Oar Write U« Today Advertising are REASONABLE., GLAS NARODA N 2NA dan dobivate i* C "GLAS NARODA «f po rafttl N ara v NOHT NA *¥ List slovenskih delavcev v Ameriki. fo poŠti nakavnoot na 8VOJ DOM (I r). TELEPHONE: Cfielsea 3—1242 Entered as Second Class Matter September 21st, IMS at the Post Office at New York. N. Y., under Act of Congress of March 3rd, 187». No. 34. — Stev. 34. NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 9, 1940 —PETEK, 9 FEBRUARJA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIII. RUSKA VOJSKA PREBILA MANNERHEIM0V0 ČRTO Zavzeli so trinajst finskih utrdb MANJ JETKE Dr.Herbert R. Edwards, član zdrastvenega depart-menta je sporočil izvršilnemu odboru AFL., da je med krojači in šiviljami vedno manj slučajev jeti-ke. Preiskanih je bilo 24,000 krojačev in šivilj, in med njimi so ugotovili •samo 150 slučajev. MOSKVA, Rusija, 9. februarja. — Rusko vrhovno poveljstvo naznanja, da je rdeča armada s svojimi silovitimi napadi zavzela l 3 artilerijskih utrdb Mannerheimove črte iz jekla in cementa. Poveljstvo ljeningradskega vojaškega okrožja pravi, da je bilo zavzetih 8 utrdb v .utrjeni črti blizu Hotinena v okraju Sumna, blizu zapadnega konca utrjene črte. Summa, ki je pozorišče najljutejših bojev na Ka-reliji, se nahaja okoli 20 milj južno od Vilipurija, starodavnega finskega mesta ob Finskemu zalivu. NA SEVERU SO RUSI ZAVZELI 5 UTRDB Ustalili 5 utrdb so Rusi zavzeli na jugovzhodnem koncu Man-nerheimove črte med jezeroma Ladoga in Suva. Utrdbe so padle po večdnevnih silovitih infanterijskih napadih. Poročilo ruskega vrhovnega [poveljstva Poročilo glavnega stana rdeče armade se glasi: 448. februarja. — Sovražnosti foo večinoma omejeue na po-izvedovtduv. straže. Sj>opadi med infanterijskimi stražami zadnjih tini na Kareliji so Hiteli za posledico, da so ruske čete zavzele utrjene postojanke pri Hotinenu v okraju JSunnne. Zavzetih je bilo 8 aretilerijskih utrdb iz jefkla in cementa. V predelu med LadoNkim jezerom in Suvasijaervijem so sovjetske čete zavzele 5 artilerijskih utrdb iz jekla in cementa. V obeh slučajih je imel sovražnik težke izgube. Sovjet. letalci so bombardirali vojaške predmete." Dnevne vesti Farmer je dosti na BOLJŠEM WASHINGTON, D. C., 8. februarja. — L* rad za poljedelsko ekonomijo poroča, da se je prosperiteta na ameriških farmah jtovečaLa in da so bo v tekočem letu še znatno izboljšala. Povpraševanje po farmskih produktih je nadvse ugodno, tako v pogledu množine kot tudi z oziroin na cene in to navzlic zastoju v nekaterih industrijah. Meseca januarja so bi le cene farmskih produktov dosti ugodnejše kot v zadnjih dveh letih. Težka odločitev PONTIAC, Mich., 7. jan. — Ernest llunt je danes pričal Izgredi v Ohio Stavku joči delavci so napadli stražnike Ohio Fuel Gas Company. — Tkalcem je bi£a povišana plača. — Fordova družba in Delavski urad. TOLEDO, Ohio, 8. feb. — Pri tovarni Ohio Fuel Gas Company je zo]>et zavladal mir. Napravila ga je mestna policija. Delavci te družbe so zastavkali in začeli piketira-ti. Vse je bilo mirno, dokler i-e ni pred tovarno pojavila deset do zob oboroženih koni-panijskih stražnikov. To je Landon in Roosevelt Vsa predsednikova dejanja v zadnjem času dokazujejo, da namerava vtretje kandirati. The Textile Workers Union of America (CIO) naznanja, da je i&leaiila v Philadelpliiji pogodbo s petnajstimi tovarnami, ki imajo zapoislenili 7,5000 delavcev. Njihova pla- j ča bo povišana za $200,000 na' leto. Povišanje znaša od se-; dem do deset odstotkov. Tudi v Bostonu, Mass., je stavkarje tako razdražilo, da' bila delavcem v bombažnicah so stražnike s kamenjem na-1 povišana plača od sedem do padli. Prav gotovo bi se vne- deset odstotkov, la krvava bitka, če bi mestna BOSTON, Mass-, 8. feb. — policija pravočano ne ]>osegia The Ford Motor Company bo vmes. vbodoče vpoštevala odredbo Št raj k je proglasila Gas and Delavskega urada in ne bo By-Products, Coke and Che- Več *'kritizirala" delavskih' mical nija, ki pripada CIO. j organizacij. Zakladniški .tajnik v Wrightovi tovarni PATERSON, N. J., G. feb. — Državni zakladničar Henry in da se Anglija pripravlja na to. Po njegovem mnenju se bo začela nemška ofenziva zgodaj spomladi. Middleton ni mogel prehvali- pred sodiščem: — Mojo -Olet-: Morgenthau si je danes ogle-j ti angleških in francoskih vo-no pastorko Genovo je bil; dal tukajšnjo AVrightovo to - i jaških oblasti, češ, da gredo i- varno za letala. V tovarni je mudil več kakor dve uri. FINCI ZANIKUJEJO RUSKE PRIDOBITVE STOCKHOLM, Švedska, 9. feb. — Neuradni, toda zanesljivi ,viri v Helsinkih so po telefonu zanikali poročilo, da so Rusi prebili Mannerheimovo črto. Poročilo pravi, da je vest o ruskih uspehih nastala, ker so nekateri ruski oddelki napredovali za nekaj sto jardov. Finci pa zatrjujejo, da soj bili ti oddelki uničeni. Poročilo tudi pravi, da se Finci na nobenem kraju niso umaknili. pred nekaj tedni napadel neki moški. Tega z materjo nista •mogli preboleti. Silili sta me j Ogledal si je tudi poseben od-naj jima svetujem, kako bi se delek, ki je bil lani zgrajen ter odpravili na drugi svet. Mi- | je veljal dva milijona dolar-sleč, da se šalita, sem jima pri-. jev. Pred odhodom je rekel: — nesel vrv, revolver in strup, j Bil sem »v raznih zrakoplovnih Revolverja se nista hoteli iuti; tovarnah po vzhodnih državah dotakniti. Vrv sta prerezali in j ter sem vsepovsod opazil iz -napravili dve zanki, pa tudi z] redno živahno delavnost. Želel obešen jem ni bilo nič. Ko sem j bi, da bi vse panoge ameriške davi stopil v njuno sobo, sta, industrije tako dobro obrato- se fnzemskim časnikarjem izredno a roko. TURKI ZASEGLI KRUPPOVO TOVARNO ISTANBUL, Turčija, 9. februarja. — Turčija, ki je nevojsku-ča se zaveznica Anglije in Francije in stražnica Dardanel, je zasegla .ladjedelnico ob Zlatem rogu, ki je last nemškega Km p povega podjetja, ter je v njo postavila svojo vojaško stražo. Turška vltvia je takoj odslovila nemške mornariške inžinir-je, ki so v velikih napravah gradili turške podmornice. Turčija bo zaplenila tudi drugo nemško lastnino Iz uradnih krogov prihaja obvestilo, po katerem bo turška tvlada v kratkem zaplenila še drugo nemško lastnino v Turčiji. Uradni krogi niso povedali vzroka za zaplembo ter na vprašanja odgovarjajo: "Pomlad prihaja," kar najbrže pomeni, da turška vlada pričakuje, da bodo spomladi pričeli Ku-i in Nemci prodirati na Balkan. ROMUNSKA VPOKLICALA ČASTNIKE POD ZASTAVE Romunsko obrambno ministrstvo je vpoklicalo vse častnike na dopustu in rezervne častnike s tehničnim znanjem, da te zglasijo pri svojih polktti do 1. aprila. Obenem pa so prejeli naročilo vsi vaposobljeni ču-tniki, da se zgla&ijo za " banje" do 15. februarja. se vili v smrtnih krčih. Takoj sem vedel, da sta zaužili strup. Odvedli so ju v bolnišnico, kjer sta pa kmalu nato umrli. •vez- NEMCI TRUMOMA ODHAJAJO IZ TURČIJE Iz uradnih krogov prihaja poročilo, da Nemci tru-moma odhajajo iz Turčije in posebno trgovci. Nekateri menijo, da hoče s tem Nemčija dobiti vsakega svojega podanika, ki je sposoben nositi orožje, ker hoče spomladi pričeti veliko ofenzivo proti Franciji in Angliji. Drugi pa mislijo, da Nemci odhajajo »to, ker ,se bo vojna razširila na jugovzhodno Evropo in bližnji vzhod. BARTON, — predsedniški kandidat? CLEVELAND, O., 7. feb. — Na zborovanju tukajšnje Automotive Trade Association je govoril general Hugn 8. Johnson, bivši administrator NRA. Razpravljajoč o vlogi, ki jo bodo igrali republikanci pri prihodnjih volitvah, je dejal: — Na republikanski konvenciji bo *4dark horse*' najbrž republikanski kongres-nik Bruce Barton iz New Yor-ka. Prav nič se ne boni čudil, če bo kar nepričakovano lioini-niran za republikanskega pred scduiškega kandidata. Splošni javnosti je le malo znano, kako dosti pristašev inia Barton. vale kakor zrakoplovna. Anglija se pripravlja na TRILETNO vojno SOUTH ORANGE, N. J., 7. februarja. — Drdw Middleton, tujezemski poročevalec Associated Press in bivši prebivalec tega kraja, je rekel danets, da bo po mnenju angleške vlade trajala vojna najmanj tri leta SEATTLE — ali $3,000,000 SEATTLE, Wash., 7. feb.