Poltaliis plačana v eotovinf Spedizione in abbonamentu postale Prezzo - Cena Ur 0.5C štev. 224 V Ljubljani, v petek, 2. oktobra 1942-XX Leto Vil Izključna pooblaičenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Onione Pubblicita Italiana S. A., Milano, Uredništvo in uprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione. Amministrazione: Kopitarjeva 6. Lubiana. Concessionaria escluslva per la pubblicitž dj provinienza Italiana ed estera: Unione Pubblicitž Italiana S. A, Milano. Vojno poročilo it. 857 Spodletel angleški napad na južnem delu egiptovskega bojišča Italijansko uradno vojno poročilo štev. 875 pravi: S podporo oklepnih oddelkov so nasprotnikovi oddelki včeraj zjutraj napadli postojanke na južnem predelu naših bojnih črt v Egiptu.' Napad je bil °dbit z znatnimi izgubami za nasprotnika, dobili smo čez 200 ujetnikov. Eno angleško letalo kaže, da so v boju zbili nemški lovci, drugo pa, ki so ga zadele protiletalske baterije v Tobruku, je bilo prisiljeno spustiti na tla pri Marsa Lucku. Posadka šestih podčastnikov je bila zajeta. Nadaljevalo se je bombardiranje letališč na Malti. Nemški lovci so nad otokom sestrelili eno angleško letalo vrste »Curtiss«. * Področje vojnih nastopov, 2. oktobra, s. Posebni dopisnik agencije Stefani v Severni Afriki Poroča: O spodletelem napadu, ki ga je nasprotnik nenadno^ poskusil včeraj zoper prednje postojanke na južnem delu bojišča, je prišlo nekaj podrobnosti. Nasprotnik je malo pred zoro začel s hudim streljanjem na italijanske črte, kjer so čete s čuječno hladnokrvnostjo čakale, da bo besna toča izstrelkov ponehala ter bile pripravljene, da bodo bruhale ogenj iz vsega svojega orožja, brž ko bi se začel napad. Na tega v resnici ni bilo treba dolgo čakati. Izvedle so ga angleške pehotne čete s podporo oklepnih voz. Nasprotnik je brž dobil kruha za svoje zobe. Italijanske sile ni60 samo vzdržale in neustrašno zadržale sunka, temveč so odločno in zagrizeno prešle tudi v protinapad, brž P° zelo uspešnem posegu topništva, ki je 6esulo na napadalce veliko dobro pociljanih strelov. Spričo sHovitega italijanskega odgovora, so se napadalci prav kmalu umaknili. Ves nasprotnikov nastop j* potekel okoli 10 dopoldne in se spremenil v nud poraz, ki je pustil v italijanskih rokah 200 ujetnikov. Mussolinijevo geslo bataljonom »M« ob prvi obletnici »Ljubezen do Italije ter neugasljivo sovraštvo zoper vse njene nasprotnike« Rim, 2. oktobra, s. Včeraj dopoldne je Duce obnovil bataljonom »M« navodila za vojno. Slovesnost je bila na prvo obletnico ustanovitve teh oddelkov, rojenih v vojni in čudovito oblikovanih za vojno, in tem se je pridružil obred fašističnega nabora, ki naj bi simboliziral, da v cvetu najprikladnejšega orožja.cvete večna mladost domovine. Bataljoni »M« so zaslužili to. novo potrdilo Ducejeve naklonjenosti. Njihove vrste so v Albaniji nudile čudovit zgled italijanskega junaštva in v ta namen se je treba spomniti dogodkov, ko so bataljoni milice s čudovitim in neprekosljivim zidom železnih prsi odbili vsak napad divje množice sovražnikov. Legionarji bataljonov »M« so pokazali bodisi na bojiščih na Balkanu, bodisi v Rusiji, da je pogum posledica nezaustavljive silovitosti, smelosti brez meja, velikanskega duha požrtvovalnosti, združenega z vzvišeno mislijo, s svetlo mislijo o pravi veličini domovine, zavestne in iskrene discipline globoke zavesti tega, kaj predstavlja fašizem v redu, ki se z orožjem in pravico poraja na svetu. V Ducejevih očeh je bilo včeraj zjutraj vidno in živo zadovoljstvo, da je zopet v stiku s temi svojimi vojaki, s temi trdimi in molčečimi izbranci v revoluciji. Sonce je blagoslovilo obred s svojim zadnjim poletnim žarom. Svetloba je objela spomenike starega Rima, živeče v kroni Mussolinijevega Rima. Visoke italijanske osebnosti in hierarhi, zastopniki Nemčije in Japonske, zastopniki zavezniških in prijateljskih narodov ter velika množica ljudstva so prisostvovali slovesnosti in napolnili skoraj ves Forum. Duce je najprej obšel revijo oddelkov bataljonov »M« ter drugih oboroženih sil in italijanske liktorske mladine, nato pa je imel govor, v katerem je poudaril, da so bataljoni »M« v letu svojega obstoja dokazali velike lastnosti borcev v odločilni dobi .kot je sedanja, ki je videla liktorski triumf. Množice in vsi navzoči so pozdravili Ducejev govor z navdušenim vzklikanjem. Nato je bila slovesnost »Fašističnega nabora«, nakar je Duce odlikoval legionarje bataljonov »M«, ki so se posebno odlikovali v sedanji vojni. Nazadnje je Duce prisostvoval mimohodu bataljonov »Mc na Nemško vojno poročilo Boji na Kavkazu, pri Stalingradu in veliki uspehi na morju Hitlerjev glavni stan, 2. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na kavkaškem ozemlju se nadaljujejo ogorčene borbe za močno utrjene višinske postojanke. V Stalingradu so nemške in zavezniške čete v silnah napadih zabile nove kline v severni mestni del. Razbremenilni napadi močnih sovjet-sKin oddelkov, nodnrti 7. letalskimi 6 rušilcev, 2 pomožni križarki in 3 hitre čolne, 3 rušilci in mnogi hitri čolni pa so bili poškodovani. En brzi čoln je bil zajet. V isti dobi je nemško letalstvo potopilo 35 trgovskih ladij s skupno ‘242.500 tonami in poškodovalo nadaljnjih 8 trgovskih ladij. Od nasprotnega ladjevja je letalstvo potopilo 1 križarko, 5 rušilcev, več stražnih ladij, 1 stražili čoln in večje število motornih torpednih čolnov, kakor 6ila oddelkov, podprti z letalskimi in oklepnimi - „ . , _____ v TV0 S6' razbil? s hudimi krvavimi izgubami I tudi ladjic vsake vrste za izkrcavanje. S tem je turi- oq Protina-padih, pri čemer je bilo uničenih angleško-ameriška plovba v teku meseca septem- tuH; do mjiiiui ju ono riSiL oklepnikov, po večini angleškega in ame-v, ?a izvora. V teh borbah se je znova z nenavadno hrabrostjo odlikoval oklepni zbor, ki je toU„mvS?Ca avEu„sla dalje deloval ob spodnjem narir>rv 211% \Z£lrzeval zveze proti Stalingradu za-eoip „ Volge in tako ustvaril tudi glavne po-trainiJti?13? na s,alingrad sam. V več tednov eriinlli J l11, najhujsih obrambnih borbah je ta in ndhiioi a VSe va-žne naPaclalne postojanke “> odbijala mnogo močnejše sovjetske sile. “h SiT/Š! padalo zSbombami?talStV° 15011021 in - Severnozapadno od Voroneža so Sovjeti nri neuspešnih napadih na področju ene samp Hi vi zije izgubili 25 oklepnikov. ame dlvi' Nemški napadi pw Rževu so kliuh sovjetskemu odporu omogočili, da so bite janke krajevno zboljšane. posto- Sovjetska zbirališča je razbiialo tnnn, s i tudi letalstvo v tem predelu j u?nefno° H* sploh m moglo priti do nameravanega napada a gozdnatem in težko prehodnem področju za srednjim odsekom bojišča so nemške in Zd-zar^e cete obkolile in uničile močne tolpe. Ob majhnih naših izgubah so Rusi izgubili 1026 pad-iin, 1‘j18 ujetnikov in večjo množino težkega in lahkega orožja. Na severnem odseku bojišča je bila skupina sovjetskih sil obkoljena in je bil zavrnjen tudi protinapad za njeno osvoboditev. V Egiptu so čete nemške in italijanske oldep-ne armade z uspešnim ognjem odbile angleški napad,^ ki je bil v pripravi, sestrelile pri tem večje število oklepnikov in privedle okrog 200 ujetnikov. V Sueškem zalivu so vojna , letala hudo poškodovala večjo trgovsko ladjo. Pri dnevnih napadih posameznih angleških bombnikov na obalo ob Rokavskeni prelivu in Pri nočnih motilnih poletih nad področjem Sever-®ega morja so bila sestreljena štiri letala. Nemška bojna letala so bombardirala podnevi »eiezniske naprave, obrate oborožitvene industrije m vojaške cilje na več krajih južne in jugovzhodne Anglije. Pred izlivom Orinoka na morju, pred Novo nnuiandiio in na srednjem Severnem Atlantiku so 'nemške podmornice potopile 12 trgovskih Jasi1 S ,1^. *onan'i- S temi izgubljenimi ladjami r* ‘n,or!1I.ce v mesecu septembru potopile skup- 1-6 ladij s 769.200 tonami in s tem prekora-■ ,v rnaju letošnjega leta doseženi največji o« o1-1. i v,r.s.te. v enein mesecu. Nadaljnjih 14 tr-Pedov poškodovanih z zadetki tor- „ , V borbi proti sovražni vojni mornarici so »uvodne in podvodno oborožene sile potopile bra samo zaradi nemških nastopov izgubila 161 ladij s skupno 1,011.700 lonami, nadaljnjih njenih 22 trgovskih ladij pa je bilo poškodovanih. Stotnik Marseille, ki je bil odlikovan z najvišjim nemškim odlikovanjem za hrabrost, je neporažen od