154. številka.
3 nć.
Izdanje za petek 25. decembra 1896.
(v Trstu, v četrtek zvečer dne 24 decembra 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST"
t/haja po trikrat na tedon t fioatih it-lan jih ob torkih, četrtkih in sobotah, /jutranje izdnnjo izhaja ob 8. ttri zjutraj, vooorno pa ob 7. iri vooer. — Obojno izdaiij« Htane: d Ifi.lfn mesec . f, 1.—, izven AviitriJ« f. 1..V) ■,» til mfiaec . ■ . 3.— » » . 4,SO
m pi 1 leta , , . «.— . » » »___
1» *SH IfltO . . „ 12.— .	, »t*.—
Naročnino je plačevati naprej ni naročbe hrei priložene naročnine te uprava ne •Ura.
Pnansično Storilk« so dobivajo v pi«. Jajaliiic&h tobaka v Iratn po 3 tivč, izven Trata po 4 nvč.
EDINOST
Oglasi te račune po tarifa r petit«; •• naslove s debelimi črkami ae plačaj« prostor, kolikor obsega navadnih vrstia. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. «e računaj« po pefedb'.
Vsi dopisi naj se poiiljajo urednlitva alicH Canerran At. 1H, Vsako piano asort biti frankovuno. ker nefrankovana o« na ■prejamajo. Rokopisi ee n« vraAaj«.
Naročnino, reklamaoije in oglaa« apr«. jena Mj>r uvtiiitvo alina Molin* pu>
oolo hftt. U. nadat. Naroftuine in oglase je plaiovati loco Trst, Odprte roklaasa |gij« ao prosta po^tniua.
Glasilo slovenskega političnega druiftva 11 Primorsko«
„t hiNRHH
Praznik krščanstva.
Stoletje se umika stoletja ; 19 stoletij je mi-uolo od one noči, ko se je porodil Sio Božji, ki jo douesel trpečemu človeštvu luč velike misli, vzvišene misli, blažene misli, odrešilne misli — krščanske misli! In — nepremagljive misli! D&, nepremagljive misli. Mnogo stoletij je minolo od one velike noči. Koliko ljutih viharjev je besnelo od takrat nad rodom človeškim, viharjev, ki so vso ljuto silo svojo butali ob njo, ob veliko misel, ki jo je donesel na svet naš Odrešenik, misel krščansko. Gazili so v blato to misel, pogasili je niso nikdar t Zvezda, divna zvezda misli krščauske, ki se nam je prižgala v oni sveti noči, ko so zapeli angelji nebeško pesem: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji 1 — ona zvezda blesti tudi danes v onem sijaju in oni milobi, kakor je blestela v tistem trenotku, ko je oznanjala človeškemu rodu rojstvo Odrešenikovo.
Misel krščanska je nepremagljiva, ker je božja misel, misel ljubezni, misel sprave, misel — pravice.
Zato je ta praznik mis i krščanstva največi, najav eteji, najvzvišeneji praznik onim, ki verujejo v odrešenje človeštva in v večno življenje onkraj groba in ki ljubijo pravico na tem svetu I Božji sin sam je došel na svet, da odreši Človeštvo iz spon duševne tmine. lu prinesel je seboj sveto blagovestje, blagovestje resnice in pravice. Ako pa je On božjega rojstva, potem je tudi nje-gova velika misel hči božja. Da, resnica in pravica je večna, je božjega izvora, in zato nepremagljiva, večna, kakor je večen Oni, ki jo je prinesel na ta svet.
I)a: nepremagljiva ! Uprav te dni je govoril posl. dr. Gregorec v zbornici poslancev na Dunaju o velikem prevratu, ki se je jel vršiti v duhovih! Materialistično svetovno naziranje mora se umikati krščanskemu svetovnemu naziranju; svet se povrača h krščanskim idejalom.
Kaj pomenja ta sedanji preobrat v duhovih Človeštva? Glasna in klasičua priča je, da je misel krš anstva nepremagljiva. Temni oblaki uteg-
PODLISTEK
'A2
Rrivoseska gostilna.
Srbski spisal O juro Jakaić; prolo/.il A.. B.
„Dva sta morala biti! Le poglejte! Tu so moške stopinje; zraven njih pa so druge, manjše, od ženske ali pa od otroka."
Zopet sta se spogledala zločinca, ne da bi si mogla to razjasniti. Res da sta potem, ko sta bila v varnost spravila ukradene cekine in listine, v najhujšem dežju z nekoliko ljudmi tekla nazaj k cerkvi, a ratijenca nista več dobila. Drugače si nista mogla misliti, kakor da se je vlekel domov, ter mu nista hotela dalje slediti, ker sta vedela, da ga drugi dan dobita v postelji.
Sedaj se je preiskava nadaljevala. Krvava sled se je vlekla proti tajnemu mestu. Tam je bila druga mlaka krvi in poleg nje košček tankega platna. Tudi to je preglednik oddal pandurju. Dalje so šli za sledjo, ki je vodila skozi gozdič k stanovanju ranjenega Rake. Njegova hišica je bila od zunaj videti precej lična in čedna, a ubožna in s slamo krita. S strehe se je valil kvišku gost dim. Tisti hip, ko so vstopili skozi hišna vrata, je nekdo skozi kuhinjo ostavil hišo, a nikdo ni pazil
nejo pač zakriti svetlo zvezdo, toda le za hip — ali ona se n^m kmalu zopet kaže v svojem sijaju. Preobrata, o katerem je govoril posl. dr. Gregorec, ni razumevati tako, kakor da se je človeštvo jelo klanjati novim idejam. Ne, to krepko gibanje misli krščanske v današnjih dneh nam govori le, da v nezmanjšanem sijaju blenti nad nami ideja krščanstva, ideja pravice, ideja resnice, ideja usmiljenja, ideja — zaščit niča vsem onim, kitrpć krivico in zlo na tej zemlji.
Milijoni in milijoni, malo in veliko, v blestečih palačah in bornih kočah, povsodi, kjer bijejo blaga in čuteča srca, proslavljajo spomin na rojstvo Ouega, kije prišel sun doli na grešno zemljo, kije prišel, da za vekov veke ustanovi misel krščanstva. Proslavljanje rojstva Odrešeni ko vega je torej najvzvišeneji praznik krščanstva. V tem proslavljanju so simbolizovani postanek, nepremagljiva sila in večnost resnice in pravice.
Misel krščanska je zaščilnica ubogim in preganjanem, Kako divno je ta velika naloga misli krščanske simbolizovana v dejstvu, da se nje ustanovitelj ni porodil v blesteči palači, ampak v skromnih jaslicah!
In kakor je bilo skromno rojstvo Odrešenikovo, tako je bilo skromno vse Njegovo življenje. Ob prihodu na svet Ga je pozdravilo siromaštvo; težka borba Mu je bila zvesta spremljevalka v vsem bivanju na tej zemlji, dokler Ga ni človeška zloba pribila na križ. In vendar je ustal in — zmagal! Kako velik, kako blažilen, kako tolažilen vzgled je to ! Kristus je stri vse peklenske sile in pokazal s tem poznejim rodovom, da se jim ni bati nobene sile, ako ostanejo zvesti Njegovi veliki ideji — ideji krščaustva.
Blagoslovljeno bodi to blagovestje, ki utrja v nas vero v same sobe, v svojo pravico in v svojo moč! Proslavljen bodi praznik rojstva Jezusovega, praznik krščanstva! Proslavljen bodi poezije polni praznik, ki leto za letom utrjaš tudi v malem narodu slovenskem vero, da ni zgubljen. Pravica je uepremagljiva, je večna, a ta resnica je na strani našega milega, našega đo-
na to, ker so vsi svojo pozornost obračali le na ranjenca.
„Kaj ste mu položili na rano?" je vprašal preglednik ženo, ki je bledega obraza in objokanih očij sedela ranjencu ob glavi. Bila je njegova sestra, oženjena tu v vasi.
»Položili smo mu gori zel, o kateri je povedala že rajna mati, da je dobra za rane."
„Mrzli pokladki bi bili boljši. Je-li dobil mrzlico od rane?"
,Ne."
„Mešalo pa se mu je vendar nekoliko ?■
,Ne, proti jutru je zaspal."
Preglednik se je obrnil k bolniku.
»Sodnik in gospod pop te dolžita, da si oropal sveto cerkev."
Bolniku se je zganil obraz od srda, čelo se mu je nagubančilo, pogled se mu je pomračil; dvignil je desnico in pokazal s prstom sodnika in popa.
„Ta dva sta", je rekel skrajnim naporom in glas mu je bil rezek, kakor bi razbil steklo.
Na to j« obrnil glavo v stran, kakor bi ju ur hotel več gledati.
Med tem sta se sodnik in pop trudila na
brega, krščanski misli nepremično ndanega naroda ! Zato mora zmagati i on, ker mu je zaščitnica nepremagljiva.
Še moramo biti težko borbo za svoj obstanek ; še pritiska na nas sovražna sila, še smo trpini, še moramo prenašati krivice, ki nam jih nadevlje človeška zloba, ki nam jih nadevljejo nasprotniki misli krščanske. Ali spomin na rojstvo Odrešenika, spomin na ono veliko noč, ko so angelji naznanjali prihod nositelja krščanske ideje, pevaje nebeško pesem: .Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje" — spomin ua one velike dogodke nam pravi: trpi, vztrajaj, delaj, in tebi tudi o narod slo v., pride dan, ko ti zablesti svetla zvezda pravice, ko počneš tudi ti živeti svoje narodno življenje, ko bod e š brat in ne rob drugim narodom.
Narod slovenski I Daj, pohiti te dni v trumah v hrame božje! Ko bodo slovesno pritrkovali zvonovi, ko bodo veličastno doneli zvoki orgelj, ko se bodo prepevale mile božićnice, ko bode nebeška poezija napolnjevala božje hrame in ves vzduh — zbeii vse svoje misli in čutstva in pošiljaj jih gori nad oblake z iskreno prošnjo do Očeta odrešenikovega, da skoro napoči tudi tebi dan zmage!
Proslavljen bodi ta veliki praznik krščanstva!
Jziava.
Z ozirom na izjavo hrvatskih in slovenskih poslancev v državnem zboru od dne 26. novembra 1896., da je namreč ne samo mogoče, ampak tudi velepotrebno, da se v novi zbornici poslancev osnuje parlamentarna skupina, ki bi solidarno zagovarjala, branila in povspeševala ukupno politiške in narodnogospodarske intorese našega naroda; z ozirom na to, da se po isti izjavi prepuSča vodstvom političnih strank v pojedinih pokrajinah naših, da ožitvore davno že zaželjeno in zahtevano težnjo vseh neodvisnih rodoljubov v slovenskih in hrvatskih pokrajinah,
mm
vso moč, da bi krivdo zvalila nanj, in to se jima je tudi posrečilo. Cincar je priča), da je Raka prejšnji večer kupil lojevo svečo, da mu je ukradel ključ od gostilne in da ta ključ odpira cerkvena vrata.
„Ali tudi lahko prisežeš ua to, kar ti povedal ?•
Cincar je zatrdil, da je pripravljen v to.
Bolnik je dvignil glavo nekoliko ; hotel je nekaj reči, a le hropeuje se mu je izvilo iz prsij in bledo lice je omahnilo nazaj na blazine. Preglednik ga je še hotel izpraševati, a ni dobil več odgovora.
Ko so gospodje z okrožnim pisarjem ostavili hišo, je skozi druga vrata vstopila ravno tista devojka, ki je bila pred malo časa odšla ven skozi kuhinjo.
Bila je Stojna, zvesta Stojnal Tudi v tisti grozni noči je ostala pri besodi. Zunaj je besnel vihar, a ona je potrpežljivo Čakala, da je mati zaspala. Ko je bilo Že čez polnoči in je še vedno lilo kakor iz vedra, si je ruto ovila okrog glave in šla tako ven v temno, viharno noč.
(Pride še.)
izjavlja politično društvo „Edin os tu, kakor politiški voditelj Hrvatov in Slovencev v teh pokrajinah nadih :
1)	da največim oduševljenjem pozdravlja ta prvi korak, ki so ga storili slovenski in hrvatski poslanci v zbornici poslancev za ustrojenje posebne hrvatsko - slovenske parlamentarne skupine ;
2)	da bode delovalo vsemi silami na to, da pride v zbornici poslancev do jugoslovanskega kluba, ali vsaj do hrvatsko-slovenske skupine; da bode o bodočih državnozborskih volitvah v svojem delokrogu zagovarjalo in podpiralo samo liate kandidate, ki se i.% v naprej obvežejo h pošteno besedo, da nastopijo z vso odločnostjo za oži-votvorenje rečenega kluba ali skupine, ter da sami vstopijo v to skupino ;
4) da se poživljajo vse slovenske in hrvatske politiske stranko, da zasnujejo svoje delo za oživotvorenje jugoslovanskega kluba, oziroma hrvatsko-slovenskn skupine v zbornici poslancev.
V Trstu, dne 2(> decembra 189G.
Predsednico političnega društva „Fdinost"
Tajnik : Mmkn i otir
Predsednik:
Mat ko MandM.
Naši poslanci so prišli do uverjenja, da je potrebno, in da je tudi možno, da se v parlamentu na Dunaju zasnuje jedinstvena skupina kakor pred-staviteljica Jugoslovanov 1 — Tako združenje je neizogibno potrebno za povspeševanje gmotnih in duševnih koristi naroda hrvatsko-slovenekega in tako združenje je tudi možno kraj vse razlike v meiienjih. — Tako nam je povedal komunike od dne S6. novembra 1896, ki so ga bili izdali gospodje iz sedanje delegacije slovensko - hrvatske Bila je odrešilna beseda! Bilo je to veselo naznanilo narodu slovenskemu. Dolgo, davno zaželjeno in pričakovano. In glas te vesti je odmeval — od srca do srca slovenskega, od dola do dola, od sela do sela, povsodi, kjer slovenska srca tudi slovenski čutijo. A mi smo vskliknili v rodoljubnem oduševljenju: to je evangelje zložnega dela za bodočnost naroda našega, to je evangelje slovanskega patrijotizma. In ta naš vsklik je odmeval po slovenskih listih, soglasujočih z nami, in malone po vseh hrvatskih listih v Banovini in v Dalmaciji! Bili smo jednih misli. Dolgo že, dolgo, ni bilo take harmonije v mišljenju in čutstvovauju med narodom in njega zastopniki I — Slednjič, slednjič — tako nam je vsklikalo srce . - se je vendar odtajal led in žnjim so se tudi odtajala ledena slovenska srca; slednjič je vendar pala mrena z slovenskih oči in je zmagalo spoznanje, da po dosedanji poti nesloge ne sinemo dalje, da ne smemo nadaljevati nezmiselnega boja za fantomi. Kajti le prazna nada je to, le prazen lov za srečo slepilno je to, dokler si domišljamo, da nam pomorejo drugi, ko si nočemo pomagati — sami! Mi, katere nas spaja ali bi nas moral spajati ukupni, resnični interes, mi smo le rezonirali med seboj in nismo imeli druzega posla, nego da je jedna slovenska skupina podirala, in če že ne podirala, pa vaaj sumničila to, kar je hotela sezidati druga. Tako je jeden slovenski rodoljub paralizo-val in uničeval delo druzega rodoljuba. Taki smo bili doma in ta domača nezložnost je odsevala tudi v delovanju zastopnikov naroda v državnem zboru.
In tako je bilo, ker ni moglo biti drugače : rabil nas je ta iu oni, ali spoštoval — nikdo. Ali smo služili drugim, a plačila za naše službe ni bilo od nikoder. Žoga smo bili v rokah onih, od katerih «mo se nadejali pomoći. — Nadejali, dobili je nismo nikdar! Nadejali smo se pomoči od družili, ki ne morejo čutiti z nami, ker niso — naši \ Bili smo v tej zmoti, ker smo čisto pozabili na pregovor: Pomagaj si in potem ti pomore tudi Bog! Opravičena pa je tudi mala varijacija : Pomagaj si sam, ako hoiieš, da ti pomorejo drugi t Kdor ne zna hoditi po svojih nogah, ta ne imponuje nikomur ; It močni ima nočnih zaveznikov! Narod pa je močan le tedaj, ako je zložen vsaj z oziram na one točke svojega programa, ki se temeljni vogli njegove bodočnosti, njegove ekzistencije. Močne stranke imajo vedno močnih zaveznikov. Ne mislimo tu ie na število, stranke so močne še le po d u h n, ki veje v njih. Odločnemu, energičnemu, samozavestnemu človeku se vsakdo rad pridružuje. I sto tako
je se strankami v parlamentarnem življenju. Stranke, ki vedo, kaj hočejo; ki so jedine v tem, kar hočejo in ki tudi kažejo zaresno voljo za dosego tega, kar hočejo — take stranke so spoštovane. Spoštovane stranka dobivajo lahko zaveznic. Naša hrvatsko-slovenska delegacija ni bila spoštovana do sedaj; ni mogla biti, ker je bila slaba in šibka; a šibka je bila, ker ni bila zložna, ker ni bila jedina niti glede temeljnih toček narodnega programa, in ker so vse njena akcije bile slika žalostne razcepljenosti. In ker ta slovensko-hrvatska delegacija ni bila zložna, in ker je bila šibka vsled tega; ker je vse njeno nastopanje vsled medsebojnega nesoglasja nosilo znake impotence za vsako resno in pozitivno borbo, imela je pač tu pa tam na svoji strani kakega — izkorisčeval-c a, pravih, resničnih, dobrohotnih prijateljev pa skoro nikjer! Ali da bo razumemo. Mi nočemo napadati posamičnih poslancev, mi sodimo le ensemble, vkupnost. Vemo, da posamični slovenski in hrvatski poslanci uživajo veliko spoštovanje pri različnih strankah. V čast je to njim in njih volilcem! Ali ves ugled posamičoikov ne zmore ničesar, ako nedostaje ugleda vkupnostilNe pozabimo nikdar, da v parlamentarnem življenju — bodisi v razmerju do vlade, ali pa razmerju do strank — tehtajo le krepka volja, moč, in zmožnost za modro izkoriščevanje nastajajočih in menjajočih se situvacij, nikdar pa zgolj osebne simpatije. Najmodreji zastopnik in najbistreji duh je obnemogel, ako nima za seboj celote, na katero bi so opirul.
Taka slika razcepljenosti in obnemoglosti je bilo do sedaj naše zastopstvo na Dunaju. In iz te razcepljenosti v organizaciji je sledila nojeduotnost v vsem prizadevanju. Konečni efekt vsemu pa je bila ptpolna brezvspešnost v naporih naših tudi glede na najprimi-nivneja prava naša. Le tako se more goditi še dandanes, dn nam, v zasmeh državnim zakonom in v zasmeh kulturi XIX. veka, trdovratno odrekajo borno osnovno Šolo, da se vidi kakor nečuvena predrznost, ako se Slovenec popeuja se svojimi mislimi in željami do sređuje šole, da zapirajo našemu jeziku pot do uradov in javnega življenja, da nam še vedno imenujejo uradnikov, ki meuijo, da je na veliko korist njih kvalifikaciji, ako ne razumejo jezika naroda, med luite-rim živd; le tako jo mogoče, da je državni zakon o jednakoj,ravnosti vneli plemen v Avstriji za nas Slovence vedno mrtva Črka na mrtvem papirju.
Naše globoko uverjenje je to, da bi bilo že vse drugače tudi z nami Slovenci in Hrvati, da je delo naših zastopnikov vsikdar bilo jednotno, samozavestno iu primerno postavljenemu si cilju; da je imelo na sebi zuak tiste zanesljivosti, doslednosti in logiko, ki vzbuja spoštovanje pri nasprotniku in zaupanje pri prijatelju Ponavljamo iu ponavljamo: politika hoče računati s činitelji in dejstvi, a beseda brez dejstev, ostaja vedno le beseda !
Uverjeui torej o škodljivosti dosedanjo taktike za narodne koristi naše, pozdravili smo srčnim veseljem izjavo poslancev, da hočejo ostaviti dosedauja pota zmote ter da hočejo v bodoče hoditi po poti racijo-nalne, samozavestne politike.
Gospodje poslanci so se obrnili do strank, da ustvarijo pogoje za bodoči jedinstveni klub. Stranke se hočejo odzvati temu pozivu. Sinoči so se aešli v Ljubljani delegatje obeh strank v pogovore. Razmere so na Kranjskem take, da se ne moremo otresti strahu, da bi utegnila strankarska strast tudi v tem resnem trenotku in ob tem resnem uprašanju zmagati nad — domovinsko dolžnostjo. Dal Bog, da poka-žajo dejstva, da je bil neopravičen naš strah. To pa rečemo že danes javno in slovesno, da gorjč onemu, ki bi v svoji frakcijski trmi hotel preprečiti dosego velikega in toli zaželjeuega cilja: pred vsem narodom mu pritisnemo na čfelo K a j novo znamenje! Tu ne velja noben izgovor, niti o „veri, ki je v nevarnosti", niti o „klerikalnem zmaju", katerega hote po vsej »ili pobijati uekaterniki. Tu je na dnevnem redu domovinska stvar, življenska korist, bodočnost naroda slovensko-hrvatskega.
Mi ne obsojamo brezpogojuo cepljenja v različne stranke v narodu slovenskem. Saj nismo tako kratkovidni in najivni, da no bi vedeli, da niti ni mogoče drugače. Ali, o gospoda, kakor v vsakem drugom narodu, tako je tudi v nas toček, ki nas spajajo. Tudi drugod je klerikalcev iu liberalcev, ali to cepljenje se drugod ne dotika narodnih idejalov.
Na Francoskem je konservativcev in liberalcev; tam jo orleanistov in bonapartistov, monarhistov, zmernih in skrajnih repnbličanov. Kakov prepad zija med
temi skupinami! Kolika razlika v menonjih v verskem, socijalnom, politiškem in državiiopravnem naziranju • In vendar jih spajajo vkupni — idejali. Ko zazveni beseda .revanehe", čutijo se vsi — Francoze!
Pretrgane so vezi med av. Stolico iti oficijelno, Italijo in nikdo ne more niti ugibati, kedaj se vsuj ublažijo odnošaji! Navskrižje je toliko, da je boda mogla poravnati le kaka — katastrofa. In veudar 1 Tudi Levu XIII. vstrepečalo je srce v britki boli, ko je domovina italijanska krvavela vsled hude nesreče. Tudi Levu XIII je zaiskrilo — čutil se je Italijana \ Ta veliki iu prosvjetljeni mož, ta uzor modrosti, je pokazal v kritičnih dneh na sijajen način, da ga čut ro-doljubja spaja tudi z onimi, ki ho Corkvi Njegovi storili toliko krivice! Taka je moč narodne ukupnosti, moč naroduih idejalov !
A kaj naj porečemo o Poljakih in o njih veliki zgodovini! Ali hočemo imeti resuišega svarila in lepših vzgledov, nego nam jih podaja ta zgodovina ?! Duh trme in nesloge je porušil veliko in slavno kraljestvo poljsko; duh sloge in jedinstva med njega zastopniki je pripomogel zoprt jednemu delu tega naroda do velike moči v mogočni driavi avstrijski.
Na Poljakih se vzgledujmo v tem pogledu ! Poljski demokrat je gotovo vnet za svoja socijalua načela, poljski prelat je udan veri katoliški iz globine svojega srca ; odločno bi nas zavrnila jeden in drugi, ako bi zahtevali od njiju, da odstopita od svojih načel — a vendar sedita v jednem iu istem klubu, ker vesta, da le tako moreta koristili ukupni stvari. V organizaciji in disciplin i poljskega kluba je vir veliki moči tega kluba in ta moč in ta vpliv nam odsevata v dejstvu, da ima poljski Živelj sedaj v svojih rokah kar štiri ministerske portfelje. In tako važne! Minister-stvo za vnanje stvari, ministersko predsedništvo združeno z mir.V. rstvom za notranje stvari, finance, in poleg tegu Se m;ipstra - rojaka!
Z izgled, smo dokazali torej, da združonje v jedinstven klub je potrebno in m o 2 n o. Ali si bodo slovenske stranke res hotele zatiskati oči pred to potrebo ? Ali si bodo res hotele mašiti ušesa, ko jim važni dogodki trkajo na vrata! Ne, človek ne veruje rad v to, česar so boji! In tako tudi mi nočemo črtati črnih slik na steno, nmpak izražamo rodoljubno nado — nado, ki napolnjuje vsa čuteča srca slovanska —, da 4 so tudi stranki na Kranjski, če tudi varuj ć svoji stališči, od-zoveti pozivu v izjavi hrvatskih in slovenskih poslancev in ustvariti pogoje za bodoči jedinstveni klub.
Ako bi nas pa vendar prevarila ta nada, potem pa naj se oglasi narod sam! Narod vzeini potem vodstvo in poveljstvo v roko, potisni v stran stranke ki niso hotele razumeti svoje koristi in stori takov kakor obeta politično društvo .Edinost" v svoji gornji izjavi: voli samo takih poslancev, ki se obvežejo le v naprej • polteno besedo, da naatopijo z veo odločnoetjo za oživotvorenje toli zaiellene Jedinstvene skupine Jugoslovanov v parlamentu avetrij-ekem v prestolnici dunajski!
Sedaj imajo besedo strauke. Ako pa pokažejo lete, da se ne morejo povspeti na višino svoje naloge, ker jih tiščiti k tlom strast in zavist, potem se oglasi ti narod slovenski - hrvatski; Tako hočem, tako bodi, ker hočem životi resnično narodnoživ-ljenje, kakor spoštovati člen v koncertu naodov avstrijskih!
Politifiko vesti.
V TRSTU, dne 34. deo. ubra 1894.
Iz Štajerske je došla danes važna vest, da so slovenski poslanci sklenili, da zopet vstopijo v deželni zbor.
Za danas registrujemo tn vest in hočemo počakati, da nam zastopniki spodnjega Štajerja obrazlože ta svoj korak.
Volitev župana v Pragi. Včeraj se je vršila torej v Pragi odločilna volitev župana. Prisutni bili so isti svetovalci, kakor pri poskusnjih volitvah. Kandidat Staročehov, s e d a n j i II. podžupan, dr. S r b je dobil 45 glasov, kaudidat Mla-dočehov, sedanji podžupan, dr. P o d I i p n y pa 41. Oim se je proglasil izid volitve iu dr. Srb izvoljenim, izjavil je dr Podlipny, da odloži svojo ča*t, kakor podžupan. Z mladočeškimi členi občinskega zastopa vred je ostavil dvorano. Novoizvoljeni župan dr. Srb je botel govoriti, toda na galeriji je nastal tako strašen hrup, da so morali pretrgati sejo. Pred občinsko palačo zbrana mno-
Dalje v prilogi.
Priloga „Edinosti" Si. 154, več. izd
iica je pozdravljala Mladočehe ovacijami, Staročehe pa z vskliki ogorčenosti. — Korespondenčai urad javlja : Vsled izvolitve dr. Srba so izjavili Mlado-Čehi, da je razdrt kompromis sć Staročehi.
Se svojega slovanskega stališča, uverjeni, da ta nesrečna in tradicionalna nesloga neizmerno škodi le ram samim, a v isti meri koristi nasprotnikom »lovanstva, obžaljujemo iz vsega redoljubnega srca svojega, da ni došlo do sporazumi jen j a med obema strankama češkima. Obžalovanje naše izvira so-sebno iz bojazni, da se vsled tega dogodka utegnejo zopet poojstriti medsebojni odnošaji v narodu Češkem, kar more le slabiti pozicijo tega važnega naroda, in vsled tega tudi — vsega avstrijskega slovanstva!
Ogerski kardiital-primas v Rimu. Iz Rima je došla vest, da je sv. Oče pozval ogerskega kardinala pimasa v Rim, da sporoči o odnošajih katoliške Cerkve nasproti vedno šireči se moči liberalizma na Ogerskem.
Gibanje v Makedoniji. Prilično časa je bilo vse tiho o ustaji v Makedoniji in že so turški oficijozi razglašali, da v Makedoniji niti ni nezadovoljnih ljudij. Včeraj pa je došla iz Aten ta-le brzojavka: Predvčerajšnjem je bila v olimpskem okraju v Makedoniji krvava praska med 80 turškimi vojaki in tolpo upornikov. Vojaki so namreč spremljali neko turško komisijo 8 členov, ki pa so vsi padli v praski z uporniki. Od tega spremstva se je resilo le 24 vojakov; upornikov so padli samo štirje.
Švica za Armence. V raznih švicarskih kantonih so nabrali preko 400 000 podpisov na spomenici, s katero protestujejo zoper postopanje Turčije glede Armenije. Nabrali »o tudi jeden Bilijon frankov v podporo Armencem.
Različne veatl.
Mestni svet tržaiki. Predsinočnem bila je, kakor javljeno, XXXII. letošnja javna seja našega občinskega zastopa. Predsedoval je župan dr. Pitteri, prisotnih bilo je 36 svetovalcev. Po odobrenju zapisnika prejšqje seje je priobčil župan, da je mestna delegacija, čim je doznala o nesreči, ki je zadela uboge ribiške družine v sv. Križu, katerim so izginoli reditelji in očetje, dovolila nujno podpore 400 gl. Mestni svćt je odobril ta izdatek. — Zatem je pričel zbor razpravljati o namestuištveni naredbi gled6 pokritja primanjkljaja o občinskih prihodih, nastavšega vsled zuižauja občinske doklade na pivo itd. V seji mestnega sveta due 12. novembra t. 1. je priobčil namreč mestni magistrat mestnemu svčtu namestuištveno naredbo, glasom katere ima mestni zastop v teku treh mesecev priiaviti viši oblasti, na kateri način nameruje pokriti primanjkljaj, nastavši vsled omenjenega vzroka. Zbor je bil takrat izročil ta predmet finančnemu odseku v poročilo. To poročilo lahteva, da vsaj začasno ostanejo v veljavi dosedanje doklade, na pokritje primanjkljaja pa naj misli bodoči občinski zastop, ki naj bode zahteval V prvi vrsti znižanje prispevka občine za vzdrževanje c. kr. javne straže. To poročilo je odobril ibor z večino glasov.
Župau je zatem priobčil zboru, da je došlo mestutniiU magistratu 1350 utokov glede volilnih listin. od teli pa jih je bilo 336, katerih magistrat nt u v azil, kerso sestavljeni v jeziku, ki ni uradni jezik občine, iu ki ni jezi k mesta. (Dobro ! Dobro !) Slovenski odveiij.ki, da so se zaradi tega pritožili na na-mesinišivo iu isto je ukazalo magistratu, da naj reši tu ti te moke, ker sicer ukrene namestništvo samo, kar ii pt. ieouo, da odpomore temu nedostatku. Sveto\y.iec Piccoli je predložil, naj se Imenuje običajna komisija 5 členov, ki naj bi sodila tudi o odbitih utokih. Rekei je, da namest-Hiš t v ena naredba znači nasilstvo zoper dosedanje običaje. Govornik je trdil, da je magistrat, odbivši reklamacije, posloval kakor občinska oblast in ne v izročenem mu delokrogu. Iz tega izhaja, da se morajo kakoršne «i bodi reklamacije ulagati na magistratu in ne na-taestništvu. Reklamacije, predložene namestništvn mačijo nasilstvo zoper mestni statut in je grozeči se nalog namestništva v nasprotju z določili mestnega statuta. Sklicuj^ se na statut mesta du-
najskega je prišel govornik do zaključka, da vse stvari, ki so v zveri z volitvami, spadajo v samosvoje področje občine.
Na ta izvajanja je odgovoril zastopnik vlade, namestniški svetovalec, baron C o n r a d. Govornik je menil, da vprašavni nalog namestništva ne more biti predmetom razprave v mestnem zbora. Reklamacije Še niso bile rešene; torej danes ni govora o kompetenci mestnega zbora. O menenjn namreč, da vse volilne stvari spadaj« v samosvoje področje občine, se čudi govornik jako, zlasti ker je došlo iz ust starega parlamentarca, o katerem bi mogli soditi, da si je pridobil nekako prakso, in da ve, koliko odlokov je že izšlo v zmislu protivnem njegovi trditvi, in da so se že opetovano razveljavljali sklepi tega zbora, ako so bili nezakoniti. To bi ga bilo moralo poučiti, da gre tu za opravila izročenega delokrog a. V tem slučaju pa gre le za nerešene reklamacije, torej le za formalno vprašanje. Govornik se je izjavil torej zoper predlog svetovalca Piccolija.
Vladnemu zastopniku je zopet odgovarjal svetovalec Piccoli, menć, da, če tudi je razsodeb v tem pogledu, da se iste ne dotikajo statutov mesta dunajskega in tržaškega. Tisti odloki veljajo le za občine, ki nimajo lastnega statuta, v katerem bi bilo določeno, kam je ulagati rekurze. Zanj je odločilen zakon iu se ne more pridružiti tolmačenju vladnega zastopnika. Odgovoriti mora tudi vladnemu zastopniku, da mestni zbor ima pravico pritožiti se na ministerstvo.
Zadnji govornik je bil M. L u z z a 11 o. Tudi on je menil, da volilne stvari ne spadajo v izročeno področje, ampak v samosvoje. Tako je po vseh avstrijskih mestih z lastnim statutom; čudno bi bilo torej, ako bi bilo v Trstu drugače. Govornik pozna mnogo zakonov, ali nikjer ni našel, da bi se rekurzi zoper odloke magistrata o volilnih stvareh reševali v drugi politiški instanciji.
Zbor je slednjič vsprejel predlog Piccolijev, da je stvar izročiti komisiji 5 Čleuov. Potem je bila tajna seja. — (O razpravi glede slovenskih reklamacij iu utokov spregovorimo v prihodnjem izdanju. Ured.)
Bela vrana. Nedavno smo sporočili obsežno, kako je polit, društvo „Edinost* razposlalo vsem županstvom po Istri tiskane prošnje radi šolskih taks. Te prošnje naj bi županstva podpisala ter odposlalministerstvu za nauk in bogočastje, oziroma ministerstvu za notranje stvari. Prošnje so bile trojezične, to je, slovenske, hrvatske in italijanske, tako, da je vsako županstvo dobilo po dve prošnji v svojem uradnem jeziku.
To na vsaki način plemenito nakano so zasmehovali in se jej rogali italijanski listi iz Istre in Trsta. Ti takozvani prijatelji siromašnega in zanemarjenega ljudstva po Istri niso našli niti besede, s katero bi bili vsaj poskušali opravičiti svoje nasprotstvo do rečenih prošenj. Oni mislijo, da so zadovoljili svoji dolžnosti in potrebam bednega prebivalstva, ako so izpostavili roganju one, ki pošteno mislijo s tem prebivalstvom in se zavzim-Ijejo zanje.
Ital. občina Umag je vrnila rečeno prošnjo pol. društvu „Edinost" brez vsakoršue pripombe. Ni nam znano, kaj se je dogodilo z diugimi pro šnjami, ki so jih prejele ostale italijanske občine. Najbrže bode tako, da se prošnje niso odposlale, in da so se občine uklonile terorizmu italijanskih novinarjev, na veliko škodo prebivalstva.
Častna izjema v tem pogledu je občina Cres. Tudi ta občina je v italijanskih rokah, ali ona je to pot korist in blagor svojega prebivalstva postavila više nego strast in fanatizem. Uprava te občine je namreč pritrdila obera prošnjam političnega društva „Edinost*. Ti prošnji je dala potrditi po občinskem zaitopu, podpisati ju in odposlati. Poleg tega je načelnik te občine, gospod dr. C o g 1 i e v i n a, doposlal predsedništvu političnega društva „Edinost" nastopni dopis: Št. 2690.
Slavnemu ravnateljstvu političnega društva „Edinost*
v Trstu.
Ugodno nas je iznenadilo, ko smo v italijanskem jeziku prejeli prošnji na dotični visoki c. k. ministerstvi, priposlani našemu županstvu od slavnega pol. društva, da se jima pridruži.
Polnim srcem se p. idružujemo poskusu, da
se odloži deželni zakon, tičoči se šolskih taks; še več: da podamo večo krepost tema prošnjama, izzvati hočemo v bodoči javni seji sklep občinskega zastopa, ki je sklican na dan 19. t. m. O tem koraku obvestimo visoki c. kr. deželni šolski sv6L
Medtem zahvaljujemo slavno ravnateljstvo na inicijativi, zasnovani na korist trpečega prebivalstva, ter želimo, da bi imelo povoljnega vspeha to plemenito prizadevanje.
Iz municipija v Cresu, dne 12. decembra 1896.
Načelnik: Dr. C o g 1 i e v i n a 1. r.*
Nam je posebuo milo, da se je med občinskimi načelniki italijanskimi našel jeden — in naj je le-ti tudi sam — katerega ne zaslepljuje po-litiška strast ob vsakem vprašanju in ki potrebe in koristi ljudstva predpostavlja narodnemu fana-natizmu in zbesueli pretiranosti.
Ta korak dr. Coglievine služi mu vsakako v čast, in bodisi tudi, da je on v tem pogledu — bela vran al
Nočejo odnehati. Omenili smo že v današnjem zjutranjem izdanju, da je c. kr. namestništvo dovolilo slovenski napis na spomeniku pokojnemu Dragotinu Martelancu na pokopališču barkovljanskem ter da je naložilo mestnemu magistratu, da mora iir slovenskem jeziku rediti dotično ulogo.
Dotični svoji vesti dodaje „Indipendente" izredno oster komentar, v katerem izreka nado, da se m a-g i s t r a t ne ukloni volji namestništva, toliko manje, ker da je po zakonu — in naj namestništvo reče, kar hoče — vendar še kako sredstvo zoper take „ukaze* namestništva. Nadalje je uverjen „Indipendeute", da župan, ki je vendar vsikdar visoko držal narodna prava, že po elementarni legiki ne more podpisati spisa, sestavljenega v jeziku, katerega ne pozna (ali ni mogel naučiti v toliko letih, odkar obstoji jezikovna ravnopravnost mej avstrijskimi narodi. Zares žalostno. Stavec). „Indipendente" sklepa, da namestništvo more uporabiti določbo §. 128. mestnega Statuta ter v zmislu iste dati rešiti oni akt po svojih lastnih uradnikih, toda to da nikakor ni v oblasti namestništva, da bi obvezalo magistrat, da Btori kaj ! tacega, česar ni storil še nikoli. „Vsakako pa mora biti — tako zaključuje „Indipendente* — trden in energičen način postopanja naših oblaiti v očigled takim nakanam. Gorje nam, ako bi jeli dovoljevati koncesije. Ve se pač, kako se pričenja stvar, ali ne ve se, kako se utegne zvršiti".
No, gospoda znajo res govoriti jasno in — odločno ! Stvar pa je tudi jasna, ali zajedno dokaj resna. Stvar je jasna: magistrat je v izročenem področju 1. politiška instancija ter p o d r e j e n viši politiški instanc ji, to je, namestništvu. Podrejena instancija je dobila strog ukaz od više instancije, a tu poživlja javno glasilo isto nižo instancijo, da naj nikar ne izvrši dobljenega ukaza, torej na — upor zoper višo instancijo. Po zakonih „elementarne logike" — da fovorimo z „Indipendentejem* -■- je torej neizogiben hud konflikt, kajti ne moremo si misliti slučaja, da magistrat ne bi sledil raigljeju svojega glasila, a istotako se nam vidi izključena možnoBt, da bi mogla odjenjati tu cesarska oblast.
Ker torej magistrat ne bode hotel odnehati, namestništvo pa ne more in ne sme odnehati, je konflikt neizogiben in javnost bode pričakovala napeto radovednostjo, kako se reši ta konflikt!
Toliko o stvari od nje upravne Btrani; o postopanju magistrata ozirom na Martelančev spomenik v obče človeškem iu Še posebej v narodnem oziru, spregovorimo nekoliko prihodnjič.
Iz Ljubljane smo prejeli pozno sinoč to-le brzojavko: „V današnji seji občinskega zastopstva je predlagal svetovalec Gregorič, da je v Ljubljani uvesti samosloveiiHke ulične napise. Dr. Tavčar pa je branil Nemce in dvojezične napise. Grego-ričev predlog je padel*.
Ozirom na visoke božične praznike se hočemo vzdržati za danes vsakoršne opazke. .. . Mir ljudem na zemlji... 1
Dsneiki za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu: V proslavo krsta pri Calmusu so nabiali flenčkajnerji 11 kron 46 stot. Čakulonus je dodal 10 stot. T. U. O. je daroval 10 kron. V gostilni g. M inna Lukše na Prošeku so darovali J. Puntar, J. Milič, N. Segina in Biza po 40 stot. V, Kalin, Remec in Milič po 20 stot.
Za .Božićnico*4 ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu je nabrala gč. Kegina Balanč na Prošeku in na Kontovelju od sledeče gospode : župnik J. M. Martelanc 2 Kr. župnik A. Nadrah 2 Kr., Magdalena Ipavic 4 Kr., Feličita Goriup 2 Kr., Viktorija Lukša 2 Kr., Antonija Godina 1 Kr., N. N. 1 Kr., Marija Pertot 1 JKr. Franja Sardoč 20 ur. Elvira Nabergoj 2 Kr., Zofija Milič iz Repuiča 2 kroni, Dragica Bizjak iz Repniča Eliza Petijevič 1 krono, Katarina Kos 1 krono, Justina Bogateč 35 novč., Ivana Turk 30 nvč., Regina Balanč 2 Kr., Ema Lukša 1 Kr. gg: Radoslav, Jaromir, Slavoj, Davorin, Vekoslav, Jauko iti Radivoj T. po 20 nč. Radivoj in Vekoslav Kalin po 15 nvč. Skupaj 30 kron in 5 nvč., nadalje so darovali: g. Ivan Viličič iz Zagreba 10 kron ga. Pepina Macher iz Ljubljane 4 krone. g. Anton Vites en par čevljev, Velik Anonymus 21 parov zapestnic in 6 volueoih rut. Vsem darovateljem srčna hvala.
Za „Božićnico* podružnice sv. Cirila in Metoda na Greti je uabral g. Iv. Treven od sledečih gospodov: Ćerne And., Hermel, Požar J., Šumi Iv., Milozvan, Venuti Jernej, Iv. M. Bole, Nepoznan, Fajt Fran in Tere/.ija po l krono. Ogrizek Matija in Požar Miha po 60 stot. Prisrčna zahvala dragim darovateljicam in darovateljem.
Za rodbine ponesrečenih Križanov poslali so nam dosedaj:
Gosp. Ivan Šabec.....40 kron ;
. J. M........10 kron ;
„ Dr. Gustav Gregorin . . 10 kron; „ Dr. Matej Pretner ... 5 kron;
. A Goljevšček..... 2 kroni
• Prof. dr. Karo! Glaser . . 2 „ „ Prof. Gomilščak . . . 2 „ , Alojzij Furlan .... 2 „
„ Rovtar....... 2 „
, Ipavski............1 krono.
Skupaj .	76 kron
K temu prejšnja izkazana svota 392 kron Skupaj . 46» kron. Nadaljne darove sprejema drage volje naše upravništvo (Via Molin piccolo št. 3).
Nesreča ali zločin? Iz Sv. Križa nam poročajo, da so včeraj našli truplo ponesrečenca Janeza Sedmaka pokojnega Jarneja, po domače Maroner. Glava pokojnika je ranjena!
Za koncert, ki ga priredi ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda u Trstu, delajo se velike priprave. Osobito mnogo dela daje igra, katera pa gotovo zadovolji občinstvo. Za |kon-cert se je najela redutna dvorana gledališča „Politeama Rossetti*, ki je uprav kakor nalašč za naše koncerte z igrami. Vrlo „Slovansko pevsko društvo* bode popevalo razven ueke nove pesmi še eukrat en del Hubadovega mešanega zbora narodnih pesni. No, vsakdo razvidi lahko iz programa, bode-li koncert zanimiv ali ne ; skušamo vsaj, da vstrežemo raznim ukusom, zato se pa tudi nadejamo, da bode dvorana prenapolnjena že z ozirom na to, da bode čisti dobiček v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Ni en Slovan, ni ena Slovanka naj ne izostane torej dne 3. januvarja ; v tem, da se bode izvestno zabaval, podpiral bode zajedno našo velevažuo šolsko družbo l
ODBOR trž. ženske podružnice. „Silvestrov večer", ta vsakoletna in priljubljena veselica Be bode vršila tudi letos v telovadnici „Tržaškega Sokola* z jako zanimivim programom.
Tržaško podporno in bralno druitvo priredi na Silvestrov večer v društvenih prostorih svojim Členom in povabljenim gostom domačo veselico z jako zanimivim programom. Ob enem se naznanja vsem društvenikom, da počenši z novem letom se bodo ambulanca za društvene boluike obdržavala ob navadni uri v društvenih prostorih.
Bratovščina sv. Cirila in Metoda pri sv. Ja-bobu v Trstu vabi s tem svoje člene (moške in ženske) na občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 27. decembra t. 1. ob 4Vi uri popoludne v šoli družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu z nastopnim vsporedum :
1. Nagovor ; 2. Letno poročilo; 3. Poročilo blagajnikov; 4. Volitve: a) predsednika, b) 8 odbornikov ; 5. Želje in predlogi članov. K obilni udeležbi najuljudneje vabi	ODBOR.
„L* Adria* pristane. Priloga tukajšnjega službenega lista „L' Osservatore Triestino", „L'
Adria", prestane izhajati z novim letom. Ta priloga je preživela 22 let.
Iz Rojana nam pišejo: Kam jadramo? Da, gospod urednik, kam jadramo ? Kam nas dovede to vedno razburjenje, to kričanje v zakristiji vpričo redarjev. Ali to povišuje službo božjo? Mnogo jih je že tacih, katerih ne vidimo v naši cerkvi, ali bojim se, da jih dogodki odpodč še več.
Naš veleč. gosp. župnik je v neprestanem razburjenju, in tudi minolo nedeljo se je jezil v zakristiji, da ne more govoriti v cerkvi, kar bi hotel, ker ga nekaterniki takoj devljejo — v „Edinost*.
Ali ne jezi se samo na vas, ampak jezi se vedno tudi na nas, njegove župljane. V vseh svojih propovedih govori le o nas, o vas in — o sebi I To vam je večno drezanje zoper vse one, ki se protivijo njegovim novotarijam. Tako dosleden je veleč. gosp. župnik v tem svojem početju, da nas zunaj cerkve kar že zasmehujejo razni rene-gatje. Stari običaji so zginoli; tu uiti ne veš več, ako si kratkoviden, kedaj se vrši povzdigovanje, kajti ta sveti čin se ne naznanja več pozvonenjem. Od todi prihaja, da med povzdigovanjem nekateri sede, drugi kleče, a tretji stoje. Ali se je tudi to odredilo radi — kulture? Morda je ta odredba po ušeči izve8tnim kulturonoscem, podečim naš jezik iz cerkve, katerim klečanje pred Bogom gotovo ne ugaja posebno; nam veruim Slovencem ni po všeči.
Gospod župnik je rekel nedavno, da on mora skrbeti tudi za „irieštine". Mi pa menimo, da bi to skrb lahko prepustil kompetentnim cerkvenim oblastim, on sam pa naj bi skrbel le za n s — njegove župljane.
„Centralna posojilnica slovenska v Krškem",
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, obrestuje hranilne vloge po Al/t% ; nevzdignene obresti piipisuje poluletno h kapitalu. Do 600 gld. izplačuje brez odpovedi. — Posojila se dajejo le na osebni kredit proti menicam, in to le zadružnikom, ki vplačajo pristopnino (5 gld ali vsaj \% zaprošenega posojila) in 150 gld. deleža. Za posojila je obrestna mera	(pri posojilnicah) hxU%
(pri osebah.) Uradni dnevi so ob četrtkih od 3.-4. ure popoludne. Večja pojasnila daje načelništvo „Centralne posojilnice" v Krškem.
Vitez Nabergoj zoper list „Indlpendente*. —
Kakor smo javili v današnjem jutranjem izdanju, se je vršila včeraj na deželnem kakor vsklicnem sodišču v prestopkih kazenska razprava vsled ovadbe gosp. viteza Nabergoja zoper list „In-dipeudeute*. Razprava je bila dokaj zanimiva v iuridičnera pogledu.
List „Indipendente* je pripovedoval namreč v notici v številki z due 6. maja t. I., da je g. Nabergoj dal zaklati prašiča za domačo rabo, ne da bi bil to naznanil magistratu, za kar ga je magistrat kaznoval z globo 20 gld.; dotične italijanske razsodbe pa gosp. Nabergoj ni hotel sprejeti, zahtevajo slovensko. To je dalo povod „Indipendentu", daje gosp. Nabergoja v omenjeni notici žalil z besedami muso rotto (nesramnež), qualche cosa di piti di un muso rotto (več kakor nesramnež), inteligenza da dindio (gosja pamet) ter je kouečno še dodal, da tak človek spada med prašiče, ne pa v zakonodajne zastope.
Na tako nesramno žaljenje je podal g. vitez Nabergoj ovadbo na c. kr. Preturo, ker je smatral njegov zastopnik, odvetnik dr. Gustav Gregorin, da gre v tem slučaju za proste psovke po §. 496 kaz. zak., za katere so pristojua okrajna sodišča, ne pa deželna kakor porotna sodišča.
Drugega menenja je bila tržaška kazenska Pietura, ki je na predlog zastopnika toženega lista, odvetnika dr. Mandela, z razsodbo od due 10. oktobra t. 1. izrekla svojo inkompetencijo (nepristojnost) iz treh razlogov; prvič, ker je treba smatrati ©vajene izraze v svoji zvezi z ostalo vsebiuo članka, drugič, ker se morajo smatrati žaljivi izrazi dolženjem zaničljivih lastnosti v zmislu §. 491 kaz. zak., in tretjič, ker se je storilo žaljenje v perijodični tiskovini; iz vseh teh razlogov da je utemeljena pristojnost drugega, t j. deželnega kakor porotnega sodišča.
Na vflklic tožitelja zoper to razsodbo, raz-pisaua je bila včeraj ob 1. uri popoludne razprava v II. instanciji pred deželnim sodiščem, kateri je
predsedoval gosp. deželnega sodišča svetnik, vitei Nadamlenzki.
Ker je zastopnik tožiteljev prišel Jna razpravo 2 minuti po eni uri, stavil je zastopnik toženega lista predlog, da se ovadba odbije v kon-tumaeijo tožitelja, od katerega se mora smatrati, da je odstopil od ovadbe. Sodišče je odklonilo ta predlog iz razloga, ker v drugi instanciji ni potrebna osebna prisotnost strank, še manj pa, ko gre le za prašanje kompetencije, ne pa za meritorno razpravo
Zadobivši ua to besedo dr. Gustav Grego r i n, je utemeljeval svoj vsklic blizu tako-le:
Prvi sodnik je izrekel svojo nepristojnost il treh razlogov, kateri so vsi neutemeljeni. Gled4 razloga, da je treba smatrati ovajene izraze v svoje zvezi z ostalo vsebino Članka, a ne samo za-se posebej, opomniti je, da med inkriminiranimi psovkami in med ostalo vsebino članka ni nobene logične zveze; med temi psovkami in ostalo vsebino članka obstoji le mehanična zveza, ker se nahajajo psovke in drnga izvajanja slučajno v istem članku. Druga izvajanja članka, da je namreč gosp. Nabergoj zaklal prašiča, ne da bi bil obvestil magistrat, da je bil radi tega pozvan na odgovornost ter da ni hotel vsprejeti italijanske adninistrativno-kazenske odločbe, zahtevajd slovenske, so resnična ter nikakor ne žalijo gosp. Nabergoja. Nasprotno, kar se tiče navedbe, da je gosp. Nabergoj zavrnil italijansko razsodbo, smatrati se mora se slovenskega narodnega stališča kakor častno.
Kako naj bi bil torej gosp. Nabergoj tožil radi vsebine članka, ki ni žaljiva? Tožitelj je tožil radi vseh izrazov, ki so žaljivi, ni se pa mogel ozirati na vsebino, v kolikor ni žaljiva.
Recimo, da bi bil „Indipendente* pisal le o tem, da je g. Nabergoj zaklal prašiča ne da bi bil obvestil magistrat, da je bil radi tega pozvan na odgovornost ter da je zavrnil italijansko razsodbo, ali bi ne bilo smešno, ako bi se bil gosp. Nabergoj čutil žaljenega radi takega resničnega iu nikakor žaljivega pripovedovanja ter podal ovadbo? Tožiti se je moralo torej le radi žaljivih izrazov, o katerih se pač ne bode nikdo upal trditi, da so logična izvajanja iz resničnih in ne žaljivih pripovedovani!) dogodkov.
Notorično je, da je te dni visoko c. kr. namestništvo naložilo slavnemu magistrutu, da mora sprejeti slovenske volilne reklamacije i u vendar sem prepričan, da iz tega se ne bode upal izvajati gosp. branitelj iu tudi ne toženi list, da je bilo to postopanje visokega namestništva nesramno. Ravno tako je ua prvi pogled jasno, da se psovke, napisane proti sf. Nabergoju, ne dajo opravičevati z večkrat omenjenim njegovim postopanjem.
Stvar stoji torej tako, da je inkriminirane psovke vzeti same za se, ne gledć na drugo vsebino članka ter da se ni samovoljno iztrgalo iz članka le uekatere žaljivke.
Kar se tiče drugega razloga izpodbijane razsodbe, jasno je na prvi pogled, da se tu ne more nikakor govoriti o zaničljivih lastnostih v zmislu §. 491 knz. zak., ampak le o psovkah v zmislu §. 496 k. zak.
Saj se pač mkdo ne bode upal trditi, da značijo besede „muso rotto* (doslovno : razbit gobec) „inteligenza da dindio* in „prašič" človeške lastnosti.
§. 491 kaz. zak. ima v mislih take zaničljive lastnosti, katere se dajo principijelno dokazati. Da pa bi imel gosp. Nabergoj „razbit gobec*, »gosjo pamet" ter da bi spadal med prašiče, to se pač ne da dokazati.
Istotako se ne more reči, da se s takim pi-sarenjem izroča g. tožitelja v zmislu §. 491 k*z. zak. javnemu zaničevanju. Kdor čita take nesramne in surove napade, smatrati jih mora pač žaljivimi za napadeno osebo, a nikakor se ne more trditi, da bi bil žaljenec s tem izročen javnemu zauičevanju; pač pa mora razsodno javno menenje zaničevati list, ki tako nesmmuo iu surovo piše.
Ni torej dvoma, da so inkriminirane besede proste psovke, ki se ne dajo dokazati ter da spada radi tega sodba pred okrajno sodišče, a ne, kakor želi nasprotnik, pred deželno kakor porotno sodišče. —
Kar se tiče tretjega razloga izpodbijane raz-
sodbe, da spadajo namreč vse žalitve, storjene tiskopisom, pred deželna kakur porotna sodišča, je to povse kriv nazor, ki ni utemeljen ne v zakonu, ne v mnogobrojnih razsodbah najvišega kakor kasacijskega sodišča.
§. 493 kaz. zak. označuje kakor p r e g r e-š k e le one žalitve, ki se dajo subsumirati pod §. 487—492 kaz. zak. ter spada po členu VI kazenskega postopka pred porote razprava o obtožbah zaradi hudodelstev in pregreškov, storjenih po vsebini kake tiskovine. Žalitev po §. 496 kaz. zak. pa ostane prestopek tudi ako je storjena po tiskovini. Ko bi se hotelo sprejeti nazor, da žalitev po §. 496 kaz. zak., storjena tiskopisom, ne spada pred okrajna sodišča, prišlo bi se do tega, da bi bila najgrša psovka v listu brez kazni.
Pred okrajnim sodiščem bi se namreč ne moglo tožiti radi take psovke, a pred porotno sodišče spadajo le žalitve, zapopadene v § 487-492. kaz. zak. Ker se psovka ne da kvalificirati po nobenem teh paragrafov, prišli bi, sledeči nazoru nasprotnika in izpodbijane razsodbe, do posledice, da se sme koga nazivati v listu „osel" brez vsake kazni, kar si pa vendar ni mogoče misliti.
Nasprotnik bode morda še prigovarjal, da §. 496 kaz. zak. ne omenja žalitve, storjene tiskopisom, na kar odgovarjam že sedaj, da ta paragraf omenja „očitne" žalitve, ter da ni dvoma, da so žalitve, storjene tiskopisom, očitne.
Iz vseh teh razlogov prosim, naj veleslavno sodišče dvigne izpodbijano razsodbo ter spozna, da je c. kr. Pretura pristojna soditi o predložečem slučaju.	(Zvršetek pride.)
Javna zahvala. Podpisana se najuljudneje zahvaljujeta slavuemu »Nemško avstrijskemu Planinskemu društvu, Primorskega oddelka", za prekrasno božićnico, ki jo je priredilo isto dne 20. tega m. šolski mladini. — Med bogatimi darovi, dobila je šolska mladina tudi šolskih potrebščin za vse šol sko leto, tako, da ne bode treba tukajšnjem ubogim prebivalcem kupovati česa otrokom za šolo. — Posebna hvala bodi visokorodnemu predsedniku Pazzetu, ki se je toliko tiudil, daje nabral, Česar je bilo treba. — Bog povrni vsem dobrotnikom!
V Škocijanu, dne 21. decembra 1896.
IVAN GOMBAČ	ALBIN ŠTREKELJ
predsednik kr. Šolskega sveta	vodja
Logar v Pulju. Stanje epidemije dna 22. t. m.: MešČaustvo: novih slučajev 7, ozdravel 1, umrl 1, vkupuo 671, od teh 104 v bolnišnici. — Vojaštvo: novih slučajev 21, ozdraveli 4, umrli 4, vkupno število bolnih 513.
Sava narašča. Vsled neprestanega deževja poslednji čas je narasla Sava na Dolenjskem in Hrvatskem tako, da se je bati poplave. Nad Zagrebom je uarastla že za dobrih 3 iu pol metra, a nikakor ne kaže, da hoče pričeti padati.
Ksdaj je staviti vprašanja porotnikom ? Ni
dolgo temu, ko sti stali pred porotnim sodiščem na Dunaju dve osebi, obtoženi sodomitskega greha. Porotniki so zanikali jedino stavljeno jim vprašanje giedć tega hudodelstva in vsled tega je moralo sodišče rešiti obtožbe eba obtoženca. Potem pa, ko so bili porotniki že priobčili svojo razsodbo, je zahteval državni pravdnik kakor javni tožitelj, da naj sodišče stavi porotnikom še dodatno vprašanje, tičoče se prestopka zoper nravnost. To se je zgodilo iu porotniki so odgovorili na to vprašanje soglasno z „da" ter je sodišče ua temelju te razsodbe porotnikov obsodilo oba obtoženca, vsakega na mesec dnij zapora. Toda branitelj obeh obtožencev je uliižil pritožbo ničnosti zoper to razsodbo. O tej pritožbi je razpravljalo te dni najviše sodišče na Dunaju. Pritožba se je namreč oslaujala na poslovnik kazenskega postopauja (§. 334), ki določa, da je staviti porotnikom vprašanja prej, nego bo oni proglasili svoj verdikt. Ker pa se je grešilo zoper to določbo, razveljavi naj se obsodba porotuega sodišča. Najviše sodišče je bilo istega menenja kakor brauitelj ter je razveljavilo obsodbo, utemeljevaje to razsodbo s tem, da potem, ko so po rotniki že izrekli svoj verdikt, ni možno spremeniti obtožbe ter staviti dodatna vprašanja.
Radi Milana kaznovani dijaki. Srbskim dijakom v inozemstvu, ki so bili podpisali dopis, v katerem se opisuje življenje razkralja Milana v Parizu, odvzeti so štipendiji. Mestnemu prefektu v Belemgradti, Rademliču, pa je pedelil kralj Aleksander red belega orla, ker je prefekt kolikor možno zaprečil širjenje tega s isa.
Antentat v Peterburgu. Bivši uradnik trans-kaspiSke železnice, Avet Zohorov, rodom Armenec, ustrelil je te dni v poslopju ministerstva za komunikacije na predsednika uprave državnih železnic Vasiljevflkega, ranivši ga hudo. Zatem je sprožil revolver sebi v glavo in se zgrudil mrtev.
Živi pokopani! Med razuimi strašnimi običaji, ki so ukoreninjeni na Kitajskem in katerim se mora človek ne toliko čuditi, kolikor zgražati, takim peklenskim običajem je brezdvombeno prištevati šego, pokopavati žive ljudi, ki so pri polni zavesti. Ta grozna usoda zadevlje one, o katerih se je bati, da postanejo morAlno ali fizično nevarni svoji družini ali občini, kakor n. pr.: igralce, tatove, nepobolšljive kadilce opija in pa — gobaste. Posebno le-ti nesrečneži so zeld pogostoma žrtve te grozovite šege. — Francoski misijonar Ch. Piton, ki je živel mnogo let na Kitajskem, pripoveduje „Ostasiat. LloyduM raznih slučajev o živopokopanih ljudeh. Ti slučaji so se dogodili v okraju, kjer je baš bival on, in nekateri cel6 v njegovi neposredni bližini.
V okraju Čonglok, kjer je Piton živel par let, je stanovala blizu njegove koče kitajska družina, katere glavar je strastno kadil opij. Ko so se na njem jeli pojavljati usodepolni nasledki te strasti, ni se mož več brigal za svoje gospodarstvo in vsled tega mu je kmalu jelo primanjkovati sredstev, da bi mogel xadoščati dragi svo.i strasti, Da si more kupiti priljubljenega mu strupa, po-prodal je svoje njive, zatem svojo ženo in svoje sinove! A konečno je bila izcrpljenapotrpežljivost njegovih sorodnikov. Nekega dnč vstopilo je v njegovo hišo par krepkih mož, njegovih sorodnikov, ki so mu naznanili, da je družina, katero je spravil v nesrečo, sklenila pokopati ga živega. Nesrečnež ni odgovoril niti besedice, niti se ni skušal zoperstavljati, udan v svojo usodo je šel se svojimi sorodniki v bližnji dolec, kjer je bil že pripravljen na novo izkopani grob! Nesrečnik je prosil le posebne milosti, da mu po-krijejo lice s travo, zatem je legel v grob in za-suli so ga. — V okraju Simong je misijonar Piton večkrat videl, kako so gobaste pokopali žive, V jed-nem slučaju je obolel jeden domačinov za_to strašno kugo. V smrtnem strahu, da ne bi se nalezli te grozne bolezni, so sklenili sorodniki, da seje treba iznebiti bolnika, to se pravi, da gaje treba pokopati živega. Da bj laglje pridobili njegovo privoljenje v to, kupili so lepo krsto in mu jo pokazali, da se tolaži na njej Res je nesrečnež legel v krsto, a sorodniki so bliskoma priveznili pokrov «aoj in ga pribili. Nihče ni hotel slišati trkanja uesrečneževega in gledati naporov njegovih, da se osvobodi, nego takoj so priredili pogreb kakor da bi imeli res opravila z umrlim. — Nekoliko manj poslušen je bil neki drugi gobasti, ki je rekel svojim sorodnikom, da uima volje dati se zagrebsti kakor da bi bil mrtev. Niso se dolgo pogajali z uesrečnikom, ainpak jeden prisotnih ga je udaril z loparjem po glavi, da ga ie omotil in prednose je siromak zavedel, povili so ga v plahto in ga zagrebli. —--
Bomba v milenijski razstavi. Ko so te dni v
Budimpešti v nekdanji milenijski razstavi podirali pavilijon „Apollo-ratinerije", našli so nabito bombo, koji je bila ugasnila užigalna vrvica. Strokovnjaki v mehaniki in kemiji so izjavili, da bi bila ta bomba provzročila strašno nesrečo, če bi se bila raz počil a. To je konstatovano, da je bil neznan zlikovec položil to bombo še za časa razstave. Seveda o dotičnem hudodelcu ni sledu.
Obsojeni anarhisti. Vojno sodišče v Barceloni (Španjska) je obsodilo na smrt 8 anarhistov, ki so na sumu, da so letos na sv. R^šnjega Telesa dan vrgli bombo v procesijo. Razprava je bila nejavna, časnikarji niso smeli prisostvovati. Dokazano je, da je vojno sodišče trpinčilo obtožence, da so pri znali zločin, katerega morda niso storili.
Kakorien oče, taki otroci. Med italijanskim plemstvom zbudilo je te dni velik škandal dejstvo, da je mlada kneginja Linguagrossa pobegnila sč svojim — kočijažem. In kdo je ta kneginja? Nobena druga, nego hči svetovnoznanega Criapija! Knez Lingua rossa, jako bogat mož, jo je poročil lani še-le in sicer iz zgolj ljubezni. Lepo mu je vrnila I A zares lepa mu je v obče družina Cri-spijeva: oče--„odvetnik", sin obdolžen tatvine, a hči--ljubica svojega kočijaža.
Nova trgovinska zbornica na Bolgarskem V
Sredcu se je osuovala rusko-bolgarska trgovi uska družba ua delnice, kateri je namen podpirati in širiti trgovski promet med Rusijo in Bolgarsko. Glavnice ima la družba 500.00 frankov; pravila so že predložena vladi v potrditev.
Sodnijsko. Na tukajšnjem deželnem sodišču se je vršila včeraj rhzprata proti 3lletnemu težaku Viticencu Jlartelancu iz Barkovelj, po domače Rep, obtoženemu težkega telesnega poškovanja. Marte-lanc-Rnp je dne 1. novembra t. 1. budo ranil z nožem voznika Frana Martelanca. Sodišče je spoznalo obtoženca kiiviui ter ga obsodilo na šest iBtaecev težke ječe. Razven tega mora obtoženec plačati oškodovanemu odškodnino v znesku 65 gld.
Loterijske številke izžrebane dne 23. t. ui.:
Lvov	54, 28, 82, 52, 51.
Praga	58, 90, 74, 85, 3.
Od onkraj groba.
IViobčil Anton Zaje,
„Pa naj bode!" rekla mi je gospa T., ko sva nekega popoludneva, sedč pred njeno hišico, zrla doli na tržaški zaliv, na razprostirajoče se morje. Pa naj bode, povedati vam hočem svoje doživljaje, kajti poznano mi je, da se zanimate za okulti-stične") vednosti, ki so v nas — žali Bog! — še aelo, zelo prezirane. Veste, ljudje, ki nimajo nikakih pravih pojmov o čeznaravnih dejstvih in stvareh, nas srečujejo le pomilovalnim nasmehom in dvomljivim zmajevanjem z rameni; češ: saj vse to nič ni, saj je vse to le prazna vera, uzeta iz bajk prostega naroda. DA, tako si navadno misli svet, čemur pa se nikakor ni čuditi, kajti demoralizacija in lažnjiva omika prosvetljenega XIX. veka je že udušila v marsikom vero v Boga, večnost in neumrljivost duše. Ljudje, ki mislijo, da so zajemali učenost iz največjega Viela, so navadno gorostasni naivneži v okultističnih stvareh; česar pa človek ne razume, temu je navadno naj-strastneji nasprotnik. Ali kljubu razširjajočemu se materijalizmu in družim zaprekam, občni okultizem doseže vendar jedenkrat vrhunec svoje slave, kajti resnična dejstva se ne dajo pokrivati. Oglejmo se nekoliko in videli bodemo, kakov da je bil poče-tek, kako je bilo svojedobno z kipnotizmom. 0(1 početka ni hotela živa duša vedeti o njem in vna-cega, ki se je zanimal za to znanje, so prištevali
med šarlatane in blaznence..... Kako pa je danes?
Niso-li ideje o hipnotizmu v kratkem času, od leta 1873-1896, doživele velikih izpremen ? Da se to ui dogodilo tudi pri družili tajnozuanstvih, na tem je kriv strah pred novotarijami iu pa skeptici/em. No, nam je sicer jednako, bil uzrok tu ali tam, glavni problemi so ostali vedno še nerazvozlani. Pride pa čas — da govorim besedami dr. du Prela — in če se ne motim, ni dale ko, ko ne bode civilizovanega človeka na svetli, da ne bi se zanimal za okultistične vede. Da pa ne zajdem predaleč, prestopim naj k pravem namenu svojemu, da namreč na kratko povem nekaj o svojih fenomenalnih doživljajih in posetih od onkraj groba.
Rojena sem bila v tržaški okolici. Oče mi je umrl še v rosni mladosti ter zapustil moji materi malo denarno svoto in pa to hišico, v kateri živim še dandanes. Tu svi životarili ter se preživljali pošteno z obresti mi malega kapitala in skromno pokojnino, ki jo je dobivala moja mati po svojem pokojnem možu, bivšem javnem uradniku. Ko sem dorasla nekoliko, započela sem obiskavati neko tržaško šolo, kar je trajalo do mojega šestnajstega leta. Pokojna mati — Bog jej daj dobrol — bi me bila rada poslala na kakovo višje dekliško naobraževališče ; no, ker pa je bila že p>e« cej priletna in tudi večkrat bolehna, zato je menila. naj le ostanem doma ter se vadim v gospodinjstvu in druzih ženskih delih. Kar si je želela mati, to je bilo tudi meni zelo po volji, kajti če-penje po šolskih klopeh mi ni ugajalo, temveč pa gospodinjstvo, tako, da sem se v dveh, treh letih popolnoma priučila vsemu, kar mora znati skrbna in dobra gospodinja. Večkrat svi se podali tudi v mesto ter obiskavali materiue prijateljice in po-znanke, uied katerimi je bila tudi neka petdesetlet-
* K okultizmu pripadajo razm ficiuaraTni pojavi in vedo, kakor n pr. hipnotisom, avtomatično pihanja, mei-merizem, psihonotrija, Rpritizom, »uiceHtija, telo pat j-i, magija, magnetu-ni, palmiitrija, kartomantija, somnamltulizum itd. O nekaterih okultiatiinih vedah spregovorim jud»vikrat ▼ prihodnje, ako mi to dovole g, uradnik in pa častili čitatelji Op. pia.
na ženica, prijateljica moje matere iz mladosti. Stara je slanovala svojim sinom, pomorskim uradnikom, v neki stranski ulici blizo starega pristanišča. Večkrat, ko svi se mudili pri njima, mi je pripovedal Adolf o svojih pomorskih potovanjih in doživljajih, kar me je zanimalo prav zelč, tako, da sem započela gojiti prijateljske simpatije do mladega moža. Adolf je bil pri svoji uljudnosti tudi zal in kreposten mladeneČ, zato pa ni čudo, da sva se naposled — mladost ko mladost — započela spoznavati po bližje. Materi sti vedeli za to ljubezen ter sti pospeševali najino združenje, ki se je tudi kmalo uresničilo, kajti tri mesece
pozneje postala sem Adolfova žena...... Oj, kje so
oni nepozabni časi l
Od početka sva stanovala pri njegovi materi, ki pa je umrla kmalo po najini poroki. Potem sva se preselila tu sem, v to hišico, k moji materi, ki se pa tudi ni dolgo veselila najine sreče, kajti v drugem letu najinega zakona odišla je tudi ona za svojo prijateljico v tajnostno večnost. Ostala sva sama, navezana jedino le jeden na drugega. V njegovi odsotnosti občutila sera vedno tužno samoto, samoto v pravem pomenu besede, kajti tudi otrok, katerimi bi se bila zamogla zabavati, nama ni dal Bog. Vsakikrat, ko jo bil na potovanju, so mi bili dnevi strašno dolgočasni in težkim srcem sem pričakovala njegove vrnitve. Ravno v tako-vem stanju sem se nahajala nekega podvečera — bilo je pred petimi leti — ko sem razmišljala o njem, sedela tu in zrla doli ne nepregledno morsko planjavo. „Bog vedi, kedaj se povrne?", vzdih nila sem, kajti Adolf je bil vkrcan na parniku X, ki je bil par dni poprej odplul iz tržaškega pristanišča, proti Braziliji. Iznenada, kakor na upliv neke nevidljive moči, sem se ozrla in v tej svoji zasvoji zamišljenosti in na svojo veliko iznenađenje zagledala Adolfa, ki je stopil izza hišnega vogala in, približavši se, obstal par korakov proč od mene. Gi ozno razburjena sem hotela vstati ali nisem mogla na nikak način. HoMa sem ga ogovorili, nekaj vprašati, pa tudi nisem bila v stanu, kajti bilo mi je, kakor da me nekdo stiska za grlo. |V tej svoji onemoglosti sem zrla vedno na nje<*a, ki je, po-gledovaje me svojim sočutnim pogledom, stal še vedno na svojem mestu. Po nekolikih trenotkih sem opazila še-le, da je popolnoma moker, kajti voda curljala je niz njegovo obleko ter na tlaku napravljala veliko lužo. Zbravši vse moči in izgovori vši veliko težavo: „Adolf, dragi moj Adolfl Kaj se ti je dogodilo ?!" — omahnila sem na naslonjalo k'opi.... Ko sem prišla zopet k zavesti, drhtela sem ua vsem telesu ter sem, premisljevaje, kaj da more biti to, sipo zrla pred se, tja, kjer je trenotek poprej stal Adolf, a mi potem pa v hipu zginol izpred oči. Na moj ogovor ga je zmanjkalo, z njim pa so zginoli tudi vodeni sledovi, ki so se poprej zMrr\1i pod njegovimi nogami. V odsotnosti duutt aeiii ae ^očaij vzdignila in mehanično korakala v sobo, legla na posteljo ter se prebudila še-le drugi dan, ko je stalo solnce že visoko na nebu. Započela sem zopet premišljevati o svojem vizijonarnem dogodku, in neka tajna bol se je polotila mojega sred, kajti nekaj mi je dejalo, da je nesrečen, da je mrtev, da je bila ona prikazen njegov „spom n", njegova duševna tele patija*). Da sem imela v tem tudi popolnoma prav potrdilo se je pozneje, ko je dospel parnik X iz Brazilije ter donesel za me pretužno vest, vest o smrti mojega moža, ki je bil v bližini Gibraltarja padel s krova v morje in našel v penečih valovih svoj grob. To pa se je bilo dogodilo ravno oni dan, ravno oni čas, ko sam videla njegovo vizijo-narno postavo pred seboj.... Gospa T. je obmolknila, oko pa se jej je oživelo in nekak bolesten izraz se je prikazal na njenem nežnem obličju. Pogledal sem jo sočutno, na kar je globoko vzdihnila, potem pa nadaljevala tako-le:
Ne bodem pripovedovala o bolih, ki so razjedale moje srce, kajti ne spominjam se rada onih časov, ki so mi toliko zagrenili življenje. Večkrat, premišljevaje svojo nesrečo, sem si želela smrti, kajti želja mi je bila le ta, združiti se z njim, se svojim nepozabnim Adolfom. Nadejala sem se, da podlegnem kruti tugi; no, Bog pa mi je bil drugače zapisal v knjigo življenja. Bilo je dve
*) Telepatija je — p° okultistiinih nazorih — duševni obisk pokojnih sorodnikov, ananoev in prijatel>T, ki po prikaBiiih, trkanju in drugih znakih, — iomtertje tudi le vpliroia na člove&ke misli, — jemljejo od ljudi slovo a i pa ■ varijo svoje So živeče prijatelje pred pretečo jim nesgodo. Op. pi*.
leti pozneje. Pregovor pravi, da čas celi rane — in v resnici, vplival je tudi na mojo tugo ter mi pomočjo druzih sredstev olajševal srčne bolečine. Pomočjo druzih sredstev, rekla sem, kajti bila sem se započela baviti Čitanjem časnikov in raznih knjig, katerim se imam tudi zahvaliti na svoji sedanji zadovoljnosti. Jedenkrat namreč mi je prišla po naklučju — ali po božji volji — v roko neka okultistična knjiga, v kateri je bilo govorjeno o raznih tajnoznanstvih, posebno pa o avtomatičnem pisanju. Velikim zanimanjem sem prebirala dotične članke ter se konečno, pod uplivom neke nepremagljive želje, odločila poskusiti, koliko da je resnice na tej stvari. Ko se je približal večer, priredila sem vse tako, kakor se je glasilo v navodu ; potem pa, sedši kraj mize in prijemši z desnico za svinčnik, sem položila roko na polo papirja, ležečega pred menoj na mizi. V tem položaju in v mislih, zbranih po predpisu, sem sedela celo uro ali — zastonj; drugi večer ravno tako brez uspeha; tretji večer pa, želč si iz globine srci Adolfove manifestacije, sem začutila neko bodenje iu trganje po roki, ki mi je naposled popolnoma otrpnila. Bila sem v nekakem neopisnem duševnem stanju, brez misli in volje, ko se je započela desnica počasno in mehanično premikati in pisati po papirju. Hotela sem jo zadrževati ali nisem bila v stanu; no, slednjič pa se je sama ustavila ter se zopet povrnila v svoje življenje.,.. Položivši svinčnik na stran in vstavši prižgala sem luč, potem pa sem pogledala na papir, ležeči na mizi. Bila sem neizrečeno iznenađena; na listu se je nahajala Adolfova pisava, kakor jo je imel za časa življenja napisano pa je bilo nastopno: „Ivanka! Pozdravljam Te!..., Ne morem več.... Tvoj Adolf...• Nekakim svetim strahom sem ogledavala dolgo časa te besede z in nado v srcu, da dobim v prihodnje daljega poročila, legla sem naposled k počitku.
Kar sem se nadejala, to se je tudi dogodilo, kajti čez nekoliko dni imela sem že obširno Adol-fovo poročilo, v katerem mi je opisoval, kako da mu je bilo onda težko, ko je zapuščal svet, zapuščal brez slovesa, brez mojega zadnjega pozdrava. Dalje mi je tudi pisal, kako da je sedaj srečen in da se večkrat nahaja v moji neposredni bližini. To, in pozneje še mnogo druzega, je sporočil, kar pa bi bilo preobširno pripovedovati in razkladati. Ako vas zanima, posodim vam nekoliko njegovih spisov, v katerih najdete marsikaj, kar je ljudski masi še vedno zakrito v mis erijozno temo. — To izgovorivši je ustala ter se podala v hišico; povrnivši se brao je položila omot spisov pred-me na mizo. Vidite, to je nekoliko njegovih posmrtnih pisem; a to tukaj-le — izvadila je iz žepa dva lističa ter ju položila poleg prvih — je pa moja navadna in pa njegova pisava, izza časa življenja, prosim, sedaj pa primerjajte!
Prijel sem za papirje ter sera sprevidel na prvi pogled, da je žena govorila resnico, kajti Adolfova pisava je bila popolnoma jednaka avtomatični pisavi gospe T., dočim se je njena navadna pisava gorostasno razlikovala od prve. — „DA, milostljiva! Pisava je vašega pokojnega moža, popolnoma njegova. Oporekanje bilo bi le
zlobno zavijanje resničnih dejstev..... Prosim pa,
povejte mi, kako vplivajo ti čeznaravni pojavi na vaše duševne občutke ?
„DA, poprej sem bila pozabila omeniti, da sera od onega časa, od kar občujem ž njim, zel6 zadovoljna, zadovoljna, kakor še nikdar poprej v življenju. Morda vprašate, zakaj; veste, na to pa vam za sedaj ne morem odgovoriti drugače, nego, da so se nad menoj spolnile besede Fouzouli-ja, ki je rekel, da, „vse, kar se nahaja na zemlji, prov-zročuje šum in vrvenje; jedino med onimi, ki ,se večni, najdeš zaželjenega miru."
Na izvirku.
Tovarliloi V. T. v epomln.
Ljubil jo je kakor punčico v svojem očesu, malone kakor rešenje svoji duši. Koliko nočij je prebdel v sladkih sanjah, kolikokrati je radostno zrl v bodočnost, kjer bosta v skromnem gnezdu rojstnega doma njegovega uživala raj na zemlji, v naročju zveste ljubezni. — —
Gorjč ! Kruta usoda prestrigla je nit krasnih sanj njegovih; nemila smrtna kosa pokosila je njo že v cvetu njenih let. In on je ostal sam s tugo svojo, brez roda iu poroda, kakor obsekano deblo.
Ob odru, na katerem je ležala mrtva, si jeda
želel vzeti življenje, da b: ukupno žnjo legel v hladni grob; na črni gomili nje miru našli so ga brez zavesti — — — —
Ko ge je potolažil nekoliko, zapustil je svoj rojstni prag in odšel je beli v svet, da v njem najde leka bolnemu srcu svojemu. Prehodil je brd in dolin, gora in rek, mirnih vasij in hrnpečih mest, toda zaželjeuega miru ni našel nikjer--
Pot ga je dovela v prosto slovensko vas. Blodč na okoli je došel do divnega izvirka. Toda njega ni zanimata prijazna dolina, niti srebrope-
neči slap. Njegove misli so bile daleč tam,--
daleč. Sedši v bujno travo, posuto duhtečim cvetjem, je zrl v globoko vodo, v kateri se je kopala polna luna, tista luna, ki je bila zvest posredovalec njune ljubezni v dnevih njune sreče. Zrl je nemo v vodo, njegove misli pa so blodile po jugu, v primorski vasi, za katero je ležalo pokopališče.
V duhu je videl svež grob, nad katerim je slonel bel križ — težka rana njegovemu srcu —
Ustal je hitro, kakor da ga je pičil v srce strupen gad. SleUel je suknjo in se postavil kraj jeza.
Kaj počenjaš ? oglasil se je zvonek vsklik iz loga. Obstrmel je. V luninem svitu se mu je zdelo, da vidi nje vitko postavo. — In predno se je zavel, žeje stalo pred njim krasno mlado dekle.
Kaj te žene hladni vodi v naročje, nepoznani mladenič ? vprašala ga je milo.
Čemu to vprašanje? In da si tudi angelj, duh ali Vila, ti mi vendar pomagati ne moreš?
Tak jej je bil odgovor.
Mogoče, da ti vendar pomorem, je nadaljevala deklica. — Kakova žalost ti je zavila dušo?
Težka tuga in nevolja črna, katere me ti ne moreš rešiti; je vzdihnil mladenič.
Govori vendar!
Imel sem zvesto devo. Ljubila sva se vsem žarom svojih src. Hotela je, da mi nadomesti milega očeta, drago mater in ljubljene brate. Ali gorjč! Nebesa so mi jo vzela. — Brez nje ne moreni živeti. Ko sem zgubil njo, sem zgubil vse na svetu. — Ta biser-voda naj naju združi za veke. - z Bogom!----—
Le čakaj 1 prijela ga je deklica za roko, saj imaš še časa dovelj. Obžalujem te — — — —
j. ti si res vse zgubil ua tein avet u ?
Vse!
Vse ? ! Kaj, da vse si zgubil ? Varaš se nepoznani človek! Le poglej ta košček zemlje. Ali ni krasan, ali ni diven ? In ta krasna zemlja se razteza od Urala do Balkana in od Krkonoš do Triglava! Ali veš, kako se imenuje ta zemlja? — Domovina je majke Slave, kateri smo
sinovi mi---Če tudi si zgubil na svetu
vse, vendar ti je ostala še — domovina! Ali je ne ljubiš? Molčiš? — Saj celč krvoločna zver ljubi svoj gojzd. Ali hočeš biti ti slabši nego nema zver? Ne verujem. — Poteze tvojega obraza mi pravijo, da ti bije v prsih plemenito srce. — Vz-drami se, vidrami, nepoznani prijatelj! — Ali ti ne zveni iz šumenja te vode tužni jek nesrečne domovine? Ali te ne prosi vsaki cvet, vsaki list, vsaki kamenček, da i ti otareš solzo mili domovini ? Ali te ne spominja sleherni mrčes tlačene domovine naše? Zakaj ne govoriš? — Vidrami se!
Na delo l Ne nosi mi križem rok!
Povrni se samo v prvotnost nazaj.
In našel povsodi prvotni boš raj!
Na delo tedaj, ker resnobni so dnevi.
A delo in trud ti nebč blagoslovi!
Divna deva ! Kako ti je bajno ime ?--
Ali si Vila, ki me lečiš travo neznano? Ali si angelj iz nebes, da rne krepiš rajsko besedo ? — tako je vskliknil navdušeni mladenič.
Nisem Vila, nisem angelj, ampak slovenske zemlje hči sem, ki sera se že v mladih letih naučila ljubiti domovino svojo ! — Ali je ti ne /ju-biš ? Sramuj se, sramuj, da te je tako potlačil
obup. V muki se nam kažejo junaki. Junak bodi,
pa mi podaj desuico ! Obljubi mi, da bodeš i ti živel ukupni domovini naši, ki ravno s-daj treba in čaka našega dela.
Ti si, duša, angelj iz nebes! V divji boli in srčni tugi sem moral čuti, jaz nesrečnik, da vsi imamo najdragocenejo last, katero mora ljubiti, kdor je pošton ! Iu trebalo je še le nežne devojke, sem se spametoval 1--Bodi mi ljuba sestrica,
evo ti desnico mojo ! Bodi mi tolažiteljica v tej zeniski revi t — —
Veselo je šumel slap, prskajući v blago spo-mladno noč tisoče in tisoče lesketajočili se kristalov in blestečega kamenja. Luna je čarobno obsevala duhtečo okolico. Divno je pel slavec v logu, da je njegova pesem zvonko odmevala po vsej dolini. Zvezdice so migljale v ažurnih višavah in sipale svoje zlato, svoj nebeški blagoslov, na sveto zvezo Slovencev in Hrvatov !
Ilirska Bistrica, 1896.
Vinico R—iSa.
Karanfil] s pesnikovega doma.
Spisal Ivan Fajdiga.
„Nazaj, nazaj v deželo sveto!"
Str itn r.
Naj" rekrt n a t u r a 1 i s t i, kar hočejo, — poezija ji le poezija! Naj ti bode še tako slaven natu-ralist,-pisatelj ali umetnik, nikdar te ne bode ob-vajal duh njegov tako veličastno, tako prijetno, kakor te obveja duh pravega poeta!
Na Preširnovem domu sem čutil to.
Ondi veje s e duh njegovih poezij, ondi dom! strune njegove lire in čuješ jih doneti v globočino duše, ako nisi — mrtev. V v z d u h u leži nekaj, v vzduhu, ki počiva nad Vrbo, »vasjo domačo" največega genija Slovencev in, kadar stojiš v začaranem krogu tega gčnija, ves, da si njegov naj-srečneji ujetnik.
Ni da bi moral biti človek fantast, da vidi iu čuti na domu pesnikovem to in ono, česar bi se mu ne moglo pripetiti drugod — v naravi človeški je to. Ne vem tudi, ali bi trebalo citati prej „Luna sije" ali „Krst pri Savici', da mu začne, bivajočemu pod okriljem duha njiju poezije, otri-pati srce burneje, pl6viti duša na nepokojno sladkem valu, — v naravi Vrbine prirode se nahaja vse to — ali pa bi se nahajalo tudi, da ni bil porojen ondi pesnik Prešini ? Ne verujem 1
Takoj, ko si se približal crkvi svetega Marka, onemu prostorčku, kjer je pod varstvom Vile svoje sveti deček poezije prečul marsikteri hip v sladki slutnji slave poznih dnij in presanjal na strani najboljega prijatelja — takoj se te polastuje duševni vrtinec in te ne izpusti več, dokler se mu ne iztrgaš šiloma. Pozabil si vsega sveta in njegovih puščob in stopil v mračno sveti raj Rojenic, kjer bi želel ostati, liranft se z roso Hipokrene, vse žive svoje dni.
Ondi na steni cerkve svetega Marka so nacrtani poskusi duševnega vzleta onih, katere je zgrabil vrtinec, ali malokomu se je posrečilo po-vspeti se do razumevanja lastnih čutil, ki so se polastili njegove duše isti hip, — morda se je posrečilo istim bolje, katerih vzkliki so izpraskani se stene — in izpraskani h je jako mnogo : pravcata slika senca požganih poezij Presirnovih t ...
Vila kraja, Čuvajka svetišča morda, da ga ne oskruni nepoklicani demon, obvela me je takoj in se mi približala tiho-tožno. V njenem pogledu, pod visokimi temnimi obrvi, bral sem takoj sladko t6go duha varovančevega, iz katerega se je porodila, da ne umrje, dokler bo živel človeški rod. Dovela me je na njegov dom, katerega sem instinktivno izpoznal takoj in ga pozdravil z mokrimi očmi.
Kakor bi že moralo biti, dom je bil osamljen, pozaprt, — nijednega človeškega bitja nikjer na njem. Na dvorišči, katero zapira obzidje in veliko gospodarsko poslopje, je lajal priklenjen psiček, tako pretrgano, kakor znani demonček vic in se priljudno popenjal ob verigi. Gori na prehodu pa je raste! košati karanfiljev grm z jednim rndečiin cvetom v sredi....
„Ta cvet, kaj ne, ali ni, kakor bi bilo njegovo krvaveče sred?*...
Sela sva na tnAlo ob hiši in se pogovarjala.
.Menda je še vse, kakor je bilo tedaj glej, tu jo otroška sinetišnica, s katero si je menda igral mali Franeek ali sestra njegova? Ju ondi.."
»Ondi 1 Kdo je to ? Od kodi ta ženska in z detetom v naročji l"
,,.Te-li ne poznate ? — Nezakonska mati..."
Sčla je na koncu ob obzidju in stisnila svoje dete na srce, oči — oči pa so jej zrle v daljavo, pošastno-sanjavo in iščoče — njega, ki je odšel
„Bog ve kain«--da, da, prikazen je medlela
pred očmi visocega genija kakor velepomembni
omen in umel ga je kakor bi ga usoda priklenila na jarem njegovega življenja!
Sedaj pak se je jelo polniti dvorišče in — o, saj to sem slutil, da jih pričara t a hip, oj prvič in posledujič v mojem življenji! — zaporedoma so prišli — vsi! Najprvo se je primajalo otožno-poredno bitje — ona, zaradi katere je vzdihoval v srca bolečinah zaman, ki ga ni mogla, da-si bi bila tako rada, vslišati. Zatoraj mora goreti sedaj v spominu vsega naroda slovenskega, kakor duša v vicah. A za njo takoj — zakaj takoj? — ono bledo, svetlo dekle, ki je postavilo svobodo duše svoje nad najslajšo srečo življenja in se odrekla njemu : — Bogomila ob temnem Črtomiru..... in za njima, ej, saj jih poznate,
čemu bi Vam jih našteval? A najpravcatejo sliko njegove duše, — godca Vam moram naslikati, kako je prilomastil mej druge s<> svojo g tAro, neokreten in smešno obupan, kako so mu buhtele pijane, krvavo Čmrne oči izpod čela in kako mu je »bledelo lice'. V tršasti glavi mu je gorela blaz-uost in divje je grabil strune, da so pokale druga za drugo, meju tem pa je divjal vrtinec pošasti v plesu, divjal in divjal, dokler ni počila zadnja struna...,
,Da ne sinem, si ukazala...."
Zadonela je hkrati tamno tožnim glasom večna pesem nesrečne ljubezni in nehote sem dvignil oči gori h karanfilju..., groze je zdrhtelo srce, vzrlo mi je oko Njega! Kako je stala njegova podoba visoko gori na prehodu, kakor nekdaj v davnih dneh, ko se je vračal, dijak iz mesta v »hišo svojega očeta", ali pozneje morda kakor „doktor nemiren, neveren', iščoč miru, katerega ni našel zunaj v viharnem, trdem svetu. Iz resnega lica odsevala je vsa tuga usode njegove in sveta gorje, oči pa so nosile blagoslov pesniških solzd, ki so kapale doli na razbeljeno od obupa srce.... to srce pa je žarelo in žarelo, širilo se in širilo, kakor po-gubonosni plam, sredi katerega tiči „kragulj, ki kljuje srce" in hotelo razgnati „telo in dušo"....
H krati pak je zginilo, kakor ugasne na temni gori nočni, tajnostni zubelj; podobe so izgi-nole z dvorišča, a tudi Vile moje ni bilo nikjer... za hip pa mi je prihitela nasproti, v roki držeča rudeči karanfil j....
„Tu ti podajem njegovo srce, hrani ga, hrani ga, v trajni spomin!"
Pripel sem si ga na srce,kije postajalo tako nemirno, da me ni trpelo več na jednem kraju, — hitel sejn, gnan od neznane sile, z dvorišča na piano, dalje in nevede zopet k cerkvi svetega Marka.
Letu še le sem se oddahnil, letu je odnehal divji čar, oklepajoči mi vse bitje ondi v ču-dapolnetn zavičaju.... a Vila? Pretvarila se je i ona, a v bitje žensko, ki je tako goreče iti tako soglasno umevalo z menoj resnobo in svetost kraja, da sem v očigled veličastvu, ki je obdajalo naju kakor navzočnost visokega Olimpa, vzkliknol vzra-dogtim : še, še živi poezija, sveta poezija na svetu iu v srcih Človeških j 6 j e največ!..
Najnovejše vesti«
Dunaj 24. Cesar se je odpeljal v Lichtenegg.
Beligrad 24. Oficijelno zagotavljajo, da ni možna ministerska kriza pred zaključenjem skupščine.
Carjigrad 24. Ministarstvo za nauk odposlalo je baje zadnji pismeni poziv na patrijarhat glede rešitve vprašanja o mitropolitu. V tem pozivu zahtevana je nagla rešitev. :if> duhovuikov, službujočih pri 22 cerkvah Romuncev, pripadajočih pod turško vlado, izjavili so se za msgr. Anthy-inosa. Le temu dohaja mnogo pohvalnih brzojavk namenjenih romunskemu mitropolit u. To je znamenje, da so mu naklonjeni tudi Turki. Razven teh brzojavk došla je tudi jedna, ki so jo poslali v Bolgarski bivajoči Komuni, kojih je okufu t>00. — Danes objavljeni razglas priobčil, je, da velja tudi za Muhamedance pomiloščenje, ki je bilo razglašeno za Armence, koji so biJi obsojeni zaradi poslednjih noinirov.
Umetnost priporočevanja po časnikih postaja tem to-žavnojAa, bolj ko ho izdelovalci bla^a drug druzog« prekositi skušnjo. 1!« hoflo priporočilo dandanašnji kuj izdati, moru hiti nenavadno, miftno in prijetno. Ono mor« mikati in viibiti, in to zamore le resnična lepota. Pot nam kažejo v tom ozirii toliko raznovrstne priporožbe Kuthreinorjevc sladno kavo, Nov doku/, tomu je krasno Izdoliina priloga današnjo Številko našega lista, ki gotovo razveseli našo brul"o. Kakor ho jo „Katroinorjcva deklica" lani vsem prikupila, tako h« tudi današnja ljubka dovojeiea Otroški vzklik „meni diši najbolje" navede marsikoga, da tudi sam poskusi, ali jo ta kava ros tako dobra,
Trgovinske brzojavke ln vesti.
£>U'_ Irsp: iti. Prsnic« mi jnnun——■— r »oino« /i« spomlad 1 Mirt ».23 do 8 2."» On-« za spomlad 5'9_>—5-9 1 Ki za spomlad d.SJ— «1.8:1. Koruza za maj-juni 18«?. 3 89 3 90
Pjenio*, nova od 7H V\\. f. 8-0& 8 15 od 7tt m o. 8..15—8-40.. od »0 kil. f. 840—8-45 od rti. kil. f. 8-1» 8 60 , od hSi Uli. iu». —.— —.—, .|«('iuinii «('10—8" — proso 5 65-- 6 10.
Blabo ponudbe, omejeno povpraševanj«. — Prodaja 8000 met. stot. 2—3 n6. dražjo. Vreme: mrzlo.
Praja. Neranniruni sladkor tor. 11 90 uovem^-cr december II 90 zopet mlačno.
Pv.tga. Oiitritugul novi, poutavljnu v Trni i carino vred odpoSiljatev preeej f, 3M— —•— Conmv«.-84*50—■•—.—ČetTOri.i 8B'50' V glavah sodili «7 — - •—
HaTTO. Kavii > anion good atom^e ts doetimb«r rti 25 n» april 61.'25. stalno.
Haaibarg. Hfintns ^ood averan« deeniubor 50.71» za za rnnrc 1897. f. 51.—, za september 61 75
Dana^Jikll honn 24. decembra l»UO
danes včeraj l)r£>tviti dolg v papirju . . 101.35 101.35 n w v srebrn . . , 101'45 101.50 \vntrijHMi rtMita v zlatu . . . 122.90 123.15 * , v kronah . . . 100.80 100.80
Kreditne akcijo.......374.-- 372,—
London 10 L*t........ 120.— 119 95
Napoleoni.........9.53'/, ».53
20 murk .......11.7« 11.7«
100 italj. lir ...... 45.35 45.3»
ZAHVALA.
Podpisani se najprisrftneje zahvaljujem čast. duhovščini, učiteljem, slav. pevskemu društvu „Hajdrih' in osebam, katere so ranjen mojo ljubljeno soprogo
U R S O
iz Barkovelj sproveli do proaeškega pokopališča, ali so se v obče spomnili mene in mojih v naši žalosti. Srčna hvala I
PROSKK, dne 24. decembra 1896.
Martin Milit.
Stenski koledar za 1.1897
Od ve£ struni sc jc naglašala potreba koledarja v slovenskem jeziku za rabo v pisarnah. — Tiskarna Dolenc v Trstu priredila je za leto 1897 tak koledar in ga prodaja po 20 n£. komad, s pošto 25 nv£. Kdor si ga želi, naj pošlje omenjeni tiskarni po nakaznici 25 nvft. in natanjcen naMov, ali pa naj pride sam v tiskarno, trg velike vojašnico št. 2, kjer dobi ga po 20 nvč. komad.
^isisasi&SBs&si
Razpis slnžeb.
M Z novim letom izprazni se pri
1 banki „Sla?iji"
BI1-"------1
m
m te
yll	katerim se službenina določa po dogovoru. fiL
pl	Reflekfautje na jedno teli mest nlože naj IL[j
^	svoje s prilogami podprte proSnje do 31- (M
jji	dne decembra t I. pri	Jgj
generalnemu zastopn tanke ,SIavijec v j^đdljani.
Zaloga vina
Antona PoHey-ja v Sežani.
Pristna bela in <Vna vina po 23 do 28 gld. hektoliter. JVtilja in razprodaja se le od 50 litrov naprej.
e zadostuje,
D
dn »o pije jedonkrat ali dvakrat
„Servus" Hausenov Kasselski ovseni kakao
znamka „Vibrini /co*", ampak itudtdjavaliio uživanje imelo jo pri vseli, ki bolehnjo mi žolodeu in ftrovesu kakor tudi pri nervoznih nkoroda čudežne ličinko. Pazi naj ho na to, i da »o dobi prirttni „Servus" Hausenov Kasalskl ovseni kakao v kartonih po 3H kogiekov v kr-Hitornih listih po 70 nč., ker lo tu jamči za vnpoh. Dobiva so v vseli lekarnah, prodajulnioali dclikaton, mirodil in kolon, blaga. I l lan sen »l': Co., Katsel in Ef/ger.
(Iluvuu ritzpiTiiViinjo r.a Avatro-oncrsko A. Kot-niHu, Urejen*.
Spodaj podpisani, raznasalec naSega lista, ki je zajedno	priporoča se toplo
p. n. občinstvu za popravljanje vsakovrstnih ur. Udani	Friderik Colja,
vratar hišo št. 8 ulica Bolitario
Por/ni trg St. 14
Sedanja razstava: Zanimivo potovanje po
Bosni-Hercegovini
pogled na Sarajevo, Vranduk, Travnik. Banjaluka. Mostar, Metković itd
Ustopnina 20 novč. otroci 10 nov. •A« A« A« mm A«
S Janez Dogan •
S mizarska obrt in zaloga pohištva v Ljubljani 9
g	Dunajska cesta v Med jatovi hiši	^
J priporoča prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu e svojo izvrstno urejeno	•
J zalogo (livanov, žimnic, omar, J |	stolov, postelj it<l.	)
% — Ceniki s podobami so franko na razpolago. — % ^	Najnižje cene, izborno blago.	^
Rojaki!	Pozor !
Gostilna „Pri petelinu
. 7. v Trstu Izb j.
u
Podpisani naznanja hI. občinstvu, da je uredil svoje gostilniške prostore tako, da moro priti v nje gospod in
Eriprosti kmet. PoBtrrže so vsukega z dobrimi jodili in iz-ornim črnim ali belim naravnim vinom in sicer po tuki ceni, da te ne boji tekmovanja.
Gostilna jo vedno preskrbljena e domaČo posušeno in hvožo presičevino, pristnim salamom, klobasami, nanoš kim ovčjim In drugim sirom.
Priporoča zasebnikom in krčmarjem svojo veliko zalogo črnega in belega vipavskega vina, toliko iz zaloge v Prva&lnl kakor v Trstu. Prodaja se na drobno in debelo in razpoiilja po zahtevi na vse strani stroškov prosto.
Vina 80 teh-le vrst: modra frankinja, berzamin, bur-gumler, izabela, rulandec stari in novi, bulo staro in novo, rizling stan in novi itd.
Speoijalltetna vina Črna in bela iz 1. 1892., 1893., 1894. in 1895, v steklenicah od 1 litra 80 nvč., pol litra 40 nvč. — Domači tropinovcc se dobi tudi po naročilu v vsaki meri«
Gostilna je odprta od 7, uro zjutraj do polunoči. — Priporočajo se svojim rojakom v Trstu in na deželi, da ga počast«! s svojim obiskom pri vsaki priliki, držii se gesla .Svoji k svojim", beleži udani
Anton Vodopivec,
gostilničar.
G. T i) n n i e s
Ljubljana.
Tovarna strojev
in
kovačnica za kotle.
Specijaliteta:
žage in »troji za obdelovanje lesa.
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
4
(rsgistrovana zadruga z omejenim poroštvom) r TIIS TU, Via Mol in piccolo št. 1, 7. nadstropje.
(blizo nntfgn )>oitnrqa potlofija)
Dajo posojila na vknjižbo po S7i7..i menjice po S"/0,zastave po ®V»*/n' 8projetna hranilno vlo^e in je obrestuje po *"/»• — Uradno uro so: Vsaki dan od 9. do 1 'J. liro dopuludm* in od H. do 5. popoludne, ol> nedeljah in praznikih od 10—112 dop. Izplačuje ho vsaki ponedeljek od 11. do 12. uro dopoludno, in vsaki čotrtek od 3. do 4. ure popoludne. (llavni deleži veljajo po 200 kron Zadružni deleži lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. tur znaša vwuk» delež 10 gld.

GORIŠKA TISKARNA
A. Gabršček
v Gorici, Gosposka ulica št f).
ima v zalogi vse tiskovine za županstva, sole, sodišfia, cerkve itd — Izdaje časopise:
»SOCa » tednik, cena gld. 4 40.
»Primorec , vsakih 14 dni j, cena 80 nvč.
„Slovanska knjižnica",
za jedno leto gld. 1.80. Doslej izšlo 50 snopičev.
„Knjižnica za mladino",
25 nč., za naročnike 20 nč. Doslej izglo 2;J snop. V Trstu prodaja prve tti tobakarnar M. Lavrenčlč, nasproti veliki vojašnici in tudi tobakarna Pipan v prehodu Ponte della Fabra, na kar opozarjamo Slovenec v Trstu iu okolici.
I
Dovoljujem si Vas opozoriti na svoje veliko skladišče oglja, drv, premoga in koksa v ulici S. Zaccaria štev. I (mej ulicama Chiozza in Farneto).
Ker izdelujem od navedenih predmetov nekatere na lastno režijo, nekatere pa sem si nabavil pod najugodnejšimi okolnostmi, prepričan sem, da vas zamorem v vsakem obziru zadovoljiti.
Jamčim za točno postrežbo in pošteno vago ter se priporočam z vso
udanostjo
Vekoslav Grebene«
Autorizovani potovalni urad
g Alojzija Mozetič
ir Trstu, Piazza del Negozianti št. I,
posreduje potovanja v Azijo, Afriko, Ameriko, Avstralijo in po vsej Evropi ; zastopa najboljša parobrodska društva ; prireja zabavne vožnje; posreduje zavarovanja proti nezgodam in poučuje radovoljno in brezplačno, pismeno in ustmeho v vseli potovalnih zadevah; jamči za najnižje cone in najboljšo postrežbo
Teodor Slabanja
srebar v GORICI (Gorz) ulica Morelli 17
se priporoča p r e č. duhovščini za napravo cerkvenih posod in orodij iz čistega srebra, alpaka in medenine, kot: mon-fttraiic, keliliov, itd. iUl. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim.
Da si zamorajo tndi menj premožne crkve omisliti razne crkvene stvari, ae bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik franko.
Pošilja vsako blage dobro spravljono in poštnino franko I	2-24
ANTON Z IGO J,
trira v Trstu ulica Stadion it 1 (v M g. F. Ma)
se priporočil najlepše slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk. Ima na razpolago vsakovrstne vonjave.
14 zlate, 18 srebrnih kolajn, 30 častnih In priznalnlb dlplomov

Kwizde
korneuburški
ratu '
veterinarsko-dijetično sredstvo za konje, rogate živali in ovce.
Rabi »o že 43 1.1 v mnogih hlevih, knder noče živina jesti, pri slabem probavljanju, za zboljšanje in pomnožonjo mleka pri kravah. Cona */, škatljiei 70 nvč.
* '/» n	35 „
Dobiva s<t pristen Jo r. pornjo varstveno ziinmko v vseh lekarnah in trgovinah •/. miroitijunii.
Glavna zaloga:
F HAN, IV. KWIZDA,
p. in k. avstro-ogerskl In kr. romunski dvorni liferant.
Okrožni lekarnar, Kornouburg pri Dunaju.
Liniment. Capsici comp.
a sidrom
iz Richterjeve lekarne v Pragi,
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva ho po 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vsoli le-karnah. Zahteva naj se blagovoljno to splošno priljubljeno domačo sredstvo na kratko kot
Richterjev liniment s „sita"
ter naj so previdnostno vsprejraejo le tuko steklenico kot pristne, ki imajo znano var-stvrno znamko „sidro".
Uicliterjeva lekarna
rPri zlatem levu" v Pra^i
Dva lepa koi\ja
rujavc dlake, ogerske pasmi stara
5 in 6 let visoka 15 pesti brez
vsakega pogreška, pripravna za
izvoščeka kakor tudi za težka dela »ta na prodaj pri
g. J. Bole-tu v Lazah pri Planini
.postu 1'lanina pri Rakeku.)
praško domače mazilo
iz lekarne B. Fragner -ja v Pragi
je staro najprej v Pragi rabljeno domaČe zdravilo, katero ohrani rano čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi. — "V puiioah pO 35 in 25 no. Po polti 6 ni. već. Razpošilja se vsak dan.
Vid deli embalaže imajo zraven stoječo zakonito deponovano varstveno znamko.
B. Fragner,
lekarna „pri črnem orlu", v Pragi
) Mala stran, vogel Bporner-jeve ulice 203.
Via Nuota na vogalu via S. Lazzaro
Nove naročbe najmodernejšega blaga za zimsko sezono so nam užo prišle in. so,- Flanela, sukno, volnene tkanine za gospe in gospodo.Ve-liki izbor ovratnikov in ovratnic vsakovrstne barvo in velikosti.
Zaloga vsakovrstnih potreb za šivilje, krojače in kitničarke Uzorci na zuhtevo franko. Blago se ra/fiilja poštnine prosto Za mnogobrojni obisk tuko meščanom, okoličanom in zu naj tlim naročnikom se priporočata udana Aite & Zadnik.
k mlekarje in gospodarje!
Tvrdkft G. Ferd. Resberg v Gorici je spravila v trgovino novo vrst moke za rojenje živino, katero uporabljajo že v planinskih deželah vsi živinorejci in mlekarji. Ta
moka za pitanje
je pripoznana po c. k. kmetijskem poskusa-lišču v Gorici kot izborno sredstvo za rojenje in jo priporoča odjemnikom radi svojo rodilne lastnosti za boljšo kakovost kravjega mleka.
Moka za pitanje se dobiva v zaznamovanih in s svincem zapečaćenih vrečah od 50 kg. po 3 gld. pri tvrdki
J. Kaučič v Gorici.
na Kornju ter pri tvrdki G. Ferd. Resberg v Gorici v stari eukrarni v kapucinski ulici.
RrotlD Rihoi*!^ izdeloyateljl Oglja v sv. Petru, DI ai]C mučil II/, priporočajo svoju zalogo v Trstu: T'tu rondares št. 1, l*i<izza delta Vatle 'J, via Madonina 2, Piazzetta Cordaiuoll z uhodom tudi v ulici lorrente po najnižjih cenah. Oglje I. kakovosti, karbouina, kok, drvu na metru itd. Naročbe se spreniljejo tudi z dopisnico.
Prvi in najstareji
fotografično - umetniški zavod An t. Jerkiča
v Gorici na Travniku št. 11 (poleg nadškoflje) provzoma vna v fotografično stroko spadajoča dela do naravno velikosti. Izdelajo nadalje fotografijo na porcelan, nn brofto (po najnovejši iznajdbi), naplatno, na svilo itd. Akvarele in oljnate sliko ; posnema po starih fotografijah pomanjšovftluo ali povečevalno na najukusnoji način. Jamči za neprekosljivo dolo. — Cono pošteno.
Lastnik konsoreij lista wKdinost'. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Gotluik. — Tiskarna Dolenc v 'Prstu.