^~ Iudijanci plemena Duwamish zahtevajo ozendje, na katerem stoji mesto Seattle. Njihov zastopnik Peter James je rekel, da je vse mesto sicer njihova last, da pa belokožci lahko obdrže mesto z vsemi poslopji in napravami vred, če izplačajo Indijancem tri milijone dolarjev. Indijanci so leta 18o0 sklenili z guvernerjem Issacom C. Stevenson pogodbo, ki jim je zajamčila reservacijo na tem ozemlju. Governer je pa pozneje padel v boju, in določbe pogodbe niso bile nikdar izpolnjene. TOPEKA, Kansas, 7. feb. — Alf red M. .Landon, ki je že vsaj po imenu še vedno načelnik republikanske stranke, je rekel nekemu poročevalcu, da ni treba nič več ugibati, če bo predsednik Roosevelt N't ret je kandidiral ali ne. — Predsednik Roosevelt se obnaša kakor kandidat, — je rekel bivši Rooseveltov tekmec Landon. V zaonjem času ni storil ničesar, kar bi izključevalo možnost njegove kandidature. Kooseveltova dejanja so bolj zgovorna, kot pa vse tisto, kar pravi ali česar noče povedati. — Roosevelt se poslužuje vse sile svoje politične maši-ne, da doseže nominacijo. To je posebno razvidno iz naslednjega dejstva: Skoro vsi tisti odlični demokrati, ki so še nedavno ostro nasprotovali ideji tretjega termina, so utihnili. Ce pa slučajno govore, ne izražajo več opozicije proti tretjemu terminu. — To me vsekakor preseneča, — je nadaljeval Landon. — Roosevelta sem smatral za dosti bolj spretnega politika kot je pa v resnici. Doseči s pomočjo političnega stroja nominacijo, je kaj kočljiva zade-! va, ki bo nedvomno povzročila njegov poraz pri novembrskih volitvah. Po mojem mnenju bi morali njegovi pristaši vzbuditi v volilcih vtis, da se je Roosevelt vklonil spio- , šni narodni zahtevi in da jej takorekoč pod pritiskom prevzel kandidaturo. — Naloga republikanske1 stranke je jasna: Vse, kar je storil New Deal, je treba podvreči najstrožji preiskavi. Narod naj izve, kako nesmiselno je trosila administracija in kako nesrečno je zavozila narodno gospodarstvo. Kampanja A. F. of L Pol milijona novih članov, — cilj Federacije. MIAMI, Fla., 7. feb. — Izvršilni odbor Ameriške delavske federacije bo uvedei obširno kampanjo, čije cilj je dobiti najmanj pol milijona novih članov. Pri tem bodo prišli predvsem vpošterv delavci v tekstilni industriji, trgovski nameščenci, pristaniški delav-razvažalcev izstopila iz Federa Na tem polju je precej delaven Lewisov Kongres za industry jalno organizacijo CIO, toda Green je rekel, da se Federacija s tem novim organizacijskim gibanjem ne bo borila proti CIO. Prihodnji mesec se bo sestal v Atlanti, Ga., okrajna konferenca, na kateri bo zastopanih najmanj dva tisoč delegatov. Konferenca bo tsveljavila podrobne načrte za organizacijsko kampanjo. Izvršilni odbor ne bo, sledeč stari taktiki Federacije, agitl-ral pri prihodnjih volitvah za nobenega kandidata, pač bo pa nasvetoval članstvu, naj odda svoje glasove tistemu, od katerega se nada največ dobička. William Green, preclsednik federacije, se ni posebno pre-trašil grožnje delavskega vo-voditelja Tobina, da bo unije razvžalcev izstopila iz Federacije. Po njegovem mnenju bo mogoče vse razlike mirnim potom in v obojestransko zadovoljstvo uravnati. Posvetovanje izvršilnega odbora bo trajalo še par dni. Angleškim jeklarjem povišana plača LONDQN, Anglija, 6. feb. — Po dolgotrajnem prerekanju so *e danes sporazumeli zastopniki jH>djetnikov in zastopniki Engineering Workers unije, ki ima 1,250,000 čla- [inov. Vsak delavec bo dobil 5 j šilingov ($1) več na teden. i Večina delavcev te unije je | zaposlena «v municijskili industriji. Takoj po izbruhu vojne jim je bila zvišana plača za dva šilinga, s čimer pa unija ni bila zadovoljna. Glasovanje rudarjev pri Teck-Hughes Delavci pri Teck-Hughes rudniku v Kanadi so glasovali, ako bodo stavkali ali ne. - Najvažnejše zahteve rudarjev so: {povišanje plač, priznanje unije, in zopetna namestitev odpuščenih rudarjev. Bivši uslužbenci tožijo mehiškega predsednika MEXICO CITY, Mehika, 6. februarja. — 62 bivših vladnih uslužbencev hoče imeti odšlkod-ni no, ker jih je predsednik Cardenas odslovil iz službe. Po postavi so do te odškodnine u-pravičeni, toda vlada jim je noče izplačati. Zadeva je bila poverjena mehiškemu delavskemu depart-mfentu. KIRKLAND LAKE, Out. —'j Glasovanje pa še ne pomeni, Pod vodstvom vladnih posre- da bodo delavci' za&tavkali, dovalcev M. S. Campbella in temveč samo pomeni, da je po-J. iS. McCullogha je bilo v t loža j tak, da med delodajalci sredo pri Teck-flughes rovu i in delavci s pogajanji ni mo-glasovanje glede stavke pod goče priti do sporazuma in da pogoji, ki jih je izstavil Camp-j je vladno posredovanje pobeli in ki so jih potrdili za- trebno. Delavcem je prepove-0dati na pot v Kirkland tla so.delavci po veliki večini Lakc. ]>fteti so bili takoj od- za stavko. » , ,. poklicani. Prejšnji teden je družba od- \r. :u i • - it j i ,.