resen konflikt.
Admirala Nebogatova in druge oficirje, ki so se vdali Japoncem, ne da bi bili ranjeni, bo bojkotirali vsi ostali ruski častniki. Nikdo jih ni pozdravljal in nikdo ni hotel ž njim govoriti.
Japonci so napravili konec tem neprijetnim razmeram s tem, da so admirala Nebogatova in njegove častnike popolno m a ločili od ostalih ruskih ujetnikov.
Iz Petrograda pa se poroča o aferi admirala Nebogatova:
Čudno postopanje admirala Nebogatova je pojasneno. Ako se vrne domov, bo brez dvoma ustreljen z vsemi onimi častniki, ki so se saeno ž njimi vdali.
Rusija naročuje patrone.
Ruska vlada je naročila, kakor se poroča iz Špan da v a, pri nemški tovarni orožja L. Lčvve&drng
200 milijonov patron, ki se ji morajo izročiti do 1. avgusta
1905
Is tega se sklepa, da Rusija nima namena, da bi že sedaj sklenila mir.
Ruske križarke v vzhodnih vodah.
Is Saigona se poroča:
Križarka »Kuban« se ni udeležila pomorske bitke, ker se je pri otoku F ormo si ločila od ostalega brodovja v svrhe, da rekognosoira vzhodno japonsko obrežje do Tokija. Ko se je vrnila na jug, je šele zve dela o ruskem porazu. Križarka je dospela v Saigon ter zahteva, da se ji da toliko premoga, da lahko pride v kako rusko pristanišče. Ruska križarka »Rion« je 14. t. m. odplula is Singapora in 16. t. m. dospela v Batavijo.
Zatrjuje se, da se še vedno nahaja 7 do 8 ruskih brzovoznih kri-žark v Kitajskem morju.
Seja klubovih načelnikov.
Dunaj, 20. junija. V današnji konferenci barona Gautscha z načelniki klubov so se vsi načelniki izjavili glede vzpo-redav tekočem zasedanju. Ministrski predsednik je zahteval, da se v tekočem zasedanju še rešijo proračunski provizorij.tr-govinska pogodba z Nemčijo brez prvega branja, predloga o alpskih železnicah in o italijanski pravni fakulteti v Roveredu. — Posl. dr. FerjanČič se je izrekel za rešitev predloge o alpskih železnicah ter želel, da se rešijo še nekatere manjše predloge. — Posl. dr. S u s t e r š i Č je izjavil, da si zdrži glede vzporeda proste roke. — Posl. Pernerstorfer je zahteval, da pride tudi tiskovni zakon še v tem zasedanju na vrsto. Baron G a u t s c h je odgovoril, da nima nič proti temu.
Kriza na Ogrskem.
Budimpešta, 20. junija. Listi poročajo, daFejervarvjevo ministrstvo podademisijo, ako mu zbornica izreče nezaupnico. Kralj pa demisije ne sprejme, vsled česar se bo ministrstvo na zunaj lahko kazalo za ustavno ter bo kot tako tudi moglo sklepati trgovinske p o g o d b e.
Družabno bojkotiranje novih ministrov se ježeza-č e 1 o. Pri pogrebu nadvojvode Jožefa je prišel baron F e j e r v a r y proti grofu Z i c h y j u ter ga hotel nagovoriti. Z i c h y pa mu je takoj obrnil hrbet ter odšel.
Politični papež.
Rim, 20. junija. Po dolgem cin-canju je rimski Sarto le pokazal pravo barvo. V najnovejši svoji en-cikliki italijanskim škofom — naši duhovniki si naj to dobro zapomnijo, ker so šele nedavno neki neprijetni papeleT ukaz odklanjali z izgovorom, da velja le za Italijane — naroča katolikom in duhovščini n a j se pridno u d e 1 e ž u j e j o j a v n e g a političnega življenja. Pri vsej gospodarski in javni politiki pa morajo biti odvisni od cerkvenih poglavarstev* — Papež seje veter, žel bo vihar.
Dogodki v Macedoniji.
Carigrad, 20 junija. Uradna turška statistika izkazuje, da so v zadnjih 27 mesecih bolgarske čete pomorile 640 kristjanov, 111 pa jih ranile. — Pri nekem ubitem bolgarskem vstašu se je dobilo pismo, s katerim se vsi vodje pozivajo, naj prenehajo s svojim delovanjem, da Turkiuničijo srbske in gr-š k e čete.
Položaj na Ruskem.
Varšava, 20, junija. Vojno stanje, ki je bilo proglašeno nad celo rusko Poljsko, je preklicano ter ostane izjemno stanje v veljavi le sa mesti Varšava in L odi.
Ločitev cerkve od države na Francoskem.
Pariz, 20. junija. Zbornica je sprejela §§ 17, 18 in 19 tozadevne predloge, kjer se določajo denarni viriza verske družbe ino državni kontroli nad verskimi družbami in zvezami.
Odpad Norveike.
London, 20. junija. V švedskem državnem zboru je izjavi) predsednik, da ni prav nič več upanja, da bi se unija z Norveško ohranila.
Obč. svet ljubljanski.
V Ljubljani, 20. junija.
Predsedoval je župan Iv. Hribar. Za overovatelja zapisnika je imenoval podžupana dr. viteza Bleiweisa in obč. svetnika Berganta.
Naznanila.
Župan se je spominjal v toplih besedah pokojnega dr. K. A h a z h i z h a, ki je kot občinski svetnik v prvi dobi preporoda stal z veliko vnemo na strani narodne stranke, ljubil svojo domovino ter zasledoval napredovanje bele Ljubljane. Prečital je tudi pismo pokojnikovega zeta, gospoda polkovnika pl. Schleverja, ki se zahvaljuje županu in obč. svetnikom za darovani venec in izkazano sožalje. Končno so se obč. svetniki v znak sožalja za pokojnikom vzdignili s sedežev.
Nadalje je naznanil župan, da je obč. svetnik dr. Stare povodom podelitve meščanstva ad honores daroval za ubožni zaklad 500 K. Se je vzelo hvaležno na znanje.
Nato je prečital žnpan Še uradno poročilo mestnega nadkomisarja gosp. T o m c a glede preiskave mestnih tehtnic. S tem poročilom se je podal končni odgovor na svoječasno interpelacijo obč. svetniaa Kozaka.
Nadomestna volitev v meeztni šolski svet in v volilno komisijo   trgovske   in obrtne zbornice.
Namesto odstopivšega obč. svetnika dr. Kreka je bil na predlog poročevalca Š ubi ca izvoljen v mestni šolski svet dr. K. Triller, v volilno komisijo obrtne in trgovske zbornice pa občinski svetnik L en če.
Deželna zveza za pospeševanje prometa tujcev.
Županovo poročilo občnega zbora imenovane zveze je prečital obč. svetnik Senekovič. Poročilo pove, da so pravila zveze dobila oblastveno potrjenje, zato je treba, da pristopi mestna občina kot Članica I. kategorije z letnim prispevkom 100 K. Odobreno. — V odbor pošlje občina svojega zastopnika, kadar se odbor konstituira.
Proti vlečkam.
Obč. svetnik Subic je pri tej priliki naglašal, da je Ljubljana glede šetališč na prvem mestu, treba jih je varovati. Zato bi se naj vsaj v javnih šeta-liščih prepovedalo damam nositi vleČke (dobro klici), dasi ni treba zagroziti s tako drakoničnimi globami, kakor za pljuvanje. Sproženo misel je tudi žnpan toplo priporočal, nakar je bil 8 u b i Č e v predlog soglasno sprejet.
Stavbna zadeva.
Prošnji posestnice Urše Lampi-tevc za podparcelacijo na Škofovem posestvu kupljenega sveta se je ugodilo. (Poročevalec obč. svet. dr. Stare.)
Ustanovitev stalnega obrtnega odseka v obč. svetu.
Obč. svetnik E. Franchetti je stavil sledeči samostalni predlog:
V ljubljanskem občinskem svetu se nahaja mnogo stalnih odsekov, kateri so prav važnega pomena in tudi prav dobro služijo svojim namenom. Pogreša se pa v občinskemu svetu odsek, ki bi bil v vsakem ozirn tudi zelo važen in neobhodno potreben in to je obrtni odsek
Dosedaj se razne obrtne stvari dajo v pretres magistratnemu in policijskemu odseku. Jaz iz svojega stališča se nikakor ne morem ogrevati, da bi se obrtne stvari pretresavale v drugih odsekih kakor edino le zato namenjenemu odseku. In Če smatrajo razni drugi občinski sveti, kakor dunajski, graški, celovški, mariborski itd. obrtni odsek za važen in potreben, mislim da tudi ljubljanski ne more odrekati važnosti in potrebe enakega odseka.
Gradiva za obrtni odsek bi bilo toliko, da bi njega Člani imeli jako mnogo posla. V ta odsek naj bi pnpa dalo posvetovanje o vseh obrtnih stvareh, kakor: podelitev raznih koncesij, vse magistratne izjave proti drugim uradom glede nedeljskega in nadomestnega počitka, glede določil maksimalnih tarif itd. § 18 in 51 obrtnega reda naravnost določujeta, da ima občina dati svoje mnenje glede podelitev gostilničarskih koncesij in glede določil maksimalnih tarif itd.
Ta odsek naj bi bil v obč. svetu stalen in naj obstoji iz sedmero Članov obč. sveta.
Oziraje se na to si dovoljujem predlagati: Slavni obč. svet skleni, da se naj ustanovi stalni obrtni odsek, ter da se v istega voli sedmero članov obč. sveta.
Podžupan dr. vit. Bleiweis je govoril v principu za predlog, a je ugovarjal, da bi si glede podelitve koncesij lastil iste pravice, ki gredo po-mestnih statutih magistratu. — Ko je župan pojasnil, da tega namena odsek sploh nima, seje predlog sprejel. Volitev se vrši v prihodnji seji.
Nastanitev dedke nemške ljudske Sole.
Nadzornik nemških šol je poslal nemški dopis, v katerem se zahtevajo boljši prostori za deško šolo. Župan je pisal Šolskemu odseku, da se bo za to poskrbelo, kakor hitro se zgradi poslopje za III. slov. deško šolo. Šolski odsek (poročevalec obč. svetnik Dimnik) se je pridružil županovemu nasvetu. — Podžupan dr. vit. L51 e i w e i s je izvajal z ozirom na znano razsodbo upravnega sodišča, naj se preišče, ali ne obiskujejo nemške šole otroci zunanjih občin, za katere ni mesto dolžno zdrževati nemške šole. — Istega mnenja je bil tudi obč. svetnik V e 1 k a v r h , ki je rekel, da se mu zelo Čudno zdi, zakaj nas vlada zaradi nemške šole vedno tako pritiska, sama pa zanemarja šole, n. pr. gimnazijo, ki ima še 8 1 a b š e prostore, pa vendar ne začne z gradnjo novega poslopja.
Župan je pojasnil, da se je v Ljubljani Že pred razsodbo upravnega sodišča v tem smislu postopalo. Prestrogo postopanje pa bi ne bilo oportuno, ker bi se v Šiški morala ustanoviti nemška šola, ako bi se nobenega otroka železničarjev ne hotelo sprejeti v ljubljansko šolo. V Ljubljani pa bi vkljub temu nemška šolane prenehala. Nemci bi se ponašali z novim „Boll-werkomu v Šiški. Saj j e znano, da ga v Avstriji ni naroda, za katerega bi se vlada tako goreče zavzemala, kakor za Nemce. — Obč. svetnik Kej žar je poja8noval, da železničarji zato silijo s svojimi otroci v ljubljanske nemške šole, ker jim je do šišenske šole predaleč (?) — Poročevalec je pripomnil, da so se tisto leto, ko so se zunanji otroci odklanjali iz mestnih šol, vpisali v šulferajnsko, ki se je takoj razširila za en razred.
Odpis vodarine.
Auerjevi dediči so prosili za odpis pristojbine za večjo porabo vode. Prošnja se je odklonila, dasi jo je priporočal obč. svetnik L e n č e. Reklo se je, da imajo prosilci že itak vodo po znižani pristojbini ter je bila poraba preogromna. Končno je naznanil župan, da ima obč. svet pred počitnicami le še dve seji ter prosil odseke, da dovršijo delo.
Tedenski semnji.
ObČ. svetnik Kozak je vprašal, kaj je s tedenskimi živinskimi semnji. — Zupan je odgovarjal, da zadeva leži pri dež. vladi. — Ostale točke so se rešile v tajni seji.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 21. junija.
— Deželno sodišče v Ljubljani je hotelo, kakor smo svoj čas poročali, vpeljati v kazenskih zadevah nekaj posebnega. Vsako obtožbo razdelilo je v posamezne točke, in če tožitelj z vsemi točkami ni prodrl, je delilo deželno sodišče stroške nekako tako, kakor se časih v civilnih pravdah dele. Pripetilo se je — menimo, da je bil samo slučaj, ako se je to simo takrat pripetilo, ko so bili obtoženi klerikaloi — da so vsled take nepravične delitve stroškov obsojenci, dasi so morali v zapor, dobili od tožitelja nekaj stroškov povrnjenih. V takem prijetnem položaju se je nahajal šentvidski župnik Demšar; potem klerikalni razgrajač Sa-jovio is Podkraja. Obema je deželno sodišče vLjubljani prisodilo polno torbo stroškov, dasi Bta bila oba obsojena radi krute častikraje! Vsled tega velikanski halo po »Slovencu« in libe« ralci, ki bo bili najprej na časti žaljeni, in ki so valed modrosti deželnega sodišča v Ljubljani morali svojim žaljivoem plačati še posebno premijo, so bili po glasilu ljubljanskega škcfa pošteno zasmehovani. A klerikalno veselje je imelo kratke noge! Famozna zadeva je prišla vsled ničnostne pritožbe v varstvo zakona pred kasaoijski dvor, in ta je pri razpravi dne 24. maja 1905 razsodil, da je
deželno sodišče v Ljubljani devetkrat kršilo zakon. Devetkrat! To je rekcrd, ki ga pri eni strni raspravi še ni z l-p j doseglo kako kolegiatno sodišče!
— Kdor drugim jamo koplje, sam Tanjo pade. Minoli teden se je zopet izkazala resničnost tega starega pregovora. Famozni Snklje je začel najbrže vsled vladajoče vročine zopet pešati na možganih. Ko bi imel kakega dobrega prijatelja, bi mu gotovo svetoval, naj si gre zopet v Mozirje hladit možgane. A prijatelja nima nobenega; tudi med klerikalci ga nibee ne mara in tako so ga mirno pustili, da je nastopil v parlamentu kot govornik. Poskusil se je v častikraji, poskusil je skopati jamo dr. Tavčarju ali skupil jo je tako, da bo pomnil vse žive dni. Najprej mu je dr. Tavčar zmešal štreno in razkril podlost njegovih trditev. In uspeh je bil ta, da je skoro vsa zbornica planila nanj. Izraz ogorčenja zaradi Sukljetovih podlosti je bil res mogočen. Povrh je pa prišel še poslanec Stein in dal Šukljetu tako brco, da je kakor je dolg in širok telebnil v tisto jamo, ki jo je bil skopal dr. Tavčarju. In za sabo je potegnil Še viteza častne besede „dr.-Žitnika in dr. Šusteršica. Res — ironija usode je bila tudi v tem slučaju krvava. Ves parlament je seveda pričakoval, da bo -lepi klub" varoval svojo lepoto, da bo zahteval, naj posebna komisija preišče. Če je to resnično ali neresnično, kar se je v javni seji povedalo nečastnega o poslancih Sukljetu in Žitniku, in da bo klub zahteval zadoščenja. Ves parlament se je urezal. Klerikalci neeejo nič slišati o komisiji in o preiskavi in ne marajo nič slišati o zadoščenju. Lepi klub je hitro sklenil brez preiskave, da so vse izrečene obdolžitve neresnične in da ne smatra za potrebno se ozirati na te obdolžitve. Pa tega niso morda povedali v zbornici, ne, povedali so to le v rSlovencu1*. S tihim sožaljem jemljemo na znanje ta sklep in srce nam je polno usmiljenja s temi nesrečniki, ki se boje parlamentarne preiskave in trepetajo po vsi pravici, da bi prišlo vse njih umazano perilo v javnost. Ne, klerikalci ne bodo nikoli zahtevali zadoščenja; njim se lahko reče, kar se hoče, vse morajo mirno vtakniti v žep. Res, žalostna usoda!
— Ubogi   duhovniki! V
državnem zboru se je te dni pretre-savalo vprašanje o zvišanju duhovskih plač. Da so naši kranjski klerikalci  na  vso moč  j&dikovali, kaki grozoviti reveži  so  zlasti kranjski duhovniki, ki morajo skoraj stradati, da  si  prihranijo   kak  krajcar glej Šukljetov govor!), je umevno. Kako krvavo se norčuje »Slovenec« iz našega kmeta, se vidi iz naslednjega. Spredaj v listu piše o  d ah ^ niški beračiji, zadaj med inserati pa prinaša vest, da se iŠČe duhovnik, ki bi opravljal na neki podružnici na Gorenjskem nedeljsko službo božjo.   Pravi:  Dohodki ao j a sto dobri, stanovanje s hlevom prosto, kraj romantičen, prost vrt s sadnim drevjem; drugi dohodki po dogovoru s podob Č i n o. Več se izve v uredni štvu »Slovenca«. Torej za samo nedeljsko službo božjo se dobi vse to, in sicer na neki podružnici.   Koliko mora šele nesti župnijsko mesto na farah, kjer so poroke, krsti, pogrebi in druži taki viri za napolnjevanje župmkove blagajne! Eno se pa razvidi iz tega slučaja. To namreč, da so duhov-n i k i t a k o b o g a t i i n ošabni, da se za take dohodke, kot je ta podružničin, ne brigajo dosti, ker se jim zde premajhni, sicer bi ne bilo tako natančnega naštevanja vseh dobrot in udobnosti sa same nedeljske službe božje!   In klerikalni poslanci, ki glasujejo za zvišanje duhovskih plač, se imenujejo »zastopnike« ljudstva? Gorje ljudstvu, ki ima take zastopnike!
— Greh — bolezen — mas)e. Is Novega mesta se nam piše: Ko v Toplicah pri Novem mestu zaradi strahu pred miliarijo ni bilo še toliko gostov, kakor jih
je zdaj, ko  bolezni in  strahu pred
njo ni nikjer več, je imel vse časti vredni župnik Podboj to-le veleučeno pridigo: »Ljubi moji! Včeraj so bili štirje zdravniki tukaj in po okuženih vaseh okrog, da preiščejo in preštudirajo vzrok, odkod pravzaprav izhaja ta nevarna bolezen. Pa prijatelji v Kristusu, kaj mislite, da so kaj naši? Povem vam kratkomalo: nič niso našli in tudi še ne bodo. Preobrnili in staknili so vse naokrog, študirali in študirali so, pa vse zastonj! Vidite, ljubi moji in zakaj vse t)? Zato, ker je brez vere vsaka »štederenga« zastonj. Verjemite mi pa, ljubi moji, jaz, jaz pa sem našel vzrok, pravi vzrok, odkod ta bolezen pride. In resnične, resnično vam povem: ta vzrok je edino le greh! Ja, jaz vam pravim, greh je vzrok kakor vsake take, tako tuđi te bolesni in kdor vzrok kje drugje išče, ga ne bo našel. Ljubi moji, zlasti ve žene, ne bojte se preveč! (Greha?) Zakaj Beg obišče le tistega, kogar ljubi! Zato je obiskal tiste ženske, ki so zdaj bolne, da jih preizkusi (hvala lepa za tako preizkušnjo!) in se prepriča, če so stanovitne« Tako je g. Podboj našel bacil miliarije in cvetujemo mu, naj si vzame patent na svojo iznajdbo. Vzroke vsake bolezni je torej iskati le v grehu. Kako se pa bolezen, ki je nastala iz greha, izkurira, ve pa prav dobro župnik Šnidovnik v Straži pri Novem mestu. Neki ženski je mož iz Amerike pisal, naj da takoj za mašo, da bo ozdrave!. Prišedši k ^nidovuiku je hotela odšteti žena dve kronici, a ta ji je povedal, da so maše za domače ljudi pri njem po tri krone, ker bo pa moral m a -sevati za bolnika tam v daljni Ameriki, mora dodati »še tri zeksarčke«. Že-niča jih je dodala in upa, da maša mora pomagati, ker je toliko dražja, če prav je mož v Ameriki. Kdaj se 7.3 as m obzorje našemu kmetu?
— Skušnje v ljubljanskem iemenatu. Dr. Krek pride včeraj ves poten po Kopitarjevih ulicah, na menjen v »Katoliško tiskarno«. Nasproti mu pride bujen tovariš, kateremu so se delale globoke jamice v licih, ko je pozdravil semeniškega profesorja: »Salve, amioe, salve! Odkod pa prihajaš?« — »Prifange smo imeli,« odvrne dr. Krek. — »Kako je kaj izpadlo?« — »Misliti si moraš, da dobro. Imel sem jih devet. Sedem jih je bilo za silo, dva pa še sa »nicht-genugend« nista znala. Pa sem dejal: Ker sta drugod zdelala, jima tudi jaz ne bom delal ovire!« — Zato prihajajo taki učenjaki iz lemenata!
— Nasledki domžalskih dogodkov. Ravnatelj tukajšnje trgovske šole, gosp. Ar tur Mahr, po domžalskih dogodkih zmerja slovenske dijake, kot bi bili oni povzročili izgrede v Domžalah, zlasti psovke »Grazer Tagblatta« kaj rad ljubi in jih morajo slovenski dijaki prenašati zaradi vsake malenkosti. Tudi slovenski pesniki in njihovi spomeniki so mu na poti. Mahr se je pač pre-objedel slovenskega kruha. Zadnji čas je, da do bimu Slov enci slovensko trgovsko šolo, da ne bo naša mladina, ki se hoče trgovsko izobraziti, izpostavljena nemškemu zasmehovanju in zaničevanju!
— Strah ali spoštovanje?
V nedeljo je Domžale atražilo cel kap orožnikov in k osmemu vlaku je prišel na kolodvor komisar Laz zari ni z županom Janežičem, ker se je bila po Domžalah raznesla prejšnje dni vest, da pridejo v nedeljo Sokoli v vas. Ali je bilo to iz strahu ali spoštovanja pred Sokoli, ne vemo. Sokoli p», kadar pridejo v Domžale, smejo biti prepričani, da jih bo na kolodvoru prvi pozdravil vladni zastopnik, kar je vsekakor velika zast! Kaj šele bo, kadar se v Domžalah ustanovi Sokol? Ali bodo Domžale zmerom vse zastražene?
— Tirolci v Domžalah so tako zaverovani v ljubljanskega škofa Jegliča, da ga kar ne morejo pre-hvaliti. Kamor prideš v Domialab, povsod slišiš Tirolce, kako pojo hvalo ljubljanskemu škofu, da pomaga po-
nemčiti slovenske Domžale. Kaj ko bi ti hvaležni Germani imenovali ljubljanskega Škofa sa Častnega Ti-rolca?
— Grozno skrb ima vlada za
Siovenee v Domžalah. Da jih obvaruje zavratnih napadov od strani pri-tepenih Tiroioev, je pomnožila domžalsko žandarmerijo na šest mož. Vprašanje je le, če ne bodo ti »piki havbarji« streljali mesto na napadajoče Tirolce na napadene Slovence!
— Velika blamaža. »Slovenec« je z velikim zadovoljstvom poročal, da je bil naduČitelj v St. Vidu, g. Ž i r o v n i k , obsojen na nekaj globe, ker je baje razžalil nekega klerikalnega mizarčka. Predvčerajšnjim se je vršila vsklicna obravnava in pri tej je bil gosp. Žirovnik si j m j n o oproščen. O tem bomo še kaj povedali da se izve, s kakimi pričami si kleri kalni poštenjaki pomagajo.
— Hudiča apilajo v „te-jatržh" Marijine hčere in sinovi v Šmihelu na Notranjskem. Tako je reklo neko dekletce na Kalu pod Št. Petrom, ko sem jo vprašal, kaj da se v zadrrrgi sploh igra. Ko sem neverjetno z glavo zmajal, mi navdušeno reče: „Ja, ja, hudiča špilajo, pa vsi, še gospod, Ančka in ta stara — pomagajo." — Bo že res, da ga „špilajo4* in to na račun in žep revnega kmeta, ki se pusti tako nategovati. Ura — baje tudi ni daleč, ko bo hudič „štajeriš zaSpilal- tako, da bo jok in Škripanje z zobmi, a zaman, kajti oni, ki tebe ubogi revež sedaj s tako hrano „futrajo", bodo s svojim kufrč-kom že daleč, daleč za vodami na varnem in se ti rogali, ker si se pustil tako — izmozgati. Tedaj obrni hrbet tem pijavkam, dokler ne bo prepozno!
Eden, ki ni hlač izgubil.
— Za dopolnilno državne« zborsko volitev v mariborskem volilnem okolišu je izbran slovenskim kandidatom g. J. Sinko, župan trga Središče. Isti bode govoril na volilnem shodu v Mariboru, &i se vrši v sredo, dne 28 junija zvečer ob 8 uri v mali dvorani »Narodnega doma«. Dolžnost vsakega mariborskega Slovenca je, da se udeleži tega shoda!
— Nemška občutljivost.
Dne 13. t. m. je napravilo nekaj slov. dijakov izlet v Korneuburg pri Dunaju. V gostilni „Zum weissen Rossel" so se usedli v posebno sobo, kjer so bili popolnoma sami, in so tam prepevali slovenske pesmi. Toda — okno je bilo odprto. Nemški Korneuburžani so slišali slovensko petje in se čutili provocirane in razžaljene. „Alld. Tagblatt" pravi dalje: „Sie verstiindigten den Turnverein und den Germanenverband von dieser slove:.isehen Taktlosigkeit und um 8 Uhr zogen diese beiden Vereine gesehlossen in das von Slovenen besetzte Lokal um den llerren den Standpunkt klar zu machen, dass sich eine deutsche Stadt solehes Benehmen verbietet. Beim Er-scheinen der deutBchen Vereine begriffen die Herren Slovenen auf einmal, was sie schon friiher hiitten wissen konnen, dass ihre slovenische Hetz- und Trutz-lieder in einer rein deutschen Stadt als Provokation aufgefasst vverden mussen." Torej če v nemškem mestu v posebni sobi zbrana družba le slovenske pesmi poje — je to že „Taktlosigkeit in Provokation" in nastopajo Nemci z nasilstvi. To, kar je za Nemce prav in dobro, je prav in dobro tudi za nas!
— Seja deželnega šolskega sveta je bila včeraj, dne 20. junija.
— Škofova pritožba, vložena radi tega, ker je deželni šolski svet sklenil, da naj se šolska maša med tednom opusti, je bila od naučnega ministrstva zavržena.
— Deželna Šolska konferenca se bode vršila v Ljubljani in sicer dne 4, 5, 6. in 7. septembra letošnjega leta.
— Za učiteljico na Viču je imenovana gdč. Ana Podrekar-jeva iz Metlike.
— Namestnik istrskega deželnega glavarja dr. Clava je odstopil. Na njegovo mesto je prišel deželni odbornik dr. G h e r -sieh.
— Prešernova veselica.
Damski komite je imel  včeraj v
»Mestnem domu« sejo, katere se je udeležilo okoli štirideset dam pod nredsedstvom gosoe Franje dr. Tavčarjeve. Pri tej seji so se definitivno uvrstile razne dame v posamne cdseke in ae sklenilo, da ae bodo vse stvar, naročene za Prešernovo veselico, plačale samo, ako bodo naročene a posebno nakaznico, na kateri bo podpisana načelnica kakega odseka in ena dama na no*n kreiranega kontrolnega odseka V kontrolni odsek je bila izvoljena za naČelnioo gospa Zupančičev«, za njeno namestnico pa gospica Jeli c a Lozarjeva. Damski komite ima že natančno izdelan načrt za veselico. Razume se, da podrobnosti in tajnosti sedaj še ne smemo izdati, toliko pa lahko povemo, da bo letošnja prireditev Prešernove veselice nadkrilils vsa pričakovanja. Zato bi bilo prav želeti, da bi na to veselico prišli tudi Srbi in Hrvatje, bodo saj videli, koliko premore navdušenost, agilnost in požrtvovalni trud naših dam. Kakor se nam poroča iz Bel-grada, se Srbi prav resno Davijo z vprašanjem, da-li bi ne kazal? nameravani izlet na S ovensko prirediti baš 16 julija. Ako ne bo železniška uprava deiala kakih neprilik, bodo BtrlgradČani brez dvoma svoj izlet preložili na ta dan. Kakor amo že javili, je tudi zagrebški »Pjkret« sprožil misel, da bi tudi Hrvatje priredili Ulet v Ljubljano io se udeie žili Prešernove veselice. Poizvedeli smo, da je tudi v Zagrebu zanimanje za izlet v Ljubljano izredno velike, in nadejamo se, da bodemo že v kratkem lahko definitivno sporočili, da prihi'e na Prešernovo veselioo tudi Hrvatje.
— Za fond Prešernovega spomenika je nabrala gdč. A n -gela Zalaznikova v Lublj&ni in na izletu »Glasbene Matice« na Vrbi 153 K 28 vin. Beležeči ta lepi zgled, ki ga je dala s svojo trudoljubnostjo zavedna slovenska gospica svojim to-varišicsm, prosimo, da tudi druge gospioe in gospe, zlasti izven Kranjska, store svojo narodno dolžnost glede Prešernovega spomenika! Naj izrabijo naše vrle Slovenke vsako priliko, da zbero čimveč doneskov za fond, ki mera pokriti vse Btrcške, ki jih povzroči tudi postav-Ijenie spomenika na Marijinem trgu v Ljubljani! Slovenke naj se tako od služijo poetu — Jalije in Bogomile!
— Temelj za Presen 10v Spomenik. Temeljna globina 9 m je za Prešernov spomenik že izkopana; zidarska dela so ee začela. Kamnosek gosp. A 1. Vodnik bo do strede avgusta s postamentom gotov, tako da se spomenik odkrije v prvi polovici septembra t. 1.
— Zadnja javna vinska pokuinja v tej seziji je nocoj od 8.—10. ure. Opozarjamo še enkrat, da dosedaj še neporabljeni odnosno danes kupljeni kuponi, so le še sa nocojšnji večer veljavni. Pri današnji pokušnji bo 14 različnih dolenjskih in vipavskih vinskih uzorcev na razpolago.
— Zavarovanje zasebnih uradnikov za starost in onemoglost in nedeljski počitek v odvetniških in notarskih pisarnah. V državnozborski seji dne 15 t. ro. je odgovoril vodia pravosodnega ministrstva dr. Klein tozadevno vprašanja sledeče: V seji visoke zbornice dne 2 deoembra 1903 stavili so gospodje poslanci Žičkar ia drugovi do prejšnjega vodje pravosodnega ministrstva vprašanje, ali je pri volji vplivati na to, da se zadeva glede zavarovanja za starost in onemoglost zasebnih uradnikov in uvedenja postavnega nedeljskega počitka v odvetniških in notarskih pisarnah reši. Deloma isti predmet zadeva vprašanje, katero so stavili na me gospodje poslanci Choo in drugovi dne 21. sušca t. L, če je vlada pri volji čim prej predložiti državnemu zboru načrt zakona zadevajoč uvedenje nedeljskega počitka skoz celo leto v pisarnah odvetnikov, notarjev, kreditnih zavodov, posojilnic itd. V sporazumu z gospodom ministrom notranjih zadev Čast mi je, da odgovorim na to sledeče: Tikajoč se v prvi vrsti želje, da se vprašanje glede pokojninskega zavarovanja zasebnih uradnikov in njihovih rodbin osebno reši, dovoljujem si, pozivajoč se na odgovor dan v seji te visoke zbornice dne 10. jžnija 1901 na vprašanje gospodov poslancev dr. Marchet in drugo v ter dr. Slama in drugov, ponavljati, da je napredovanje te zadeve odvisno od te visoke zbornice, oziroma socijalno političnega odsaka, kateremu se je tozadevni vladni predlog odkasal v posvetovanje. Preidoč na vprašanje glede uvedenja nedeljskega počitka v zgoraj navedenih pisarnah, Čast mi je naznaniti, da se pravosodno ministrstvo ie leta in leta trudi, uvedenju nedeljskega počitka ▼ odvetniških in notarskih pisarnah po možnosti pota uglsditi. Naredbe, izdane v tej ssdevi odverniškim in
notarskim zbornicam so imele tudi uspeh, ker je Že sedaj v mnogih pisarnah omenjena vrste uveden ne. deljski počitek, čeravno so se pt tudi, kakor gospodje poslanci C h o« in drugovi v svoji interpelaciji po. udarjajo, mnogoštevilne in med temi tudi dve največji odvetniški zbornic izrekli za uvedenje nedeljskega p-), čitka, se Žalibog še sedaj ne mor« dognati tista složno^t v izrezovanju zastopanja stanovskih koristi, kateri bi pripuščala, da se postavno uveden;« nedeljskega počitka v t*h pisarnah vzame resno v pretres. Ne glede m isjave nekaterih zbornic, ki so a« zoper popolni nedeljski počitek, ali celo soper vsako omejitev nedelJBt« službe izrekle, se ja od mnog h zbornic dokazovalo, da bi prisilni omejitev pisarniškega dela, ne da bi se istočasno uvedel nedeljski počitek tudi pri hranilnicah in posojilnicah društvih ter drugih kreditnih zavo-dih, povzročila občutljivo poškodbo pridobitnih interesov odvetniške^ in notarskega stanu. Slednji ugovor, čegar opravičenost se pač ne da uta j'ti, in kar, mislim da tudi gospod;« C ho c in drugovi priznavajo, da bi se dal odpraviti, ako se istočasne uvede nedeljski počitek pri kreditnih zavodih. Z ozirom na znane živi en-ske navade kmetskega prebivalstvi se pa dozdeva za sedaj taka naredbi za neizvršijivo, ker bi zaprti kred:tn zavodi prisilili ob nedeljah to prebivalstvo, si po drugem potu svoje kreditne potrebe zadovoljiti ali za svoje vloge si drugod poiskati ugcd nega mesta. Iz tega razloga vlada torej žalibog za sedaj na more obljubiti, da bi kmalu mogla predložiti načrt zakona, kakršnega si telijo gospodje interpelantje. Prosim pi, d« se sprejme pri tej priliki zagot-vilo, da bo pravosodna uprava posvetila temu vprašanju slej kot prej svojo posebno pozornost in da ne bode zamudila nobene se ji nudeče prilike, da postanejo posamezne še nasprotujoče zbornice in njih udje naklonjeni željam pisarniških uradnikov. Tako je pravosodno ministrstvo porabilo šele v novejšem času or-liko ter z naredbo od 14 aprila 1905, štev. 5743 odvetniškim in notarom zbornicam pedalo navodilo, po katerem bi se dalo po njegovem mnenju redno ustreči željam pisarniških uslužbencev. Ker bodo imele zbornice istočasno priliko sklepati o tem, če in katera načela bi se dala tudi brez postavne ureditve kot obveiilno pravilo za izpolnjevanje nedeljske«", počitka postaviti in na kak način bi ae za splošno izvrševanje teh načel dalo poskrbeti, smem izraziti paJ upanje, da se bode razsodni b ago-hotnosti odvetnikov in notarjev posrečilo, da postavne ureditve tegi vprašanja ustvariti položai, kateri di upravičene zahteve uslužbencev tudi tam po možnosti upoštevalo, kjer se to dosedaj še ni zgodilo.
— Zanimiv prizor sa je zgodil dne 23. maja pri državnem kolodvoru. Agent Julij Reinhch u Gradca, zastopnik lirme Pichler & Comp., jih je zaradi elektrarne t Kranju slišal take, da jih bo 2 ve dni pomnil. A ta agent, ki se izdaji sa nadinženerja, se vendar ne upi tožiti, dasi se sicer trudi njegov za stopnik dr. Soh\veitzer, ki drugaid prav v tej zadevi tako vrta in stroške dela, da ie le kaj.
— Južna železnica izdala je sedaj cirkular na vse čuvaje io železniške delavce, v katerem jih poživlja, da svojih prošenj in pritožb ne smejo več oddajati v askoijah in ravnateljstvu ustmano, temveč 1* službenim potom Ta prepoved je 11 omenjene želesniške uslužbence tete* udarec Ako so svoje pismene prožni* in pritožbe oddajali službenim potone ni bilo od nikoder rešitve; ako bo povpraševali po dolgem Času po rešitvi, ni noben predstojnik o tem nič vedel. Zato so se podajali usloi benoi v počitku in prostih dnevih U vloževali ustmeno prošnje, ozirom« pritožbe. Sedaj se jim jo pa to pre povedalo, železničarjem pa se vzel* prostost do svojih pravic in zadoščenj. S tem kaže južna železnica kako notranjo organizacijo razvija ' svojem prometu.
— Iz Rožne doline se nam piše: III velikanski sejni b6 bode vršil dne 2 julija 1905» popoldne ob 3. uri po celi Kain dolini.
— Prvi turisti na Triglavu«
Prvi gostje so dospeli v triglavsko kočo na Kredarioi, 2518 m, dne 13 t. m., in sieer so dospeli tjaksj p-1 dolini v devetih urah. Njih trud p* je bil slabo poplačan, ker je megl* ves dan zapirala vsakršni rasgl*<j-Koča na Kredarioi je izborno preti; mila in je popolnoma suha, kar p* letošnjih snežnih razmerah dokazuj« da je stavba solidna in tudi posta? ljena na primernem mestu. Term meter je kazal + 7* Celzija, hidro skop pa 92% vlage. Poiskus polet«
■sir Dalj« v prilogi.
2. Priloga »Slovenskemu Narodu" St. 141, dne 21. junija 1905.
Da Triglav se ni posrečil; na precejšni ledeni plasti leži še čevelj globok Dov sopflr. Izletniki so se vrnili če« gct v Mojstrano, kamor so dospeli v gtir<h urah. Vodil jih je znani vodnik franci Urbas iz Mojstrane.
— Pevski mešani zbor „Straža ob Savi" dela velike priprave za I. veliki semenj na Po ggvju, pri katerem sodelui« več narodnih in pevskih društev. Semenj se vrsi v nedeljo dne 2. julija na vrtu in v notranjih prostorih g. Florjančka na Jezici
— Kaj vse že počenjajo fpr^&s podrepniki. V Novem niebiu živi neki upokojeni jetničarski nadpaznik Pot o Čar, ki ima za ženo skrajno fanatično tercijalko. V njegovi bisi stanuje neki pismonoša, povsem dostojen in miren mož. Potočarjeva Žena je nekoč slišala v pridigi, da mora po-božeg Človek vplivati na druge, da uspevajo v pobožnosti in popolnosti in ker smatra sebe za samo pobožnost, ie prišla pred nekaj tedni k svoji stranki in zahtevala spovedni listek od nje, kakor ga zahteva kmet od svojega
• ja. Da ie fanatična Viabrnca dobila primeren spovedni „cegelc**, se razume. Pa tudi Potocar sam je ves prevzet verskega fanatizma. K pismonoši, ki je oženjen, je prišla pred kratkim znanka nieirove žene in porodila nezakonskega otroka. To se je Potočarju zdel tak velikanski greh, da je kar besnel. Vpil je kot norecf da se pod njegovo streho ne bo kaj takega godilo, namreč da bi bil r.jen nezakonski otrok. Ko se je to vseeno zgodilo, tekel je v kapitel in teval, da se otrok ne krsti pod številko njegove hiše. Ko se mu je tam dalo, da s tem ne opravi nič, kričal m razgrajal je kot blazen, da mora ..baba" ven, da mora -prec na mesta ven!** — Ta slučaj nam zopet kaže. kake sadove rodi verska blaznost iskih kristjanov, ki bi, če bi mogli, ugonobili vse, kar ni do pičice tako naduto, kakor oni sami.
— Podpora po miSiariii in toče. K tozadevni naši notici v soboto se nam poroča iz Novega mesta: V občini Prečna, kjer se je epidemija pričela in najhujše razsajala, je večina na tej bolezni obolelih zelo siromašna in nekaj družin je tako usmiljenja vrednih, Kakor žena v Gor. Straži, o kateri je bil govor v soboto. Vse te žrtve so toliko bolj obžalovanja vredne, ker so aiorale sprva nositi same vse zdravniške stroške, česar pri sosednji občini ni bilo treba, ker se je :am bolezen pojavila, ko je bil imenovan že brezplačni epidemični zdravnik. Akoravno je stal vsak zdravniški obisk le 6 ali kvečjemu 10 kron, je vendar vsaka taka vsota občuten udarec za siromašno ljudstvo. Izmed 30 zbolelih jih je umrlo šest, kar jih je pa ozdravelo, se zdaj niso sposobne za težja dela, ali vsaj bi jih ne smele opravljati, ker se bolezen kaj lahko spet povrne. P -em opravičeno je torej naše vprašanje, zakaj se tej občini ni dalo nobene podpore, ko se je drugod delila, ko je bila vendar Prečna bolj potrebna, kakor sledi iz navedenega, nego pa kaka druga občina. Ce župan občine Prečna ni vsega storil, kar je bilo v tem slučaju potrebno storiti, mu ni zameriti, saj svoj čas še vedel ni, da je v njegovi občini epidemija, dokler mu oi okrajno glavarstvo tega naznanilo. Odgovornost pade samo na tistega, ki je izprosil nekaterim občinam podporo, drngim pa ne, prav kakor bi igrali kaki posebni oziri tukaj svojo vlogo.
— Ponesrečeni Juršlč, o katerem smo por.oa'i v scbotO; da ie prejšnji tcrek padel na poti iz CJaberja v Dolž pri Novem mestu v 18 metrov globok jarek in se tam ubil, i*» žrtev roparskega umora. Kot zločinec !e na sumu njegov »prijatelj« Turk, s katerim sta bila tisti večer skupaj. Juršič* so našli namreč pred konjema ubitega na tleh, ievo uho mu je bilo odb'to, konjema jermena vsa porezana. Turka so zaprli.
— Akademija« G. dr. Drago-tin Lončar predava v nedeljo 25. t. m. ob 3. uri popoldne v Celji no delavskem vprašanju." — Redna odborov a seja je v petek 23. t. m. ob -5 . zvečer v „Narodni kavarni."
— Umrla je v Gradcu v starosti ^0 1. gospa Adolfina Hrašovec soproga umirovi j enega okrajnega sodnika g. Fr. Hrašovca. Bodi prijazni gospe blag spomin!
— Volitve v štajerskem Veleposestvu. Pri včerajšnji dopolnilni volitvi za štajerski deželni zbor jz veleposestva sta bila izvoljena gra-ščak in bivši koroški deželni predsednik Oton baron Fravdeneg iz Gor. Štajerske in graščak Rihard K lem mer * ptujske okolice.
— Poneverjalec ameriških denarnih pisem Niemetz pride pred celjske porotnike prihodnji mesec. Želez, čuvaj Fr. Zorko v Zid. fcostu, ki je našel odprta pisma ter speljal oblasti na sled za zločincem, je dobil od poštnega ravnateljstva v Gradcu 100 K nagrade.
— Nase dobro katoliško ljudstvo. Huda tercijalka Barbara
MohoriČ iz ptujske okolice je prinesla v Maribor na trg prekajene klobase, ki sta jih z možem napravila iz mesa crknjene telice. Mož je dobil tri tedne, žena pa 14 dni zapora.
— Sprememba posesti. Zbornični svetnik v Ljubljani g. Fran Hren je kupil od tovarniškega ravnatelja Sitzenfreia na slezijskem posestvo „Werndorf" pri Vildonu z vinogradom v Šentilju nad Mariborom.
— O železniški nezgodi na Planini se nam piše: Dne 19. t. m. zjutraj je privozil pred ekspresnim vlakom tovorni vlak, kateri je me' na koncu pomožno lokomotivo. Vlak je odšel s Planine, pom mašina pa je ostala pred distančnim signalom in čakala na čas, da zapusti prostor in se vrne nasaj v Borovnico. Ker pa je baje strojevodja legel v travo, kjer je trdno zaspal, in je tudi železniški uslužbenec na Planini potrebni čas za odrinjenje lokomotive prespal, ostala je mašina predolgo v Planini. Vsled megle strojevodja na brzovHku ni videl takoj lokomotive v Planini, vlak je pridrdral in se zaletel v tovorni vlak a tako silo, da je pomožna mašina v Planini odletella kakih 200 m naprej. Več oseb je bilo lahko ranjenih, ena leži sedaj težko ranjena v dež. bolnici. — Obe lokomotivi so morali poslati v popravo, dva voza brzovlaka sta poškodovana
— Nesreča. V Rihembergu na Goriškem kopljejo pesek za novo žeieznično progo. Ko so bile v četrtek zjutraj mine že izstreljene in so se delavci vrnili vsak na svoje mesto, se je utrgalo na vrhu preseka nekaj kamnov, izmed katerih je eden zadel delavca Mihaela Furlana iz Brij ravno na glavo in mu preklal Črepinjo. Furlan je bil na mestu mrtev. Z-.pustii je vdovo in 8 nepreskrbljenih otrok.
— Pobeg umobolne. Iz Gradiške je poDegnila umobolna kuharica Ana Leskovec, doma iz Štajerske.
— Afera tržaških bomb. Višje deželno sodišče je v zadevi tržaških bomb zavrglo vse vzklioe in potrdilo prve sodbe glede vseh ob tožencev. Državno pravdmštvo je sicer oglasilo vzklic zaradi prenizke kazni in ničnostno pritožbo, izvedlo pa ni ne prvega in ne druge.
— Predrznost. 21ietni voznik Ivan Kravanja iz Bovca je v Trstu na južni železnici naložil na svoj voz šest stotov ulitega železa, ne da bi bil opravičen v to. Policija ga je aretovala.
— Izpred porotnega sodišča v Trstu. Včeraj sta Btaia pred tržaškimi porotniki izdajatelj iu šefredakter lista »Gazzettino«, Ivan Werk, in bivši odgovorni urednik imenovanega časopisa, Viktor Venu s s i . zaradi razžaljenja časti, Btorjenega v »Gazzettinu«. Ta list je namreč odvetnika dr. Stanica v Trstu obdolžil, da kot hišni gospodar svoje stranke muči. Dr. Sta-n'ć je v dveh točkah odstopil od obtožbe proti Venussiju, ker sta bili obelodanjeni, ko ta ni bil več odgovorni urednik lista. Obtoženca sta izjavila, da nastopita dokaz resnice. Obravnava se )e nadaljevala zvečer
— Obrtno gibanje v Ljubljani. Meseca maja so pričeli v Ljubljani izvrševati obrt: Hinko Hieng, Dunajska cesta 11, točenje vina in piva; Anton Primožič, Mestni trg 25, trgovino z mešanim blagom; Fran MarkiČ, Flori janske ulice 24, branjarijo ; Anton Degbenghi, Cesta na Rudolfovo železnico 47, tovarna za glasovire in lesne izdelke; Marija Zabnikar, Vodnikov trg, prodajo Živil; Fran Klarer, Kolodvorske ulice 28, trgovino z zlatnino in srebr-nino; Ana Kocjan, Rožne ulice 11, malo trgovino z mešanim blagom; Avguštin Berthold, Sodnijske ulice 11, fotografski obrt; Marija Bricelj, Vodnikov trg, prodajo živil; Fran Meisetz, Mestni trg 13, trgovino z urami; Marija Anžič, Hra-deckega vas 26, malo trgovino z mešanim blagom; Katarina Držaj, Flori-janske ulice 22, branjarijo; Alojzij Ko-kalj, Trnovski pristan 8, snaženje oken in stanovanj; Katarina Milkovič, Slomškove ulice 13, trgovino z mešanim blagom; tvrdka G. Nardi in G. Gigli, Krakovski nasip 24, izdelovanje kipcev iz sadra; Ana Gregurka, Pogačarjev trg, branjarijo; Anton Babic, Pogačarjev trg, trgovino z južnim sadjem in morskimi ribami; Anton KovaČič, Ravni-karjeve ulice 5, sejmarstvo z mešanim blagom; Anton Ražen, Pogačarjev trg, prodajo sadja. — Odglasili, oziroma faktično opustili so pa obrt; Emil Muhl-eisen, Pred Prulami 23, trgovino z lesom; Ivan Dolinar, Florijanske ul. 22, branjarijo; Josip Hauptman, Martinova cesta 22, mesarski obrt; Peter Fer-jančič, Pogačarjev trg, prodajo sadja; Anton Primožič, Mestni trg 25, trgovino z manufakturnim blagom; Jera Urbas, Rožne ulice 11, branjarijo; Karoliua pl. Gerhauser, Resi jeva cesta 3, trgovino z mešanim blagom; Ivan Debelak, Cervene ulice 21, čevljarski obrt; Ant. Degbenghi, Marije Terezija cesta 1, trgovino z lesom; Fran Sluga, Ope-
karska cesta 26, prodajo žganja v zaprtih steklenicah; Marija Anžič, Ura deckega vas 26, branjarijo; Valentin
Kovač, Gosposke ulice 6, fotografski obrt; Lucija Lončar, Poljanska cesta 26, malo trgovino z mešanim blagom; Apoloni j a VasiliČ, Pogačarjev trg, prodajo sadja.
— Mednarodna panorama.
Severna Amerika je pač Slovencem že nekako domača dežela, doČim je Južna Amerika še vedno eksotična zanimivost. In ta teden je v panorami razstavljena najinteresantnejša južnoameriška državica čile z modernim mestom Santjago, ki se odlikuje po španski navadi z razkošnimi cerkvami in palačami prelatov. Vstop pa dobimo celo v predsednikovo palačo. Lepo je tudi pristaniško mesto Chilau. Sploh ima republika mnogo naravnih krasot pod mogočnimi Kordiljeri, niti gorskih toplic ne manjka. — Prihodnji teden potujemo po slikoviti Italiji, ob jezerih Lago Maggiore, Lugan-skem in L e š k e m jezeru.
— Glas iz občinstva. Piše se nam iz Trnovega: Nekateri posestniki imajo navado, da škrope svoje vrtove na večer, kadar gredo ljudje k počitku, s smrdečo gnojnico, ki okuži z neznosnim smradom ves zrak. Ker spe sedaj ljudje pri odprtih oknih, morajo vso noč dihati z gnojnico parfumovani vzduh. Ako je to zdravo, ne vemo, prijetno pa prav gotovo ni. Prosimo slavni sanitetni sver, da poskrbi, da se bo TrnovČa-nom privoščil vsaj ponoči čist in zdrav zrak in miren počitek!
— Ustavljena preiskava. Poročali smo, da je policija aretovala Josipa Jerška, Josipa in Rajkota Ko-bala ter jih izročila sodišču, ker ao bili obdolženi posilstva. Sodna preiskava proti njim se je sedaj ustavila.
— Konja sta se splašila včeraj popoldne košjažu Antonu Kužniku. Dirjala sta po Marije Tereziji cesti, čes Dunajsko cesto v Dalmatinove ulice, kjer ju je kočijaž obdržal. Druga nesreča se m pripetile, kakor da se je zlomilo pri vozu oje in se je nekoliko poškodoval en kon .
— Ogenj. Sinoči okoli polu 6. ure je začel goreti kozolec Aurovih dedičev v Prisojnih ulicah. Ogenj so najprvo gasili vojaki ceB. in kr. 27. pešpolka. Kozolec b senom vred je pogorel do tal. Ogenj so zanetili otroci.   Skoda znsša več tisoč kron.
— Aretovanje. Mestna policija je aretovala danes kuharico Amalijo Skubl, katera je Bvoiemu gOBpo-darju Ferdinandu Ssbmittu ukradla okoli 50 K.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 56 Slovenoev in 27 Hrvatov. — 10 Slovencev se je pripeljalo iz Jesenic, 14 Črnogorcev pa iz HruŠice.
— Ljubljanska društvena godba priredi danes zvečer koncert v restavraciji pri »Levu« (Marije Terezije cesta). Začetek ob 8 uri. Vstopnina 40 vin. — Jutri dopoldne jutranji koncert v Gosaki pivarni (Sv. Petra ceste). Začetek ob 10. uri. Vstopnina prosta. — Popoldne je koncert na Drenikovem vrhu. Začetek ob 4. uri. Vstopnin* prosta.
— Koncert vojaške godbe se vrši danes zvečer na vrtu restavracije na južnem kolodvoru. V slučaju nt ugodnega vremena bo koncert v salonu.
— Hrvatske novice. — Razstava v Osjeku. Mestni obč. svet v Osjeku je sklenil, da priredi 1. 1909. veliko dež. razstavo v Osjeku. Posebna deputacija je prišla v Zagreb, da izposluje pri vladi dovoljenje za razstavo. — Slovenske predstave v Zagrebu. Hrvatski listi so pisali, da priredi družba slov. igralcev (Danilo) dve predstavi v Zagrebu v dobrodelne namene. Te predstave so brez dvoma že bile, vendar pa nismo čitali nobene ocene o njih v hrvatskih listih. — Samo „Novi Srbobran" je v notici „ Imena našeg poznat nećuu omenil, da so Slovenci igrali dve igri „Medved" in „Silvestrovow ter se pritožuje, da je bilo na lepakih pač navedeno, da je igra „Medved" prevedena z ruskega in da jo je prevel Podravski, dočim pri igri „Silvestrovow ni bilo navedeno, da je prevedena s srbskega, niti kdo jo je spisal in kdo prevedel. „Novi Srbobran" meni, da se je to nalašč zgodilo, da bi se ugodilo hrvatskim šovinistom, ki, kakor je znano, ne priznavajo Srbov ni srbskega imena. — otok L okrom ni prodan. Nedavno tega bo je poročalo, da je cesarjeva vnukinja kneginja Elizabeta Windischgraetz kupila od dominikancev otok Lakrom. Sedaj se pa javlja, da redovui general te prodaje ni potrdil, ker je bil otok prodan preveč po ceni. — Velikanski grozdovi. „Hrv. Rieču poroča, da se je nadejati letos na Hrvatskem dobre vinske letine. Najlepše kažejo vinogradi v Zlarini, kjer imajo trte povprečno 30 cm dolge grozdove; v cerkvenem vinogradu v Zlarini se celo nahajajo grozdovi, ki so dolgi pol metra. — Na grobu svoje zaročenke se je ustrelil
v Zagrebu odvetniški uradnik Viljem KostinČer, rodom iz Krškega.
— Slovenci v Ameriki. — Strašna smrt je doletela v riH-niku North Tamarack Slovenca Fr. Špeharja. Padel je iz vzpenjače, ki ga ie zmečkala tako, da so kosi njegrovega trupla padali v globočino 4000 čevljev. Nesrečnež ie bil doma is Vrba pri Vinici. — Utonil je v Clevelandu slovenski šolarček Val. R m h t e J j
* Najnovejše   novice. —
Velike g a r n i z i j h k e spremembe se izvrše baje že v jeseni proti južnim pokrajinam.
— 10.000 kovinskih delavcev je odpuščenih iz 26 bavarskih tovarn.
— Z 2 0 0.00 0 K pasiv je propadel v Sarajevu trgovec Salom.
— Perzijski šah je odpotoval včeraj z Dnnaja.
* Krvaveča hostije. Bene-diktiktinec Martin Gander je izdal ravnokar poljudno pisano knjižico o bakterijah, v kateri govori tudi o glivici Micrococous prodigiesus, ki bo rada loti kruha, kuhanega krompirja in drugih močnatih jedil ter provzroča krvavordeče sledove. Ker se prime glivica tudi hostij, ako so na vlažnem prostoru, nastalo je marsikje praznoverje, da hostije krva vijo. In to lahkovernost je duhovščina povsod izrabljala. Že leta 1451, so imeli take čudežne hostije v Wilsnaoku pri Brandenburgu. Takrat pa je imel papež med kardinali pravo belo vrano v osebi kardinala Cuse, ki je potoval po Nemčiji kot papežev legat in reformator. Ko je naletel v Wilsnacku in tudi v drugih krajih na te krvaveče hostije, ki jih je ljudstvo po božje častilo ter prirejalo k dotičnim cerkvam veliko romanje, vrgel je take hostije v ogenj, blagoslovil nove ter izdal pismeno prepoved, da se ne smejo prirejati romanja. Prepoved zaklju ključ uje: Vsak kraj ps, kjer ne neha tako početje, zapade s tem velikemu cerkvenemu prokletstvu, neubogljivi duhovniki pa izgubijo služb«. — Dandanes je papež s svojimi kardinali, škofi in župniki bolj praktičen, kar dokazuje posebno — Lourd.
* Baron izginil. Baron Ladislav Miške ml, ki je v teku dveh tet pognal s svojimi prijatelji 100 000 kron in ravno toliko naredil dolga, je nenadoma izginil. Splošno se sodi, da bo ga odpeljali in Bkrih njegovi upniki, ker se ga je hotelo postaviti pod kuretelo. Mladi aristokrat je imtl ljubavno razmerje z neko prefriganko v Budimpešti, ki je bila v zvezi z njegovimi upniki in je najbrž ona pripomogla, da so ga odpeljali.
* Nemški cesar — časni« nikar. Da je cesar Viljem vsestranski mož, je znano tudi v Ameriki. T vseh strokah se je že slišala cesarjeva sodba, zato pa je mislil založnik nekega ameriškega dnevnika, da bi se Viljem za dobro plačilo podal tudi na časnikarsko polje. Pisal je cesarju ter ga prosil, naj spiše za njegov list Članek o po sledicah rusko-japonske vojne j pismu je bil priložen Ček za 20.000 mark. Pismo s Čekom vred pa se je vrnilo iz cesarjeve pisarne Američanu z opazko, da cesar nima ne Želje ne Časa, baviti se s Časnikarstvom.
* Žena turškega paše. Kakor jc bilo svojeČasno poročano, je izročila avstrijska vlada Dunaj Čana, artista Jurija Sauerja nemškemu kon-zulskemu sodišču v Carigrad, ker je bil obdolžen, da je svojo prekrasno 171et.no hčer Margareto prodal nekemu turškemu paši za 1000 turških funtov. Pretečeni teden je bila obravnava proti Sauerju v Carigradu ter je bil Sauer popolnoma oproščen. Dokazalo se je namreč, da seje za sultanom najmogočnejši Fetih paša, načelnik tajne policije, v lepo Margareto tako zaljubil, da je zdihoval za njo, dokler ga ni uslišala, da postane njegova žena. Poročil se je z njo res pravoveljavno pred Alahom in po Mohamedovih zakonih ter je mlada Marjetka prišla v harem, kjer je živela v sijaja in razkošja, dobila vsega, karjijesrce poželelo, kajti na njene zapovedi je čakalo nad sto snžnic. Toda te pravljične sanje so, žal, minule že v enem tednu. Neko jutro je pripeljal pašin tajnik Surija-beg lepo Margareto njenim staršem z naroČilom, naj takoj odpotujejo z njo iz Carigrada. Paša se je za-klinjal, da je storil to le na sultanov ukaz, da pa Margareto nespremenjeno strastno ljubi. Dal ji je 2000 funtov odškodnine. Kmalu nato je bil tudi paša izgnan iz Carigrada. Sauerjev zagovornik bo tožil nemško vlado za odškodnino, ker ga je s preiskavo zadrževala nad dva meseca od zaslužka. Marga-retki pa bo ta dogodek in naslov „žena turškega paše** v življenju več zalegel hot darilo 2000 funtov.
* Ukradene relikvije. Be-rolinska polioija vođi zdaj marljivo preiskavo glede skrivnostne tatvine, ki se je isvriila te dni. Nekemu bankirju je zmanjkalo namreč alatega prstana in tabak ire, katera predmeta sta bila ie od Napoleonovih časov.
Prstan je daroval svoj čas Napoleon L soprogi glasovitoga maršala Neya. Oba predmeta sta velike vrednosti in ju je hotel kupiti 1 verpoolski musej.
* Med mladimi damami.
»No, kako je iztekel prvi tvoj sestanek z mladim zdravnikom, ljuba Rosa?« »Imenitno; takoj mi je odredil trimesečno bivanje v kopališču!«
* Jeca za pokvarjene sinovo. »Maison JPaternelle« se imenuje na Francoskem hiša, v katero se spravljajo pokvarjeni sinovi is boljfiih krogov in ostanejo tam od enega do šestih mesecev. Nad vse strogo jih drže in vedno je vsak za se zaprt. Jetniki vidijo le svojega čuvaja, učitelja, kateheta in ravnatelja. Posamezniki so tako pod strogim varstvom, da dva brata, ki sta bila par mesecev v tej ječi, nista vedela drug za drugega. Ta šola poboljšanja ima take uspehe, da starši svoje sinove dajo le sem, če hočejo, da se odvadijo svojih slabih navad. Vendar pa morajo biti precej bogati, ker so stroški znatni.
* Ravno zaradi tega. Ko je umrl pred kratkim baron A. R f-schild v Parizu, se je na dan njegovega pogreba postavil pred Rotsch-l-dova vrata neki berač in na ves glas plakal. Ker se ni dal umiriti, stopil je k njemu neki Rotschildov sluga in mu dejal: »Lepo je, da za načinu gospodarjem tako žalujete. Tudi mi smo ga ljubili, ali vseeno ne pretakamo solz po njem. Toda saj vi vendar niste kak sorodnik njegov?« »R*vno zaradi tega plakam, ker ni« sem ! je odvrnil siromtk in se znova spustil v glasen jok.
* Lasje v praznoverju. Lasje igrajo v praznoverju vel ko vlogo. Po laseh se sodi značaj Človeški. Trdi se, da so rdečelasni ljudje badobni, potuhnjeni, osorni in nož, ki reže na dve strani ; plavolasi so pa blagi in boječi. Plavi lasje so znak brezstrast-nosti in pomanjkanja temperamenta. Naravno je oboje nepravo. Prav dolgi lasje znaČijo labkoumen, podvzeten značaj, a nizko mišljenje. Ako rastejo lasje po čelu, znači to osoren temperament in pomeni mlačnost, razsipljivost in vihravost. Naravno kodravi in kratko iz-rastli lasje pomenijo vzkipljiv, lažnjiv in vedno k slabemu nagnjen značaj. Ako so lasje na zatilniku zelo razviti in uporni, je to znak srečne, vesele nravi. Črni lasje pomenijo moč, eneržijo in duha. Kdor ima že od mladosti sive lase ali ima siv šop las, je nagnjen k vsakovrstnim razszdanostim in naredi kmalu račun s seboj in svetom. Čarovnice imajo razklane lase. In ker se plavi lasje lažje cepijo, nego drugi, zato imajo vse vile, vražarice in Čarovnice plave lase in tudi vpliv plavolask na može je večji. Ako se hočeš ubraniti urokov, moraš zjutraj pljuniti na lase, ki ti izpadejo pri česanju. To je staro praznoverje pri kmetih cele Italije, Nemčije, Francije in notri gori do Švedske. Lasje pa sluzjo tudi kot skušnja ljubezni. Vzame se en moški in ženski las in se poskuša narediti iz obeh vozel; ako vozel drži, je ljubezen prava j če pa ne drži, ni prava, in sicer je oni krivec, Čigar las spusti vozel. Pa tudi na zakonsko zvestobo delujejo po narodnem praznoverju lasje. Ako se hoče mož uveriti o zvestobi Žene, ji mora ponoči, ko spi in ne da bi ona zato vedela, izpaliti sedem las, jih sežgati in pepel stresti v posteljo. Ako se Žena ne prebudi, je zvesta!
* Avtomobilna banka. Prva
taka bank* bo zadela poslovati v kratkem v Cmcinatti v Ameriki. Neki Charles E. Roth je lastnik avt mobila in banke, katero bo ta attoinobil ekreg vezil in ki bo sprejemala de nar in ga izplačevala. Avtomobil je seveda zelo velik, ker bo imel vse potrebno seboj, m prostora za več uradnikov. Njegove stene bodo ii jekla in jako debele. Blagajna bo baje popolnoma zavarovana proti vlcmom, sicer pa ne bo nikoli prav veliko gotovega denarja in vrednostnih papirjev imela seboj. Prostori za uradnike bodo prav udobni in se ne bodo prav nič tresli pri vožnji. Elektrika bo gnala avtomobil in če bi ga roparska tolpa napadla, lahko 50 milj daleč drvi, predno bo baterija izčrpana. Avtomobil stane 20000 K razen izdatkov za opravo. Mal prostor bo služil kot orožarna, kjer bodo samokresi, sablje meči in dolgi noži. Okna so zamrežena z jeklenimi palicami. Pred vlomilci je torej ta banka zavarovana, samo če je ne bo nekega lepega dne popihal blagaj-ničar s oelo banko vred!
Poročevanje ameriških rje v. Ameriški porode* valoi dnevnih dogodkov so uvedli posebni slog, da ne mučijo slabih Živoev svojih braloev in bralk s pretresljivimi podrobnostmi trsgičaih dogodkov. Tako je bilo n. pr aadnje čase čitati: »V Msrjlandu je stavil neki moi, da pojč 15 tuoatov ostrig bres odmora. Storil je tako ter dobil stavo. Srebrni okovi na njsgovi krsti io veljali 12 dolarjev in 35 oentov«
— Dragi opis: »John Smith is Ne braeke je trdil, da se lahko igra s kačo klopotačo kmk*»Y kaV čarovnik, in res je to poskusil. Ker je pogrebno društvo zahtevalo stroške v naprej, moral se ie njegov pogreb odgoditi za štiri dni.« — Tretji opis: »Neki mož v Ćikagu je svaril svojo šeno, naj ne poliva drv s špiritom, ftesar pa žena ni ubogala. K sreči je obleka prve žene popolnoma prav drugi ženi.c
* Tragičen samomor. Kmetica M. Kranjac v Vodicah pri Zadru je šla pred par dnevi v svoj vinograd. Našla ga je od trtne uši popolnoma opustošenega, kar jo je tako pretreslo, da je sklenila na mestu umreti. K bližnjemu kmetu je šla in vprašala, če ima kako nabito puško, da bo ustrelila zajca v svojem vinogradu. Puške niso imeli, pač pa pištolo, s katero je bila kmetica tudi zadovoljna. Našli so jo pozneje v njenem vinogradu z razbito crepinjo.
* Moderni poziv na dvoboj. »Tvoj prijatelj te je hndo razžalil; rekel je, da si b?dak; na vsak način moraš oprati b sebe ta madež«, je govoril povsem mlad častnik svojemu tovarišu realcu. — »Jaz se ne znam tolči, ne znam mikati orožja, zato ne morem iskati zadoščenja.« — »Moraš, moraš, ker Čast je Čast.« — »Kaj naj storim, kako ga naj izzovem?«
— »Pomisli, na sto načinov je!« — »N*šel sem«, vzklikne veselo mladi Slovek, »pozval ga bom pred svoj avtomobil «
* Izjave triletnih otrok. Minka je pel|ala na sprehodu s seboj škripajoČo enckolnico ter rekla teti: »Tetka, ali slišiš, kako enokoloica zdihuje! Gotovo je že zelo trudna; prosim te, nesi jo nekaj časa v naročju!« — Gabriieiina mati je dobila teto na obisk. V začetku se je teta mnogo b&vila z malo Gabrijelo, po* zneje pa se j*3 razgovarjala le z mamo. »Teta«, je rekla hipoma Gabrijela, »prav lepo je bilo, da si prišla; toda sedaj bi že lahko odšla.«
Književnost.
— Popotnik" ima v štev. 6. sledečo vsebino: Avguštin Požegar: Vplivi dušnih pretresov pri domači in javni odgoji. S E : K opazovanju otroške osebnosti. Fr. Kocbek in M. J. Nerat: It I medu. kong. za šol. higijeno v Norimberku 1. 1904 Iv. Šega: Pedagoški utrinki CVIII Književno poročilo: (Novosti.) Razgled: Listek. Pedagoški paberki. Kronika.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem.
Brez cvenka v žepu sta prišla na večer ljubljanska agenta Ivan Hiti in Ludovik Parko v pro-stilno Ane Dragar v St. Vidu. Ker je gcstilničarka mislila, đ , sta bogve kako imenitna gosta, jima je dala izvrstno večerjo ter mehko posteljo. Gospoda sta zahtevala, da se zaju-trk prinese v posteljo, kar se je tudi zgodilo. S^iia sta nato nekaj »špricarjev«, preskrbela se s sm&d-kami, naročila kosilo ter — odšla. Gostilničarka je čakala s kos lom do poznega večera, toda »imenitnih« gospodov ni bilo od nikoder. Pozneje ie šele zvedela, kdo sta bila njena gosta in da sta jo mahnila ob želez niškem tiru naravnost proti Ljubljani. Delavcu, ki ga je poslala gostilai-čarka k Hitiju, da ga opomni na ne plačano »ceho«, je le-ta sprva taji), da bi bil navedenega dne v St. Vidu. Ko je pa uvidel, da so ga delavci pri škofovih zavodih spoznali, je to priznal ter zahteval od gostilničarke natančen račun, katerega je tudi dobil; poravnal ga pa še do danes ni, akoravno je temu že več ko tri me sece. Ker je Perko izuČen brivec, ki rad ljudi »brije«, Hiti pa navedno »svetnike navija«, sta bila obsojena vsak na teden zapora z dvema postoma. Hiti je s kaznijo zadovoljen, samo to prosi, da bi v »cajtnge« ne prišel.
Užitninskega paznika naRadeckega cesti, Alojzija Kreglja je zmerjal in čez hrbet udaril voznik Ivan Traven ml. iz Ljubljane, ker bi moral plačati 64 h mitnine. Kaj takega najbrž ne bo več storil, ker je bil obsojen na 14 dni sapora z dvema postoma.
Hudega konja ima posestnik JoŽe Virant iz Vrbičja, občine Grosuplje. Ko se je minoli mesec peljal iz Ljubljane proti domu, je pustil konja na Skofeljoi pred neko gostilno napojiti in nakrmiti, sam je pa iel v gostilno, kjer si ga je tudi privoščil kozarček. Marku Vidru je naročil, da naj pazi na konja, ker rad grize. Nato je stopil iz gostilne Janez Dolinšek is Smrjan baš v tre-notku, ko je hotel konj ugrizniti Vidra. Dolinšek je stopil h konju rekoč: »Ali se konja bojiš? Jaz se pa nobenega konja ne bojim«, ter je pomolil konju svojo desnico, katero
mu je ta tako »stisnil«, da Dolinšek ne more Še nič delati, dasi je preteklo od takrat že 40 dni. Ker je Dolinšek sam vsrok svoje nesreče, je bil Virant oproščen.
Po nagi so fantje opolnoči na-tepli na nekem vrtu 501etno Uršo 2agar ii Iške vasi. Ker jih je pri tem bodril zbudivši se Jože Steblaj, je bila nanj Žagar jeva jezna ter je Steblaja ovadila, da je ukradel Ivani Varoga 50 kg fižola. Ker Žtgarjeva tega ni mogla dokazati, je bil Steblaj oproščen.
J e r e b i č j a jajca pobirajo is gnezd nekateri poredni pastirji, ki jih navadno pobijejo ali pa snedo. Posebno veselje do jerebičjih jajc ima posestnikov sin Miha Babnik iz Bizovika, ki je nedavno pobral iz enega gnezda 17 jajc, iz katerih so se imeli v nekaj dnevih izvaliti mladiči. Ljubljanski trgoveo g. Korbar, ki je kot lastnik lovišča Babnika ovadil, pravi, da se na ta način vsako leto na stotine jerebio uniči. Gospod Korbar kupuje jerebičja jajca in sicer gnezdo po 1 K 20 h do 1 K 40 h, katera mu potem doma zvale kure. Ko jerebice nekoliko dorastejo, jih spusti v svoje lovišče. Škode ima pri imenovanem gnezdu najmanj 10 K. — Babnik je bil obsojen na 5 dni zapora.
»Katolišk iknigovezi«. Dne 29. prosinca se je vršil v Puntigam-ski pivnici občni zbor knjigovezov. Takrat je Ivan Dežman, knjigo vez v »Katoliški tiskarni« pravil knjigovezu Ivanu Jakopiču, da dobro ve. da je v »Slov. Narodu« priobčene članke, tičoče se »Kat. knjigoveznice«, spisal knjigovez F r. Breskvar. Pred dobrimi tremi tedni je to Jakopič pravil Breskvar ju, ki se je čutil tako krvavo užaljenega, da se sumi njega, klerikalca, kot pisca ali inspiratorja ome-I njenih člankov, da je vložil proti Dež manu tožbo zaradi razžaljecja Časti. Dežman pravi, da B r es k v ar ni več klerikalec, ta pa ogorčeno zavrača sumničenje, da bi sploh mo p:el biti kaj drugega nego klerikalec Ker je stvar zastarana, je bil Dežman oproščen.
Mesar Fran Cirman iz Št. Vida ima tako hudega psa, da je v kratkem času napadel kak>h 12 oseb. Ker je bilo to Crmanu znano ter je vkljub temu pustil svojega psa brez torbe, je bil obaojen na 30 K denarne globe.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
1. ) Matija Černivc, mesarski pomočnik, nazadnje potovalec za stroje pri tvrdki Jax v Ljubljani, je pod pretvezo, da je šivilja Marija Capuder naroČila šivalni stroj, katerega bode v mesečnih obrokih plačala. V to svrho je predložil tvrdki napačni naročilni list, na podlagi katerega je ta izročila stroj in ga pod navedenim naslovom postavila v stanovanje Radeckega cesta št. 2. Tu pa je stanoval obdolženec, ne pa Marija Capuder, katera o tem naročilu nič vedela ni. Ta šivalni stroj je Črnivc prodal Urši, sestri M. Capuder v Trzinu kot svojo last, denar pa zase porabil. Tvrdka Jax je o tem zv< dela, in ker ni bilo plačila, je vložila pri okr. sodišču tožbo proti Urši Capuder na plačilo 160 K. A ta je odločno rdila, da je pod roko kupila šivalni stroj od obdolženca in mu ga tudi takoj izplačala. Crnivc o tej zadevi pri tukajšnji sodniji kot priča pod prisego zaslišan, je vedoma krivo pričal, da je pri prodaji stroja vedno Urši Capuder trdil, da je stroj last tvrdke Jax. Obdolženec je pa tudi na naročilnem listu falzifikoval ime Marije Capuder, kar se je po zve-dencih dognalo. Ker mu je bila goljufija dokazana, je bil obsojen na 6 mesecev težke ječe.
2. Janez Šuster, tovarniški delavec iz Češenc, se je 14. vel. travna t. 1. zvečer v gostilni Marije Ferkov v Pod-molniku s sekiro lotil posestnika Franceta Okorna iz Orl ter ž njo zamahnil proti Okornovi glavi, a ga ni zadel, ker mu je ta z roko udarec odbil. Zunaj gostilne je pa Šuster Okorna z motiko napadel, ga ž njo po desni rami s tako silo udaril, da je padel, nato mu pa zadal še tri udarce po životu. Prepir in pretep se je vnel zaraditega, ker je Okorn neko žensko, ki se je v krčmi nespodobno vedla, posvaril, kar je Šusterja razkačilo. Obsojen je bil na 15 mesecev težke ječe.
3. ) Janez Kucler, posestnika sin in France GabrovŠek, mizarski pomočnik v Brišah, sta v hiši posestnika Janeza Kozjeka, gospodarja in njegovega sina pretepla. Janez Kozjek je bil na glavi težko poškodovan. Obdolženca sta bila imenovani večer v Kozjekovi hiši v družbi več domačih fantov, katerim je dal gospodar dva litra žganja, katerega so v družbi domačih popili, kasneje se je pa Kozjekovemu sina vsled zaužite pijače razgrela tako kri, da je udaril ob mizo. To je dalo povod k pretepu. Kucler kot najbolj prizadeti je dobil 2 meseca težke ječ, GabrovŠek pa 5 dni zapora.
Telefonska in brzojavna poročila.
Novo mesto 21. junija. Tukaj in po celem Dolenjskem se duhovščini vse smeje, ker nje politični voditelj ni bil navzoč pri obravnavi o kongrui!! Kdaj bo knezoškof, oziroma duhovščina spregledala in svojega voditelja spoznala? Dobro ste jih speljali na led!
Celovec 21 junija. Pri občinskih volitvah v slov. Plajbergu so zmagali Slovenci v dveh razredih. Zopet je ta občina naša!
Dunaj 21. junija. V današnji seji poslanske zbornice je finančni minister K o sel odgovarjal namesto k cesarju poklicanega ministra notranjih stvari grofa By-landta na interpelacijo radi prepovedi sokolske slavnosti na Dunaju. Rekel je, da je vlada slav-nost prepovedala, ker se je bilo bati nemirov in izgredov. 0 aferi Holanskv-Eldersch je poročal grajalni odsek; zbornica je z 81 proti 30 glasovi odobrila, da se izreče graja Elder-schu. Socialni demokratje so spremljali glasovanje s silnim krikom in so z najgršimi priimki obkladali zlasti Poljake in klerikalce. Nato se je nadaljevala debata o proračunu. Govoril je ministrski predsednik Gautsch ter podal važno politično izjavo. Rekel je, da vlada pozorno motri razmere na Ogrskem in je vedno pripravljena, da ščiti in varuje avstrijske interese 0 jezikovnem vprašanju je rekel, da ima vlada namen urediti jezikovno vprašanje na Češkem in Moravskem in da bo skoro uvedla s posebno naredbo češčinokot notranji uradni jezik, dotlej bo pa vestno pazila, da se bodo izvajali sedaj obstoječi zakoni. Pri teh ministrovih besedah so Vseremci zagnali silen hrup in vrišč. Ko se je hrup polegel, je Gautsch nadaljeval svoj govor in se dotaknil vseučiliškega vprašanja. Rekel je, da bo vlada o tem vprašanju izdelala poseben program in bo zahtevala kredita 25 milijonov. Na Moravskem namerava vlada ustanoviti češko in nemško vseučilišče. Kje se naj ti univerzi ustanove, se morate sporazumeti obe narodnosti. Ako ne bo mogoče doseči sporazum ljenja, bo vlada sama določila mesta, kjer se boste osnovali univerzi. Gautsch še govori. Prihodnja seja bo v petek.
Dunaj 21. junija. Danes je imela sejo tudi gosposka zbornica. Predsednik se je spominjal v otvoritvenem govoru umrlega člana Tomeka. Nato se je nadaljevala in končala razprava o carinskem tarifu.
Budimpešta 21. junija. Danes se je po izredno burni seji odgodil parlament do 15. decembra t 1.
Budimpešta 21. junija. Vsi listi zelo nepovoljno sodijo o Fe-iervarvjevem kabinetu in o kraljevem reskriptu. „Pesti Hirlap* piše: „Kraljevi reskript je uničil našo vero v konstitucijo; reskript znači isto, kakor cesarski manifest iz Chlopvja." „Az Ujsag" pravi, da bo misija Fejervarvje-vega kabineta ostala brezuspešna, „Pesti Napio" pa poudarja, da proglaša kraljevi reskript gospodstvo absolutizma.
Budimpešta 21. junija. Bolgarski knez Ferdinand je imel sestanek s cesarjem Fran Josipom, nato pa daljšo konferenco z ministrom grofom Goluchow-s k i m.
Petrograd 21. junija. Kakor poroča „Ruskoje Slovo", je minister notranjih stvari, B u 1 i g i n, predložil carju svojo demisijo z ozirom na to, da je dokončal svoj reformni načrt. Govori ae, da postane njegov naslednik knez Mirski ali gospod Hipov.
Berolin 21. junija. Iz Petro grada se poroča, da so prišli v Carskem selu na sled častniški zaioti. Zarotniki so večinoma gardni častniki in so imeli namen, prisiliti carja Nikolaja, da bi se odpovedal prestolu. Nekateri zarotniki so baje hoteli posaditi na prestol carjevega brata, velikega kneza Mihajla, drugi pa carjevega strica, velikega kneza Vi adi m i rj a.
Petrograd 21. junija Uspeh avdijence članov „Zemstvaa pri carju je napravil v mestu velikanski vtis. Po ulicah so se prirejale na-| vdušene manifestacij e Mestna „Duma" je imela izredno sejo, v kateri je načelnik N i k i t i n poročal o avdijenci in o razgovoru med carjem in med knezom Trubeckinn
Carigrad 21. junija. Ves Četrti voj se je mobilizoval ter se pošlje na rusko mejo, kjer so se začeli Armenci in Kurdi puntati.
Madrid 21. junija. Gubernator španske banke je odstopil, da bo imel več svobode v politiki
Rusko-japonska vojna
Petrograd 21. junija. Generalni štab je dobil od sanitetne uprave v Harbinu tole brzojavko: V H a r-binu je jela strahovito razsajati kolera. Položaj je silno nevaren V bolnicah se nahaja 26 000 ranjencev in bolnikov. In-tendanca zahteva, da bi se poslalo v Harbin čim več zdravnikov, da bi bilo mogoče zatreti epidemijo.
London 21. junija. Iz Tokija poročajo, da prodirajo Japonci zmagonosno proti severu in da so že z obeh strani obkolili rusko armado. Maršal Ojama je pričel z operacijami že 25. maja Japonska armada šteje več kakor pol milijona vojakov.
Gospodarstvo.
II. poučno potovanje kranjskih kmetovalcev!
katero je priredila e. kr. kmetijska družba kranjska v dneb 13. do vštetega 17. t. m. ae je jako povoljno zvršilo. Vseh udeležnikov je bilo 53 in sicer: 46 iz Kranjskega, 4 iz Primorske in 3 iz Štajerske. Potovanje je vodil deželni mlekarski nadzornik gosp. Legvart. V četrtek ponoči smo se odpeljali s poštnim vlakom iz Ljubljane do \Vildona, kjer smo zaju-trkovali in se takoj odpeljali na posestvo viteza Plessinga v Waldegg, ki je oddaljeno par ur od Wildona. Ogledali smo si gospodarstvo ondotnega posestva. Osobito nam je ugajala vzorno urejena prašičjereja. Do 400 plemenskih prašičev oskrbujejo le 3 osebe, kar je mogoče le tako, da se živali ničesar ne kuba, marveč poklada le surovo krmo. Starejši prašiči dobe od spomladi do zime le svežo deteljo, mladiči pa poleg detelje tudi malo zdrobljenega žita. Po zimi jim pokladajo poleg subega sena tudi nekoliko surovega krompirja in pese in le oni, ki so odbrani za de-belenje, dobe koruzo in koruzno moko. Krmiti prašiče s senom, to se sliši za naše razmere nekako čudno, a je vendar le res tako. Prašiči so lepi, zdravi in dobro uspevajo. Pasme so jorkširske a ne popolno Čistokrvne, ker je skušnja pokazaia, da ta pasma bolje uspeva, ako se v gotovib dobab križa s kako drugo bolj rasteco pasmo. V Waldeggu rabijo za križanje takoimenovano Meis-snerjevo pasmo. Na posestvu imajo tudi lepo število krav pinegavske in murbodenske pasme. Iz mleka izdelujejo dobroznani waldeški sir, ki se dobiva tudi v ljubljanskih trgovinah. JTudi jabolčni šampanjec izdelujejo in ga prodajajo po K 1.60 steklenico. Po temeljitem ogledu tega vzorno urejenega posestva odpeljali smo se zopet v \Yil-don, kjer smo obedovali in se takoj zopet odpeljali s prvim vlakom do Gradca, kjer smo si imeli še ogledati v bližini Gradca ležečo deželno kmetijsko šolo v Grottenhofu. Na tej šoli smo videli marsikaj dobrega in lepega, vendar pa ne nobenih novosti. V Gradcu smo prenočevali, zjutraj pa smo se od peljali v Welsberg, kjer smo si ogledali krasno in vzorno urejeno posestvo g. Debneja. Lepše pinegavske govedi nismo videli nikjer in tudi glede teže in množine mleka nadkriljujejo njegove krave pinegavsko goved drugih hlevov, kolikor smo jih videli. Vsi izletniki smo bili edini, da tako krasno urejenega gospodarstva še nismo videli. Vsaka stvar na svojem mesta, nobene potrate — vse v najlepšem redu. Kratko povedano, posestvo, ki je vsled pravilnega
gospodarstva ne le vzorno marveč tudi donosno, kar se navadno o kmetijskih šolah, ki jih vdržujejo dežele, ne more povsod trditi. Sprejeti in pogoščeni a m., bili jako gostoljubno, pripravili so nam okusen zajtrk, ki nam je jako „dobro došelw. Kmalu pa smo se morali odpe ljati preko Gradca v Brack, kjer je bilo ob 2. uri naročeno kosilo. Vsled obitoječe železnične zveze morali smo v Brucku prav hitro obedovati, da nam je bilo mogoče dospeti še pravočasno na kolodvor k vlaku, ki nas je popeljal v AdmoDt kjer smo prenočevali, da se zjutraj zgodaj popeljemo na planino ? Bucbau. Po večerji smo si ogledali be-nediktiusko gostilno imenovano „Stifts keller". Izburno kapljica, katero točijo brumni menihi po K 1.60 liter, nas je poživila, peli smo z velikim navdušen jem slovenske narodne in bili zidane volje. Tudi trije Slovenci-benediktin*] so se nam pridružili in se čutili zadovoljne v domači družbi. Klošterska gostilna ima edino napako, da jo že ob 11. uri zapro. Šli smo k počitku, zjutraj zgodaj je bil določen odhod na planine. Točno ob 5. uri smo bili zbrani zasedli vozove, da se popeljemo do vznožja hribov, od tam pa peš na pla nino Buchau. Vreme je bilo kra9uo, krasna pa tudi okolica admontska, obdana z orjaškimi gorami. Kmalu smo dospeli v Bucbau, občudovali krasno živino in skromne prostore poslopij, ki spadajo k ondotnemu planinarstvu. To na deželne stroške vzdrževano planinarstvo ima v prvi vrsti namen vzgajati zdrav goveji zarod za zboljšanje domaće govedi v deželi. Zato o kaki donosnosti ne more biti govora. Nas kmet takega planinarstva skoraj gotovo ne bo mogel posnemati, vsaj kar se tiče paše v taki travi, kakršno smo videli v Bucbau-u. Po naših nazorih je to prevelika po-i trata, ki je le tam mogoča, kjer bc primanjkljaji v gospodarstvu plaČujej iz deželnega zaklada. Vsekako pa smemo ta izlet prištevati med najhva-ležnejše točke našega programa. Vrnivsi se iz planine smo si ogledali deželno kmetijsko šolo v Grabenhofu, h kateri spada to planinarstvo. Gosp. ravnatelj dr. Schuppli je bil slučajno odsoten, zato nam je njegova ljubeznjiva gospa soproga razkazavala in pojasnjevala rse prostore in vso uredbo v zavodu. 0n< dotni potovalni učitelj, čigar ime sem zgrešil, pa nam je predaval o ond živinoreji, o krmljenju, o vzornib hlevih, gnojišču itd. Ko smo bili z ogledavanjem gotovi, povabila nas je gospa nateljeva na mali zajutrk. Kozarec hladnega piva, košček domačega siri in kruha, s katerim nas je gostoljubni, gospa postregla, nam je po dohod« iz plauine izborno dišalo. Odšli smo v Admont, kjer smo imeli naročeno ko silo. Takoj po obedu smo se odpeljali k Sv. Štefanu pri Ljubnu, kjer smo si ogledali več kmetskih hlevov. Videli smo tudi v priprostih kmetskih hlevih lepo murbodensko goved. Ogledali smo si tudi lepo in vzorno urejeno zadružna sirarno pri Sv. Štefanu, kjer izdelujejo ementalski sir v hlebih, ki so tudi nad 100 kg težki. Ker boljši sir, osobito v večjih hlebih, dozori šele po preteku 9 mesecev, zato ta zadruga prodaja le take hlebe, ki so popolnoma dozoreli. Tako bi se morale ravnati tudi oaŠC sirarne, d bi pridobile našemu domu čemu siru dobro ime. Mlekarna ima ! vseskozi vzorne prostore. Poleg mle j karne je zadružni sviujak za prašiče j katere krmijo z mlečnimi preostanki. Mleka dohaja na dan približno 1200 ! v mlekarno in se plačuje zadružnikom po 12 h za liter. S prvim vlakom smo se odpeljali v Judenburg, kjer smo k prenočevali in se drugi dan (17. t. m. zjutraj odpeljali v Št. Lamprecht, da n ogledamo tudi ondotna gospodarstva, osobito vzorno govedorejo benediktinskega samostana. Vsled slabe železniške zveze in ker pri postaji ni bilo dobiti zadostno vozov, smo morali ostati v j bližini kolodvora, ogledali smo si veliko posestvo g. Zedlacherja in njegovo lepo živino ter marsikaj videli, kar ni posnemanja vredno. Po obedu v St. Lamprechtu smo odpotovali preko Trbiža v Ljubljano, oziroma vsak na svoj dom. Kmetijski družbi smo hvaležni, da nam je priredila to poučno potovanje. Iskreno zahvalo pa izrekamo g-nadzorniku Legvartu, ki nas je tako spretno vodil. Upamo, da bo naša kmetijska družba še veliko takih poučnih potovanj priredila v korist našemu kmetijstvu. —o.
— Dobavni  razpis.  C. kr.
ravnateljstvo državnih železnic v Beljaka naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo dobava naslednjih materijah j za čas od 1. januvarja 1906. do 31. decembra 1906. po javni ponudbi oddala, in sicer: kemijskih in naravnih produktov, barv, kemikaliji (tudi bakrene galice za galvanske baterije), lepa, smirka (šmirgel), tirneža, lakov, Samotnega blaga, pisarniških potrebščin i. dr. NatanČneja pojasnila, pogoji in ponudbeni vzorci se dobe pri navedenem ravnateljstva (oddelek 4). Ponudbe je do najkasneje 30. juuija 190b 12. are opoldne pri ravnateljstva c. kr. državnih železnic v Beljak t vložiti.
Ceneno domača zdravilo.  Za nrav-
Ljvo in ohranitev dobrega prebavljanja se Lpporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „MolTovega Seidlitz-praška". L se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva Ujbolj trajno na vse tež koče prebavljenja. lOpginalna Skatljica 2 K. Po postnem po Lotili razpošilja ta prašek vsak dan lekar-Lr A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na pfjNAJl, Tuchlauben 9. V lekarnah na delali je izrecno zahtevati MOLtL-ov preparat, lunarno van z varnostno znamko in podpisom. 1 7-9
f rane 3©žef?^
grenčica *-*
pravzaprav reprezentant grenčic".
jiV. medic. odd. splošne bolnice na Dunaju.)
Zalogi v Ljubljani imata: Mihael Kastner in Peter Lassnik.
jJlp^PvJBOLJs^
'&PENTA"
GR
V zalogi jo imajo: Mihael Kastner in Peter Lassnik, dalje se dobiva tudi v vseh lekarnah in trgovinah z mineralnimi vodami. 1836—5
sirfejio in ief^pce i/11 napravi/a i\P^Q
belo in nežno«
Dobi se povsod.
Dosti sovražnikov  — dosti časti.
malokdaj so ponarejali kak izdelek bolj nego 40 let preizkušano  Brazav Francovo a nj e.   Zaradi izvrstne kakovosti in prese-ivega nčinka je to žganje na svetovnem so in ni čuda, da se Francova žganja, ki hajajo na trg, nikakor ne morejo meriti z ižav Fran c ovim žganjem.   Pazite pri upn eamo na to ime,  ki vam je porok za nost in dober učinek.
i-
L. LUS£R-jev obliž za turiste.
Priznano najboljše sredstvo proti kur-S8&      jim očesom, žuljem Itd. 17
•
Glavna zaloga:
L
Dunaj -Meidling.
iLuser-je?-™
Doblvs se v vseh lekarnah.
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najbolj«© priznan«
Le Dčllce"
cigaretni papir, cigaretne stročnice
Dobiva se povsod.    1079 - f Glavna zaloga: Dunaj, I., Predigargasse 6.
■cu Mtira
Zahtevajte
ilustrovani eenovnik
podjetja za žarnice „Ideal"52
Hnto Pollak
DUNAJ, VI.. IlBglM 81
Cena lepa svetloba brez inštalacije in nevarosti. Poraba l1 , kr na 1 nro.
katera oUrepčuje lasi are, odstranjuj« luske in prepr«euje Izpa-dane lav 1 steltEenlea z navodom 1 R.
SazpoBUia se z obratno poste ne manj kot dve steklenici
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. Isk&rna, Milana Lsustek* y Ljubljani, Resljdva Gesta it. 1
poieg novozgrajenega Fran Jožefevega
jubiL mosta. 21—25
Popolno prepričanje
SBlul
da sta lekarnarja
Thierryja balzam in centifolijsko mazilo
nedesežno uspešno sredstvo za vse notranje bolezni, inflaenco, katar, krč in vnetje vseh vrst, telesno slabost motenje prebave, za rane, bule in poškodbe. Pri naročbi balzama ali pa na željo posebej ee posije zastonj knjižica s tisoči original-Inili zahvalnih pisem kot domači svetovalec. 112 majhnih aH 6 dvojnatih steklen'c bal-pama 5 K, 60 majhnih ali 30 dvojnatih steklenic 15 K. 3176-34
lončka  centifolijskega  mazila  3 60 K
.-ranko z zabojčkom. — Naslov: lekarnar A. [Thierry v Pregradi pri Rogatcu. Fonarejalce
pil prodajalce prenaredo bom sodno zasledoval.
Po vssh kulturnih državah registrirana
^<a drobno
ne prodajava
/Srajce ovratnike in manšete
. Joss & Lowenstein
c. in kr. dvoma dobavitelja j
PRAGA
Zdravilski
sajfcffieeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiškim nadzorstvom.
Destilerija
Canus
Trst-Barkovlje.
* , steklenica K 5—, «te klenice K 2-60. — Na prodaj v boljših trgovinah. 5
(Prirodna rudninska voda
natronski vrelec.
Po zdravniških priznanjih odlične zdravilne moči pri:
I obolelostih menjavanja snovi, diabetes, preobili scalnični kislini, boleznih mehurja in Itdvic, katarjih sopil, prebavit.
I klavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Ktstnerju. Dobi se tudi v lekarnah in drogerijah. 1377—10
'mm
LXVI1I. izkaz o darilih za Prešernov spomenik.
Prenos   .   . K 5172148 Fr. Wiesthaler, c. kr. gimn. ravnatelj v Ljubljani..... „ 21*18
Tomo Zupan, monsg., c. kr. gimn.
profesor v Ljubljani    ... „ 20*—
Šestošolci iz Novega mesta . .  . „ 20*—
Neimenovani dijaki iz Ljubljane „ 526
Ivan Hribar, župan ljubljanski . 9 50'— M. WessnerjevaT nadzor, dama
mest. viš. dekl. šole v Ljub.    . , 10'— Frekventantinje mestne višje dekliške šole v Ljubljani i a one
pedagoškega tečaja te šole   .   . n 90
Zveza slov. kolesarjev v Ljubljani , 50
Josip Murnik, trgovec v Ljubljani „ 5
Al. Pogačnik in Jos. Murnik  .   . „ \
Mat. Dolni^ar Šmartno ob Savi   . „ 10
Jan. Rožnik v Dolenji vasi         .   . „ 1
Pajo Babic v Zagrebu    .   .   .   . m 1
Profesorski zbor novomeške gimnazije in sicer: Martin Majcen 20 K; Ivan Maselj 16 K; Jakob Zupančič 12 K; Fran Jeraj 10 K;
Amat Skerlj 10 K; Julij Krek
6 K; Hugo Skopal 6 K; Miba
Marki« 5 K;  V. Šarabon 6 K;
Fran Vadnjal 6 K; [Neimenovan
5 K skupaj.......u    100*—
Ivan Jebačin v Ljubljani    .... 10*_
Ema Mohorič v Ptuju nabrala in
so darovali: dr. Jnrtela 30 K;
dr. Horvat 12 K; tdr. Brumen
10 K; dr.   Komljanec 10 K;
Zelenik 10 K; Polak 6 K; Jurca
5 K; Bratovič 4 K; Kunkler
4 K; po 2 K: Anica Muriec,
Franja Mohorič, Podobnik, Pin-
terič, Lorber, Vavpotič, Havalka;
po 1 K: Žemljic, Kociper, M.
Trstenjak, Peteršič, Mahnič, E.
Trstenjak, Grahor, Jesernik, dr.
Stuhec, R. Klemenčič, Senčar,
Kocmut, Wesjak, Slavinee, dr.
Gregorec   in   Habjauič, tedaj
skupaj......... ,     110 —
Skupaj  .  .  K 62286-9»
Dr. Josip Stara,
blagajnik.
Darila.
OpravniStvu našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gg.
Ivan Gregorčič, c. kr. notar in France Pehani, posestnik, oba iz Žužemberka 10 K. Hvala lepa! Živela!
Za Prešernov spomenik: Gg. Ivan Gregorčič, c. kr. notar in France Pehani, posestnik, oba iz Žužemberka 10 K. — G. Ivan Cirk iz Žužemberka 4 K 78 h, nabral v veseli družbi.
— Gca. Jožisa Kristanova od Sv. Boka pri Št. Vidu 2 K 20 h. — Ljubljanski in šišenski „Sokol" 9 K 68 h nabrala na svojem pešizletu.
— Zbirka prispevkov v kavarni „Valvazor" 81 K, in sicer so darovali g. A. Stuppan, ime-jiteU kavarne, 40 K, ostali znesek pa gg. gostje in sicer: Edmund Kavčič, Ivan Vrhovec, Lojze Vernik, Matej Hubad. L. Pintar, K. ŠtrekeU, E. Lah, „Neimenovan", Lojze Golob, Gustl, Adamič, Joža Kobau, Žane Počivavmk, Ivan Zupančič, „Neimenovan", „Zrezek in Kuglau, Prijatelj, „Neimenovan-.   Skupaj   107 K 6C h
— Živeli darovalci in nabiralci! Hvala! Nazdar!
Za Učit. konvikt: G. Ivan Cirk iz Žužemberka 7 K «6 h nabral v veseli družbi. — Hvala lepa! Znesek smo izročili g. J. Dimniku.
Umrli so v Ljubljani;
Dne 16. juniju: Marija Gross, solicitatorja žena, 20 let, Nove ulice 6, jetika. Ivana Brandstetter, zasebnica, 49 let, Tuberculosia pesitonitis — Ivan Čuden, uradnega sluge sin, 5 mes , Zaloška cesta 13, črevesni katar.
Dne 17. junija: Marija Eržen, kajžarica 53 let, Dementia secundaria in jetika.
Dne 18. junija: Marija Klaič, narednikova hči, 4 dni Metelkove nlice 2. Življinska slabost.
— Marija Skander, delavčeva hči, 1 leto Sod. ulice 5
V deželni bolnici:
Dne 15. junija: Antonija Jot, kuharica, 25 let, jetika
Dne 16. junija : Avguštin Žirovnik. delavčev sin, 19 let, Endocarditis rhenmatica. — Ivan Novak, posestnik, 60 let, vsled slačajnih poškodb. — Josip Narad, kajžarjev sin, 1 in pol leta, Marasmas. — Neža Osredkar, gostija, 78 let, ostMrelost.
Dne 17. junija: Anton Žandar, črevljar, 65 let, Stenosis. — Terezija Hodnik, 36 let, laborantka, Combustio.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" %	1 Ljubljani,	
Ursdni kurzi dun. borze 20. junija 1905.		
»itlošbeni papir?!-	Denar	
	1OO-40	j 100-60
i     srebru* renta .....	i 0035	100-55
4°0 avatr. kronska renta	10045	100*66
4°/o    „ zlata	119*70	119-90
i -:   ogreka kronska .....	9735	97'55
4%     „    zlata      ,   ,   . .	117-85	11805
4°/0 posojilo dežele KranUk« .	99-60	101--
posojilo mesta Spiiat .	10060	101-60
4V-o     .       «    Zadar .	100*-	100*—
ft*/s*/j bos.-her«. tel. pos. 1902	10120	1 102-20
cešks dež. banka k. 0.	10OS5	1 10060
4C/'o        Si           »           n        Ž. o.	'.00-SJ5	100-65
4!/9c/o       Pisma gal. d, hip. b.	101 —	102 —
41/a°/o P°Bt-   kom.   k.   0. s.		
	107 65	10S-65
4'/i°/o saat. pisma luneist. hr.	100-50	101-50
aa/s%    ■      >     ogrsko cen.		
	1 100-60	100 8«
41       z. pis. ogr. nip. ban. .	j 100-—	100-70
4l/9:/0 obi.  ogr.  lokalnih ie-	1	
	IGO —	101--
4' B°/4 obl. češke ind. banke .	100-76	101-7f.
i': l prior. Trst-Poreč lok. žel.	99-—	
i     prior. dol. žel. ....	99-50	100-—
gt/,    n   juž. žel. kup. »/t1/! •	318 75	320*75
t1 / , avst. pos. za žei. p. 0. .	101 —	1C2 —
Isirfisitf		
	191 —	193 —
.   r 1864 ...	Ž93-50	29i> 60
■■"•kc ....	167 90	169 90
a     sem. kred. I. aminij« .	304 —	310 —
n n.     * .	302-50	S08 50
,     ogr. hip. banku .	272 50	276 50
„    srbske a frs. 100- .	104 —	108*50
„ turške	142 40	143-40
B«silik»          crečke -	26-	27 —
Kreditne ...	480 —	491 —
lnomoške            » .	78'-	83-50
Krakovske        » •	B9--	97-
Lijubljannke	65 —	71-—
	6«-40	57 40
Ogr.    „              ,    .   .   . .	36 60	36-60
Rudolfov« »	64 —	68-
Saloburšk«         v   .  • « <	73 —	76 —
Dunajske konr.    n    .    .   . .	C37 —	547 —
SeMMh		
inine Selezniee .....	86-70	8670
Državne železnice ....	663 BO	664*50
Avstr.-ogrske bančne delnise	164250	1652 - -
Avstr. kreditne banke   .  . .	662 25	663 25
Ogrske     „       » ... Žirnostenak«         „ ...	779 —	780 —
	»46 —	246-50
Premoirokop e Mostu CBrflz) .	660 —	652 —
Alptnske montan.....	528 —	529 --
Praske Žel. indr. dr.....	2658 —	2668 —
&tma-Murany1   ,   ,          . .	648 50	649 60
Trbovljnke prem. dražbe	275-—	277-—
Avstr. orožne to v/t. družbe , .	679 —	582-
Češke sladkorne družbe .   . ,	169 —	171 --
■telBBse		
0. kr. sekin .......	11-32	11'36
	1912	19-16
	23*48	23*66
SoTcreigne .......	23*96	2404
«arke......                          .   - .	117-35	117-65
Laik] bankovai......	9650	9680
Bab^i......,   . .	263 —	263-75
DeUujl......... [	4-84	
2itne cen« v Budimpešti.
Dot 21. junija 1905. Termin.
PSenies se oktober      .   . „ 100 kg. K 1543 „ april 1906 .   .  „   100 „   „ 1694 Rž        9 oktober .   .   . » 100 Kerasa   a julU   .   .... 100 , maj 1906   .   . , 100 Oves      m oktober .   .   . m 100 CfeUilT. Nespremenjeno.
Meteorologično poročilo.
. 1262 , 14 96
m 108$ , 1104
fHlas asi morje« SM-1. Hredajl
llSk TI 6*0
Jnnij	Cm opazovanja	Stanje barometra	ti II	Vetrovi	Hebo
90.	9. sre.	7389	210	el. srvshod	del jasno
21.	7.rJ.	7401	902	sL jvehod	dol. obla*.
b	i, pup.	7403	240	ar.avahod	deL jasno
	SkejA	J» eosi			m: 90 2«.
normaJa: 183*. -			- Padavina 00 m		
Vr. Hrasover. c. kr. okr. sodnik v pok. naznanja žalosti potrt v svojem in v imenu svojih otrok vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da mu je dne 20 t. m. ob 10. uri zvečer v Gospodu vdano umrla v 80. letu svoje starosti ljubljena soproga
Adolfina Hrašovec.
Pogreb se vrši 22. t. m. ob 3/4 6 popoldne od hiše žalosti v Oradcu Attemsgasse št. 4 na pokopališče na Sv. Petra predmestje.
Pokojnica bodi priporočena blagemu spominu. j 1980
V Gradcu,  dne 20. junija 1905.
Nova! dvonadstropna
e \r w
hisa
v Radovljici, z vrtom, se proda ali za več let odda v najem.
Pojasnila  daje lastnik Jožef Rabič v Radovljici.        1983—i
Zahvala.
Povodom smrti naše iskreno ljubljene nepozabne mamice, gospe
Marije Karlovšek
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nas v bolezni in ob smrti preblage pokojnice tolažili, najsrčnejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo preČastiti duhovščini, posebno vi-sokočastitemu g. opatu, vČ. gg. oo. kapucinom, dalje slavnemu celjskemu pevskemu društvu za ganljivo petje pred hišo in na grobu, in vsem, ki so spremili drago pokojnico k zadnjemu počitku. Iskreno se tudi zahvaljujemo za mnogobrojne krasne vence
I
1975
V Celjs,  dne   19. junija 1905.
Žalujoči ostali.
Išče se
1792—1
korespondentinja
na deželo, zmožna slovenskega, nemškega in vsaj deloma laškega jezika.
Pismene ponudbe pod #lŠt. IOOM na upravništvo „Slov. Naroda".
„SLOVENSKI NAROD"
se prodaja v posameznih izvodih po IO vin. v sledečih trafikah :
Ljubljana:
Bizjak I.,   Vodmat, Bohoričeve
ulice št 10. Biaznik L., Stari trg št. 12. Blaž M., Dunajska cesta št. 14. Dolenc H., južni kolodvor. Elsner M., Kopitarjeve ulice 1. Fuchs H.f Marije Tereaije cesta,
nasproti Kolizeja. Kališ A., Jurčičev trg št. 3. Kane A., sv. Petra cesta št. 14. Kos L, Kolodvorske ulice št. 26. Kristan Iv., Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št. 6. Kušar J.f sv. Petra cesta št. 52. Mrzlikar A., Sodntjske ulice št. 4 Pichlar L, Kongresni trg št. 3. Sever M., Gosposke uiice št. 12. Sušnik J.f Rimska cesta št. 18. Svatek J., Mestni trg št. 25. Šešark F., Selenburgove ulice št. 1. Tenente R., Gradaške ulice št. 10. Velkovrh A.f Sv. Jakoba trg 8.
Gllnce pri Ljubljani:
Traun Janko, trgovec.
Šiška:
Favai M., Spodnja Šiška pri kolodvoru.
Lavrenčič M., trgovec v Šiški. Kamnik:
Ažman Marija, trafika.
Škofja Loka: Žigon Matej, trgovina in trafika
na Glavnem trgu št. 34. Selca nad Škofjo Loko: Bernik Josip, mizar in posestnik. Kranj;
Florian Kari, knjigotržec.
Radovljica:
Homan Oton, trgovec.
Zgoše, Begunje pri Lescah:
Jagodic Matija, posestnik, trgovec in gostilničar.
Lesce (v bnfetn na kolodvora):
Legat Ivan, gostilničar in posestnik.
Bled:
Pretnar Ivan, trgovec. Fischer Oton, trgovec
Hrušica (Gorenjsko):
Podpac Štefan.
Bohinjska Bistrica:
Grobotek Mijo, trgovec.
Jesenice:
Mesar J., posest in [gostilničar.
Sodražica:
Moro Peter, trgovec.
Ribnioa:
Lovšin Ivan, trgovec.
Novo mesto:
Kos Josip, knjigovez.
Boitanj pri Radnh
Dermelj   Alojzij,   posestnik in trafikant
Krško:
Stanzar Htnrik, trgovec.
Raka pri Krškem: Varšek Ivan, trgovec.
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc).
Logatec: Japel Mak so, trgovec.
Črni vrh nad Idrijo: Lampe Ivan, trgovec.
Cerknica :
Kravanja   Anton,   trafikant in
trgovec; Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; Werli Karolina, trafikantinja
Begunje pri Cirknici: Stergulec Ivan, hišna št 31.
Staritrg pri Ložu: Bencina Ivan, posestnik, gostilničar in trgovec.
Postojna: Marinšek Jakob, prodajalec
št. Peter na Krasu: Novak A., na kolodvoru juž. želez.
Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka
Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikant.
Komen pri Nabrežinh Lucija od Švara, trafika. Zidani most:
Peterman Mary, trafika na kolodvoru.
Celje:
Miklauc Marija, trafika v „Na-rodnem domu".
Celovec. Sowa Josip, časopisni biro.
Gorica : Gabršek A., knjigotržnica. Leban Tereza, Corso G. Verdi št 21.
Rauniak Marija, trafika na kolodvoru.
Schwarz Josip, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2)
Trst:
Bevk M., Piazza Barriera vecchia (vogal ulice Bosco Št 1).
Lavrenčič Mihael, Piazza Ca-serma št 1.
Majcen M., ulica Miramare št 1.
Stanič Št., ulica Molin piecolo št 8.
Opatila: Tomašič Anton, trafikant. Pulj:
SchUtz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora Reka:
Potošnjak A, Via del Molo. časopisni birć „Globus", via
Adamich št 2. GjuraJ Sikič, trgovec, via An-
drassy št 7. Degan Peter, časopisni biro.
Dunaj:
Hočevar Helena, trafikantinja, Vm. Alserstrane št. 9.
„Živio!"
gospe torberjevi
k cenjenemu godu.
Osi uslužbenci.
1984
Dve sobi
z vso lepo opravo in z lepim razgledom na Triglav, ste Čez poletje za oddati.
Več pove Ivan Presern, posestnik na Brezjah. 1974-1
Isc e m
stanovanja i, hrane
v sredini mesta. — Ponudbe s ceno naj se pošiljajo na naslov „300", poste restante, Sevnica, Štajersko. 1973
Izšla je knjiga
Kralj Matjaž.
Povest iz protestantskih časov na Kranjskem.
(Ponatis iz „Slov. Naroda".)
Lična brošura obseza 363  strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt na Vrbniki in okolici ter napad na samostan krutib menihov v Bistri.
Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin.
Dobi se edino pri
L. Selnventnerju, knjigarju
v LJubljani, Prešernove ulice.
550 M
1II (1
belega, črnega in šilerja (cvička) letniki 1899—1904
1981—1
graščina MOLVICE
posta Samobor na Hrvaškem.
„ŠVICARIJA".
--*-
V sredo, 21. junija 1905
ob polu 8. zvečer
KONCERT
vojaške godbe.
Vstopnina prosta.
K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi
1973 J. Krnela.
Sprejema zavarovanja Človeškega živ-
l,l«nia po -i razlio vrstne j aih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti ie ugodno zavarovanje aa doživetje ic smrt a ?raaniftu,j'.<Cirni se vplačili.
Vsak dan ima po preteku petih let pravico do dividende.
■aaaaaaajajaaM ■ i i ■
Re>z. fondi: 31,865.38680 K. Izplačane odškodnine in kapitallje: 82,737.159-57 X. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z varskost «lovaB«ko • narodna upravo. 6—72
Generalni zasfop w Ljubljani, ietrar pisarne ao • laome) benenej hiši
Zavaruj« poslopja in premičnine proit LK^armm skortarp po pajniajta ceuah Škode conmjti takoj in naiku:antneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobiCka izdatne podpore v narodno m obcuokoriatne namene.
t*
Učenka
poštenih staršev se sprejme pod do brimi pogoji v večjo trgovino na deželi.
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 1903-3
Cunard-Line. Prva direktna brzoparniSka votaja Trst—New-York in nazaj. Oceanska vožnja 8 dni. Izvrstna domaČa hrana, pijaCa in 100 kg prosto prtljago že od Ljubljane. Najpripravnejša in sedaj najcenejša pot iz Avstrije v Ameriko. Radi pojasnil in Bilkart se ie obrniti na „glavno agenturo Cunard Line v Ljubljano, Nova ulica 3." blizu kavarne „Evropa"). Cunarđovi brzoparniki naj se ne zamenjujejo z drugimi iz Trsta počasneje vozečimi parniki. 3633 28
V četrtek 22. junija t. I.
oa DrenikoTBm irtn
popoldanski 1971
koncert
Društvene godbe.
Začetek, ob 4. uri popoldne. Vstopnina prosta.
V petek zvečer
velikanski kres
na Motu vrba.
Se priporočam z vsem spoštovanjem
AlOJzij  RUS, gostilničar.
Ljudevit Borovnik
puškar   w   lloro* IJitf* (Ferlurli) na leoroslteiii
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare sam o kresnice, v sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. Ilustro-7 vani ceniki zastonj. 25
10.000 parov čevljev!
4 pari čevljev samo 5 K.
Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, crnih ali rjavih oa trakove z močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elt^antnih in lahkih.
Val 4 pari Mttcito & 14.
Za naročitev zadostuje dolgost.
1963 Razpošiljanje po povzetjn.
Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31.
Neugajajoče rad zamenjam.
Vabilo
na
občni zbor
Savinske posojilnice v Žalen
registrovane zadruge z neomejeno zavezo ) ki se bo vršil
v petek,  dne 30. rožnika 1905
ob 4. uri popoldne s sledečim sporedom :
1. ) Poročilo ravnateljstva
2. ) Odobrenje letnega računa.
3. ) Razdelitev Čistega dobička.
4. ) Volitev  ravnateljstva   in treh računskih pregledovalcev.
5. ) Razni predlogi.
Opomba. Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, skliče se na peto uro istega dne z enakim dnevnim redom drugi občni zbor, kateri je sklepčen brez ozira na število navzočih.
3 ■    ■ 1
Kaj je q
Priznano najboljša, po najnovejših izkušnjah higijene sestavljena in večkrat odlikovana kosmet.
ustna voda.
Dobi se v vseh boljših trgovinah.
Mlad trgovski pomočnik
sedaj službujoč v neki večji trgovini z mešanim blagom na deželi, želi svojo službo premeniti.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda-. 1967—1
Sprejme se izurjena
prodajalka
v trgovino z mešanim blagom na Štajerskem.
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 1977—1
upi
s skladiščem 19U-3 je s l. novembrom za oddati.
Fani Bilina
Židovske ulice 1, I. nadstr.
Denar za ranžiranje.
za vse častnike, vse uradnike, vse stanovske osebe. Najkulantueiši pogoji in najnižje . brPBti Prikladno odplačevanje v 60 do 1^0 ib obrokih. Brez stroškov in hitra rešitev. Najvišji zneski na obresti, užitke in založene denarje. Natančea vprašanja v nemškem jeziku s poštLino za nazaj pod šifro „Solide Geldquelle 9" na anončno ekspedicijo Edvard Braun, Dunaj I., Ro-tenturmstrasse 9. 1765 —B
Ceno se proda prav dobro ohranjen
(Fliigel) firme Heitzmann  na Dunaju
Več v Predilnih ulicah -t IC
v pritličju na desno. 1953 h
Deklica
z dežele, vajena šivanja in zmožn nemščine, se sprejme v službo. One ki so vajene kupčije, imajo predi.
Naslov pove upravništvo ,8 Naroda". 1969-
Otročji voziček
na 3 kolesih,    dobro ohranjen, se po nizki ceni takoj proda.
Vpraša se na Žabjaku « trat i i
Za umetni valčni mlin s< išče spreten
nadmlinar.
Naslov Naroda*.
pove upravništvo
1965-
^ odvajalna
LEKARJA PICCOLI-JA v LJUBLJANI
pospešuje prebavo in odperlje
telesa
Cenik brezplačno.
I steklenica 20 vinarfev.
Naročila proti povzetju. 1521
Zgodovinska povest
L|8k<
Na Gorenjskem se odda pod ugodnimi pogoji upeijana
trgovina
s špecerijo, žganjem in žitom.
Naslov   pove   upravništvo „S Naroda-. mm
"*r i t mSn~
c---stez.
.i
i r«
Zenitna ponudba.
Foi li
ii
1982
Ravnateljstvo.
Hrvat, 27 let atar, brivec lastnik  enega  prvih briv-II skih salonov na Reki (Fi-ume), išče neveste, ki raz-JJJ polaga s premoženjem od 8—10.000 gld.
Ponudbe naj se pošiljajo „Poste restante. Reka, br. 888" po mogočnosti W s fotografijo. j*
1960 1
(ponatis iz „Slov. Naroda")
WT je izšla!
Ta povest je, izhajaje v „SIov. Narodu", vzbudila mnogo pozornosti in živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali na mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi.
Dobi se edino-le pri
L. Schvventnerju v Ljubljani.
Izt?e po K IGO, po pošti K I-80.
3^
za postelje in puh
priporoča po  najnižjih cenat
r. hiti u
UPred. šjsofijo št. 20
Zunanja naroČila se točno izvršujejo.
Zenitna ponudba,
Zeniti je je// nadučitetj na Spod. Štajerskem 3 gospodično, ki ima nefraj premoženja.
ftaslov pove uoravništvo „$0Vt /Zaroda". 1957
Za vse v snaženje izro-. čene stvari se jamči ..
Cene primerno nizke.
Kemična pralnica
urejena z najnovejšimi stroji, paro in elektriko ter oskrbljena z naj-boljšimi prvimi močmi, se priporoča za pranje in sneženje vsa Je. ^Svrstnih  moških ia ženskih  oblek, kožubovin,  rokavic, preprog in D1 F?^°inia^ sploh vseh reci, ki se doma in  brez priprav, zaradi barve • .   V^ra ^a ne moreJ° sna^*^  Snaži jo se raznovrstne cerkvene oprave, za suplje K^fle^76116 °Prave'   zastave in   trakove   primerno   znižane cene.
E^bnfLbjc.Zbiralnica Czastopstvo}: ^
atilno napojiti in   ni\ Pri g°8P gajaianin O^orevra, Badreke«« emta na a«! . fffjatilno   kier *° itev- in dd,Je ^ P^Jaznoeti pojasnila gosp. Anton P*.    ixl gonuno, ajer *„ghll|1) krojafiki mojster na Sv. Petra eestl mi. 14 privoščil  kozarček.   Mark«o8p. »reiko Kosem v Jllestnem domu; naročil, da naj paii na ko   „   . mm_ _   ^ mm     .   .,^ rad ^riae.   Nato je stopil ia Pro«nlU«, krojaškem mojstru;
Janez Doliniek iz Smrjan baš ▼ ,___m . ...     •  ■ .„,„,,,„..
ko  ie  hotel  konj  ugrim£*W ' *****m moj8tru'
notku,
Vidra. Doliniek je stopil h konju rekoč: »Ali ae konja bojiš? Jaz ae pa nobenega konja ne bojim«! ter je pomolil konja svojo desnico, katero
me*.
Šoštanj, štajersko.
zapor* Lifipa ni potreba odstraniti
»izkusite  in prepričani boste, da je
w naravna studenenica
Čoketova = voda = A
najboljše zdravilo proti   goši, oteklemu vratu,   bolečim očem, težki   sapi, pokvarje nemu želodcu, otekle
mu trebuhu itd. Dobiva se pri lastniku
Štefanu Bergant
posestnik na Črnučah pri Ljubljani
LJubljana, Dunajska cisti 16.
knjigotržec
v Ljubljani, Prešernove ulice št. 3.
Naznanjam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarno" v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve brane spise, potem letnike in posamezne številke „ljubljanskoga Zvona in vse one knjige, katere so izšle v aložbi „Narodne TIskarne". —
Te knjige so:
Josipa Jurotda zbrani spisi, zvezek I. do XI., broširan & 60 kr., elegantno vezan a 1 gld.
Posamezne številke »Ljubljanskega Zvona" po 40 kr.
Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld.
Zbirka zakonov. II Kaz. pravdni red« vezan a 2 gld. 80 kr.
ZaralJcovi »brani spisi. 1. zvezek, broširan k 50 kr.
Dr. Nev esekdo: ..4000". Povest, broa. a 50 kr.
A. Aškerc: Zalet v Carigrad, broš. h 20 kr.
Turgenjev: Otol ln sinovi. Roman,
broširan a 50 kr. — Štiri novele, broš. a 20 kr. Beueš-Tfebizskv:   Blodne daie.
Roman, broširan a 70 kr.
Lefebvre: Pari« v Ameriki, broširan a 50 kr.
Stat  no m j n i*  nmbra: Časnikarstvo ln nail   6asnlki, broširano
I 40 kr.
Jeli nek: Ukrajinske dume, Povest,
broširana a lf-> kr. H a 1 i v y: Dnevnik, broširan k 15 kr.
— Razne pripovedke,   broširane a
40 kr.
— Dve povesti, brofi. a 25 kr. Thenriet:   Undlna.  Povest,  broš. k
20 kr.
A. Trstenjak:   Slovensko gleda
llsoe, broširan izvod a 1 gld. Jur6i6: Listki, broi. k 15 kr.
— Gregorcldevim kritikom, broš. k
30 kr.
Avstrijski patrijot: „Partelwesen der Slaven', broširano k 50 kr.
Po anlzanl ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej
60 kr., sedaj »urno 30 Ki-.
Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. T£Q
StiMMI
JQ
ia:9
H   K dor hoee zaužiti kaj izvrstnega, naj se potrudi mm m v četrtek, sv. Telesa dan
rl    v Spodnjo Šiško v gostilno k „ANŽ0KU"
I       kjer se bo peklo jagnjeta na ražnju.
m    H    Točilo se bode tudi izvrstuo  puntljrniiiiilto pivo in priBtna ti it I m »tlim It a in   i»trljt»nwk» \in«
Za obilen obisk se vljudno priporoča       Anton Birin,
gostilničar.
t
a
o
5 kron in več zaslužka na dan!
Družba pletilnih strojev za domače delavoe.
Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših  strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ničesar. — Oddaljenost ne škodi nič in blago prodamo mi.
THOS.  H. WHITTICK Oo.
Trst, Via Campanile 156. 1962— i
1916—2
V petek po Sv. Rešnjem Telesu, dne 23. junija 1905, dopoldne ob 8. uri se bodo
stavbišča, travniki, njive in gozdi
ookojnega g. Antona Povše (Anžoka) iz Sp. Šiške hiš. št. 9 na lici mesta
prostovoljno razprodajah.
ODI
vrsta I.
II.
Nova tovarna za lesne izdelke v Ljubljani kupuje skozi celo leto proti vini sledeče hlode na kubični čevelj franko Ljubljana; ' Smrekove, jelkove in borove od 24 cm. debelosti naprej in
dolgosti 4, 5, 6, 7 in 8 metrov........
Bukove od 26 cm debelosti naprej, dolgosti m 220 in m 4*40 Hrastove od 28 cm debelosti naprej, dolgosti od 2 m naprej
Ponudbe se sprejmejo za vsakršno število in je iste nasloviti na     767— l'0
TOVARNO ZA LESNE IZDELKE
Cesta na Rudoifovo železnico 47. Pisarna Šelenburgove ulice 6.
K —54 —*52 „ —*48 —-44 .    !•— —'80
Ce ste trudni in obnemogli po duševnih ali telesnih naporih, se z ničimer [ne   morete bolj
osvežiti nego s
Brazay Francovim Žganjem
Tudi gorka kopel, ki ji dolijete zadosti 8razay Francovega žganja učinkuje posebno osvežujoče in oživljajoče.
Naprodaj povsod.
-HI
pota stasu
je za žensko najodličnejSi Car, s katerim narava ne obdaruje prav rada. Dame bode gotovo veselilo izvedeti, da se da narava a popolnoma nedolžnim sredstvom na nežni način prisiliti, da ne skopari tako v tem ozira. To finim ženskim krogom že znano sredstvo je iz čistega zeliščnega ekstrakta prirejeno
ki edin« pospešuje popolni razvoj prsi, obnovi celičevje in zaravna ramena. Vsled poživljajočega učinka Adonl-■ovea:i» m 11» pa postane tudi polt bolj sveža, poteze lepše in vse telo se pomladi. Prileze se vsaki naravi, tako razbijajoči se deklici kakor popolnoma razviti ženi ter koristi v veliki meri tudi suhim mršavim jjudem. AdonUoTo milo se rabi na zunanje brez izprerrembe hranitve in načina živ-torej ne škoduje zdravju kakor notranje rabljena sredstva. —   V enem
,er:-a.
[letu nad 30*0 prlzmalnili pisem. Ailottluovo ni 11» se prodaja v kosih [po 25'i gr. z navodilom vred. Kos velja 4 14, 8 koal IO K, « kosov Itt 14,
\'i Uomov iO 14. Od 3 kosov dalje franko. Pošilja po povzetju ali denar naprej
glavna zalaga 1964—1
M. Feith na Dunaju, VI., Mariahilferstrasse 45.
_^jr» •!» •*» •*■»
iS
ii W
Veliki požar
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Sraekalovirai brizgalnicami
nove sestave, koje
od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno!
Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903/v Pragi bila je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji
in sicer: S I. počastno diplomo za izboljšanje parnih- in motor-brizgalnio ter lestev, in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave.
R. A. SMEKAL
ZAGEEB 1B-13 skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric?, sesalk in gospodarskih strojev.
Večja gostilna
se išče v najem ali na račun.
Ponudbe upravništvu »Slovenskega Naroda". 1930-3
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem
prevzela prodajalno
kjer je bil dosedaj g. Anton Zavodnik kot kompanjon, na svoj lastni račun. Za mnogobrojni obisk se priporoča IVI *i rij«, K^jrog^ar-
1920 - 2      trgovina meSanega blaga
v Bohinjski Beli štev. 9.
— _
reze
<M
co
C5
za otroške posteljice
v raznih barvah kakor tudi vsa druga slična dela izvršuje po najnižji ceni
Aleksander Valjavec
srna Tržaški ee«tl 7.
Za naročila zadostuje dopisnica nakar   pridem   osebno   na   dom. "IBB
150 hektolitrov
belega vina
vecjidei traminca   in rizlinga
in 20 hektolitrov
črnega vina
iz leta 1904 prodaja
Iva& Potooaik
graSčineki oskrbnik
v Zagrebu, Zrinjski trg št. 3,
palača   llurattl.       1929 2
farni ho!
Ia vsako rodovino va*no , Justrovano knjigo o premno 4»m blagoslovu z otroki raz-♦ofclja s prepisi več tisoče* tmbvahiih   pisem  tajno ms, 90 h v avstr. znamkah/ rospa A. KAiPA " Beiolin S. W. 220,
Lu*de&atr»eB« 60.
Razglas.
Podpisano društvo išče
dacarja.
Plača 1080 kron in 120 kron za stanovanje.
Prosilec mora biti star 24 let ter zmožen v govoru in pisavi slovenskega ter vsaj za silo tudi nemškega jezika.
Prošnje z izpričevali dosedanjih služb je vložiti do 10. julija t. I. na društvo.
Zakupno društvo za užitnino za okraj Lož
dne  16. junija 1905. 1945—2      AL Znid3fŠi5, reprezentant.
V Radovljici (Gorenjsko)
in v okolici se odda
več stanovanj, meblova-nih in nemeblovanih sob
za poletno sezono.
Pojasnila daje: igoa 9
„Društvo za promet s tujci"
Ostalina biskupa dr. Josipa Jurja Strossmajerja prodaja na javni prostovoljni dražbi v Djakovu dne 26. junija 1905 ob 2. uri popoldne 118 komadov ovac, dne 27. junija 1905 ob 8. uri zjutraj 2 pastuha, 55 kobil, 27 konj, 28 žrebat in žrebic, 1 batar, 2 faetona in 4 stare biskupske kočije.
Nadalje prodaja potom oferta dne 3. in 4. julija t. I. v Djakovu iz vinograda Trnava, MandiČevac in Musić okoli 2969 hI raznega vina (belega, Šilerja, črnega, graševine italijanske in renske, ter slankamenske, vse od raznih letnikov) a dne 5. julija t. I. okoli 405 hI različnih vrst rakije, stare slivovke in konjaka.
Jamčevina 10%. — Pobližje podatke daje
ravnateljstvo biskupskega vlastelinstva v Djakovu.
Železniška postaja Strizivojna-Vrpolje. 1959-2
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Portlavtd m cement v vedno
jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpiee gledć tlakovne in odporne trdote daleč na«iu riljujocl dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno apno«
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najsiovitej&ih tvrdk bo na razpolago.
Centralni urad: Dunaj. IM IH&ximl ianstrr
1119—12
9a
proda se vsled bolezni male rodbine obče znana
dobro idoča trgovina
tikoma farne cerkve z veliko okolico, ustanovljena leta 1870, z velikimi skladiftči, dvema filijalkama in pekarijo. Naprodaj je tudi
posestvo z dvema hišama
od kojih glavna je posebno lepo zidana in prostorna, ter se v njej nahaja glavna lepo urejena trgovina. — Kupi lahko vse skupaj tudi kaka družba. — Reference so refiektantom na razpolago.
Več se izve pri lastniku
1841_5 T, Mlekužn, Stari trg pri Rakeku.
Ces. ki. avstrijske
državne železnice
C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
Izvod iz; vozr,ega red.a.
Veljaven oa dne 1. junija 1905. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE iu#. koL PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. url 24 m ponoči osobii vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inom ost, Moaakovo, Ljubno, čez Selithal v Anssee Solnograd, čea Klein-Reifling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 6. uri 07 m zjutraj fsobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — Ob 7. uri 5 m ajutrpj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čei Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen, fidarijioe -are, Heb. Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj, Solnograd, Inomost, JBregenc, Ženeva, Pariz. — Ob 3. uri 15 m popolne osobni vlak v Podnart-Kropo, samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 3. uri bH m popoldne osobni vlak ? Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Fran-zensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Klein Reifling v Stevr. Line, Budej3vice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj Čez Amstetten. — Ob 10. on ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Frani-zensfeste, Inomost, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz I. in U razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. is to tak o. — Ob 7. uri 8 m zvečer * Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. koL PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 13 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Ljubijana direkt. voz 1, II. raz<). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Stevr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Prago (Praga»Linc-Ljub-ljana direktni voz I. in U. razreda), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, £>teyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregen«, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, bmohor, Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Incmosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osobni vlak i Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste, Karlovih vaiov Heba, Mar. varov, Plzna Budejevic, Lin ca, Ljubna, Beljaka Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomosta in Solnograda. — Ob 9. uri 5 m zvečer iz Lesec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m zvečer osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m. Bvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoći samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6, uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 65 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Srednjeevropski čas <e za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani 1
FRANC STUPICA
v Ljubljani, na Marije Terezije cesti štev. 1
= zraven Figovca =
trgovina z železnino, poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom
priporoča
Fortland i& hm cement, \mm m \: traverie u oboke
štorjo za strope, stresni klej, izolirue plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna „Patent Avstrija", železno, počinjeno in cinkasto pločevino, mreže za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograje, ter vse druge stavbne potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, teb tulce in Uteži.
Orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače jjS
in ključavničarje.
Navadne in stranske (Fliigel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, počinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
Ročke za mleko, stroji za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke in razna kuhinjska oprava.
Velika zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, trijerjev, pres za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran.
Plahte za vozove, svetilke za kočije. Poljska semena, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje ščeti in čopičev. 92&—14
Vedno sve$e špecerijsko blago in ra^ne rudninske vode/
Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti »Tišleija'.
4^197084
Zaradi drugega podjetja opustim svojo
manufakturno trgovino
in bodem odslej razprodajal po čudovito znižanih cenah vse v trgovini se nahajajoče predmete suknenoga modnega in perilnega blag«, platno za rjuhe, najboljše cvilhe za matrace, kovtre, koce, preproge i. t. d. S spoštovanjem
143-26 Franc Dolenc v Ljubljani, Stari trg št 1.
Žima in morska trava
fuF"* po najnižjih cenah
v špecerijski trgovini
ona Ječminek v
na Sv. Petra cesti štev. 14
1724-5
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
r^ oo
o >
o
Največja zaloga
pohištva
za spalne In Jedilne sobe, salone In gosposke sobe Preproge, zastorjl, modrocl na vzmeti, Zlmnatl modrocl, otroški vozički Itd.
145-J16
c
CD
O a>*
2>
00
X»J»©IldneJ«e blano.
Ustanovljena 1800.
Postajališče cestne železnice
vila SAMASSA.
UstanovljenaJ880.
Postajališče cestne železnice
vila SAMASSA.
Prva največja in najstarejša
zaloga klavirjev v Ljubljani
. Florijanske ulice štev. 42. =
Usojam se čast. p. n. občinstvu naznanjati, da oddam od danes naprej vse klavirje in pianine po najnižji ceni. Klavirji so iz zaloge najbolj renomiranih dunajskih firm in niso kramarsko blago.
QolnTic1ri cbranoni tla viri i frni> motni aIi p°litirani orehovi,
O d 1U U OIV1 OMabCUl fklC&VUJl z navzkrižnimi strunami, s sed-mernim železnim oporilom, slonokoščeno klaviaturo, 71/* oktav moderator (zvok harfe). T}\ onini črni. notni, angleška repeticijska mehanika, navzkrižne strune, slono-riilUllil koščena klaviatura, moderator lljA oktav, želez, oporilo, oklepni ^'lasovnik.
inlnl po i prodaj.
Mignon skraćeni klavirji Srće^^ipian,n'
iTajziižja  izposojevalna  prIst©jToira.st. tMW Pri prodaji Jamčim za vnak Instrument IO I* t.
Priporočam se tudi najvdaneje za ubiranje in popravljanje v mestu in na deželi.
Z odličnim spoštovanjem 1863—3
FERD, DR AGATI N
trgovec s klavirji, ubiralec in popravljalec, zaprisežtn) cenilec c. kr. okr. sodišča.
Novo!
Novo J
Amerikanske avtomatične
samobasalne puške na šibre
72—26
Sistem B^cunlrig.
Istotako imam veliko zalogo
puške in revolverje
= najnovejših sistemov po najnižjih oeu&h. — Bi vJjadoo priporoCa FRANC ŠEVČIK
Ceniki na rahtevanje za- ^
stonj In poštnine prosto.      puškar,  ZldOVSKO  UHO* 7.
lefeton 5t. 154.
vrrv-
( W       _ Ustanovljeno leta 1842.
Vs# ČRKOSLIKdRJd. SLIKAKJAaJ
1HAVISOV IN QKBOV   is»7 p BRATA EBERLl
V petek, dne 23. junija
bode
na Koslerjevem restavracijskem irtu
(ob lepem vremenu)
nlit trusni večer
z umetatnim ognjem
iz slavnoznane goriške piroteh-niške tvorn ce povlaščenega in priznanega pirotehnika gospoda Ferdinanda Makuca
ID
velik vojaški koncert.
Spored :
=====  Otvoritveni strel. =====
Znamenje za pričetek umetalnih ognjev. 1 bomba (topov strel v zraku). — 2 raketi s pokom. — 2 raketi 8 topičem.
I. prizor. IV. prizor.
1 trikot. Kakete.
Z briljantna vodometa. Briljantni rakeroni z bar-
3 rakete s pokom. vasto glar« inmožnarjem.
3 rakete z zvezdami. Bombe v zraku.
Strel 8 topiČem. Briljantno kolo z barva-__        . stim osredjeni in pi-
II. prizor. vikami.
1 briljantno solnce z Topov strel na tleh. bar vat t i in oaredjem. _
\ . prizor.
Kakete. Bombe.
Pirotehniški kres (dvojma vretenica, predelana v
kresni ogenj z vodometom, rimskimi svečami in begom raket).
1 briljantni vodomet z
rojem kaSic. 5 raket s pokom. 5 raket z zvezdami. Strel s topičem.
111. prizor*
Topov strel v zraku. Kakete. Trikot.
Baterija rimskih avec.   Topov strel v zraku. Kaketoni. Razsvetljava z bengalič-
Topov strel na tleh. nimi lučmi.
Začetek ob 8.   Umetalni o^enj ob 1 JO,
Vstopnina za osebo 60 h; otroci do 10. leta 20 h
jJsJT* V slučaju slabega vremena se vrši veselica v soboto, dne 24. junija 1905.
K obilni udeležbi najvljudneje vabita
Ferdinand Makuc   Marija Erkežnik
pirotehnik. rostavratorka.
Cene stanovanjem do 1. junija in od 1. septembra 25 , pod tarifo.
Od 1. junija interurbana telefonska zveza.
9m
vv
Sezona od 1. maja do konca oktobra.
Krapinske * Toplice
Hrvatskem
Leta 1904 je bilo 5120 ljudi. Od za-gorjanske železniške postaje Zabok-Krapin-ske Toplice oddaljene eno, od postaje Rogatec, lok. žel. Grobelno - Rogatec, pa dve uri vožnje. Od 1. maja vsak dan omnibus k vsakemu vlaku proge Zabok - Krapinske toplice, k postaji Rogatec k popoldanskemu vlaku. — 30° do 35° R (37"o0 do 43 6° C) gorke akratoterme, ki eminentno vplivajo proti protinu, mišični in členski revml In njih posledičnim boleznim, pri ishiji, nevral-glji, kožnih boleznih In ranah , kronični Brightijevi bolezni, otrpnjenju, pri najrazličnejših ženskih boleznih. — Velike ba-slnske, separatne kopeli, kopeli v banjah in prsne kopeli, izvrstno urejene potilnice (sudariji), masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. — Udobna stanovanja, dobre in ne drage restavracije; stalna toplfška godba. Razsežni senčni sprehodi, prostor za ten-nls-lgre itd. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — Brošure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte in pojasnila pošilja
1340—9      kopališko ravnateljstvo.
V 1856-2
Zcnitna
^ ponudba.
Uradnik z letno plačo črez 2000 kron in s penzijo se želi seznaniti z gospodično ali vdovo z malim fantkom in ki je pridna gospodinja. Starost okoli 30 let. Dame s kakšno trgovino imajo prednost.
Natančne ponudbe, ako le mogoče s sliko, pod »Srečen dom11   na   npravništvo „Slov. Narodau do 1. julija t. 1.
Na anonimno se ne odgovarja.
Opr. St. A 12/5/14.
s katerim se kliče dedič, čigar bivališče je neznanoj
C. kr.Jokrajno sodišče v Višnji gori naznanja, da je umrl dne 4. del^ cembra 1904 Anton Centa, posestnik iz Vidma št. 27, zapuativši naredbo n,mh slednje volje, v kateri je postavil za dediče tudi Antona,  Franceta, Mete Centa in Marijo Centa omož. Kožar.
Ker je sodišču bivališče Antona, Franceta, Mete Centa in Marije Ko*8f neznano, se poživljajo taisti, da se v enem letu od spodaj imenovanega dne pr tem sodišču javijo in zglasijo za dediče, ker bi se sicer zapuščina obravnaval le z zglasivšimi se dediči in z njim postavljenim skrbnikom.
C. kr. okrajno sodišče Višnja gora, odd. L
dne 8. junija 1905.
Zaloga koles
486 28 in motorjev
iz znane tovarne J. Puch v Gradcu. Z «l\eletnlm Janiitvom.
FRANC ČUDEN
urar in trgovec v Ljubljani
Prešernove ulice, nasproti franč. samostana Filialka: Mestni trg, nasproti rotovža.
Drugih vrst kolesa od K120 — dalje.
===== Z enoletnim jamstvom. -
Velika zaloga šivalnih strojev.
Cenovnikl   zastonj   In   poštnine prosto.
1699-5
Hamliiirš-Aiiierilia^le
Direktni promet z nemškimi poštnimi in brzoparniki
prevažanje oseb
v vse dele sveta
oaobito na progah
Hamburg-ChXr.-New York
No. 802; r
Hamburg--Brazilija
Hamburg-La Plata Hamburg- Vzhodnja Azija Hamburg-A frika Hamburg-Kanada Hamburg-Zahodna Indija
Genova-Ncvv York Neapolj-New York Genovk-Lk Pluta Duver-Xew York Cherbourg-New York
Hamburg-Meh:ka Hamburg-Kuba Hamburg-Prancosko Hamburg- Angleako Hamburg-Cantralna Amerika
iz Antverpna v Kanado, Brazilijo, La Tlato, Zaholnjo Indijo, Kubo,
Metliko, Vshodnjo Aaijo; ia Havra v Braailijo, Zahodnjo Indijo, Kubo, Mehiko, Centralno Ameriko; U Boulojcna v New York, Braailijo, La Plato.
Parniki Hamburg-Amerika Linie nudijo ob izborili hrani prekrasno priliko za potovanje za potnike v niedkrovju in v kajitan
Zabavne vožnje po morju
t Zaho<I. liiUJJo v severne krnje po Sredoiem morju v Orleut na semenj v Kiel   po Kivieri
v Islandijo in na Neverni rtič   as Angleško, Irsko in škotsku \. / n..  v znamt-uilit k«»pallsci«
Zdravilne vožnje po morjn.
Natančnejša pojasnila dajejo tukajšnje družbene agenture in pa
oddelek za osebni promet
Hamburg-Amerika Linie. Hamburg.
V Ljubljani: Glavno zastopstvo Hamburg-Amerika Linie
•      na Dunajski cesti št. 31.
Upravno premoženje:
K 7,024 718 89.
Hranilne vloge:
K 7,651.91541.
5«
Denarni promet:
K 32,039.70181
Rezervni zaklad:
K 12087815.
Kmetska
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni nisi
^ na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic
|[      obrestuje hranilne vloge po 4I|2°|0
brez odbitKa rcninega davka,   katereca plačuje posojil iliru Nama za vlocnlke. 18-tf
^    Posojila po 5°|0 in po 5 VU
H Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let |p        ali pa v krajšem času po dogovoru.
Jjf* 17 K A P NE URE : razun nedelj in praznikov vsak dan od Skt 8.—12. ure dopoldne in od 3.—4. ure popoldne.
£gg       Telefon »t. h5. Poštnega hranilni onega urada št. 828.408.
SsifilQIQIQIQK8K    MOliMOst Mt^MC^CaVOAOaVC^
9999
Li sinju
žaT I e;tov i jš č a r j e
g 4 sobami ter kuhiojo z vso opravo, y prijaznem kraju na Gorenjskem, pol are od postaje Lesce, ali 10 minut od ■;.. c, se odda za poletno sezono v najem.
Kje — pove upravništvo „Slov. Karoda". 1458—14
Le malo časa
(se prodaja žaro d ^opustitve trgovme 172 -83
vse blago
od tforniško ceno
PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE.
v modni trgovini
Rudolf Jesenko
Stari trg št. 13
O
<
w w
<
<
M i—i
W
•N «
ta
TELEFON 154
N/UHNEJ5E MRVE ZA UMETNIKE
DRfl. SCbOEMfCLDR & KO. V DG5SELDORFCJ
FINE OUHATL BARVE ZA
5XUDUE   DRfl* SCHOEMFELOfl & KO. V DdSSELDORFU
(PUŠKA 20 \hti.) - MEČlLfl,
APARATE, BARVE in PREDLOGE ZA
ŽSdLNO SLIKANJE
r i I IT /fl 17 C IT I tT/IIFIO        VELIKO IZBIRO
SLIKARSKI F4FIR
"iTJa^S LESENIH IZDELKOV
POTREBŠČINE     ZA VŽKjflNJE IN POSLIKALE \*fnfl TOVARNA OLJNATIH BARV, LAKOV ITI F1RMEŽEV
nir\L05IČEY/l CE5T/I 6 LJUBLJANA.
ČOPIČI. — BRONCE. — KARBOLINEJ. — LIM
i
O N
m
C/5
Mednarodna panorama.
Ljubljana, Pogačarjev trg«
Razstavljeno samo do vštete sobote 17. Junija 1905: 1968
II. potovanje po Južni Ameriki.
Republika Čile
Zanimiva mesta  in znamenitosti.
Odprto tudi ob nedeljah in praznikih od 9.   12. dop. In od 2.—9. zvečer.
Krasno izbero
i\©nfel^eije
za dame i« deklice
kakor tudi
manufakturno blago
perilo
vsakovrstne preproge
i. t. d. 26 p rlporoen
te Sckter
Ljubljana
v
Spitalske ulice stev. 7.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx >c Solidno blago. 5  Nizke cene. =1
x
xxxxxxxx
xxxxxxyx
xxxxxxx
le. x.
xxxx
FrančišlsoTri
1768—7 (Franzensbad.)
azni.
MUDr. EMIL OLIVA,
l asistent klinika prof. Rubeške in hospitant strok, klinik v Berlinu. Stakholmu in Parizu Član I. shoda srb. zdrav, v Belgradu ordinuje zopet v Frančiškovih Lažnih „Hotel Stadt Leipzig".
Odgovarja na vsakršna vprašanja, event. preskrbi stanovanje.
Pariška svetovna razstava 1900.
■it
avba mostu v Dragomlju.
"":'«Jl?"!jSSifcH**'-:
Vodni zdravilni zavod 'frCC*
kopališče Kamnik na Kranjskem
Postaja c. kr. drž. železnic. 1339-10
Vse vedno zdravljenje, solnčne, elektriSke kopeli in kopeli z ogljikovo kislino, zdravljenje j s suhim vročim zrakom, masaža in zdravilna gimnastika, dietno zdravljenje. Prospekti zastonj. Mrzlja od 30. maja tlo septembra. Zdravniški vodja dr. R. Wackenreiter.
D«e 26. punija t. I. popoldne ob 2. uri se bodo oddajala dela za radbo nagega mostu erei potoSc Pesato na okrajni cesti v Dra-mlju v proračunjenem znesku 7000 K po zmanjševalni dražbi na licu mesta
Dragomlju.
Načrti in proračuni leže na vpogled pri županstvu v Domžalah. Ponudniki imajo položiti 10 ,  na prevzeto delo spadajočega zneska. Delo se bode oddalo skupno.
Cestni odbor za kamniški okraj
dne 16. junija 1905. >E9 2 Načelnik: J o s. Močnik.
I ^ITBENTIFSI^ 1 ^"DOCTEUR HEB$
# . # a # t t  L < Ernest Hammerschmidta nasledniki 3474-30
tretnina zeleznln !■ kovin
Vaivazorjev trg št. 6 — Ljubljana — Prešernore ulice št. 50.
V elita zaloga Wmlm orodja inbiSne opravo.
SveS svnoslavnan ustna vod«.
1Dobiva se povsod. 1445—13
Kavarna ^
--m .lliriia'
rt
Ljubljana
Dvorski trg št. 3
.siii;pi.ii=*ipij!!=
priporoCa vse
modno blago
zaradi pozne sezone ld0$
po jako znižanih cenah.
ob praznikih, sobotah in nedeljah
vso noč odprta.
kavarnar 73—27 Kolodvorske ulice št 22.
• v
Novi modroc „S a ni t a 8" pri snaženja.
na peresih
mm
Navadni stari modroc y pri snaženju. fA
ki se lahko snažijo zračijo in popravljajo ima vedno v zalogi ali pa izvrši po naročilu 127—26
Dragotin Puc
preprogar  in tapetulk Dunajska cesta 18.     Ljubljana      Dunajska cesta 18.
Zahtevajte pri nakupu
Varstvena znamka.
Schieht-ovo štedi I no milo
BiHHsiiiB z znamko „jelen".
Ono je W zajamčeno čisto ^Hl in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno. Kdor boče dobiti zarea jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
„SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN".
108S1—97
Dobiva se povsod!
Ustje (Češko)
Juri Schicht
največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu,
Ustje (Cečko)
0 SSS SSSS^S^SSS^SSSSS^S^SSS^.?XB
Si 93 ^        Založnik c. kr.       d<~ž. uradnikov. g
1 Ljubljana i   KFBER Ljibljau |
Stari trg st. 9      ■    ■ ^ "™ ■* Stari tog st i)
C priporoča, svojo tovarniško zalogo
©1
BI
po izredno nizkih stalnih cenah.
=: Kravate in perilo. =z
3437-35
Potrabščins za lrreja.ce in šivilje.
Restavracija „pri Leva"
liliji1 TiTfflijf fesu Id. »H K<išenina.9 jfanje Troijf mu lli.
> jaijik: dnu večkrat svt^že
puntigarnsko marčno in bavarsko pivo.
Pristni cviček, razna druga naravna ter vina v steklenicah in raznovrstni šampanjec.
IzToorria jsilso cena 3srg"h 1 ti jsl,
MTa razpolago je velik senčnat vrt in prostoren salon za društvene veselice, zborovanja i. t. d. ||§
Rs j t
—^r- Večkrat v tednu domače godbene zabave. r^~:
1914-3 K obUnemn °biSbU 7aW na,?Wnđneje    Al. Kos, restavrater. g
n
T7".
*****
Zahvaljujoč se vsem svojim dosedanj m kupovalcem. ki so mi izkazovali svoje zaupanje, naznanjam njim, kakor tudi slavnemu občinstvu sploh, da sem
svojo prodajalno s platnenim, volnenim in kramarskim blagom
na Starem trgu štev. 3 (Koširjeva hiša) preselil v lastno hišo na Starem trgu štev. 16
ter se priporočam v nadaljno zaupanje. 1938 2
Z vsem spoštovanjem
Ivan Cešnovar
prodajalec na Starem trgu št. 16 v Ljubljani.
Fotografija!
S tem uljudno naznanjam, da sem svoj
fotografski atelije
v I >jnl)l jsini. Kolodvorske ulice Šfc. 32
popolnoma na novo uredil
- iu opremil _ g,
z najnovejšimi aparati najmodernejšimi \ prospekti (ozadji) in krasnimi dekoracijami
ter mi je vsled tega omogočeno ustreči največjim zahtevam Častitega občinstva, a navzlic temu  z zmernimi cenami in pošteno
točno izvršitvijo. Prodam po nizki ceni =z== vse prejšnje v zelo dobrem stanu nahajajoče se fotografske aparate, prospekte, dekoracije i. t. d. Priporočam se za mnogoštevilna naročila ter bilježim z najodliČnejšim spoštovanjem 1384—9
avorim Rov** Fctcgraf Ljubljana
Prodaja vina poceni, j ?
Zaradi potrebnega izpraznenja kleti proda vlastelinstvo Dubrova, pošta Krapina-Toplice na Hrvaškem, vse vino lastnega pridelka, oko.i 600 hI čistih nepokvarjenih belih vin najboljše kakovosti iz leta 18^5. in 1904. po najnižji ceni in opozarja na to ugodno priliko  zlasti gostilničarje. Odda se ga najmanj 3 hI skupaj. Prodana vina se postavijo | brezplačno na rogaški kolodvor. Vprašanja na gorenji naslov 1637—10 •
Letovišče
ima najlepši senčnati vrt v ljubljanski okolici, lepo lego, krasna izprehajališča po gozdih in po ravnem in za nedeljske izlete v bližini Ljubljane najpriprav-nejši kraj. Pot Čez Golovec preko Orlega na Lavrico je prijateljem peshoje zelo priporočati, ker se nudi izletnikom na tem zložnem potu najlepši razgled na vse strani. Dolenjska državna cesta na Lavrico je najboljša v okolici in vrlo po-rabna za kolesarje in izvoščke, za ekvipaže in za pešce. Na Lavrico je pa tudi jako ugodna železniška zveza ter stane vožnja od dol. kolodvora samo 20 vin. Vlak prihaja ob polu 2. popoldne na Lavrico in odpelje v Ljubljano ob 8. uri in 13 minut zvečer. Za vožnjo nazaj se dobi tudi omnibus, ako se oglasi 15 do 24 oseb. — V Lenčetovi restavraciji na Lavrici, ki jo v>di restavraterka Antonija Kink se dobivajo dobra okrepčila s fino pijaco in jedili vsakomur se pa mora na hip priljubiti prijetno bivanje na prijaznem gostilniškem vrtu in tik njega se nahaja jočem logu pri dobri kapljici finega vina. ife67— 3
Vsem izletnikom, ki nameravajo ob prostem Času poleteti kam v okolico, zlasti rodoviuam in drugim družbam bodi toplo priporočeno — letovišče Lavrica.
Dvorski trg št 1.
Kolodvorske lj ulice št. 32.
Kupuj pa „le v steklenicah" I
V lijiitiljnitl pri KOH|totll!i:
Iv. Fabiana nasl. Anton Korbar. F. Grošelj. Kari C. Holzer. Ivan Jebačin. Ant. Ječminek. Leopold Jeran.
Ant. Kane, drog. Mihael Kastacr Edmund Kavčič Henrik Kenda. Josip Kordin Anton Krisper. Peter Lassnik.
Alojzij LUleg. A. Mehle. P. Mencinger. Josip Murmk. J. Perdan. Vaao PetriČiČ. Kari PlaninSek.
A. SuSnik. M. E. Supan. A. Sarabon. Viktor Schiffer. M, Spreilzer. Anton Stacul. Fran Stupica.
Ferd. Terdina. Uradniško kon sumno društvo
I
Bled : Pavel Homann, Oton
\V61fling. rrnomelj: Andrej Lackner, i
Kari Miiller, B. Schweiger, |
Anton Zurc. Draga   P. S. Turk. Hrib : A. Bučar, Fran Kovač. Idrija: A. Jelenec, Josip Se-
petavec, Valentin Lapajne. Kamnik: E Hayek,J.Klemen-
čič, J Koschier, Fr. Šubelj. Kočevje: F. Jonke nsl. R.Ko-
ritnik, Fr. Loy, P. Petsche,
J. Rothel, M. Rom, F Schlei-1 mer, F Goder^r, F.Verderber j Kostanjevica: Alojzij Gač. Krško: F. X. Aumann sin,
R. Engelsberger.
Kranj: Fran Dolenc, Ivan Majdič, Kari Šavnik, lekarnar rpri sv. Trojici4", J. Krenner, R. & E Ross.
Litija: Lebinger & Berg-mann.
Lož: F. Kovač.
Mirna: Josip Schuller.
Mokronog: J Errath, B. Sbil.
„pri škofu". Peter Strel. Novo mesto: Kiissel&Kon
čan. APauser, F.PIeterskj,
I. Picek. Polhov gradeč: J. A. Leben. Postojina: A.Ditrih.G.Pikel. Radeče:   Ivan Haller, J.
Trepečnik, I. občno rade-
Sko konsumno društvo.
Radovljica : L. Fiirsager. Fr'
Homann. Oton Homann. bodražica: Ivan Levstik. Šiška: J. C. Juvančič. Skofja loka:  E. Bardvch.
M.Zigon. 1301—8 Travnik: G. Bartol. Trebnje; Jakob Petrovčič,
Ivan Zernatto. Tržič: Frid. Raitharek. Velike  Lašče: Ferdinand
M Doganoc. Vipava, — Vrhpolje : Fran
KobaL
Vrhnika: Davorin Šetinc Zagorje:   R.  F. MihelČič, Iv. Miiller sen. Žužemberk: Jak. Derean
Janez Trdina
Verske bajke, stare \\\ nove. Bajke in povesti o Gorjancih.
Zbranih spisov knjiga 2.      23— 90
Ko je bil začel Trdina v 1. letniku ^Ljubljanskega Zvona' 1. 18-1. priob-čevati svoie bajke in oovesti. jeostrmei slovenski svet Dl d bogato zakladnico
domišljije naroda, bivajoCega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se le
tudi nad obliko, v kakršni jih je pisatelj podajal. Snov, slrg, jezik, veja bilo pristno narodno. Nabirajc C narodno blago in priobčujoč ga širšemu svetu, ponarodnel jo pisatelj sam Trdinove spise priporočamo z mirno vestjo kot najlepši književni dar, in sicer:
„Banovi huzarji in Iliri"
broš 3 K, s poštnino 3 K K) v. eleg. vez. I K 50 h. s DoStnino 4 K 7
Verske   bajke   in  Bajke ir. povesti o Gorjancih. 1
Droš. 2 K, s poštnino 2 K 10 h, e?eg. vez. 3 K 20 h, s poštnino 3 K 40 t Dobiva se v založništvu
2
Lav. Schwentne?ja
JBL*f sstolf **sml Prešernove u ice 3.
i
Slovenske
muzikalije
ravnokar izšle!
Govekar  Fr.: Rokovnjaci, uglasbil Viktor* Piru, k < P letno K IO-7CL Po« amezno:
1. Ouverfnra za klrtvir    .   .   K I I
2. Kuplet za moški glas s
klavirjem......„ 1
3. Zora vstaja, za s >pran 8
klav'r'em......., 1
4. Cvetočih deklic prsa bela,
samospev (sopran), z mešanim zborom ob sprem-
Ijevanju klavrja......
6. Mladi vojaki, koračnica za klavir in petje  .   .   .   . „ .a Oj zlata vinska kaplja j ti, samespev z niošKim zborom. [ „ 3 —
b; Povsod me poznajo, sa- I mespev iz „Zdravic" I
Govekar   Fr.: Legšjonar uglasbil Viktor Parma, k pletno K 11-20, Posamezno :
1. Zapoj  lin, i>tii i«-;«, rimi
za sopran 8 klavirjem .
2. V petju agfatffarM, mo&ki
zbjr s klavirjem   .   . .
3. Kuplet za moMri glas 8
klavirjem......
4 a,■■mnapen tenor
z moškim zborom cb spremljevanju klavirja
5. Plitka,   pe>.ein  j a ^sepran
s klavirjem.....
6. Skoz vas, konta ca Po
besedah J. Stritarja. Za klavir s petjem ad liritum)
7. Sezidal seui si viiis-ki hrani.
samospev z moškim z!.*, rom. Za petje in klavir iz ,.Zdravic".....
Dalje:
Viktor Parma: Mladi vojaki, k niča s petjem ad lioitum. 2e B daja.........K 1.*
Viktor Parma: Mladi vojaki
za citre    . .   .   .   .   „ 1"
Viktor Parma: Slovanske cvetke, potpourri po slovanskih napevih ....
Viktor Parma: Tri^la v>U<* rože, valček po slovanskih napevih.......
Viktor Parma: Zdiavue, za
petje in klavir.....
pese«. K 12
1-
t« i r
268—
IfU
Žirovnik Janko:  Nar«»di*t* Mm'
z napevi,  I. zvezek K 1 2u p pošti K 130. Žirovnik Janko :   Narodne pt-
z napevi, II. zvezek K r po pošti K 1 10.
Največja zaloga muzikalni v l^nbljau:
Katalogi gratis in franko.
Izposojevalnica muzikalij obsega 10.000 številk. Mesečni abonement a premijami.
Razpošilja tudi na zunaj
Oton Fischer
trgovina z muzikalijami v ljubljaiu.
F. P.VIDIC 8c Komp. Ljubljana,
opekarna in tovarna peči
ponudijo vsako poljubno množino
zarezane stresne opeke 9 »Koroški model"
1238-20 (Strangfalzziegel).
Barve; a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Te vrste strešniki so patentovani v vseh foltinil Iriani — Lastniti patentov: F. P. VIBIC & Komi), in JOSIP MARZOLA.
BST   Najličnejše, najcenejše in priprostejše strešno kritje.
Vzorce in jrrospekte pošljemo na željo brezplačno, "■■■■i^hh^h
Sprejmejo se zastopniki. M"   Takojšna in najianesljivejša postrelba.   ~M MF   Sprejmejo se zastopniki.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar,
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne1.