sovražnika padel kot letalec na vzhod-no-afriškem bojišču. Brezprimerna odločnost tega mladega častnika je bila glavna vrlina, zaradi katere je v letalskih bojih obvladal 158 angleških nasprotnikov. Nemška oborožena sila žaluje za res junaškim borcem. »Via del Mare« med neprestanim vzklikanjem množice, ki se je nabrala na obeh straneh ceste. Ob proslavi prve obletnice, kar so bili ustanovljeni bataljoni »M«, je Duce imel naslednji govor: »Legionarji iz bataljonov »M«! Danes doživljate ponos, da praznujete prvo obletnico svoje ustanovitve, tukaj med prepričevalnimi in poveličevalnimi ostanki republikanskega in cesarskega Rima, ob vznožju Palatina. med svetiščem moške Sreče, med svetiščem Veste ter med četvernim stebriščem Janovim. Imam radost in čast izročiti mnogim od vas nagrade za hrabrost, pridobljene in zaslužene na bojiščih. V teh dvanajstih mesecih ste z dejanji dokazali, da imate duhovne in telesne vrline, po katerih se morate odlikovati med vsemi in pred vsemi. To so: Hitlerjev govor v nevtralnem in zavezniškem tisku Rim, 2. oktobra, s. Tisk vseh zavezniških in nevtralnih držav se še vedno obsežno bavi z velikim Hitlerjevim govorom. Razlage posebno poudarjajo, da govor poglavarja nove Nemčije odgovarjal trdni in neomajni odločnosti osnih in zavezniških držav, da bodo nadaljevale z 1 Kijem do konca. Smrt nemškega letalskega zmagovalca Berlin, 2. oktobra, s. Letalski kapetan Hans Joahim Marseille, ki je nemško vojno poročilo objavilo njegovo smrt, je še preteklo soboto nad severno Afriko sestrelil nekaj angleških letal in tako dosegel svojo 158. letalsko zmago. Rodil se je v Berlinu 13. decembra 1913 in je bil sin nekega generala. Svojih prvih sedem zmag je dosegel v zelo hudih spopadih nad angleškim otokom. Spomladi leta 10-tt so ga poslali v Afriko, kjer je dosegel čast podporočnika. Poslej je bila vrsta njegovih zmag stalna in dosegel je svojo slavo čisto v bojih s številčno močnejšim sovražnikom. Avgusta letošnjega leta ga je Duce osebno odlikoval z zlato kolajno in Hitler mu je po 125. letalski zmagi 2. septembra podelil najvišje odlikovanje za hrabrost: hrastovo vejico z meči in briljanti na železnem križcu. Nedavno je bil imenovan za kapetana. Izjava bolgarskega trgovinskega ministra o prijateljstvu in sodelovanju z Italijo Sofija, 2. okt. s. Včerajšnji listi so objavili izjavo trgovinskega ministra Zaharijeva, ki jo je dal tik pred svojim odhodom v Italijo. »Plemenito vabilo, naj obiščem prestolnico naše velike zaveznice Italije, katero mi je poslal minister Riccardi. mi nudi hvaležno priliko, da •izrazim željo bolgarske vlade in mojo osebno, da hočemo še bolj ojačiti in poglobiti gospodarske zveze med Bolgarijo in Italijo, ker sta to državi, ki se v mnogih pogledih med seboj srečno dopolnjujeta. Velika čast in sreča je zame, da lahko podam nov dokaz za prijateljstvo. ki druži italijanski in bolgarski narod in da lahko zatrdim, da Bolgarija daje in l>o še dajala navdušeno svoj prispevek za uvedbo novega gospodarskega reda v Evropi v okviru tesnega sodelovanja s svojima velikima zaveznikoma Italijo in Nemčijo. Prvi odmevi Hitlerjevega govora v angleškem tisku Rim, 2. oktobra, s. Prvi odmevi Hitlerjevega govora v angleškem časopisju so zelo značilni. List »Daily Mailc piše, da je Hitler dober borec, ki zna počasi izčrpavati nasprotnika s tehniko, ki računa na dolgotrajnost. Zavoljo tega, končuje list. cilj zaveznikov ne sme biti le zmagati v vojni, temveč zmagati čim Prej, kajti podaljševanje in zavlačevanje bise končalo drugače, kakor pa pričakuje angleško javno mnenje, namreč v škodo Angležev, Močan vtis je v javnosti naredila Hitlerjeva obljuba, da bo odgovoril na napade angleškega letalstva, na Nemčijo. Ta'ko sc je še bolj okrepil strah, kajti že zadnje čase se je ojačilo delovanje nemškega letalstva, kar priznala na svoj preizkušeno zaviti hučin tudi angleška poio- čevalska agencija. »Daily Express« pa ne zna povedati nič drugega kakor vprašanje, zakaj ni angleško letalstvo napadlo berlinske športne pa|ače tedaj, ko je Hitler govoril, in odstavlja, da bi bilo treba ta nanad narediti ponoči, če ni šlo podnevi. »Daily Sketch« piše: Nespametno bi bilo. če ne bi upoštevali dejstva, da ima Hitler v rokah še mnogo kart. Ne vemo, kdo od obeh nasprotnikov bo prvi izločen iz boja, toda go*ovo je danes, da nimamo prev ncibenega razloga misliti, da bo Hitler tisii prvi. Komunistični list >DaiIv Worker« pa se omejuje na trpko ugotovitev, da je Hitler lahkd zbijal šalp nn račun zaveznikov zarad' izostanka drugega bojišča. Nesmisel sovjetske obrambe Stalingrada » . B®rlm, okt. s. Iz vojaških krogov poročajo, da so sovjetske sile v Stalingradu v zelo hudih škripcih. Med ruševinami gorečih hiš obupno skušajo zujeziti napredujoče nemške napade. Ogenj nemškega topništva in metalci ognja napadalnih pionirjev pa lomijo sleherni odpor. Ker po Stalinovem povelju komisarji skušajo stalingrajskim branilcem preprečiti vsak umik, jim ne ostane drugega, ko pognati v zrak cele mestne četrti in industrijske naprave. Ko so se nemški vojaki približali, so na primer pognali v zrak prav obsežno industrijsko podjetje v severnem stalingrajskem predmestju. Med razvalinami so našteli več ko tri tisoč mrtvih vojakov in civilistov. Narednik Nikolaj Borisov, ki so ga hudo ranjenega potegnili izpod razvalin, je izjavil, da se je to zgodilo na izrečno povelje njihovega političnega komisarja. Stockholm, 2. okt. s. Dopisnik švedske agencije Bullss poroča, da je neki sovjetski letalec slučajno pristal nn turških tleh, pa da je popisal svoje vtise o bojih pri Stalingradu. Dejal je, da Nemci z njihovimi oklepniki in topništvom, ki deluje silovito uspešno, nezadržno napredujejo, za njimi pa da nastopa pehota, da bi na ta način štedili kar največ sil. Ne- brezpogojna in dogmatična zvestoba ideji in naukom fašizma, zvestoba, zapečatena s krvjo, ne pa s praznim in pogosto ne čistim črnilom, vzgledna disciplina, brezhibno vedenje. bolj kakor bratovsko tovarištvo enega od vseh in vseh do enega, v boju pa zagon in neusmiljenost Cezarjevih legionarjev, V vaših srcih, srcih mladih ljudi, ki so zares vredni, da žive in se bore v tej odločilni dobi, ki bo videla zmago liktorskega snopa, morata drhteti dve čustvi: čustvo ljubezni do Italije in čustvo neugasljivega sovraštva proti vsem njenim nasprotnikom. To, o legionarji iz bataljonov »M«, jc geslo za dvajsetletnico. _ Še več kakor geslo: prisega!« Duce sprejel novega vrhovnega poveljnika italijanskih sil v AIS?^- Rim, 2. oktobra, Tince je sprejel eksc. generala armadnega zbmra Renza Dalmazza, ki je bil imenovan za vrliovnega poveljnika oboroženih sil v Albaniji. Duce je novemu vrhovnemu poveljniku dal svoja navodila ter mu razložil naloge, ki jih imajo italijanske oborožene sile v albanskem kraljestvu, čigar usoda je neločljivo zvezana z usodo imperialne in fašistovske Italije. General Dalmazzo je prč-vzel vrhovno poveljstvo s 1. oktobrom. Seja vlade sklicana za 10. oktober Rim. 2. oktobra, s. Seja vlade je sklicana za 10. oktober oh 10 v palači Quirinale. Z italijanskega bojišča v Rusiji Bojišče ob Donu, 2. oktobra s. Posebni dopisnik agencije Stefani na v z ho rinem bojišču poroča: Ponovni nasprotnikovi poskusi za prekoračenje Dona so bili v zadnjih dveh dneh odločno odbiti. Nekaj čolnov, pol n ih čet, je bilo potopljenih. Posku« za izkrcanje na predelu neke italijanske divizije pod varstvom hudega ognja iz možnarjev in strojnic je bil odbit « takojšnjimi protinapadi. Neka patrola iz iste edinice je prekoračnila Don. pognala v beg nasprotnika ter očistila otoček, ki leži pred italijanskimi postojankami Neki nemški balaljon je z nenadnim nastopom onstran reke uničil več topniških in strojniških gnezd. Imenovanje novega poveljnika španske vojske Madrid, 2. oktobra, s. Imenovan je bil nov načelnik generalnega štaba španske vojske, ee-neral Rafael Garcia Valino. Vesti 2. oktobra Hitler je podaril Francozom dva topa, ki jih je Napoleon izgubil 1. 1812. pri svojem pohodu nad Rusijo. Topa so našli pri Smolensku. Hitler ju je daroval Francozom v priznanje za hrabrost francoske prostovoljske legije na ruskem bojišču. Japonci so v bližini Rumene reke zajeli od prvih dni septembra do 20. septembra 1780 kitajskih vojakov in mnogo vojnega blaga. Ker v Združenih državah primanjkuje jekla, so pričeli podirati nebotičnike, da bi iz njih dobili jeklo in svinčene cevi, poroča revija »Times«. A vse lo še ne zadostuje, ker uradi za oboroževanje zahtevajo izročitev bronastih in železnih spomenikov ter križe in ograje na pokopališčih. Zaradi pomanjkanja premoga so bilo Švicarske oblasti prisiljene izdati nadaljnje ukrepe za štednjo z elektriko. Od 5. oktobra naprej se 1h> poulična razsvetljava zmanjšala za 50 %, reklamna razsvetljava pa bo v bodoče omejena do 20 zvečer. Novi poveljnik italijanskih sil v Albaniji, general llthnazzo, je včeraj dopotoval v Tirano. Bolgarski kralj Boris praznuje jutri 24 letnico vladanja. «"mo in nesmiselno je, da bi sc še dalje branili proti taki bojni taktiki. Skoraj vsi moji tovariši so padli v letalskih bojih, je dejal. Naše izgube so strahotne in položni v mestu je zelo hud. Nemška moč je v vsalcem oziru večja od naše, je letalec zaključil, in naši vojaki 'se vprašujejo, kako je mogel sovražnik zbrati toliko orožja in toliko čet na eni sami točki. Nemški propagandni minister o ureditvi nove Evrope Berlin, 2. oktobra, s. Nemški minister za [ zgodovinskega nacionalističnega izročila. Zato propagando dr. Giibbels priobčuje v tedniku jo mora urejati skupina držav, ki bodo imele »Das Reich« članek, v katerem poudarja, da bo nova Evropa po vojni pomenila korak naprej, ne pa nazaj, a seveda le za tistega, ki bo notel sodelovati pri velikih prednostih, ki jih bo novi evropski red lahko dajal ljudstvom in državam, bo moral sodelovati tudi pri žrtvah, ki odpadejo nanj. Evropa, katere narodi imajo vsi kar se da plemenito zgodovino, se je znašla v podrejenosti z ozirom na neevropske narode, ki so izvajali politiko velikih prostorov prav zaradi tega ker jim je manjkalo čuta za enotnost. Ce bi Evropa ne znala najti izhoda zase, bi bila žrtev svojega na celini nadoblast. Ne gre pri' tem za nasilje, temveč za to, da se bo v bodoči Evropi ustvarila ustanova, ki bo nudila več koristi kakor neprilik tistim, ki bodo v' njej. Skoraj vse vojne z odločilnim in zgodovinskim pomenom so privedle do nove razporeditve sil in koristi, prinesle so pa tudi zamenjavo enega družabnega razreda z drugim. Seveda ne pripadajo razredom, ki jih je treba zamenjati, tisti ljudje, ki o tem vprašanju lahko nepristransko sodijo. Članek se končuje s poveličevanjem naporov bojevnikov, ki bodo pravi tvorci nove Evrope. Pozdrav Visokega Komisarja bataljonom »M« ob prvi obletnici obstoja Ljubljana. 2. oktobra. Ob priliki prve obletnice uktanovitve bataljonov »M« je sprejel Visoki 'Komisar predvčerajšnjim v vladni palači povelinika in častnike kupine Ljubljana. Po kratkih pozdravnih in uda-ostnih besedah konzula Gelorminija je Eksc. n*ioli naslovil svoj tovariški in voščilni pozdrav trdnim bataljonom, ki so, kakor drugje, z junaškim zagonom in svojimi plemenitimi krvnimi žrtvami dokazali, da so vsak trenutek zvesti Du-cejevemu povelju: »Verovati, ubogati, boriti se«. Za zaključek je Visoki Komisar ukazal pozdrav Duceju, nakar so navzočni odgovorili z gromkim »Ž nami!«. 9b prvi obletnici ustanovitve bataljonov »M« Pozdrav in topla voščila konzula Gerolminija zveznemu tajniku Ljubljana, 2. oktobra. Včeraj je bila prva obletnica, odkar so bili u«tanovl|eni bataljoni »M«. Pri tej priliki je Ucpoldne poveljnik skupine teh bataljonov 6kupno z generalnim štabom sporočil zveznemu tajniku pozdrave legionariev »M«, ki nastopajo v Sloveniji proti partizanskemu komunizmu Konzul Gerolmi-ni pa je poslal zveznemu tajniku naslednje sporočilo: »Zvezni tajnik! Z isto vero, kakor je bil izveden junaški pohod na Rim, moji legionarji »M«, ki hočejo biti vredni nasledniki svojih prednikov — v resnem in premišlienem vteakdanjem nastopanju najčistejšim duhom pripravljenosti za žrtve in z visokim čutom za pravičnott — ob zori drugega leta ustanovitve teh bataljonov pozdravljajo po meni v Tebi stranko, iz katere črpajo vero v boj in prepričanje v zmago. Ponosni na svojo čast ter preskusen! v trdem življenju ve? vojn so pripravljeni, da si drznejo vse in da tudi dajo vse v svetem Ducejevem imenu. — Giuseppe Gerolmini. Zvezni tajnik je v imenu Črnih 6rajc iz Ljubljane in Ljubljanske pokrajine takole odgovoril: »Zahvaljujem se za Tvoje drhteče 6jx>ročilo in Te prosim da sporočiš v moiem imenu in v imenu ljubljanskih Crniji srajc najjDonosnejši in tovariški jx>zdrav Tvojim pogumnim legionarjem, ki tudi v tej deželi vsak dan potrjujejo junaštvo, 6voje navdušenje in svojo neomajno vero v voditeljeve besede in v bodočnost domovine V prvem letu obstoia sc legionarji pokazali zaupanje v svojo nalogo ter se izkazali vredne Mussolinijevega znaka, ki .':i njih črni plamen, simbol pogurpa ter železne volje dc zmage. Njim in padlim, ki jim dajejo svetel zgled, 60 namenjene danes moje tnn.li, misli bojevnika, z voščilom, da bi dosegali vedno večjt slavo v Ducejevem imenu vse do zanesljive, velike zmage.« — Orlando Orlandini. Zvezni tajnik je poleg tega jx>elal v imenu ljubljanskih fašistov darila vrlim legionarjem »M«. laveiila za revizijo cen v pogodbah za oddajo javnih de! Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino o d r e i a : Člen 1. V poaodbe za oiidaio javnih del. za laitere veljajo z razpisom ministrstva za erad-l>e bivše kraljevine Jucoslaviie z dne 16. aprila 1940. št. 15330 odobreni splošni pogoji za iavna dela in dobave, ki bi se sklenile za dela. trajajoča več ko šest mesecev in Dri katerih bi monle kolebati cene. se lahko vnese določilo, s katerim si gradbeni sospodar pridržuje pravico revidirati in spremeniti cene. če bi spoznal, da so se te spremenile za več ko lOVo pri celotnem delu. Povišanje cen ne velia za tisto količino dela. ki bi ca bilo podietie po mneniu gradbenega gospodarja moglo opraviti, ni ga pa izvršilo v razmer iti s časom, ki ie potekel od časa oddaie, niti ne velia za material, ki ie bil že popre i dobavljen na gradil išče. Člen 2. V primerih, v katerih se ie v smislu prednjega člena odredila revizija cen za oddajo del, ker ie nastala po celotnem opravljenem delu razlika v ceni za več ko 10%>. ima revizija veljavnost samo za tisti de) razlike, ki presega ta odstotek. Za novi znesek za dela. dobljen iz revizije. vej ja pogodbeni popust. Revizija ie domislila tudi med izvajanjem dela s pridržkom izravnave no dokončanju drla. Člen 3. Zoper določbo, s katero se revizija loma dovoljuje ali odklanja, ie dopustna pritožba po ..naslednjih členih. Člen 4. Pritožbo ie vložiti nri Visokem komisariatu v nepodališliivem roku trideset dni od priobčitve sklepa gradbenega gospodarja glede revizije cen. Člen 5. O pritožbi ie pristojna oddati mnenje komisija, ustanovljena pri Visokem komisariatu. ki ie sestavljen iz: a) funkcionarja Visokega komisariata s položajem podprefekta. kot predsednika: b) inšpektorja tehnične službe Visokega komisariata: cl korporaciiškega inšpektorja Visokega komisariata: d' ravnatelja računovodstva Visokega komisariata: e) enega predstavnika Pokrajinske zveze delodajalcev: f) ene- ga predstavnika službe za vodstvo oddajanja del; h) enega predstavnika ustanov, ki morda prispevajo k finansiranju dela. Člen 6. Stroške za poslovanje komisije nosijo pritožniki, ki morajo v ta namen vplačati na tekoči račun Visokega komisariata pri Hranilnici Ljubljanske pokrajine znesek, ki ga določi predsednik komisije v razmeriu s celotnim zahtevanim povračilom. — Izplačila se odrejajo z nakazili, ki iih vidira Visoki komisar. Člen 7. O pritožbi odloči po dobljenem mneniu komisiie neprizivno Visoki komisar. Člen 8. Mimo revizije cen na način in v meiah iz prednjih členov velia, da ie prevzemnik dela spreiel cene za dela po izmerah ter cene in plačevanje po kosu. znižane za licitacijski popust, povsem no pbgoiih pogodbe, ter mora prevzemnik izjaviti v ponudbi, da se po svojem. na lastni riziko napravljenem preračunu z njimi strinja in so zato stalne, nespremenljive in neodvisne od kakršne koli okolnosti. Člen 9. Ta naredba, s katero se razveljavljajo vse njei nasprotujoče ali z nio nezdružljive določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana. 28. septembra 1942-XX. Visoki komisar za Liubliansko pokrajino: Emilio Grazioli. Izšla ie 2. knjiga II. letnika .,Slovenčeve knjižnice* .NEZNANI UČENEC“ Spisal Franceseo Peiri Radi tehničnih težav bo izšla 1. knjiga JANEZA JALEN A „B0BRI“ I. del nas’ednji teden. Kupujte zgod. roman „Neznani učenec“ Naročajte se na [I. LETNIK ..Slovenčeve knjižnice*' S Hrvaškega 10.000 > kun je darovala podružnica hrvaških obrtnikov v Novi Gradiški za osirotele otroke, katerih starši so padli v bojih s komunisti. Blizu Bosanske Gradiške je našel po naključju neki zdravnik raznovrstno malo posodje, razne žličke, kopje in druge stvari, ki so jih domačini uporabljali, kadar so ob rojstvu »govorile sojenice«. Z zanimivimi najdbami se bo precej spopolnila že lepa zbirka j>odobnih predmetov v banjaluškem narodnem muzeju. Ustaški odbor v Drniu jo sklenil j>ostaviti v mestu »kip svobode«. K o bodo postavili v proslavo prve obletnice nezavisnosti hrvaške države. V Živinici pri Tuzli grade no»o katoliško cerkev Prav tako se je nad 2000 tamkajšnjih delavcev odločilo, da bodo sami zgradili n*ov hrvaški dom Z deli so že začeli pred tedni. Na križevski gimnaziji so letošnje šolsko leto odprli še tudi sedmi ra/red. Koprivniški župnijski urad je daroval 48.500 kun za Kalvarijo pri največji hrvaški božjeix>tni cerkvi —• Mariji Bistriški. Letos poleti je večja zemeljska plast docela zasula veliko kmečko vas Krprljiči blizu Travnika. Usedla zemlja je podrla kmečke domove in gosj>odarske stavbe. Zdaj so vaščani začeli zidati novo naselje na istem mestu. Precejšnjo jx>moč pri tem so dobilj od kotara in pa od države. Pred dnevi se je mudil v Zagrebu znani nemški učenjak in velik prijatelj Hrvatov prof. dr. Karel von Loesch. Loesch je poznan posebno med hrvaškimi intelektualnimi krogi. Ta mesec je minilo 40 let. odkar je bil pri banjaluški državni bolnišnici odprt dermato-ve-nerološki oddelk. Ta dogodek so proslavili na skromen način. V hrvaščini je te dni izšel prevod Goethejeve tragedije v petih dejanjih »Egmont«. Prevod je oskrbel dr. Livadič. Novo ljudsko šolo so te dni odprli v Šiljako-vicr. Poslopje je bilo že blagoslovljeno in je že izročeno svojemu namenu. Velika protijudovska razstava v Sarajevu je podaljšana do konca tega meseca. V Osjek je prišla te dni posebna komisija Pokojninskega zavoda, kjer 61 bo ogledala zemljišča na ozemlju mestne občine, na katerem bodo začeli v kratkem graditi stanovanjske hiše 6 sodobnimi stanovanji. Največje 6krbi dela dobava gradbenega materiala. y V Križevcih so zadnje dni nabrali 14 tisoč kun, ki 60 namenjene za podporo tistih otrok, katerih 6tarši so padli v bojih. V Banja Luki bodo začeli v kratkem graditi dve novi veliki šolski jjoslopji, ki bosta namenjeni ženski realni gimnaziji in pa trgovski akademiji. Za trgovsko akademijo je že odobren gradbeni kredit v znesku 8 milijonov kun. Prvotni gradb&fii načrt za akadenr:o je -nekoliko predrugačen ter bo novejši bolj ustrezal pedagoškim in zdravstvenim potrebam. IUBLJ&NCANI I ——— Ivšta je prva knuga drugega polle ja „Naše knjige1': Goričanec Vse tiste, ki niste prejeli naših prospektov za program ,drugeii« po.letja Vas naj v 1 min e e prosimo, da se oglasile v naši knjigarni ali v podružnici MikiOŠi-ceva 5, kjer boste prejeti prvo knjigo, prospekte in vsa poti rob na navodila. Založba .Naše knjige1* lJUDSKR KN1GARNA — LJUBLJANA PRED SKO-TJO 5 Zaradi sladkorja in konzerv 18 irt^ecev robije Ljubljana, 1. oktobra. Pred malim kazenskim senatom se je včeraj pojavil Matko Razberger, rojen 28. oktobra 1905 v Ljubljani, tja pristojen in tudi stanujoč v Ljubljani. Po poklicu je kleparski pomočnik, oženjen, ki je bil zaradi raznih vlomn'h tatvin kaznovan že na več letno robijo odnosno strogi zapor. Ta človek je dal že mnogo opravka kriminalni policiji. Bil je med drugim osumljen, da je on pred 4 leti izvršil oni grozni roparski umor na Javorju, ki je takrat razburjal mnoge duhove. Zaradi tega zločina je bil več mesecev v preiskovalnem zaporu, naposled je bilo proti njemu kazensko postopanje ustavljeno in to zaradi pomanjkanja dokazov Z Razbergerjem je na zatožno klop sedel od prvega za 6 let starejši trgovski pomočnik Milan Babič iz Logatca. Državni tožilec je oba obtožil zločinstva kvalificirane tavine, da sta 11. avgusta leto6 podnevi s silo vdrla v podstrešno shrambo Cižmar-Vestiča Marka na Miklošičevi cesti št. 4, gostilničarja, ki ima svojo gostilno pri »Stefanu«. Iz shrambe, tako navaja obtožnica, sta Vestiču odnesla 40 kg sladkorja, 7 mesnih konzerv in vrečo iz jute, vse v vrednosti do 400 lir. Pred sodniki thalega senata je Matko Raž-berger priznal, da si je prilastil le 7 mesnih konzerv iz Vestičeve shrambe, zanikal pa je, da bi bil v shrambo vlomil, ker je bila ta odprta in je lahko vanjo prišel brez kakega vlomilskega orod- ja. Razberger si je pač ta zagovor zato tako zasnoval, ker je kot star vlomilec dobro vedel, da dobi manjšo kazen za navadno tatvino, a mnogo večjo, ako bodo sodniki smatrali to dejanje za vlom. Priča Čižmar-Vestič je izrecno navedel, da je bila shramba popolnoma zaklenjena in da je bilo v njo vlomljeno z vitrihom. Pri Razbergerju so ob aretaciji dobili tudi razno vlomilno orodje. Drugi obtoženec je odločno zanikal, da bi bil na kakršenkoli način sodeloval pri omenjenem vlomu, pač pa je priznal, da je pomagal razpečavati ukradeno blago. Senat ni verjel zagovoru Razbergerjevemu ter je Razbergerja obsodil zaradi zločina vlomne tatvine sladkorja in mesnih konzerv na 1 leto in 6 mesecev robije, drugega obtoženca pa je senat obsodil le zaradi prestopka razpečavanja ukradenega blaga po § 333 kaz. zak. na 6 mesecev strogega zapora, oprostil pa od obtožbe zaradi vlomne tatvine. Senatu je predsedoval s. o. s. g. Rajko Leder-has. Vlom je bil izvršen pri belem dnevu, a gostilničar je tatvino kmalu opazil. Imel je gostilničar srečo, da je bil tai hitro izsleden. France, ki pošteno vrši 6voj diskreten poklic, ki spada med osebe, ki 60 jih včasih ljubljanske dame rabile za »ljubezenske jx>streščke«, je v drugi gostilni naletel na družbo. Ta je barantal za moko in ma6t. Hitro je obvestil gostilničarja, ta pa policijo, ki je takoj dobila tatu v svoje roke. Izpiti na gimnaziji v Kočevju Izpraševalci za izpite na realni gimnaziji v Kočevju bodo prišli tja dne 5 okt jbra ter se bodo izpiti opravljali naslednje dni. Zlasti se opozarjajo na to učenci, katerim ie opraviti razredni izpit. Iz pisarne IV. (prosvetnega oddelka) Visokega komisariata. Užitni kostanj js že skoraj zrel Okusni užitni kostani dozoreva. Tisti, ki ga imajo radi, in teh ni malo, bodo letošnje leto gotovo prišli na svoj račun, saj je kostanjeva letita prav dobra. Kostanji so obrodili kot že zlepa ne. Pa ne le da je dosti 6adeža na drevesu, ampak tudi kakovostno je letošnji pridelek prav lep. Gozd je kar oživel fantičev, k; se spenjajo na kostanje in tresejo, da se veje kar šibe. Večina kostanjev pa še ni čisto dozorela, saj je kostanj se belo-rjavo lisast Pa kdo bi čakal še delj. Saj ga bo morda potem kdo drugi otresel, jaz pa bom ostal prazne malhe. 6i misli pobič, ko leze na dre-vo. Bodičasti kostanji padaio na tla. Kostanj s* ob udarcu na tla niti sam ne izlušči, kar je dokaz, da sad še ni či6to zrel. — Tisti, ki jim ni do pl«" zanja po drevje jjo hodiic fvod kostanji s palico v roki in brskajo po listju, da najdejo_ nekaj okusnega kostanja Imamo pa zdaj še kaj malo sreče, sai kostani na drevju šele dozoreva. In kaj malo imajo lahko upanja, da bo tudi zanje ostalo kaj sladkega kostanja, saj jim ga bodo spretnejši vsega t>obrali. — Nekaj malega kostanja je mogoče že tudi kupiti. Pa še predrag ni, Ker )e kostanjeva letina dobra bo okusnega sadeža do; volj. tako da se ga bodo najedli tudii najbolj vneti j>k06tanjarjic. BBBBaaaBBBBBBBBCBBBBZBKtaaSBBaaBl Kdo je izdajalec? Žrtve, ki so jih komunisti s silo ali s pretkano lažjo vpregli v svoj voz, prepuščajo usodi, sami se pa umaknejo na varno. Mirne ljudi, ki so -jim na poti, ovajajo kot komuniste. Obvestila ’ Veliko vrednost obcfrlovanja zemlje za Pre" hrano družin so letos uvideli tudi Ljubljančani. Blagoslovljena letina nam je dala obilo zelenjave in najraznovrstnejše povrtnine za kuhinjo, da nismo trpeli pomanjkanja in si prihranili prav znatne stroške za zelenjavo. Se veliko večjega pomena bo pa obdelovanje zemlje pn-hodnje leto. Sicer so že letos Ljubljančani hvale vredno obdelali skoraj vsak košček sveta ter je revnejšim slojem mestna občina razdelila mnogo zemljišč za obdelovanje, na drugi strani je pa sama obdelala velike parcele in parke spremenila v vojne vrtove, ki so prebivalstvu bili dober zgled, kako je treba pravilno obdelovati zemljo, jo pravilno posejati ali posaditi ter rastline pravilno gojiti. Tudi sami mestni vojni vrtnarji in kmetovalci so letos pridobili precej izkušenj, da drugo leto ne bodo več začetniki; temveč bodo imeli že večje uspehe in bogatejši pridelek. Že sedaj jeseni spet poglejmo okrog sebe in poiščimo zadnjo krpico zemlje, da jo že pred zimo pravilno pripravimo in zgodaj spomladi pravilno obdelamo, posejemo in zasadimo. Prizadevajmo si že sedaj v lastno korist čim najvestneje izpolniti vsem občinam kraljevine poslano geslo Duceja: »Slednja gruda obdelana!« Pridelovalce žita, krompirja, fižola in lanu me6tni gosf>odarski urad ojx>zarja da je vsak pridelovalec na jjodlagi prijave j>osevka dolžan oddati tudi prijavo pridelka v Beethovnovi ulici št 7’ v sobi št. 35, II. nadstropje, čeprav ne bi nič podelal. To pa zato, ker gosjDodarski urad vodi evidenco o posevku, pridelku in množini, ki je potrebna za seme. Sleherni pridelovalec kompirja naj torej tudi navede, koliko ga potrebuje za seme. ker bodo pridelovalci, ki nimajo zadosti semenskega krompirja, bržkone dobili na podlagi teh prijav pridelka semenski krompir od gospodarskega urada. S. S. *an Dvne: 50 ZAGONETNA SMRT KRIMINALNI roman GOSPODA BENSOMA »Zdaj to vem, in morala bi že prej pomisliti na to. Ne bi bil prinesel pištole k meni, če bi bil kriv.< Solze so ji stopile v, oči. »Ubogi otroki Priznal je zločin, da bi me rešil, kajti bil je prepričan, da sem ga jaz zagrešila.< »Vprav to je tisto, kako je pištola izginila,« je dejal Vanče, »toda, kako si je on predstavljal, da jo boste Vi shranili.« »Poznam mnogo častnikov, njegovih prijateljev in prijateljev majorja Benso-ua. In preteklo poletje sem zunaj v hribih večkrat streljalu s pištolo, kar tako za zabavo. Bilo je krasno.* Vanče je vstal in se ji globoko priklonil. »Bili ste zelo ljubeznivi in Vaše odkritosrčne besede nam bodo zelo koristile. Gospod Markham si je ustvaril mnogo domnev o tem zločinu. Prva misel je bila tista, da ste Vi neke vrste Lukrecija Borgia; druga, da sta vidva s stotnikom oba skupaj zagrešila zločin s štirimi rokami. Če se tako izrazim; tretja, da je stotnik sam krivec. Zato sem toliko silil, da bi slišali iz Vaših lastnih ust resnično zgodbo in kako so se posamezni njeni dogodki odigravali < Obrnil se je nato k Markhamu, ki ga jo ve« besen opazoval: VBarej, dragi moj,< - mu je dejal, »minila te bo volja videti krivca v gospodični St. Chiirovi in stotniku Lea-cocku. Zdaj lahko spustiš stotnika na svobodo.« Markham je stopil k gospodični in ji stisnil roko . »Gospodična St Clair« ji je dejal po očetovsko, »zagotavljam Vam, da sem pbpolnoma opustil misel na to. da bi bila vidva s stotnikom Leacockom kaj kriva pri tem zločinu kljub temu, da gospod Vanče pravi, da sem blazen. Toda to mu odpuščam, ker je preprečil, da vama nisem storil najhujše krivice Takoj pa bom storil vse, da dobite svojega zaročenca čiraprej nazaj; grem takoj podpisat listine, da ga potem spuste na svoljodo.« »Pričevanje, ki ste ga slišali danes,« je dejal Vanče, ko smo bili na cesti, »je neizmerno pripomoglo k ugotovitvi pravega krivca. Zdai vemo, kako je bilo s tistimi rokavicami in torbico vemo kdo je bila tista ženska, ki je Sla v Bensonov urad in kaj je delala gospodična St. Clairova med polnočjo in trenutkom, ko se je odigral zločin; vemo tudi, zakaj je obedovala sama z Alvi-nom; zakaj je pila z njim čaj; zakaj so bili dragulji v Bensonovi hiši; zakaj je stotnik odnesel k gospodični piStolo in jo potem zagnal X reko; zakaj Je pri- znal zločin... Takšen je zdaj položaj, ko smo ga v marsikakšnem oziru razčistili.« Utihnil je ter si prižgal cigareto, nato pa spet nadaljeval: »Zares pomembna stvar, ki nam jo je povedala gospodična, pa je, da se vselej, kadar gre zvečer ven, vedno r>o-da domov točno ob polnoči. Te pripom-! be ne smete pozabiti, pač pn jj morate * pripisovati takšen pomen, kakor ga za-I služi: To je glavna točka. Ne smete pa tudi pozabiti, kar sem vam povedal in I kar vam znova pravim, namreč, da je tisti, ki je umoril' Bensona. vedel, da je bila gospodična St. Clairova tisti večer z njim na večerji « »Zakaj nam ne pove? kar naravnost, kdo ga je umoril?« se je ponorčeval Markham. »Jaz sem od vsega začetkji vedel, kdo ie ubil tega nesrečnega človeka c Markham se ie ziničliivo zasmejal. »Res? Pa kdaj si doživel to razodetje?« »Že pel minut nato. ko sem stopil ono prvo jutro po umoru v Bensonovo hišo,« je odvrnil Vanče. »Čudovito! lil zakaj nisi tega Še meni zaupal? Precej nevšečnosti bi bilo na ta način prihranjenih. »Nemogoče,« se je pošalil Vanče »Ti , vendar nisi bil pripravljen sprejeti mojega krivoverskega nauka Treba te je biro potrpežljivo voditi za roko in te postopoma popeljati iz teme, po kateri si taval. Domišljije pa -res nisi imel prav nobene, dragi moj.« Ustavil je avtotaksi, ki je pripeljal mimo in dejal jpozniku; »Št. 87, Cesta 48-a.« Potem je prijel Markhama za roko in nadaljeval »Če ti nj odveč, gremo malo pokramljat še z gosjio Platzovo. Potem ti bom čisto na tihem pošepnil na uho vse svoje skrivnosti!« XXI, POGLAVJE. Skrivnostna lasnlja. Sreda, 19. junija ob 17.30. Hišni je bilo očividno nerodno, ko smo prišli k njei na obisk. Zdelo se je, da kar ni več tako pri zdravju in na njenem obrazu ;e je bralo, da jo nekaj teži. Snitkin nam ie povedal, da ie vse zelo natančno in pozorno prebrala, kar so o Bensonovem umoru pisali dnevni časopisi, ter da li je v zvezi s tem zastavil že neskončno vprašanj. Vanče je začel kar brez kakšnega uvoda: »Povejte mi malo, gospa Platz, ali je gospod , Benson kai dosti dal na svojo lasniio? Je sprejl kdaj kakšnega prijate! ki. tudi če je ni imel na glavi?« Zdelo se ie. da ie gospej spričo takšnega vprašan la kar malo odleglo. »Ne. gospod, nikdar.« »Premislite dobro. Po vašem gospod Benson ni nikdar sprejel nikogar, no da bj imel lasuljo na glavi. Je tako?« Za trenutek je umolknila, razširila oči in se zamislila, nato pa spregovorila: »Nekoč sem ga videla, da si je snel lasuljo in jo pokazal polkovniku Ost-ranlerju, starokopitnemu gospodu, ki je imel navado zelo pogosto prihajati sem-Toda, polkovnik Ostrander je bil njegov stari prijatelj. Dejal mi je, da sta nekoč skupa’ stanovala.« »In drugemu je ni nikomur pokazal?« »Ne, nikomur, kolikor je meni znano.« »Kiko pa je bilo takrat, kadar Je sprejemal druge, manj priljubljene ljudi?« »Oh, tudi pred takšnimi je vedno zelo pazil na to, da je bilo na n iem vse v reau. ^ c-elo pred tujcem- Kadar je sedel v tem salonu in >e bilo orevrotu. si ie snel lasulio. vselej pa J® ort tem zagrnil zavetto pr* tistem-lf oknu,« pokazala je na zaveso pri predsobi »kaiti • stopnic, ki iržf- od zunanjih vrat bi ga lahko videl v jobo.< »Ze res.« je pritrdil V^Hce. »Kaj Pa’ če je kdo na stopnicah, ali bi mogel truat nt okno ali na tel-T.no jnirezj ter opozoriti nase koga, ki je v sobi« »Da, gospod, prav lahko. Nekoč »e® bila prisiljena tudi jaz tako storiti. * sem morala opraviti neko naročile sem pozabila vzeti e seboj ključ.« »Torei je zelo verjetno, se Vam np zdi. da je tisti človek, ki je umoril Bensona. prišel na ta način v hišo .. •< »Da. gospod,« ie nato odgovorila spa, kakor da je kar pograbila za t>e- b(,°»Tisti človek pa je moral zelo dobro poznati gospoda Bensona. da je kar okno potrkal, namesto da bi pozvonil Ka pravite k temu?« »Tako bi mislila tudi jaz...« Njen glas je razodeval nek dvom-Očitno ni mogla verjeti, da bi bilo taK<* lomeo in Julija v slovenski pesnitvi Shakespeare je 1. 1591. spisal dramo »Ro- ■ meo in Julija«. Tragični dogodek se vrši v Veroni. Mogočni rodbini Montechi in Capuletti se borita med seboj. Moteehijev sin Romeo se boja ne udeležuje, ker ga vsega prevzema nesrečna ljubezen do Rozalinde. Da bi ga nekoliko zamotila, ga peljeta prijatelja Mercutio in Benvolio zakrinkanega na pustno veselico v sovražno Ca-pulettovo hišo. Tu zagleda Romeo Capulettovo hčerko Julijo in se nesmrtno vanjo zaljubi, pozabi pa Rozalindo. O. Lorenzo ju skrivaj poroči in vsi upajo, da se rodbini spravita in sprijaznita. Med Romeovim prijateljem Mercutijem in nekim Tybaltom nastane prepir, ki se konča z dvobojem. Mercutio pade. V žalosti in jezi Romeo ubije Tybalta. Vladar ga zato izžene iz Verone. Julijin oče, ki o poroki" svoje hčerke nič ne ve, sili Julijo k poroki s princem Parisom. Kako naj se Julija temu ogne? O. Lorenzo svetuje, naj pije omamno zdravilo, ki povzročuje navi-depio smrt. Dali jo bodo v grobnico, ponoči pa pride Romeo in jo odpelje živo in zdravo. Sel, ki naj Romeu ta načrt sporoči, zgreši Romea, ki torej o načrtu nič ne ve, pač pa izve, da je Julija nenadno umrla. Romeo ves obupan prihiti v verono, pride do grobnice in si v žalosti porine bodalo v srce. Julija se zbudi in zagleda svojega moža mrtvega pred krsto ter si z istim bodalom vzame življenje. . V »K. Čbelici« 1.1848. je Anton Žakelj-Rodoljub f^dinski priobčil balado »Mlado Zoro«. (Glej tudi: Strekelj; Slov. narodne pesmi, I. 480.) »Na lov mi pride kraljic mlad Pod mlade Zore beli grad.« Zora ga z okna zagleda in ga vpraša: '-•Kaj siloviti zajce jel, poviti zajce krog gradu? poberi ročno se domu! veš, da imam brata dva ~t>a lepa, oba mlada? * zajce sama streljata.« Kraljič ji odgovori: »Men’ zajci v čisli niso nič, Le mlado Zoro bi rad vjel, °i rad na beli'dom jo vzel:« Zora mu pripomni: »Kako? ------------ Ker nikdar iz gradu ne grem, ’Z gradu ne grem, ’z gradu ne smem, Drugač’ ko k sveti maši grem. če bi me, kraljic, le rad vzel, saj imam jest neznan koren, neznan koršn, koren lečen: ki ga pod jezik položim, Precej zvečer hudo zbolim, Zjutraj pa že mrtva ležim. Kadar me v rako poneso, V grajšinsko rako pisano: Pa pridi pome, kraljic mlad. In pelji me v svoj beli grad. Tako se je zgodilo. Zora je navidezno umrla in ponesli so je v grajsko rako. »Kraljiču skor ni včakat’ moč, Da bi se strila temna noč. Ko solnee zajde za gore, K se zvezde utrinjajo svitle, Hiti mi v rako pisano, Odpre mi rako preskrbno, Pa.ori vzame z’ ust koren, Neznan koren, koren lečen; V kočijo mi jo posadi In hitro mim’ gradu zdrči.« To sia zvedela oba brata; urno pohitita za njo, jo potegneta na konja in zbežita. Na krik prihiti mladi kraljič in jo hoče sebi rešiti. Vname se boj; a starejši brat porine kraljiču meč v srce, da se mrtev zvrne na zemljo. »Zavpije Zora, zakriči, Raz konja pade, omedli. To storil je neznan koren, • Neznan koren, koren lečen.« Če primerjamo dramo »Romeo in Julijo« in pesem »Mlado Zoro«, moramo priznati, da je podobnost očividna. V obeh je vez med ljubečima srcema, pa so tudi velike razlike. Pri obeh je zamisel o navidezni smrti in poznejšem oživ-ljen.ju, pri obeh se posreči obujenje, pa nesrečno naključje prepreči zaželeno združenje. Ali je pesem res narodna? Sumimo, da ni, ampak da jo je Anton Žakelj sam zložil. Zakaj? Pesem je sicer neznana. Poznamo jo le po Zak-ljevi prireditvi. Drugič je vsebina posneta po I Nekaj programa II. letnika Slovenfeve knjižnice: Pridržujemo tl pravico mtnlati vrstni rod kn|ii In radi eventnel* alk »pro* nadomestiti kako knllgo i druga. ,z»* j-Jssras-C .......................... :_.da \n 1 r0t? tfieode«1' M*6'? SveVov** VeseUa dom 4kt\*tne tovan® Za«® G Jc*4*c' teadU'ie‘ Roza s*ela. rom»u' c„ciovo° ut«°r\ PosUUŽfc*1' ,cn'c va- otned«- 08 tado HeV id«e' ro®a,®u£c\t. _ aat • Gol? PesniVoT* n ^astVa ia n8& ,etni^a • ^ »\u- iLtt« K*d 10 sViV- “ O' Baaf. Pc^°T:.n rt**'*" BieV BlC^tnoote- s0vraswa V,ubczo' Hato^c Vsalca knjiga stanc le 6 lir. V polplatno vezane knjige so za naroč, po 13 lir, v celo platno 20 lir. Vsa t naroinik bo dobil 2 lepi knjigi za nagiatfo, kakor tudi „Sloven. koledar” po ugodnostni cen> °° 1‘ no**inl>ra fc u bomo sprejemali naroinins na na.belio tb-rko Knjig! V pri UPRAVI SLOViNČfVE KNJBŽNECE KOPITARJEVA 6 LJUBLJANA v liuiski knjigarni - v po dr jiniti na MikloSiievi c. 5 ali pa pri naiih zastopnikih Romeu in Juliji. Pri obeh je središče dejanja navidezna smrt; pri Shakespearu zdravilo tekočina, pri Žaklju koren lečen. Tretjič se beseda koren lečen v slovenskem slovstvu sicer nikjer ne ponavlja, če smemo verjeti Pleteršnikovemu slovarju. Viktor Steska. Lepi sončni dnevi Ljubljana, 1. oktobra. Po nekaj deževnih dneh preteklega tedna nam je nebo 6pet naklonilo lepo vreme. Nebesni 6vod je jasen in le tu pa tam se podi kakšen oblak. Noči 60 sicer precej hladne in pade toplomer tudi do 6 stopinj, vendar toplo sonce kmalu ogreje ozračje tako. da je že v poznih dopoldanskih urah tako toplo kot v lepih poletnih dneh. Posebno prijetno je v kakšnem zatišju, kjer ne pihlja niti naj- | manjša sapica Ob tako lepem vremenu je posebno lep pogled na planine, ki se ti zde, kot da bi ležale na dlani pred teboj. Skoro bi opazil še človeka na gorah, tako kristalno čisto je ozračje. Tudi gozd dobiva počasi jesensko barvo. Listje komaj zaznavno rumeni, rjavi in dobiva tiste čudovite jesenske barve, od katerih se kar ne moreš ločiti, ko jih začneš enkrat občudovati. Narava se počasi, komaj zaznavno nagiba k umiranju. Listje bo odpadlo, trava porumenela, cvetlice odcvetele — priroda bo zaspala za nekaj mesecev. Ljudje pa 6e vesele teh zadnjih letošnjih lepih jesenskih sončnih dni, ki nam jih lahko da le še zelena pomlad. Ob vsaki prosti urici pohite na prosto da ujamejo zadnje jesenske tople žarke. Ne le tivolski park, ampak vse gozdne 6teze so polne sprehajalcev. Posebno pridne 60 mamice z vozički. Tiste, ki imajo ča6, pridejo že dopoldne v Tivoli in posade 6voj drobiž na zeleno trato, da ga 6once pregreje. Največji promet z vozički pa je seveda v popoldanskih urah. Športni drobiž Znani madžarski lahkoatlet Selmeczi. ki goji hitro hojo, je zadnjič postavil lep rezultat na 5 km. Omenjeno razdaljo je prehodil v času ‘20:57.6 in pustil za seboj dobrega Brunna, ki je za isto razdaljo rabil 21:03.2. Tekmovanje je bilo v Budimpešti. Italijanski boksarski prvak Musina se bo 20. t. m. v prestolnici španske države pomeril s španskim državnim prvakom iste kategorije Buenom. 25. t. m. pa se bosta pomerila v ringu v Bre9- lavi nekdanji italijanski prvak v srednji teži Casadei, ki bo imel za nasprotnika Nemca Seid-lerja, in pa bivši evropski prvak v petelinji teži Italijan Cattanco, ki mu bo stal nasproti Bernhardt. Rugbi moštvo bukareštanske poliieliuike bo najbrže gostovalo od 20. dec. do 7. jan. v Italiji, kjer bo odigralo štiri tekme. Romuni bodo najbrže igrali v Perugi, Parmi. Torinu in Genovi. Pa tudi v Milanu bi jih radi videli. 21. t. m. se bosta pomerila v ringu dobra italijanska boksarja Bisterzo in Oreni. Že zdaj je po Italiji veliko zanimanje za zadnjo etapo 'i vojne kolesarske dirk e c, ki bo vodila tokrat po Lombardiji. Vozili bodo spet najboljši. Proga je dolga 190 km. Start bo v Milanu. Tudi cilj bo na milanskem dirkališču Vigorelli. V Lizboai s«*, Imeli zadnjo nedeljo teniški igralci svoj dan. V gosteh so imeli španske igralce. Pomerili so se med seboj in videli, da Špancem še niso kos. S 3:0 so izgubili. Podrobni rezultati pa so bili naslednji: Blanc : Roquette 6 :1, 6:4, 3:6, 8:6, Carles : Riccardi 6:2. 7:5, 6 :3, Maiel-Carles : Riccardi-Roquette 6:3, 4:6, 6:2 in 6:1. V švedskem mestu Lundu so pred nedavnim priredili velike lahkoatletske tekme, pri katerih je bil postavljen nov svetovni rekord v hoji na 30 km. Postavil ga je 11. Mikaelsson s časom 2:33:23.8. Dosedanji svetovni rekord na tej progi jo imel Nemec Miiller. Dne 4. oktobra bo v Budimpešti velika mednarodna kolesarska dirka med Nemčijo in Madžarsko. Nemška državna kolesarska zveza je določila tele svoje dirkače da bodo zastopali nemške barve: Saager, Reymann, Mirke. Valenta in Cylik. Za zimska pomoč v Nemčiji bodo nastopili jlnfi 11. oktobra tudi poklicni in amaterski dirkači v veliki berlinski športni palači. Za mednarodno lahkoatletsko srečanje Hrvaška : Bolgarija, ki bo 5. in 4. oktobra v Sofiji, je hrvaška lahkoatletska zveza že določila svoje predstavnike. ROKODELSKI ODER. »Kadar se utrga oblak« je pomembno delo v najnovejSi slovenski dramatiki. Sodobna snov in domače okolje dajeta drami posebno privlačnost. Osrednja misel, ki prepleta dejanje, da se vse zruši, kar je zgrajeno na napačni podlagi, daje delu resnično človeško vrednost. Delo uprizori Rokodelski oder v nedeljo, dne 4. oktobra ob 5. Vstopnice se dobe v predprodaji na dan predstave med 10 in 12 in dve uri pred predstavo v društveni pisarni, Petrarkova 12, I. nadstropje. Danes, petek, 2. oktobra: Angeli v. Sobota, 3. oktobra: Terezija, d. J. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gar-tus, Moste, Zaloška cesta. V nujni zadevi na j se javijo v pisarni avtonomne sekcije I. R. K. na Gosposvetski cesti 2-II svojci vojaka Surka Stanislava, rojenega leta 1918. sina j>ok. Ivana. Istotam naj se zglasi tudi Katarina Tavzelj, mati Alojzija Tavžija z Velikih Blok Učiteljstvo okraja Ljubljana — okolica (vzhodni in zahodni del), ki trenutno biva v Ljubljani, naj se čimprej zglasi v prosvetni pisarni. Hrenova ulica 11 priti., levo, soba št. 1. Čebelarji! Slovensko čebelarsko društvo poziva svoje podružnice, ki jim pripada sladkor iz lanskega preostanka, naj javijo, če naj jim ga pošlje jx> železnici proti povzetju, ali če ga bodo prevzele same pri društvu v Ljubljani. Člani t.ji bljan«ke podružnice in direktni člani naj pridejo ponj v Društveno čebe-larno takoj! Seznami davčnih osnov za gostilne od začetnice A do G bodo razgrnjeui do 14. oktobra, za gostilne z začetnicami II lo L do 19. okt., za gisal Janez Jalen, pisatelj Ovčarja Marka in ropa brez zvoncev, izide kot 1. zvezek Slovenčeve knjižnice prihodnji teden. Ilustracije je oskrbel kipar Gorše, /.a naročnike Slovenčeve knjižnice bo stala knjiga samo 6 lir, Zato, ee naročite na Slovenčevo knjižnico — 36 knjig celo leto in še dve knjigi brezplačno. Na komornem koncertu Ljubljanskega kvarteta, ki bo priliodnji ponedeljek 5. t. m. v veliki filharmonični dvorani bomo slišali troje del za godalni kvartet treh različnih dob in literatur. Člani našega izvrstnega komornega združenja bodo izvajali iz klasične dobe Beethovnov kvartet opus 59. st. 1 v f-duru, iz češke literature eno najznamenitejših del slavnega mojstra Dvoraka: kvartet opus 35 v d-tnolu. iz hrvatske literature pa Lhotkov koncert za godalni kvartet. Tako imamo na sporedu dela od klasične do zmerno moderne literature. Koncert bo umetniški dogodek, kakor vsi dosedanji nastopi Ljubljanskega kvarteta in občinstvo vabimo, da v velikem številu poseti prvi komorni večer nove koncertne sezone. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Maitice. Isjubijutisito gledališče Drama: Sobota. 3. oktobra ob 17.30: »Večno mlada Saloma«. Otvoritvena dramska predstava. Red Premierski. Nedelja. 4 oktobra ob 14: »Mali lorde. Izven. Cene od 10 lir navzdol. — Ob 17,30: »Večno mlada Saloma«. Izven. Cene od 13 lir navzdol. Opera: Nedelja, 4 oktobra ob 16: »Boccaccfo«. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. DIVJI KOSTANJ po 60 cent. kg: zelišča, zelenjave, suhe in sveže gobe ugodno prodaste pri »ALPA, Vidovdanska cesta 18. Po obedu se Holandci prav zado-| Preden so prvič začeli rabiti cepivo kar na kratko postopali- po vaseh so ini in z vzdihljaji odpravljajo na proti koleri, je cesto izbiuhmla huda porušil] vsako hiso. kjer se je bolezen «n ■ „ V. HEISER 110 Zdravnik gre tP križem svet »Hoteli des Indes« je bilo pomembno gostišče. Hoteli na Javi so zgrajeni po čisto posebnih načelih ter se m°cno razlikujejo od hotelov po vsem svetu. Podobni so vasicam s celo vrsto nonadstropnih hišic. Vsaka od teh psega verando, majhen salon, spal-n!P°’ kopalnico ter sobico za etrež- n, J. i je gostu določen. Ta mu mora streči ves čas, dokler gost v ho t e 1 u j n a s (o p i ’ v r s”t ^'t r p} ni ko' v biva. Strežnik gosta tudi spremlja,| je ka ’ " strezmK°^ privoščijo obilen zajtrk: jajca, mrzlo meso, razne vrste klobas, kako J>o-sebno mesno jed, «ir in kavo. Nekako ob desetih zjutraj pa se okrepčajo z “rUfiim prigrizkom. Opoldne pa je prišla na vrsto znamenita holandska »rijstafel«. Najprej sj gost naloži riža na krožnik za juho, kl je velik ko kak umivalnik Nato 'rsta strežnikov — včasih jih ........... nrr *““* ■,ijiPu1Ju’I , Kflr dvaiset —. od katerih nosi sloni«, -8re za* obe“e V osrednie po-jysak posodo z dvema d<> petimi jedmi slopje m mu tam tudi streže. |in sleherni izmed njih pričakuje, da voljni in z vzdihljaji odpravljajo __ ..... . ležišča, kjer počivajo do pol pete ure kuga v Bataviji. Kadar je bolezen raz popoldne. Nato si še privoščijo raaio sajala, so batavijske družine po ma-eaia in se odpravijo spet \ pisarne, lajskem običaju prikrivale svoje mrt-Večeria. ki jo imajo kot glavni obed, ve ter trupla spravljala na »zasebna, je ob devetih ali pol desetih zvečer; zemljišča«, kjer so jih potem poko-tedaj si tudi privoščijo ohilo vina. pava‘li. Jo se je dogajalo po_ vlnrlnih Nazadnje se vsi izčrpani odnravi.jo k dovoljenjih zasebnega značaia.. tako počitku da bi se okrepili od dnevnih da holandska zdravstvena služba ni j n a no rov. moarla ugovarjati Nič „i čudnega, da so Holandci na j ga bo^T ^ s^m^t^ajd Javi tako zajetni ljudje, ki ,,m jej,z njegove posode Tu dobiš vse: pi- telečje meso. bombayske ra5e ~ neke vrste suhe ribe; ki je trda kakor usnje, a odličnega oku-Sa iaica- grah, kokosove orehe v tenkih rezinah, zelenjave vseh vrst, kolikor jih premoreta Vzhod in Zahod, peso. fižol, kostanje, čudne vzhodnjaške omake z ra/nimi začimbami,^ kakor na primer z rdečim pra-..?!n škrlatne uši, ki že v majhni ko- d*k'.i 'J—IT’ i>*u jc,ii njegove 'posode Tu dobiš vse: pi- ^ebela tolsca zalila vsa tkiva. Pozneiejške, race ... sem na potovanju srečal dve holandski genski, k’ sta bili prav suhi, in to je “il redek ter neverjeten prizor. Vzrok močne rejenosti je v tem, da uživajo mnogo alkohola telo Ir malo urijo in zlasti da pteobilno jedo. Še svoj živ dan nisem videl nič takega, kar bi bilo vsaj nekoliko podobno holandskim obedom. Verjetno naporov. „ , Z na j večjim začudenjem sem včasih slišal, kako so govorili o Vmeri-, kancih, češ da «o najhujšj jedri na svetu. Ker še svoj živ dan nisem vi-1 del kaj takega, kar bi bilo le približno podobno strahotnim holandskim i pojedinam, me je zanimalo, zakaj o Amerikancih tako sodijo. Nazadnje pa sem odkril čudno skrivnost: ko je neki Holandec prišdl v ameriški hotel ali gostilno, je v zmotni veri, da je tak ameriški običaj, zače! kar po vrsti je«ti vse. kar je bilo napisano na jedilnem listu: to je pa seveda Holandci so izrtebili kolero, toda s klico so imeli še dolgo zelo hude težave zaradi gosto naseljenega l j ud _ stva na Javi. Na enem svojih jiotovanj tam doli sem zvedel, da so imeli okrog sto tisoč primerov kuge večino od teh po goratih krajih. Oblasti so me vprašale za mnenje in mi nudile vse ugodnosti, da sem si mogel ogledati okužene kraje. Pri tem nadzoru sem imel lepo priliko videti življenje na javajski vasi. Prijahali smo v spremstvu uradnika domačina. jKivsod pa «e je okrog moralo biti preveč celo takiin jedcem, nas gnetla množica radovednežev kakršni so bili Holandci | Hodili so za nami celo tedaj, ko smo Zajetni in čokati Holandci gotovo šli pregledovat hiše, da bi videli, niso bili prijetne vnanjosti, a tudi kako je s podganjo zaleeo V«a de-. tudi kuga. Namesto da Im potrosil) to; domačini na Javi z njihovimi zgrban-' žela je imela praznik. Na mnogih 'liVo sil v kraju, ki je že okužen, naj čenimi in rdečkastimi obrazi se po krajih so nas domačini sprejeli in j bi j>o zgledu naše sovražnice bolne pojavila. Nato pa so sezidali nove, toda tako da se podgane niso mogle več vgnezditi v votle bambusove podpornike; zalili so jih namreč s cementom. Ko sem si vse r>obli;'e ogledal, sem Holandcem prav odkrito povedal, da je treba najprej očistiti elavne vire okiržbe: žitna skladišča v pristaniških mestih. Glede na to, da so za pobijanje kuge imeli na razjiolago samo milijon dolarjev, holandski postopek ni nudil dosti upanja temeljitega uspeha. Da bi se ubranili kuge. so zmeraj čaka'li, dokler bolezen ni izbruhnila, nakar so vse naj>ore napol zastonj usmerili prot: okužbi. Samo kljubovalni Holandci bi moglj vztrajati pri takem načrtu, kakršnega so izvajali, kajti nihče drugi ne bi vsako leto porušil petdese* tisoč hiš ter jih nato spet znova postavljal. Nasvetoval sem jim, naj na zemljepisni karti na/načijo vse ces’c, po katerih so po navadi prevažali žiio, kajti po teh cestah je bre? dvoma potovala je, da imajo uradniki zaradi vročine j ličini žge” kakor ogenj.' Z veliko žlico tak poseben delavni urnik, od sedmih, za juho v vsaki roki potem gos no dvanajstih in od pete zvečer do, mešajo vse te gore raznih jedi kakor °SId , i x-. , , :^a H tneš®'i aPno in nato pospravijo rrefien so lotijo teakih nalog, si‘V6e do zadnjega riževega zrnca. precejT zaka f^Holandci so si’radi za Ifupaosov na Filipinih j Vse je bil le neuspešen in neskon- I družice izbrali domačinke. i V boju proti kugi so Holandci Cen lov. Maršal Mannerheim finskim delavcem: »Treba je vzdržati do konca« zakaj kdor izgubi zadnjo bitko, je izgubil vso vojno Pred neka] dnevi se je vrhovni poveljnik Iinske vojske, maršal Mannerheim. v spremstvu vojnega ministra in drugih vodilnih finskih vojaških osebnosti podal v Tampece, da tam izroči osebno nekaj odlikovanj delavcem, ki so zaposleni po vojnih tovarnah. Pri tej priliki je imel maršal Mannerheim govor, v katerem je poudaril, kakšnega pomena je vojna industrija za vsak narod, ki si želi mirne in varne bodočnosti. Dejal je med drugim naslednje: »Vsakemu posamezniku in tako tudi vsakemu delavcu je jasno, kolikšnega pomena je Industrija za sedanji položaj Finske. Industrija | je del narodne obrambe. Naglo delo vojne industrije je za bojišče in za odpor na n/era nekaj nujno potrebnega. Vi izdelujete orožje za vojaštvo na bojišču, ki varuje življenje in ki odbija sovražnika. Vojna zahteva velikih naporov, največji pa so napori vojaštva na bojišču samem. Vsakdo med vami mora veleti: Kdor v vojni izgubi zadnjo bitko, je izgubil vso vojno! Zato moramo skupno napeti vse svoje sile, da se bomo borili do konca, to se prav: do zmage!« Kot prvemu delavcu Finske je maršal -Mannerheim podelil kolajno za zasluge finskemu vojnemu ministru, generalu Waldenu. Med letoma 1917 in 1942 - velikanska razlika Zmotili so se tisti, ki so trdili: »Dokler živi rod, ki se je udeleževal prejšnje svetovne vojne, ne bo nove vojne« Pod naslovom »Četrto leto vojne« prinaša »Pester Lloyd« zanimiv članek, v katerem primerja med drugim tudi sedanji položaj s položajem, kakršen je bil v četrtem letu prejšnje svetovne vojne, let« 1917. Iz tega članka, ki je času nadvse primeren, povzemamo naslednje: Ko je 3. septembra 1939 nemška vojska prestopila poljsko mejo, da naredi konec nečloveškemu preganjanju in ravnanju z Nemci n« Poljskem, jih pač ni bilo na svetu mnogo, ki bi računali s tem, da bo vojna trajala tako dolgo in da bo zavzela tolikšen obseg, namreč, da se bo razfširila na vso zemljo. Človek očividno žjvi še premalo časa v svetu stroja Še premalo skušenj si je pridobil z mehanizirano in motorizirano vojsko — sodobna tehnika se je uveljavila ne samo na bojišču, temveč tudi v vsem zaledju —, da bi mogel življenjske zakone na tehniki zgrajene in urejene vojne videti vnaprej in iz njih sklepati, kdaj bo vojne konec. Očividno učinkuje stroj v prvih bojnih črtah prej tako, da zahteva vedno večji prostor, kakor pa da bi vojno skrajševal. Čim boljša je notranja organizacija vojskujočega se naroda* tem lažje je premagati vojne težave. Zmotno naziranje V dobi med prejšnjo*in sedanjo svetovno vojno smo cesto slišali, da je kdo dejal: Dokier živi rod, ki se je udeleževal vojne 1914—1918, ne bo priSlo do nobene vojne več. Izkazalo se je, da je bila takšna trditev zmotna. Zato se je zgodilo nekaj drugega, kakor pa so pričakovali, namreč tole: Tisti rod iz prejšnje svetovne vojne še vedno živi; tedanje skušnje niso zapisane samo v knjigah, temveč so še zlasti živo pred očmi tistim, ki so na vodilnih lioveljujočih mestih in se po njih tudi ravnajo. Vnrav zato se izogibajo napak, k.i bi jih za-jj*rl&ili neizkušeni ljudje. Obe svetovni vojni, prejšnja iz let 1914— l0 ne, danes zvečer pa ne! Jutri je zadosti zgodaj!« S tem je bila skrb pregnana. Mlada gospa jo je čisto pozabila in potem se je začelo novo obravnavanje, >Na temle stolu pa se sedi čisto sijajno,c je dejal. >In ob oknu je lep prostor za šivalno mizico.« Da, gotovo! O, pri šivalni mizici se bo odlično obnesla, istočasno pa se je domislil nečesa, na kar je prej pozabil. Saj to ni noben pravi zakon. Vse skupaj je le videz. Doslej je resda izgledalo, kakor da jemlje vso stvar resno, toda dobro ve, kako ona dejansko misli. Le eno bi si smel človek dovoliti: dela lahko tako, kakor da se no zaveda, dokler ne nastopi odločilni trenutek. Lahko pusti, da se igra še nekaj ur naprej nadaljuje. Prav tako se lahko naredi tako radostnega kakor je ona in lahko bojazen zakoplje v globino svojega srca in se vrže v uživanje trenutne sreče. Res, na tak način lahko človek z enakim občutjem sreče nadaljuje s pregledovanjem, dokler ne pride strežaj in naznani, da je jed že na mizi. Ali ni čudovito, če smeš njej ponuditi roko in jo povesti do jedilne mize, ki je sijajno pripravljena in pokrila s pristnim porcelanom, z bleščečim kristalom in lesketajočim se srebrom, se po- tem z njo vred vsesti h kraljevski večerji, k jedi z osem obroki, k vinu, ki se kot akrlat bleSči v steklenicah, k mizi z jedmi, ki se človeku že kar na jeziku raztope, s tako bajnimi jedmi, ki same od sebe zdrsnejo po grlu navzdol. In potem vstati poln zadovoljstva, prj sebi pa imeti mlado ženo, ki združuje v sebi vse, kar človek najbolj ljubi, ki je raztopita in naravna, se zna vživeti v razmere in jo do skrajne mere pogumna, se zna v isti sekundi smejati in jokati in katera pokaže vsak trenutek novo prikupno lastnost. Morebiti je tudi to sreča, če se iz vsega tega ■ iztrgaš ravno v trenutku, ko si na tem, da zgubiš' glavo. Nadvrtnar, ki je ta dan na Velikem Sjoetorpu igral gospoda, je javil, da je vse pripravljeno za ples na skednju, da pa nihče noče začeti, preden se gospod in gospa ne bosta pokazala. Kajpak, da morata nevesta in Ženih začeti s svatbenim plesom. Kakšno veselje, slaviti svatbo! Ne med enakimi, ki so morebiti slabe volje in znajo kritizirati, pač pa med občudujočimi podaniki, ki nanj gledajo kot na bogastvo. Zaradi navade je'treba najprej nevesto enkrat zasukati po gladkem podu skednja, potem pa jo oddati in gledati, kako pleše in pleše, kako se suče s kovači in mlinarji, starci in mladeniči, zmerom pa enako dobre volje! Kako čudovito jo sedeti tam na stolu in misliti na stare zgodbe in bajke, ki govore o škratih, kateri so se priplazili med ljudi pri plesu in potem zvabili lepe fante s seboj v gozd. Ko jo je gledal, kako se je vrtela med množico od dela utrjenih orjakov, se mu je zdelo, kakor da ni iz običajne človeške tvarine, pač pa iz nekaj boljšega in finejšega. Da, tako sedi, pa vendar čuti strah zaradi minulih minut, dokler končno ne zapazi, da je nastopil trenutek, ko svatbeni dan doseže svoj konec, nakar se znova začenjata praznota in trpka resnoba življenja. IV. Kar se pa Karlino tiče, ji je ves čas po ušesih zvehelo svarilo gospo proštove »Moj otrok, nikar ne izpusti danes svojega moža izpred oči! Nekaj ima v mislih. Dobro pazi nanj!« Hitro menjavanje njegovega razpoloženja, ki je prehajalo od vesljp do čmernosti, ji je seveda padlo v oči in pri vsakem novem plesu se je zmerom najprej ozrla, če še sedi mož v skednju. Komaj jo je bil pustil en plesalec, je že spet stopila k možu in se vsedla zraven njega. Ker pa je spadala med tiste, ki so zmerom vse okrog sebe potovanja, potegnjena iz veže. To je povečalo njen nemir in P®” ostrilo njeno pazljivost. Ko je plesala s kočijažem, je naredila poskus, da bj izvedela* kaj se pripravlja. Vroča. Pod tem naslovom bo naš list začel prihodnje dni prinašati vrst° pisanih in nad vse zanimivih slik iz Indije, dežele, na katero sl/ te dni obrača pozornost vsega sveta. Ne zemljepisnega naštevanj8 in podatkov, temveč doživljajev, ki jih je bil na svojem potikanj11 po Indiji in drugod deležen eden najboljših današnjih evropskih potopiscev R. K a t z. — *Ncbo in pekel na poti v ln(Ul0Jj Ljudje in živali v, Indiji«, >Indija narobe«, ■»Raztrgana Uvii)ntL »Vzhod in zahod*, »Mala zelena papiga«. *Ukopi milij^^J> »Indijska vrana*, >Tropska kuhinja*, *Budhr" nnmii •~r'^ • Kača v džungli< so nekateri naslovi teh slik, v katerih vstaj pred našimi očmi v neposredno doživetih oblikah Indija t® kakršna je danes; Indija v svojem vsakdanjem, nerazuuilj>veI ’ nasprotij polnem življenju; skratka Indija v svoji resnični podob*- budno motrili, je opazila^ ko je šla čez dvorišče proti skednju, da I ^ # . •> je bila mala kočija, katero^ je Schagerstroern rabil za svoja 4'iljša I Kogtt lie l)i naš liovi podlistek res zailim3* * Za Ljudsko tiskarno t Ljubljani) Jože Kramarič — Izdajatelji Inl Sodja — Uredniki Mir*o Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih at) 12 - (M** sef ds aaroinim 11 Ur, ca Inozemstvo 15 Ur m Uredniitroj Kopitarjeva ulica 6/IIJ — Uprava« Kopitarjeva ulica 6. Ljubljana — Telefon it e*. 40-tl da M-M — PodLrainlcai Nova m«**0