*i. j • , .. . Najbolj .važne zahteve de- sloviia oO rudarjev, med njinu . . m . lT , tudi dva unijska uradnika, ki ,aVl'CV pn Teck-Hugli * so na- sta bila zaposlena pri družbi : in ki sta podpisala prošnjo na delavski department. Prejšnji i četrtek je bilo sklicano unij- j ~ Pranje unije, in sko zborovanje, na katerem \ 3. zopetna namestitev odpu-je bila sprejeta resolucija, da ščenili delavcev. 1. Višje plače; Izid glasovanja bomo pri* občili, kadar prejmemo poročilo. . 'j i - tm d -m I wm I i Friday, February 9, 1940 SLOVENE (YTJG08L2LV) BAIL! "GLAS NARODA" AVI j. oC «bor* officer«: WW IOKK, N. I 47th Year UMOM) ran DAT BOD* r MTNDATB AND flOLlOAT« i4twtliwiit m Akt MBMBt C* otie tdjt Um m i»ef1tn ka pol leta ..... M..„M„ 98.00 fctii Me *._.. flJ^g Ea N m Se eei Za Ido« Ze pol r York ee eelo leto . . «7 00 Iti mm ^$3.50 ewtH ee eelo leto .. 97.00 Ta»fri» it— "CJiA^ IfABODA" 'ISRAJA VSAKI 1»AN IZVZKUŠI KKDMLJ TM PRAZNIKOV 'GLAS NABODA", Bit fWSTlStfc 'Hlfift, NEW YOEK, N. I. TELEPHONE: CHehM t-llit POMAGAJTE nair« IZBOLJŠATI UST • tem, da imate vedno VNAPREJ pl»-čano naročnino. 'Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri ter jatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. STALIŠČE DELAVSKIH VODITELJEV Afcnda ne bo pretirano, če rečemo, da' bi oddalo devetdeset odstotkov ameriških organiziranih delavcev svoj glas redsedniku Rooseveltu, oko bi fee odločil za tretji termin. ft drugimi »besedami povedano: ameriško delavstvo je -dir ■no na strani piecfcsednika ter z malenkostnimi izjemami odobrava, njegovo politiko, posebno pa njegove uspehe, ki jih je dosegel v pogledu socijalnc zakonodaje. (Nekateri ugledni voditelji ameriških organiziranih delavcev so pa povsem drugačnega mnenja. V&emiiuo na primer Lewisa. načelnika CIO in predsednika United Mine Workers. 1 \fce clrugo bi človek pričakoval ml njega kot ]>a besed, ki jih je govori! o Nlew Dealu, predsedniku in njegovi administraciji na jubilejni konvenciji UMW. (Oroen, predSsednik Ameriške delavske federacije, je sicer zaenkrat z Rooeeveltom, ne ve se pa, kateri kandidati bodo imenovani na narodnih konvencijah obeh poli tirnici strank in s katerim bo potegnil. ! f Orecn je ponovno kritiziral nekatere točke delavske postave ter ni potnem zadovoljen s poslovanjem delavskega urada, v splošnem pa ne more nihče o njem trditi, da je Roose-veltov nasprotnik. _ Nedavno se je sestal v Miami, Fku. izvršilni odQ>or A-meriške delavke federacije, da sestavi načrte za tekoče leto in reti več važnih zadev, ki so se v zadnjem času pojavile. I Tekom ene zadnjih *ej se je dvignit Mr. William L. Hutcfieson, predsednik uuije carpenterjev, in tako napadel predsednika Rooscvdta, da ni njegov napad prav nič zaostajal za Lewisovimi očitki. Dejal je. da se je administracija izjalovila in da ni počela drugega, kot delala poskuse, ki so pa le poslafcfcali splošni položaj. (Pojavi se vprašanje: Ali je izražal Mr. HutcQieson nazore organiziranih karpenterjev ali je pa govoril v imenu republikanske stranke t Z obema organizacijama je namreč mož v najtesnejšem stiku. IKot delavski voditelj Mr. Hutcheson lahko livu.i New Deal, ktiiko nru pa tudi nasprotuje, če ga je volja. 8Cot praktični republikanec, kot podpornik Landona ieta 1936 in kot načelnik republikanskega "delavnega kampanjskega odbora" j»a ne more Mr. Hutoheson simpatizirati z Rooseveltom, četudi bi rad. Zato bi moral izjasniti, če govori kot carpenter ali kot republikanski agitator. Pravi, da govori v "svojem imenu", kar je se boli zagonetno. Značilno je, kako se sorodne duše najdejo. Bilo je pred petimi leti na konvenciji Ameriške delavfcke federacije. Na odru sta se "progresivec" Mr. Lewis in "konservativec" Mr. HutChe son dejanski spopadla. Oba sta krvavela, tako sta se bila s pestmi. Po petih letrh ju je pa združilo skupno sovraštvo proti predsedniku Roofceveltu.. V iKdo bo imel od tega dobiček? Ameriško delavstvo gotovo ne. . ... PLAVAJOČA KNJIŽNICA Peter Zgaga POLITIKA Včasi želim mirno preživeti 'teozi. Pa tudi Kiuci ga bi jejo uro ali dve. Kadim in sedim pri oknu, in Rum, kaj ne? Ja, bijejo ga, — odvr- Na neki reki v Angliji je knjižnic^ na motorni ladji, ki obiskuje razne kraje ob reki. iz Slovenije ROPARSKI NAPAD NA DVE 2ENSKI iDlie 27. dt'cembrn lani je ptitralja oroocn'tsk«' postaje Dol pri Ljubljani v vasi Brinje pri Borčevem na kraju, kjer je bil v noči 18. jan. lani izvršen roparski napad na sestri fi'J-let-no Marijo in 60-letno Ivano Bregarjevo izvršila /. aretiranim Ivanom Hromcem iz Pod'-goric<* pri Ljubljani in dvema pričama ogled in popisovanje, način dejanskega stanja. Vodji te orožniŠke postaj«' s«* je po 11. mestecih posrečilo odkri-ti prave zločince, ki so izvršili drzni razbojniški napad. V no»"i na IS. jan. 1!».i!» «1: 2. uri poncH*i sla l»il;i neznana roparja vdrla v hišo skozi fchminato streho na ta način, da sta o« I domačega kozolca snela dolgo močno lato, ter po n.fi splezala na streho, sta se splazila na pod>t"ešie in dalje v hišo. Na pod-irešju sta se še oborožila s kladivom, ki sta ga našla. Z električno žepno svetilki* -ta isleala dollar po Well sobah, da ni o- vtzročil znatne poškodbe na obrazu in ustih. Ženica Še zdaj čuti posledice. Slednjič sta roparja s svojim krutim početjem dosegla, da jima je Ivana pokazala denar, oko'i 600 din, ki sta ga imeli ženski zhranjenega na jieči. Sosedova fanta Ivan in France Šimenc sta začutiia v spanju klice na pomoč in sta kmalu prihitela z vilami, vendar .sta zločinca že izginila v temno noč. Tudi orožniki z Dola so bili kmalu na nogah ali za zločincema ni bilo ne sluha ne duha. lPi> vsestranskem preudarku je Slednjič us|h»1o orožnikom aretirati kovačkega pomočnika. 2.Vletnega Ivana llromca in ključavnikarskega pomočnika Leopolda Omejen iz To-Škega sela pri St. \'i«lu nad Ljubljano. Prijet Hromeč je zločin skesano priznal. Naj-britlkejše zanj pač j«' bilo to, da ga je o rožni šk a patrulja v hudem mrazu dvignila iz tople dekliške postelje v Smart nem ol> Savi. Drugemu zločincu Poldetn Ume jen, ki zaradi ogojem, da mu pripelje takoj naslednjo jutro konje. Mirt je nekaj časa šo razmišljal, končno ]>a je privolil in res izročil denar ciganu. Seveda je naslednjega jutra zaman čakal na konje. Cigana ni bilo. še mani pw, da bi vsaj vrnil denar. Končno je kmet spoznal, da je opeharjen in je sleparja prijavit orožnikom. 4 TRAGIČNA SMRT IN2. BABNIKA V bolnišnici v Ljubljani je na Silvestrovo ■zvečer umrl višji svetnik tehničnega oddelka v Kranju, inž. Viljem Balm i k. star šele 47 let. Pokojnik je šel 26. decembra zvečer domov na Klanec pri Kranju, kjer se mu je na poledeneli cesti, ki so jo iše rabrusili < Ima joči se otroci spodrsnilo, da je padel in obležal. Domov so ga morali prenesti in je zdravnik takoj ugotovil notranje poškodbe. Za tem je moral inž. Baibnik v .bolnišnico, kjer so ga operirali in ugotovili hujše notranje poškodbo, kot so prvotno mislil, ki jim je št* tako mladi in trdni ponesrečenec- podlegel. SMRT STOLETNKA JAKOBA KIDRIČA iNa pragu svoje stoletnice je najstarejši Mestinjčan. Jakob Kidrič za vedno za tirni i 1 svoje oči. Rodil se je dne 28. junija 1840 v Cerovcm tik Rogaške Slatine. V rani mladosti se je naselil na Mesti 11 ju in je kot vzoren kmetovalec kmalu zaslovel daleč na okoli, ter je užival vse do smrti splošen ugled in spoštovanje. Očka Kidrič je bil vsakemu vedno naklonjen. opazujoč oblake, ki jih žene! nem in skušam obrniti pogo-fveter zdaj s severa, zdaj z ju- vor v drugo smer: — Kaj je ga in čakam pomladi. | pa v Downtownu novega in v Dolgo in nestrpno ju to ča-' Brooklvnu. Že dolgih osem kanje, kajti še »vedno smo sre-1 mesecev nisem bil tam. di zime, ki letos nekam čudno j — Kaj bi bilo novega? Nič; odlaša s. snegom in snežnimi kakor na zapadni fronti, vse-zameti. No, opravila ne bo veČ: povsod vlada mir. Z veselica-dosti, pa naj bruhne iz sebe mi so letos omlatili, slanini -vso svojo ihto, kajti zdi se nii,1 karija je .pod ničlo, vsak se doda ima solnce že nekaj moči in; 111a tišči. Toda zdi se mi, da tudi dan se je že podaljšal za' bo »pomladi završalo, več nego za petelinji zijaj. j — Ali se pripravljajo na Pa pride ta ali oni, sede po- kaikšno veliko prireditev? _ leg mene in vpraša : — No, ka-' ga hlastno vprašani, misleč, ko pa kaj ? | da mi je uspelo njegov" LLisli Takih vprašanj sem vajen drugam pripreči. in ne odgovarjam drugače na- — Seveda se pripravljajo, nje kot: — Bo že! Bo že! Kaj pa misliš, da drugega počno? Nemec ima na fronti poldrugi milijon vo j a k ov, Francoz in An glež pa menda na*l dva milijona. Ko bo vse to skupaj treščilo, bo piknik, kakršnega še ni videl sveL. Še enkrat poskušam, četudi sem že vnaprej prepričan, da se bodo vsi moji napori izjalovili : — Ker isi že piknik o-menil, ali jih bo letos kaj prida. Nekalj ^em čital, da ga bosta priredila "Slovan" in "Domovina", pa tudi /'Delavsko" in "Samostojno'* društvo se pripravljata. Toda vse moje prizadevali je je brezuspešno. "Politik" je namreč tako zaverovan v politiko, da 1110jv besede le napol sliši ter plane samo po tisti, ki mu nudi priložnost za uadaljna izvajanja. — Omenjaš Slovane in domovino, — mi iseže iv besedo, — toda slovanstvo je šlo po ^ gobe, oil kar je Hitler pograbil Cehoslovaško in Poljsko in odkar je s Hitlerjem potegnil Rus, ki je veljal za največjega in najboljšega Slovana. Do-movina ne pride več vpoštev, kajti tisti časi so minili, ko so ljudje kaj dali za domovino. Zdaj ima svet drugačne interese. Komunizem sploh ne vpošteva domovine, dočim je Hitlerjeva domovina vsepo--vsod, kjerkoli ždi kakšen Nemec. — Ne, prijatelj, me ne razumeš prav, — mu nestrpno ugovarjam, — s tem mislim kulturna društva, samostojno društvo in delavsko društvo. -Slehernega obiskovalca sem 1 vesel, kajti človek je po natu-ri družabno bitje in bi strepe-tal v večni samoti. Veeel sem ga, dokler ne reče: — V Evropi ga pa dobro bijejo, kaj ? Po teh njegovih besedah me zmrazi po vsem telesu, pa naj je peč še tako dobro zakurjena in naj skozi okno še tako vztrajno prodirajo prijetni sredoziniski solnčni žarki. Vem, da se je približala huda ura, ki še z njegovim odhodom ne bo uspešno prevc drena. Toda vdam se pač v božjo »voljo ter se pripravim na pogoovr, ki mi je najpri-skutnejši izmed vseh. Vedoč, da bo treba št' precej cjdgovarjati, molčim, obiskovalec pa rije naprej: — Nemci ga bijejo in Angleži in F ran- il. Y. C. SYMPHONY KONCERT. (Pod pokroviteljstvom župana La (rini nI i a prireja WPA redne simfonične koncerte in ravno sedaj so na programu v Metropolitan Opera House veliki koncerti najslavnejših skladateljev. *V torek r-ta bila na koncertu zastopana v.a ( ajkovskim najslavnejša skladatelja simfonij Johannes Brahms in Jean Sibelius. Sibelius jr finski skladatelj, ki Še sedaj živi in ga je finska vlada poslala na varen prostor. kjer ga čuva kot kak zaklad, da ne bi mogoče nostal žrtev sedanje vojne. (Prihodnji veliki koncert bo zopet v torek. 13. februarja in sta ^opet na programu Brahms in S?beli«s. {Koncert se prične o 8.45 uri zvečer. . ADVERTISE IN * GLAS NARODA* -Smrt za skodelico kave V Gmžu pri Dubrovniku je 11a Sih estrovo prišlo do zdraž-be. v kateri je izgubil življenje 68-letni pristaniški čuvaj Ma-to Mudrinič. Mudrinič je 8 svojim tovarišem prišel v gostilno "Plavo more", kjer sta popila vsak skodelico črne kave. Ko «ta otlhajala, MHulri-nič ni hotel poravnati svojega računa. Zato je gostilničar stopil za njim, začela sta se ruvati in Modrinič niu je pri tem rnztngal suknjič. Gostilničar ga je nato z toiMcšno silo sunil v dimi je. da se je Mndti-nič komaj zavlekel v svojo barako, kjer je naslednje jutro umrl. Gostilničarja so aretirali in izročili sodišču. SREDIŠČE ZA SLOVENSKE FONOGRAF8KE PLOŠČE. — Finite za cenik. MAKSICH, INC. 463 W. 42 Street New Yerk Hlastno me prehiti: — Torej kultura ti je pri srcu in društvo? Društvo oziroma kol se splošno imenuje Liga narodov. Imeprijalizem je tako temeljito izjalovilo, da danes ne ve več, ee je inaudelje ali babca. Govoriš tudi o samostojnosti in delavstvu, če sem te prav razumel. Samostojnosti ni -več. Vsak mora tako misliti in ravnati, kot mu od-zgoraj za povejo. Delavstvo pa tudi ničesar ne zmore, ker stoka pod peto kapitalizma I11 govoril je in govoril, ne-vzdržema eelo uro Ln še več. Naslonil sem se nazaj, zaprl oči in skušal misliti kaj drugega. — Kaj ti je? — me vpraša iznenada. — Bi mogoče cigareto? Ali kozarec vode t Ali ti je slabo? Kaj ti je? Kaj bi rad? — Mir! —■ vzdilmem utrujen na smrt. — Mir? — se zareži z gromkim glasom. — Le počasi, prijatelj, miru še ne bo tako zle-l>a. Č*e se vmešajo skandinavske države, če Amerika potegne z zavezniki, če se Indija dvigne proti angleškemu gospodarstvu. Mir, ja mir. O še dolgo ga bps ^atkal. . . •*G L X » IIBDDP-Nef Toft Friday, February 9, 1940 mjovmm (YUQOSLXVJ DJ3L* MNA: ŽENA, BODI MOŽU POKORNA .. . SSplo.šno velja pravilo, da bodi žena možu pokorna. Pre-mnogokrat se jo pokazalo, da rje to pravilo sh&bo in na njegovo mesto je stopilo pravilo, da žena tudi tri ogle podpira. Človek si v nerodnih razmerah pomaga kakor ve in zna. Ana, že nckuj desetletij zakonska žena kovača in trdnega posestnika Andreja. >i je pomagala po svoje. Kakor so nanesle niizmere in sredstva. Mo I o 111 i 1 i jo je vprašal sodnik. 44Ni res, gospod! Sam si jih je. |ia že pred desetimi leti, ko je ponoei tako pijan kolo-v rati I iproti domu, da sam ni vedel, kako.** "Kuj fboš hirala, baba lažniva !*' se je zadri naglo Andrej. ** Pošteno me je s kolom po rebrih. £e zdaj me rse boli od •udarcev, gospod sodnik." Vihar ti nižinskega prepira se je rax vnel. **'Kaj ga ne bi, gospod sodnik! Takšno škodo nam delal. Veeen strah imamo pr^d njim, »■wij nam zmerom vse razsekal" je rekla Ana. "Vedno moramo paziti, da ne dela škode, pa kje moremo »zmerom stati za njim. 'Nič drugega ni od njega, kot saiiK; škoda. Jaz se pa mučim in garam, da ohranimo, kar še imamo. Svojega sina sem pošteno izučila, da nekaj zna." •"'Kaj 1k»š pravila, da si ga izučila? Pojdi, pojdi!" J14 Se veda sem ga. pa še ik>-šteno. Kaj si pa ti ž njim naredil. ali ga nisi nekam sunil, kaj, dedec nemarni!" "*(>. ja, sem Seveda, sem ga. Pa še kako! In zakaj! Ker mi je ves denar pokradel, da veš!" 144Kaj hi ti ga kradel, saj deliti r je bil naš in našega ti je vzel, zapravljivee, nemarni!" {Sodnik ju je nekaj časa pustil, da sta si olajšala duši, potem ju je ustavil, rekoč: "'(Vkajta, čakajta, doma se I tost a zmenila, tukaj pa ni semenj. Ana, povejte m i, koliko ste stari?" J4 4Tega ne vein, gospod sod-tiik! Sem že vse pozabila, ko ima človek čisto druge, hujše sknbi." pošfljatve i Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurtu. V ITALUO $ 5.90..........Lir 100 1L50.......... " 200 17.00 .......... M >360 28.00 .......... •• 500 55.00 .......... " 1000 kbb sb gbns sedaj bitko menjajo so navkdsns CM-NX podvržene »tunombl gouai1*0ou NtllNA Natmu izvs3£T S L t) V t * I C PUBLISHING C ® M iP/A W * 14 4Ste 'iioročeni ?'* 44Ja, >eveo »taksnih metan dali. Ce bi tega zaljubljenca z bombo ne kaznovali, kakor se spodobi, so izjavili v razsodbi, bi 'bilo pričakovati, da se bo spravil' naslednji nesrečno zaljubljeni kar s topom nad kraljico svojega srca. medvedi streljati brez odpora, ker ne razumejo, kaj ee dogaja okrog njih in v sosedstvu, letujejo divje ptice s severa in iz vseh evropskih vojnih o-zemelj v mirnejše južne kraje. *Na švicarskih jozerih in na Sredozemskem morju opazujejo ptice, ki jih še nikoli niso videli tako daleč na ju>gu. V južni Franciji so opassovali štorklje, ki so tja pribežale po 'vsej (priliki iz Akacije, ki je drugače ne zapuščajo niti v hudih zimah. Tam pa se je na-teplo tudi ogromno divjih rac, čapelj in s lok. ' Poznavalci evropskega -ži-valistva trdijo, da te ptice ne izvirajo iz vzhodne Francije, oli jugozapadne Nemčije, temveč da so priromale iz do-ti daljnejših krajev, iz Poljske in Estonsko. SEVERNE PTICE V JUŽ NIH KRAJIH. (Med tem, ko se solijo volkovi, ki so jili prestrašili tanki in grmenje topov, iz severne Finske A" njene srednje prodele. med tem ko se -dajejo 'severni SIVALKE — Dobro izvežbane šivalke slamnike dobe delo pri: BERWICK HATS 54 WEST 39th ST., NEW YORK za •Jx je bilo. Če »em ga pa tudi zadela, niti ne vem, £o.*pod sodnik. A toliko že vem, .da mu niti enega rebra ni zlomilo otl tega! Pravim vttm, da si ji ji je sam polomil v pijanosti, ni vedel, kaj počenja." "Čujte, Andrej, zakaj bi ne spametovaJi, in dali žei* mir!" se je sodnik obrnil možu. 44 Delno so vas že prefc klicali zaradi zapravijivostil Nič ne zanikajte, tu imam fc roki sodni odlok. Tako je ii* nič drugače, pod1 kuratelo st£ 4#8aj sem ee že spametoval,1 #ospod sodnik," je odgovarjal i j na možu pokorna. > ■warn 'GLAS naroda;- < pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvojfe sorodnike ali prijatelje, to lahko-stori, -r Na ročni na za stari kraj stane f 7. — V Italijo lista 4ie pofe tjamo. isi Josip Jurčiča: I. ZVEZEK: • Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar« — Domen. — Dva prijatelja. H. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir — Grad Ro-jinje. — Golida. HL ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer. vn. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pioa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — - Pravd? bratoma. Vm. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — fc>est parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti- — Opomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade:. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. CENA VSAKE KNJIGE $1.50 Tunel (Spisal B. Kellermann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se zari-vajo vodno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki 3koro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tn-nel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. 259 strani $1.20 10 zvezkov...$10 Ivan Pregelj: Izbran STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strani. V Štefanu Golji nam podaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da ▼ pravem pomenu besede življenja za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, še splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga," in "Pniver nnd Blei" ter biser naše ncrelistike: "Gospoda Matije zadnji gost." Cena $1.50 Naročile pri: Knjigarni Glas Naroda 216 W. 18th STREET NEW YORK. N. Y. Bogo Jernej (Spisal Ivan Pregelj) Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protestanti zem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal Romanu so dodana oo-trebna pojasnila. Cena $1*80 ODISEJ IZ KOMENDE. Lanspreškega. 269 strani. Zapiski gospoda V tem TTT- zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu dela tvori že pred leti napisana vecerniska zgodba o mUt-dostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko i Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, jia njegovem gradu Lansprezu, kjer mu sivo glavo oaarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama. Cena $1.50 m Cftfl VII i Friday, February 9, 1940 Vaški Apostol Spiaal L. GANGIIOFER; za "Glas Naroda" priredil X X. "SS — f {Katarina je šla odpirat, toda vrnila a*e je povsem drugačnega obraza. *4A13adi VaMhofer," je rekla. Jeza jo je namaih minila in kar le jezikom mlaskala, računajoč, koliko bo prinesla žup-nisču bogata poroki. 4'Roman! TakoooT'* i Te»ga "o" ni bilo zlepa konec. Župniik je odrinil krožnik in vstal. Dober večer, gospod župnik.*' 'Klobuk vrtec med prsti in stralioma zroč, kot da bi se bližal preiskovalnemu socPniku, je stopil mlfadi Valdhofer preko praga. . (Veselo se smejoč, je obstala gospodična Katarina pri vratih. "Dober večer, dragi Roman," je dejal župnik. "Jfo, kuj je pa tebe prineslo?'* '"Vprašati ^em vas hotel, če bi lahko prišla jutri z Julko In -prasevanju. Po obhajilu. In če bi naju hoteli na \*cliko-noeno nedeljo oklicati.** '•'Takoooo?1* "Da." 44Ah,*' se je vmešala gospodična Katarina, 44bo pa treba čestitati." Roman jo je pogledal, kot da nra je vrgla psovko v obraz. 'Go-ipod Pelicijan je pa pripomnil: "Bnzdaj jezik, Rata riti*!*' Počasi se je približal mlademu Vaklhoferju. "Torej res, oženiti nameravaš? Tako bakoooo!'* I« oči gonpoda Felicijana Iloradaaiia sta odsevala skrb in r.^kakšno čudno poizvedovanje. Takrat je ošvrknil kulftirico s pogledom in namršil oVr\ i. •'Katarina. pojojc na mizi. In za seboj lepo vrata, zapri!'* Stokajoč je od^la. Xa pragu se je obrnila in proseče jiogledala župnika, kot da bi hotela reči: "Jla nikar ne bodite prestrogi ž njim, prečastiti. To je vendar mladi Valdhofer." MDn. da," je prikimal gospod Felicijan, 4a mora biti? In ravno danes si moral pri- »edaj v praznikih ne boste pre- Oliver Stanley o vojni Biivm nrrapniry wjLf lk .š dane«?** "N'o, .Tu 'ka je mislila, da rtrogi s ^>ri£cvaiijciu." "TakotMi? Glej, kako pametno dekle je ta tvoja .Tulka! Sevi-d*;1, v tem svetem času, ki m is .spominja na Kristusovo smrt in odrešenje, jo treba odpustiti. Vse, kar je mogoče odpustili. Ju ka .*«• »prav imela, tebi ne ni treba ničesar bati. s teboj ne bom tako natančen. