; Poianme StevfOc«! K». 5 ; *adn* Din —«50, ob M* J : fleljah Din 1*— J ,TiBOE* iihaja TS*k im, nrrta J , todelj« tn pnunikov, »b 18, uri i J J u.unoa aMlodnje^a dna t«r (tu« m i »Mečno po poiti D 10>—, s* i»o- J J **ostT« P18'—, d««t»Tljen no 4»» a • ® U’-., M illuitM D 10—1 J J ta*er»tt p« dogoTora, •. ! ®«roi» e« ,)ri upr»Ti -TABORA*, • > lUŠlBOB, Jniiii«,* uJJca 5Ur, t m ' : ................ oanasnja SfcwVSlffv2 stane um u*fa Poštnina otačasia v ©otovfel. iBOR Pagsenem* Starin« j K«. Mb ~*50, tb n— deJjuk Dla 1*-. iraeDNlbTYO se nabnj* r Marico**, Jurčič.* v* hL uu i. nad* »•ropje. T«t«f«u iattmrb. St. 2W* ** u«kc.j» r Jorčiuari uii« st. 4, pritličja, d«u0. Ttle* •a it, 24. SHS poslnočokgjai n* 6im žUv. U.781. Na uajT^iitia brez <^uxrja gm 04 — 2«ko?iaa s% m mutj«. »••»••■a« Uto: H!. 4 v,; - Maribor, sobota 7. oktobra 1922. Številka: 227. V strahu pred fa-i šisti. ,: Gorica, 1. oktobra, »riirm V ^arilx>r je- danes ta ko rekoč in-' mesto, namreč po preeej- • Jem delu svojega: prebivalstva, ki je '»Mtono, bodisi prostovoljno svobodni Maribor v svobodni dr-tlfl l svoo<:>dnega svojega naroda. Velik biv. j a *J1 iihoirskga; ma-ri bovškega pre-Udpi ^Va 446 30 v oslih letih aktivno p ®'«ii onih velikih narodnih bojev na ,«***«>. ki »o rodili toliko lepih lehov at« na«o narodno stvar, in sem - da ii narodni borci tudi da* ,.2 ttajveejim zanimanjem spremija-’ (®S°d.ke v svoji stari domovini, sa-'DaS ^ Mihovi občutki sedaj, ko da-,gl narodne boje na Primorskem, tak- ^ot neudeležerii opazovalci le ? .^dclaleč, pač vse drugačni, kot so ko so samj nosili svojo koKo.ua, prodaj za svoje narodno cano Uie’ ^-°^ko današnjih ir ivibor-3c sodelovalo ne samo v onem ti* jjg.-v *a-to tem vztajnejŠem in izdat-**«? agitacijskem dolu od moža do a,’ k* narrt jo 'prinašalo tako lepe ;-l^» zlasti pa pri raznih volitvah, .Prihajal 'okraj za okrajem v naše & * *° bile ogrožene celo najtrdnej- sl^«Manke „«žih 3HJP, Man*** tih,si n Heaiiuetiin m temveč tudi v. je 1 •:,v.'^TTa-vih pouličnih bojih, Težka atmosfera v Beogradu, Izjava finančnega ministra Kumanudlja. Beograd 6. oktobra. (Izvirno.) Da- Beograd, 6. oktobra. (Izvirno.) našnje .Novosti* prinašajo uvodnik izpod Finančni minister dr. Kumacudi se ie peresa svojega ravnatelja, v katerem raz- napram novinarjem izrazil o političnem pravi j a o udeležbi predsednika Demo- poiožaja sledeče: Vlada je pred krizo kratske stranke Ljnba Davidovida na za- in bo podala demisijo. Ne ve pa se grebškem kongresu ter o dogodkih na ge, ali se bo to zgodilo po seji glavnih kongresu radikalne stranke v Somboru. odborov demokratske iti radikalne straa-V svojem razmotrivanja preide preko ke, ki se vrši dne 10. oktobra, ali pa dejstva, da so se kongresisti v Šomboru še]e po svečanostih v Pragi in Kutna-razdelili v dva tabora ter zahtevali raz- novem. Prepričan pa je, da se bo v pust radikal.-demokrat, koalicije, ne more demokratski stranki našel izhod ter da pa, kakor pravi, preiti drugega brezpn- ne bo priisi0 do razcepljenja. Zagrebški mernega dejstva: Kongresa radikalne j -zasedli občinsiko *pisa.Tno ib Državno uredništvo pred dalekosežnimi ukrepi.1'£f Si “ Beograd, 6. oktobra. (Izvirno.) V zakon, ki'jim bo zaisigural primerno; Vl®®* .,h.aT ?e 3® nahajalo v njih, vrstah' državnih uradnikov ter udru- življenje. Kritična politična sit.aa;ija | Pohištvo, knjižnico,, glasov ir itd., zme«« zadnjem času jih ne ho motila, da. bi svoje namere! f’1 "a kup. pohli s petrolejem m. zazga- ran, ki jih ,ie dobil oh takšnih ; gibanje,- ki bo imelo za celo državo še ne izvršili. Sestavili bodo poseben od-} 14 . 38 v.zgorelo im. 36 bila nevar< je r.as tedaj slavnostnih prilikah, ko i nedogledne posledice. Večina državnih hor, ki bo skrbel za one uradnike, ki TO1,i*1 'so ^ P1®" ^^njalko naše -de!ay»r.yo pod vod-j uradnikov se pripravlja, da izstopi i« zapnete državno slnžho. Ko bo \n od-j ^ 1 ,Se' raa a™®e’ 60 fc®le •ŠV-,1? sVQjih neustrašenth Jakličev*! državme službe, če uradniški zakon ne bor sestavljen, bodo začeli državni u-! .]j(ja^uPanu, da poskliee gasilce, gore- • ■ * - ’’ ■ ’ - • ....................... 'le iso z drugimi stvarmi .vred tudi zedinjenih narod-;. onih !,££. —>■,---------— vvj«, kjer SC-'a naA*h nousi.ra šenih mož in iice €’11i'®ev. znala razkropiti eeie mno--1 : proti našemu narodu ^9'hov.' Marsikateri današnji d® Dardanele se izprazni je.. Grki iz- carigrajska vlada najbrže odstopila, | Poslopje. Obsodbe vredno dejanje je felo ^^anske narolno^ii temveč' Praznijo tekom' 9 dni Vzhodno Tracijo nakar odpošlje angorska vlada zastop- «Po kazenskem zailionu težak zločin, ki (j^L J* deže-i, ->o nssih cori5k;h vv^' 3° nasedejo zavezniki. Ob Marici za- nika ali generalnega guvernerja. So-pe tem usodnejši, ker se je izvršil 20, UajJ ?3®i‘ z'la5;b' ob "bel^m dnevu ««} sedejo zavezniki 20 km širok pas. U- diJo, da se bo sultan šele po podpisu septembra, ko praznuje Italija največ-ll,v . ne nrktnpcra n»‘ nnn«»i»n««< Ipravo Traoi.ic prevzemo nacijonalisti. miru odpovedal prestolu. ji državni praznik. Da bi se rešilo ne« pas. U- di.io, da se bo sultan šele- po podpisu ponarejenega '• ^avo Tracije prevzemo nacijonalisti. miru odpovedal prestolu London, 6. oktobra. (Reuter.) '5. okt: >0orriere■ della Sc-Odgovor Angore na noto zaveznikov “^ten, dA 3e zapovebmka ponovno zagotavlja, da se bodo sklepi J.VV v ^ra°W *«ienovaa general Mudanji točno izvedli. Pristaja na a3ala P^-em zakonit-i oblast m a red-_ krive,-; je dobil svojo : Wfc ia.:iai i® bi1, kdorkoli, Državna ^b^- lim?la.svoj neoporečni in ne-5°fla v JUKled in ^di moč. da .ie , ^ m. iudi moč, da ,^^ati ta ugled na vse strani. zn i t ° • ^ ^to je čutil varen po- •>. Tar 1.n eiitila se ja varna skup- da®Ra• P^daj, ali tako ni W ^nes, j-ajti faži n5>d ,D°nolno .^rža sizem, ki je sam v zanikanje zakonitosti, je ^ kjVJ?°» obIastjo it dela, kar hoče, kTZilIriC6m~'"a'vuia ol^aat le zganila z w 0dvwnitev njegovih y, ne- v Člo^Js^11^ V6alk«ga zalvona in & toavn ^1fna.Tavi feot' 'življenj-1 -'Običajev,, - Vsak, ^ ^ ssifefivič- v to, da se pošljejo zastopniki k mirovnim pogajanjem med Turčijo, Grško in zavezniki. Predlaga, da. se sestane konferenca 20. oktobra v Smirni. Zahteva, da se pritegnejo k pogajanju Rusija, Ukrajina in Georgija, ki so interesirane na vprašanju mor »k h o-žin. Izreka zaveznikom zahvalo, da so priznali pravice Turčije do Tracije. Povdarja, da ni. razlike v nazorih glede svobode morskih ožin in jamstva za Carigrad, in Mannarsko morje ter glede varstva manjšin, če je zasigu- dian« javlja, da. je želja angleške vlade, da se vrši vztoona mirovna konferenca tekom 14 dni v Benetkah ali pa na nevtralnem ozemlju v mestu, ki je bližje Oamigradu. - ' / ' BOISTAV^ :1®jakm! 2S.eS, 33erto 0.23, Praga lS.20, Ita* Zagreb notir* v Cnrihu 2— W ,lija_ ^.-, Newyodk 565.-, Dunaj : Curibj G. okfiobra, (izvirno.) Sklei^ ””” " sejitembra, ko praznuje Italija največji državni praznik. Da bi se rešilo ne« dolžno prebivalstvo gotove nesreče ini preprečile represalije* so župan, nadučitelj in občinsiki tajnik neniudomaj _ napravili potrebne koi-ake in imeli v\ Carigrad, 5. okf, '(Havas). Dva'četrtek popoldan (21. 9,) razgovor z grška vojaška vlaka - sta zapustila i glavnim tajnikom goriške fašistovske Dolm v smeri proti Jedrenjti. * j stranke inženerjem I. Heilandom. Po-Pariz, 5. okt. (Woiff). Glasom po-fsrečilo se je rešiti prebivalstvo nezgo-ročil iz Aten je grški vojni minister l dc, in občina Renče obžaluje v imenu odredil, da ostaneta letnika 1.917. in j vsega prebivalstva zločinsko dejanje, 1918., ki bi imela biti 33. okt. demobi-! izjavljajoč jamo, da nima in ne mara lizirana, pod orožjem. j imeti najmanjša skupnosti s storilcem' London, 5. oikt. »Manchester Guar-S zločina. Čim jo županstvo izvedelo zal krivca, ga je nemudoma naznanilo pristojnemu oblastvu.« -s Evo slovenskega županstva slovenske občine na kolenih pred fašisti* da se nedolžno prebivalstvo reši gotove nesreče! jjj In ali je mogoče drugače? — Ne! | Naj bi županstvo ne bilo storilo, kar je storilo, bi bile Renče in Še kaka druga ,vas v bližini, kjer še danes ubogo Jjilditv/) ,nj moglo zopet drgniti jz njenih' MM iiihrOTimrfrii-frti azvalfn spojili 9omcw fn mora Se ;ve3-10 prebivati v barakah, upepeljene, požgane in naše ljudstvo zopet brez {trohe. In naj bi se bilo ljudstvo uprlo požigu, bi bili pokali samokresi in bi »ile treskale bombe, bi bila tekla kri ne jamo v Rančah, temveč po vsej gorički jdnoldei. Saj fašisti komaj čakajo, da bi ta tak način mogli izliti svoj srd nad našim narodom, ki jim je ves —• ne« varen državi! In zopet! —■ Sobotna »Edinost« je aibjaviLa tale dopis i® Vipave: »Prebivalci našega trga preživljajo v tem tednu dneve razburjenja. Napoveduje se obisk fašistov kot »kazenska ekspedicija«. Povod, ali resničneje rečeno, pretveza jo v naslednjih dogodkih: Neki bedak je prilepil po Vipavi lepak, naslovljeni na vojaške novince, ki odhajajo ipod orožje. Oslarija je bila to, ki so jo najstrožje obsojali vsi pametni ljudje, in je v. to svrho tudi nemudoma odšlo posebno odposlanstvo v Po-ftpjno k civilnemu komisarju. Ta pa •e je zvijal, da ne more nič storiti, ker nima nobene moči napram — vojaštvu. To je silno razjarjeno. Prebrskalo (e .vso Hrovatinovo dvorano in zahtevalo tudi imenik Članov čitalnice, ki vendar ni nič pregrešila, ker tako kulturno društvo ne more odgovarjati za dejanje kakega norca ali najetega izri-vača ali zlikovca. Vendar pa se napoveduje za prihodnjo nedeljo »kazenska ekspedicija«, ki naj udari ne le rečeno društvo, temveč vse nedolžno In radi onega čina ogorčeno prebivalstvo. In to vkljub dejstvu, da so vsi novinci redno, mimo in polnoštevilno odšli pod orožje, kljub dejstvu torej, da je tisti lepak ostal brez vsakega dejanskega učinka —« Kaj se je zgodilo danes v Vipavi, pedaj, ko to pišem, še ne vem; ali verjetno je, da so se v Vipavi ponovile »Renče«. Take so pač razmere, ki moramo živeti v njih po — »odrešenju«! Tisti današnji Mariborčani, ki so nekdaj znali tako pogumno in odločno braniti pravice našega naroda na Primorskem, pač stiskajo pesti, ko jim prihajajo vesti iz zasužnjene njihove domovine o takih dogodkih. Verjame mo! Ali ikaij pomaga nam njihovo o-gorčenje, njihovo stiskanje pestit Nič! 'Kaj bi rajši odprli te svoje pesti. Široko odprli za — Jugoslovensko Matico, fai ima nalogo, da pomaga bratom v zasužnjeni domovini, in tisti, ki so bili svoje čase najpogumnejši narodni borci na vročih tleh, naj bi bili danes najvnetejši člani JugoslOvenske Matice in propagatarji njenih načel in namenov. Podružnica Jugoslovanske Matice v primorskem Maribora bi morala biti prva nad vsemi njenimi podružnicami! Storite, storite tako, in vaši ncodre-Semi bratje, izročeni na milost in nemilost najbesnojšemu tujskemu nasi Bo, vam bodo od srca hvaležni! ££, Cehov: Srečan čovek. Prevto Dušan D. Petkovič. (Konec.) Prijaleljl uz smeh' ostalih putnikn *nl* se i mladoženj.i produžuje: — A radi potpunijeg idijotstva ili kako u Tomanima govore radi bolje Iluzije prilaziš blfeu i trgneš dve — tri čašece. Tada več u glavi i u grudima proislazi nešto što se več ni u pričama namože čitaiti. Ja sam čovek sitan ni-Štavan, a izgleda mi, da ja nemam gra niče. Ceo bi svet »grabio sa sobam. Putnicl gledajuč na pijanog, srečnvg mladoženju zaražavaju se njegovim veseljem i više se ne oseča.ju dremovni. Mesto jecfcnog slušaoca oko Ivana Aleksijeviča nakupilo se pet. On se vrti kao na iglama, smrkče, maše rukama itrabuinja bez umora. On se smeje i eyi se smeju. — Glavno je gospodo man j e misliti. Do djavola sve te analize... Priprlo ti 8e, pa pi, a zašto tu filozofirati, vredi li to, i dali je koristno... Sve te filozofije i psihologije do djavola! Kroz vagon prolazi kondukter. — Dragi prijatelju — obratk) se mladoženja, kada budeto prolazili Kroz vagon. Nr. 209, nadjite tamo damu u plavom šeširn a belorn pticojn- i recite jod, da sam ja ovde. šolska konvencija v Italiji. Glasom izjave, katero je podal naš zunanji minister dr. Ninčič poročevalcu zagrebške »Riječi* na povratku iz Ženeve, je bil med njim in italijanskim delegatom Tostijem ter zunanjim ministrom Scbanzerjem dosežen popolen sporazum glede šolske konvencije med našo državo in kraljevino Italijo in sicer v tem smislu, da velja vse tisto, kar velja za italijanske učitelje v Dalmaciji, tudi za jugoslovenske učitelje v Julijski Krajini. Kakor znano, so Italijani zahtevali od naše države, da pristane na to, da bodo smeli na italijanskih šolah v Dalmaciji noučevati učitelji italijanski državljani. To zahtevo bo utemeljevali s tem, d» imajo tudi Italijani v jugoslovenski Dalmaciji pravico optirati za italijansko državljanstvo, ne da bi jim bilo vsled tega treba zapustiti svoje dosedanje bivališče. Naša vlada je bila sprva odločno proti tej italijanski zahtevi in radi te točke so se razbila tudi že skoro perfektna pogajanja redi konvencij in se je s tem zavlekla tudi že tako težko pričakovana evakuacija tretje dalmatinske cone ter Sušaka in Baroša. Naša vlada je to zahtevo odklonila ter stavila nov predlog, katerega pa Italija istotako ni hotela sprejeti. Tako je zadeva počivala nekaj mesecev, dokler se nista sedaj v Ženevi sestala Ninčič in Tosti ter sklenila gori naveden sporazum, ki bo, kakor vse kaže, v kratkem postal perfekten ter se bo na to pričelo s končno likvidacijo jugoslovensko-italijanskega spora. Ker je zadeva velike načelna in splošne važnosti, je treba, da jo natančneje premislimo in preizkusimo že naprej, v koliko se bo dal ta ustmeni in pismeni sporazum tudi faktično izvesti in uveljaviti. Na celi zadevi je namreč sumljivo že to, da so Italijani tako hitro in zlabko pristali na naš protipredlog, da smejo na šolah v Julijski Krajini poučevati enako učitelji jugoslovenski državljani, kakor v Dalmaciji učitelji italijanski državljani, ko pomeni to de faeto vmešavanje tuje države v interne italijanske zadeve ter krši italijansko 6uvere-niteto, katero so Italijani vedno in povsod najljubosumneje branili. Ta italijanski odpor proti kršenju državne suve-reRitete vmešavanjem tujih sil v njihove interne državne zadeve je bil tako velik, da so pri pariških mirovnih konferencah celo dosegli, da Zveza naroda nima pravice kontrolirati postopanja z narodnimi manjšinami v Italiji, Čeprav ima to pravico skoro za vse ostale države. Enako so najodločneje in celo ogorčeno odklanjali vsako tudi najmanjšo tujo intervencijo ali celo prošnjo glede zadev, ki so jih smatrali bodisi upravičeno ali neupravičeno za interne. Sedaj pa so naenkrat pristali na tako grobo kršenje suverenitete, kakor je nameščanje uči- — Izvršiču. Samo u ovom .vozu nema broja 209 ved 219! — No 919, sve jedrno. Recite gospod ji: muž je ceo i nepovnedjon. Ivan Aleksijevič iznenada ulivati ee za glavni i mnmlja. — Muž. *. dama... Da li je to odav-no? Muž.., ha, ha... Treba te tudi i ti si muž. Ah idijote! Ali vna! Još juče je bila devojčica... nevinašcc., Da ne veruje čovek.,, — U naše doba izgleda nekako ču-dnovato videti srednog čoveka, govori jedan od putnika. — Pre mogu videti belug Slona... — Da, a kd je zato kriv! govori Ivan Aleksijevič protežuc svoje dugačke noge, sa vrlo šiljastim vrbovima. — Ako niste srečni sami ste krivi! Da, a kalko sto vi mislili? človek jo sam kovač svoje srede! Pokušajte i postadete srečni ali vi neccte. Vi upravo begate od sredo. _ — Ali kakv! Na koji način? — Vrlo prosto!... Priroda sc postarala da čovek u izvestnoim poriodu svo-ga života voli. No ako je došao taj 3>8' riod, onda voli kako možeš, ali vi ne slušate prirodu, sve nešto čekate. Dalje... I zalomi vele, da normalna indi-vddiua treba da sfcupi u brak... Bez braka nema srede. Ako je došlo vreme sreče, ženite se zašto odugovladfte teljev jugoslovenskih državljanov v njihovi provinci. Ker Italijane predobro poznamo, da bi verjeli v njihovo spreobrnjenje in prijateljsko dobrohotnost, je jasno, da tu ni vse v redu, ampak da so Italijani pristali na ta naš protipredlog zgolj iz špekulativnih vzrokov, da nas hočejo s tem le nesramno zlorabiti in oslepariti. Ker so uvideli, da bi naša država nikoli ne pristala na njihovo zahtevo po nameščanju učiteljev italijanskih državljanov v Dalmaciji brez enake kompenzacije v Julijski Krajini, so pač prejeli naš protipredlog, toda samo, da izvedejo svojo zahtevo, za katero bodo poskrbeli, da se bo tudi izvajala, ne da bi se sami držali protiobvezel Naša vlada je v mednarodnem diplomatičnem svetu sploh znana kot zelo galantna in vestna izpolnjevalka vseh prevzetih obvez, zato Italijani tudi glede te naše obveze napram njim niso v skrbeh, dobro vejo, da bomo mi izpolnjevali tudi to točko konvencij, toda tudi v slučaju, da bi se pro-tivili, imajo Italijani dovolj sredstev, da nas prisilijo do izpolnjevanja. Kakršne garancije pa imamo mi, da bodo tudi Italijani izpolnjevali protiobveze ? N* njihov značaj in lepe oči jim ne moremo zaupati, posebno ker vemo, da imajo za slučaj, da obveznosti ne bodo izpolnjevali, tisoč »tehtnih in veljavnih opravičil*, pred vsem pa »javno mnenje", in fašiste. Ti poslednji so, kakor poročajo najnovejše vesti tudi faktično že na delu ter so pripravljeni, če ne gre drugače, tudi s silo preprečiti izvajanje te obveznosti. In kaj bo storila naša država, če bedo fašisti nagnali ali celo pobili naše državljane, ki bodo po tej pogodbi eventuelno res prevzeli mesta učiteljev na slovenskih in hrvatskih šolah v Julijski Krajini? Intervencija v Rimu ne bo pomagala nič, ker bo rimska vlada izjavila, da se je to zgodilo brez njene vednosti in krivde, da sicer obžaluje, da pa ne -more preprečiti, da ne bi »neodgovorni* elementi nastopali proti učiteljem našim državljanom, ker tudi radi razpoloženja „javnega mnenja* ni v stanu ukreniti ničesar! Šolska konvencija z Italijo bo ostala kljub sporazumu in podpisa v veljavi le enostransko, to je pri nas, v Italiji pa bo vsled »višjih vzrokov* le krpa papirja. To ni nikako sumničenje, ni pesimizem in tudi ne nezaupanje, ampak neizbežen fakt in vsako nasprotno mišljenje je ali nepoznavanje razmer, ali pa samoprevara. Politične vesti. * Narodna skupščina bo v smislu sklepa min. sveta sklicana k zadnji seji letošnjega zasedanja. Tretje redno zasedanje se prične 20. t. m. Ako nastopi vladna kriza, se bo odgodila, v nasprotnem slučaju prične takoj z delom. Naj prvo se bo volilo predsedstvo. Ali sc .vi nc ženite, sve nešto čokate! ..J }sartu_izvad.il;' Zatim u Sv. pisarni piše, da vino veseli srce čovečje .., Ako ti je dobro i hočeš da ti je još bolje, ti idi u bife i pij. Glavno je, ne treba modrovati, več neka sve ide po šablonu. Šablon to je velika stvar. — Vi govorite da je čovek kovač svoje sreče. Kakav jo on do djavola tvorac, ako je pri tem slabvg zdravlja ili ima zlu taštu, tada bi njegova ereča odletela u vazduh. Sve zavisi od slučaja. Da se desi sa nama sada kakv.a Katastrofa drugčije bi vi pevali... — Basmisliea — protestujo mladoženja —• katastrofe se dogadjaju jeda-red godišne. Nikah vib se ja slučajeva ne bojim, zato što nema nilkakih razloga da se dese ti slučajev!! To su redki slučajevi! Neka idu do djavola! Neču ni da govorim o njima! ali mi Izgloda, stižemo na postaj u. — Kuda potujete? — pitaše Petni Petrovič. — TJ Moskvu ili gde južnije! — Da ste živi i zdravi. Kako mogu ja iduči na sever da dod-jem ma gde na jug. — Ali ModKva mije na severu. — Znnim ali mi sada idenno u Petrograd, govori Ivan Aleksijevič. — U. Moskvu mi potujemo prijatelju. — Ta idite Kakvn Moskvu, uplašono pita mladoženja. — čudnovata —— — Za gdo ste * Zadeva princa GJorgja bo te d končno rešena. Kralj sam želi p zumne poravnave. Vladi je nart. , - ‘ pozove princa še enkrat k uposte -J dvornih Statutov. * Sporazum z Italijo sta gtaso poročila »Pravde* 4. t. m. Pp^P.1*810 Rimu naš poslanik Antonijevič i stopnik Italije Tosti. Italijani moJ 5. dneh izprazniti tretjo dalmatins no. Dopisnik »Jutra* pa je od koi p tentnega mesta pooblaščen, deme vest o podpisu sporazuma. * Nova vlada na Ceškoslovas etn-Vlada je 5. t. m. podala demisijo, m s je že dolgo pripravljala. ^ov^ladeffl0. sestavljena iz agrarcev (5), soc. kratov (4), nar. soc. (4), narodnaih krstov (2) in Slovakov (2). Pred ■ vlade bo agrarec Svehla, fin. nn • * Rašin (narodni demokrat), zunanj nister dr. Beneš. ________ cimo Seja vseh treh podružnic se vrši v petek ob 8. uri zve — čer pri „Čmem OrSu(- — Povratek kraljice v , SoSpe Dvor je sprejel obvestilo, da ge kraljica v petek v Beograd. 2, “ vrnejo vsi ostali člani kraljeve ar Princ Pavle odpotuje v ponde‘J8* etI1u karešto, kjer bo prisostvoval sveča ^ kronanja rumunskega kralja. K nostim odpotujejo v Bukarešto tu -nanji minister dr. Ninčič, general in general Hadžič. — 50odstotno znižanje tar!\? 0re-prevoz žita moke in krme v svrh " hrane je dovolil minister saobracaj • — Na bolnici v Ptuju je i®eIRub-. za primarija g. dr. Josip Stoječ iz — Radičev koledar ra* za leto 1923 je državno pravdni* di protidržavnih člankov zapl«rm°'. — Avstrijska krona sledi ra*j^ $ rublju. V avstrijskem pairlamc ^ ^ narodni poslanec Giirtler zabltev ^ vlade, naj ukine izdajo bankov«^ 300 kron, ker r^ mornarici pa kar -1 in pol > 77 Epidemija v Rusiji. Nansen ob-” Hla rezultat wi.nita.rne konference, se je vršila v Varšavi ter se je ba J; a g sanitarnimi razmerami v Ku Lj1, konferenca je dognala, da je zbo. im? V ?}^°^eim 1 °trT v Rusiji HO mi ^ndi na pegastem legariu, 10 jnonov na. povratni vročici in dva 8hič?^na Pa.Ini"^ i'n koleri. Smrtnih Ja *a’!ev ,3® bilo največ pri pegastem Jj0v-PU milijone). Tudi sedaj slra- Mo razsajajo epidemične bolezni VeČi CTa;iini, kjer vlada naj- 'a n.--vota. Ker obstoja nevavnest bnl^zni preko Rumunije ii NancA^6 T:r?nespj° t udi v Evropo, .!• bii-i -1 Svo'° akcijo razširil tudi napo 'iG epidemičnih bolezni. h„ Kaj s>'’o &5P.c5i? •nuje na račun reparacij 15.773.111 ju , .v zlatfi, 110.340.705 mark v papir-c ’ er 85-850 frankov v denarju in blagu; J® teKa Pa še 11.962 konjev in 8l9 kor V^Bol2ariJ'a 112:11 je izročila 12.000 50 K i 0 ko!1jcv, 4C00 volov 600 krav in kaj V' Madžarska je dosedaj dala nese PrciT102a, do čim od Avstrije nismo mčesar dobili. propEgsnča s filmom. — Kawe« (Deutsche Ktinstler doslej sprejeli na račnn Jugoslavija je sprejela od G. m. b. _ Weltreise u' ^ ‘ie odposlala s parnikom, Hov V* 16člansko družbo, obstoječo iz ki r!!|?r:'c.v’ učenjakov, in predavateljev, ruŽhU^C'° S ^ai"nikom okrog sveta. — stih ih SC u~'av‘*a v vse^ večjih me ^v'an"Jer k° Prkedila propagandna pre svrh’ja '? Predvajanjem posebnih, v to Dr0ra*PrircieHih f'lniov. Potovanje jc I1cir1;-jC.Ul?ai?0 Ila dve leti. Delo financirajo mdustrijalci, posebno eksporterji. f]ret^i pravnik. V Siriji živi zdrav-braksn' ^ar*'c*> ki *ma samo »letečo* Do Svoje klijente ima med beduini 4iik . azijskih ?D°zna puščavah. Iz svojega letala bo kot Jetr°Saio » tl,ega t>ri u/j zc °d daleč beduinska taborišča, Hiej terili sc spusti na zemljo. Ker je t>r0 7 arn°šniimi plemeni že povsod do-tijerri..nan: Prihajajo ob takih prilikah k >Hoj Vsi bolniki po nasvete in zdravila, V Pa seveda dobro zasluži. Osem let žena-mož. Iz Filadelfije zanimivo zgodbico nekega 25- tnnisi5C^Ieta' ^ JC osem živela ie Pr‘^SKl- F!°rence Gray, kakor se piše, ^kl osmimi leti nastopila službo na obl^o pnja^!' Takrat je oblekla moško ^lnpi c.0zri,c^c P°d imenom John kr>t rPl lV sIužb° pri nekem pod-siujt.ef tovornega avtomobila. V ej 1 „SCJC.spoznala z raznimi tem-?°Slavar in v Pratkem je postala ulo^i .varne družbe vlomilcev. V t! *e osvnia30 spravila tudi na ženske ter rVr’Šlo je „‘,a marsikako žensko srce. — - ^nalu 7 , zar°k> ki pa so sc sevc- u zopet pretrgale. Pozneje je nastopala tudi ;v nekem varijeteju, kjer je nastopala z neko žensko kot mož na visokem trapecu. Nekega dne jc srečala bivšega člana svoje družbe, s katerim jc bila v, sovraštvu. Ta jo je na ulici udaril po licu, da se je nezavestna zgrudila na tla. Na ta način je prišla X roke policije, ki jc odkrila njeno tajno. — Prodor skozi Montblanc. Načrt za predor skozi Montblanc, ki bi omogočil novo in krajšo železniško zvezo med Francijo in Italijo, bo te dni dokončan. Predor bo dolg 17 km ter bo vezal francosko dolino Chamonixa z italijansko dolino Aoste. Z delom se bo na obeh straneh pričelo prihodnjo pomlad. Stroški so preračunani na 25 do 35 milijonov frankov. — Jubilej sovjetske Rusije. Kakor poročajo berlinski listi iz Rusije, namerava sovjetska vlada dne 25. t. m. slovesno proslaviti petlctnico svojega obstoja. Ob priliki te jubilejne preclave bo baje izdana tudi amnestija za vse.politične zločince, ki sc nahajajo v sovjetskih ječah, kakor tudi za vse ono Ruse, ki sc nahajajo izven državnih mej. Begunci se bodo po tein dnevu lahko nemoteno .vrnili ,v svojo domovino in dovoljeno bo tudi prosto snovanje političnih strank. — Prošnja »Družbe sv. Cirila in Metoda". Našim šolam v obmejnih krajih, zlasti na severni meii primanjkuje šolarskih in učiteljskih knjižnic. Zmano je, da so za časa Avstrije po teh krajih oritiskale na naše šolstvo vse mogoče sile, da bi čimpreje potujčile naš rod. Na le kraje so se nameščali nemčurski učitelji, ki niso že po svoji morali prav ničesar storili v prid slovenski straži Zato tudi ne najdemo na vseh teh šolah skeraj prav nikakih slovenskih knjig bodisi za učence, kakor tudi za učitelje, Se bolj žalostno pa je v tem oziru Prekmurju. Na Družbo prihajajo dan za dnevom prošnje za slovenska knjige Družba ie ustregla kolikor je mogla pošla ji je zalega knjig. Vse rodoljubno občinstvo prosimo; Poglejte doma po svojih omarah, v podstrešju in vsepovsod, kjer imate kaj knjig, ki jih ne rabite, zberite jih in pošljite jih na pi sarno Družbe sv. Cirila in Metoda \ Ljubljano. Da se na .poštnini prihrani, skuSajte jih oddati o priliki osebno ali po kakem znancu, če pa to ni mogoče, pošljite jih po pošti. Tozadevni stroški se Vam na željo povrnejo. V imenu naše mladine Vas prosimo, uvažujte našo prošnjo. — Jugoslovensko aftad. društvo „Triglav“, podružnica v Ljubljani, opozarja svoje člant, da se imaio tovariši, ki reflektirajo na hrano v menzi zadruge j.u. a. d. „Jadran”, takoj javiti pri tov. predsedniku Mejak-u, v akad. kolegiju (vsak dan dopoldne cd 8.—10. ure, popoldae od 13.—15. ure). Tovariši, ki žele vstopiti v »Triglav", se naj zglase istotam. — Odbor. - Kemal-paša kot Neron! »Pokret" prinaša izjavo metropolita Germanosa iz Amasije, o strahovladi Kemal-psše v Mali A?.iji: Lansko leto je zapovedal, naj se vsi moški Grki od 12. do 70. leta odpošljejo v notranjost države, v Erzerijo, Kokas, in Kurdistan. Povelje se je točno izvršilo in od takrat ni o ttrh Grkih nobenega sledu več. Nedvomno so vsi poginili od lakote in mraza. Meseca junija je izdal turški Neron drugo naredbo: vse grške žene in otroci naj se pobijejo in njih naselbine zažgejo. Tudi to se je izvršilo. Samo v Samari, Amasiji in Sinobi so požgali 340 naselbin. V Amasiji je bilo mnogo bogatašev in ti so bili najljubši plen Kema-lovih tolp. Vso ogromno premoženje, d šteje težke milijone angleških funtov, si ie na ta način prisvojil maloazijski Neron — Kemal-paša. — Nevarna vlomilska družba pod Uljučem. Ljubljanska policija je izsledila in aretirela nevarno 14-člansko vlomilsko družbo, ki je v kratkem žasu ižvršila v Ljubljani in okolici 40 vlomov, tstvin in ropov. Družba je imela točno izdelan načrt za še nadaljne vlome in tatvine. — Stari zgodovinski sveči. V samostanu Dečani v Srbiji se nahajata dve, že skoraj okameneli sveči. Zatrjuje se, d* je ti dve sveči darovala samo- inu carica Milica 1. 1390 z določbo, da jih sme zopet prižgati že-le tisti, ki >o maščeval Kosovo. Te pravica se bo joslužil kralj Aleksaa4ar ob priliki kronanja,-* — Kongo, domovina bodočih športnih prvakov. Nek belgijski častnik. ki služi v Kongu, opisuje soortne vrline tamošnjih domačinov. Vojaki* novinci prihajajo k njegovemu polku naravnost iz afriških gozdov in neravno o kakem športu nimajo niti pojma. Pri vojaških tekmah pa dosežejo ti črnci najboljše uspehe. Eden je dosegel v teku na 100 m rekord' 10,4 sekund. Ce bodo ti ljudje uživali evropsko športno vzgojo, pravi dotični častnik, bodo dali svetu nedvomno najboljše sporliste in svetovne šampijotie. — Madžarska zahteva vojno od škodnino od Rumunjske. Madžarska vlada je polom reparačijske komisije zahtevala od Rumunije 30 milijard madžarskih kron, kot odškodnino za okupacijo Budimpešte. Reparaciiska komisija je vsoto znižala na 18 milijard. Rumunjska vlada se brani plačati zahtevano odškodnino z motivacijo, da jc bila rumunjska vojska ob priliki pobi- lanja boljševiške nevarnosti v srednji Evropi upravičena do rekvizicij. — Srbohrvaščina na Burskem. Kakor se poroča iz Dunaia, se je na učiteljišču in gimnaziji v Obeuvnrtu na Burškem uvedlo obligatno predavanje srbohrvaščine. — Brezposelnost v Berlinu. Uprava berlinske električne družbe je odpustila 10.000 delavcev, ki so radi nezadovoljstva z mezdami vztrajali v pasivni rezistenci. S tem se ie zopet povečala brezposelnost, ki v Berlinu od dne do dne narašča. Marcnberk. Podružnica Jug. Matice v Marenbei-ku priredi v nedeljo dne 8. okt, 1922. ob 3. pri pop. v Brudoraia-novi dvorani v Marenbergu s prijaznim sodelovanjem pevskega društva »Velka« iz Podvelka in orkestra iz Vuzenice koncert s tombolo s sledečim vsporedom. 1. Godba orkestra. 2. Petje: a) B. Adamič: Svetvo STince se .je skri-vo. Koroška, moški zbor. b) Narodna: Vanderček, mežan zbor. c) D. Jenko: Sto čutiš, Snbine tužni! mešan zbor. 3. Godba orkestra. 4. Petje: a) An del: Oj, jesenske duge noči, mešan. zbor. b) I. Hladnik: Deklici, moški fzbor z bariton solo. c) Dr. Schwah: Dobro juiw>I~3n*b •šan zbor s sprem.ljavanjeni orkestra. 4. Govor: Govori nr. dr. A. Medved iz Maribora. 6. Godba orkestra, 7. Tombola 8. Prosta zabava. Vstopnina prosta! — K obilni udeležbi vabi — odbor, £3—EJ—□—O—m- £3—f V soboto, dne 7. oktobra 1922 vsi prijatelji dobre kapljico in neprisiljene zabava na VINSKO TRGATEV v SokoJskem domu Studenci! tel—tel—te!—m—er-®—®—m—m Mariborske vesti. Maribor, 6. oktobra 1922. m Mariborski novinarski klub. Glasom sporočila ljubljanske sekcije se vrši v nedeljo, dne 15. oktobra v Ljubljani članski sestanek, na katerem se bo razpravljalo o sindikalni organizaciji. Člani kluba se pozivajo, da prijavijo svojo udeležbo na sestanku predsedstva kluba najkasneje do 9. t. m., da se zamorejo pravočasno okrbeti vozne karte, redsedstvo. m Revija tujcev v Celju in v celjs-cem okraju. Ker naslavljajo nemške in nacionalizirane“ tvrdke, kjer so ostail Memci na vodilnih mestih, v zadnjem času vedno več inozemcev, posebno iz Avstrije, češ, da ni domačih moči, jc oblast odredila revijo vseh v celjskem okraju zaposlenih naslovljencev, Taka revija bi bila pač v Mariboru najbolj umestna in bi odkrila marsikaj. Pretežna večina nemških in »nacionaliziranih" tvrdk ima samo inozemske nastavljence in .marsikje ni niti ennga uradnika, ki bi bil popolnoma zmožen državnega jezika. m Ljubljanski in mariborski soci-ialistlčni mogotci so si hudo v laseh. Drng drugemu očitajo koritarstvo in egoizem. Ljubljančani bi radi vladali nad Mariborčani, toda ti se smatrajo za mogočnejše t Saj imajo celo svojega župa*^ v Ljubljani pa eo io zavozili. „VoIksstimme“ prinaša resoificijo lo kalne organizacije, v kateri zahtevaji popolen prelom z Ljubljano. Pa pravijo da so trdni, kot še nikoli, v resnici pi še jim majejo tla na vseh koncih ii krajih. m Afera- dr. Lemež contra dr. Čer nič. Kazenska zadeva dr. Lemež contn dr. Černič radi razžaljenja časti je bili včeraj pri vzkliertem senatu tukajšnjegi okrožnega sodišča končana tako, da j« bil primarij dr. Černič oproščen in dt Lemež obsojen v povračilo stroškov m Pekovski pomočniki javljaj« slavnemu občinstvu, da se prične del« v pekarnah od pondeljka, dne 9. t. m naprej ob 5. uri zjutraj, radi česar s« izdaja peciva za eno uro zakasni. m Zabavni večer v plesom, Id gl je priredilo D. J. A. v Mariboru, je iZ’ kazsl kljub slabemu obisku 2000 Dir dobička. Cenj. damam, ki so sodelovale in vsem, ki so s prispevanjem in sv©, jim posetom izkazali naklonjenost akad omladini in tako pripomogli k uspehu, se odbor najiskreneje zahvaljuje. m Društvo jugoslovanskih' alcade. mikov v Mariboru javlja svojim članom, da se vrši po sklopu 7. rodno odb seje izredni občni zbor v soboto 7. okt t. 1. ob 20. uri v društvenem, lokalu Narodnem domu. Dnevni red: 1. Poro-čilo odbora. 2. Demisija odbora. 3. Vo litve. 4. Slučajnosti. ■ m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tti in inozemski listi. Eleganten Bar. *-* Dnevno koncerti. Sokolstvo. o Prvega jahaškega nastopa Kols jahačev sokolskega društva v Mariboru se udeleži jezdni odsek ljubljamskegi Sokola s svojim letos razvitim praporom; župni jezdni odsek Sokola v Celja iti konjenički odjel Sokola L. in II. v Magrebu, vsi sodelujejo pri povorki. Javni nastop mariborskega kola jahačev i Ljudskem vrtu ima na sporedu jahalne šolo, skakanje čez zapreke, redovne vaj« v vodu, borbne vaje s sabljo in finaH četvorke. Zvečer je na čast gostom ij ■Zagreba, Ljubljane in Celja zabavni večer v mali io veliki dvorani Narod* nega doma s petjem, godbo in plesom Pri nastopu in v Ljudskem vrtu in n« zabavnem večeru v Narodnem dom« sodeluje polnoštevilna godba Narodnegj žel. glasbenega društva »Drava*. Priredb* se vrši ob vsakem vremenu. Sokolsk« deca in naraščaj, ki pride v spremstvu prednjakov, ima k popoldanskem nasto* pu v Ljudskem vrtu rpost vstop, ravao< tako so prosti vstopnine vojaki. Upanji in želimo, da se mariborsko narodno občinstvo polnoštevilno odzove vabilu načelstva Kola jahačev in poseti taka popoldanski nastop v Ljudskem vrtu ii večerno veselico v Narodnem doma. Objave. § Vabilo. Društvo državnih policijskih nameščencev podružnica v Maribo' ru, si dovoljuje s tem vljudno vabiti vse somišljenike, koji niso bili radi pomaaj* kanja časa osebno vabljeni na veselico koncertom, petjem in plesom, koj« prirede isti dne 7. oktobra 1.1. v Gotz* ovi dvorani. Spored. Od 20. do 22. ure concert in petje, ob 22. uri slovesna ctvoritev plesa. Vstopnina 10 dinarjev, Toaleta promenadna. Vstopnice so n* razpolago pri blagajni od 14. ure naprej/ Ker je namenjen čisti dobiček v prid vdov in eirot nameščencev, se za obilno udeležbo vljudao priporoča odbor. § Mestni kino. »Igra z ženo*, krasna drama v 5. čiaih z Lotte Neumann v glavni vlogi, se predvaja v petek, so* joto, nedeljo in pondeljek.’ Spori. : P.O.L.N.P. Prvenstvena tekma med S. S. K. Maribor in Mak se ne vrši 8. t. m., kakor je bilo naknadno razglašeno, temveč 15, t. m., kakor je bilo jrvetno določeno. Dne 8. t. m. je igrišč* neoporečno zasedeno po jahalni prire^ ditvi Sokola. Šuput, načelnik P.O.L.NP, : Reprezentativna nogometna tek* ma med Poljsko in Jugoslavijo v nedeljo 3. t. m. je končala -v razmerju 3:1 v prid Poljakom., na !®warno |8tna“ na upravoištvo dnevnika „Tabor' Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru mo, rlanto, drva, premog, žMo, Krompir, sadje in druge deSelne pridelke kupuje in prodaja ANO R S J OSET, Maribor, Aleksandrov« cesta St.‘87; Telefon Si. 88. - . ' ■ iiiuaigiii E. Famelj: vfVVvVVVrr v r' Po zatvoritvi obrtne razstave. (Konec.) Isooč po razstavi ra&maka umetniške obrti sem našel le mcjemo valilo, ‘komaj vitianjeno sled. Izdelki mizarske o-brii, m fctero je umetniško delo pač najbolj potrebno, vsled kopiranja tuje (dtunajisike oz. berlinske) orste in pomanjkanja novih, celo starih tehnik ne svedočijo modernega toka, a k o ravno nudijo s svojo natančnostjo vse predpogoje modeme dekoracije. Knji-goveštvo, »o sicer dugod rila razvita in plodonosna umetniška obrt is bila veliko premalo povdarjena v umetniški tendenci, ko bi bila ’tahk;» biser v razstavi. Najbolj potrjuje razstava knjigoveških del, da ,ie obrtništvo, pri komur ptride obrtniški pokret v poštev, sicer razumelo in izpolnilo dobesedno zahtevo obrtniške razstave, ne pa one umetniško obrtne taastave. Pojm obrtniške veže šiloma tudi pojm umetniško obrtne razstave. — In nekatere c.bi ti smerjo biti le umetniške, da učinkujejo in da nesejo triumf z razstave. — Lepota in koristnost sta si tudi tu prav blizu. Z enako mislijo sem šel mimo fotografske umetnosti in posebno mimo razstavljenega žganega slikarstva po vzorcih dunajske firme Bi er in Scholl. Ker ;ie ta umetniška obrt lepa in lahka, bi si želel več domačih motivov, več lazurnih barv, žganega mozaika in večjih predmetov. Žgano slikarstvo deluje ploskveao in v veliki ploskvi je nje gova moč. Kakor si šel dalje po razstavi, si našel ne veliko one nove struje, k| skuša z iznajdbami zadnjega časa vtisniti izdelkom znamenje razumevanja in ob enem iskanja, tihe, dovršene, samozavestne lepote. Človeka, ki je obiskal razstavo, je vodila nenasitna želja, da bi zamogel našemu obrtništvu Čast it ati na prven- stvu, le s težavo iskati primere v inozemski podjetnosti, ki skuša na vse načine dospeti na vrh. Kakšen uspeh bi rok, da bi bila umetniška stran obrt-beležila razstava, da se je je udeležilo obrtništvo v znamenju umetni-stva, ko jo tudi tako dokazala veliko zanimanja, smisla in odziva. Pridružena u-metniška razstava slik je zanesljiv po-ništva v dobrih rokah. Trebalo bi samo tem umetniškim rokam poveriti nalogo načrtov in ornamentike. Stroški za izdelavo večjih dekoracijskih del niso preveliki. laplačajo se in delo spremlja tisto osrečujoče veselje nad izvršenim, umetniško zamišljenim proizvodom, ki človeka med postankom prijetno razburja, kultivira srce in izveliča. Ateljeji in šole bi bili poklicani, da bi zanesli globoko v plasti naroda zanimanje za’ splošno umetniško obrt in vzbudili živo radost nad lastnim delom. To naj bo vsemu obrtništvu rahel a pov-; darjen nasvet. Marodno gtedališže. Repertoire: Petek, 6. oktobra: Zaprto. Sobota, Ab. A. 7. oktobra: Satan .v. šsnaia. Nedelja, S. olstobrn: Revizor, Izv, Valerija Kratma, prvovrstna svetovnoznana baletna umetnica, P*-redi v torek, dne 10. oktobra ■ v, • gledališču »Večer dramatičnih P sov«. Njena smer je povsem mod er in karakter njenih plesov večino dramatičen. Predprodaja vstopne < gledališki blagajni od petka, 7. ' naprej. Ker je zanimanje za ta velikanski, opozarjamo cenj. 0J'/1. stvo, da si pravočasno preskrbi _ * rezervira vstopnice pri dnevni ali I večerni, gledališki blagajni- Glavni urednik : E s d i v o j E e Odgovorni urednik: Rudolf Mala oznanila. Na prodaj spalnica in kshinja w trdega leja. Magdalenska ul. 24. 1902 Hiša z vrtem v Maribora—Stu- . denci s 4 stanovanji na prodaj. Dv« sobi in kuhinja takoi na rajpolago. Naslov pove n-pra*a. 1805 2 1 Kompletna spalnica za 1 o- sebo, trdi les, 2000 Din, satanska garnitura (pliš) S00 Din. diva* z matiaco 450 Din, kompletna postelja 500 Din, 7 kg peqa, zrcalo 400 Din, mize, pedobe, fignre, 2 omari, površnik 300 Din. VpraSa se: RetOTŽki trg 8, l. nadstr., levo. 1908 2-1 Prazni zaboji se prodajo po nizki ceni. l. Balohi Graiski trg. 1910 P«*oda se motorno kolo (Wan-derer), 2 cilindra, 4 k. s. in kompleten elektromotor 220/ 380 voltov, 5 k. s. Trbaaova ali«a 12/1. 1899 2-1 PoHiitvo, zaloga spalnih in jedilnih sob, kakor tudi kuhinjske oprave, po trornižkih ee nah. Tovarna pohištva. Koroška eesta 46. 1883 S-4 Kapim vsako množino divjega kostanja. L. Kranjc, Vetrinjska ulica 17. 1907 2-1 Svariio ! Svarim tem polom vsakogar, da od mojega moža Avgusta Kroi3 nič ne kupuje, ker on ni lastnik in tudi niž ne posojuie, ker podpisana nisem plačnica. Rozalija Kroi*. 1904 Pisalne stroje, nove in rab ljene, dobavlja American Im-port Campanj, Maribor, Koroška c. 24- 1S53 Gonilni Jermeni ra najboljšega usnja, v vseh idečih Širinah takoj dobavna pri Iv. Kravos, Aleksandrova c. 13, telefon interurbas 207 8-1868 Blagajničarka z večletno prakso, Tešča slovenskega, nemškega in italijanskega jetika v govoru iH pisavi, iSče mesta. Cenjene ponndbe pod .Blagajničarka" na npravnižtvo Tabora. 1894 2-2 Hlgijenična brivnica se vsem priporoča. Prvovrstna pustrež-ba. Vjekoslav Gjurin, Jurčičeva olica 9, 1850 POZOR! Lesne zaboje različnih velikosti prodamo takoj po nizkih cenah. — Interesenti se prosijo, da se tozadevno obrnejo na 3-2 tvrdko „ELIN “ 18S6 MARIBOR, Vetrinjska u!ica št. 11. Kot srbohrvatski korespon« dent išče mesta istrski begunec. Zahtevek skromen, samo da mu je omogočeno življenje. Pošteno in zanesljivo raznašalko za »Tabor" išče Mariborska tiskarna d. d. Prostovoljna dražba. V soboto, dne 30. septembra in 7. oktobra ob pol 9. uri se vrši na Glavnem trgu prostovoljna dražba postelj, omar, ode], blazin, zagrinjal, žimnic, miz in StolOV. 1908 Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru. Proda se „kmečka hiša Pismene ponudbe je vposlati do nedelje, dne 8. okt. 1922 Razstavnemu odboru, Aleksandrov c. 22. 1890 3-2 Išče se družabnik s 300.000 do 400.000 K za žago na vodno slI° in paro, obenem lesno trgovino. Ponudbe pod „Zl8 * Prvovrstni vinski sodi Esc Sesa«© hrasfovine, sačenši od K 5 po L mudi 2agrefeaž&a tvornSca Zagreb. Naroflls Kremo za ILIRIJA KEBRIS JURJEVO, lipulin, ličilo, «ast’ vsako množino po tovarniški ceni priporo^8 drobno in debelo I. BALOH, Grajski trg. ^ Razprodaja. V nedeljo, dne 8. oktobra ob 10. uri dopoldne se proda veliki paviljon na G&tzo-vem dvorišču. Odprte lope, deske, les I. dr. na vrtu Dijaškega doma. Interesenti naj si objekte pred prodajo ogledajo, les zmerijo, da tako lahko ponudbe stavijo. Proda se najvišjemu ponudniku vse skupaj ali pa tudi posamezno proti takojšnjemu plačilu. Prodajalo se bode le na vrtu »Dijaškega doma". Potrebne informacije se dobe v pisarni, Aleksandrova cesta štev. 22. 1889 3-2 ZAHVALA. ■ •> ■ . ■ 'j Za obilne izraz« iskrenega sočutja ob prebritki izgubi našega pre* ljubljenega ečeta Petra tfooaka izrekamo vsem aajprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovčini za številno spremstvo, osobito pa preč. g. dekanu Cerjaku za tolažila ob času pokojnikove bolezni, g. dr. Pučniku in narod. posl. g. Že* botu za ganljive besede ob grobu, pevskemu zbora za pretresljive žalostinke, g. okraj. glav. dr. Lajnšiču, g. okraj, šolskemn nadzorniku Lichtenvallnerja, občinskem« odbor«, okrajnemu zastopa, uredništvu, okoliškim županstvom, posojilnici, čitalnici, gostilničarski zadrugi, požarni brambi, vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov kakor tudi vsem onim, ki so počastili njegov spomin s številnim spremstvom na zadnji poti. SLOV. BISTRICA, 5. oktobra 1922. Globoko žalujoči ostali«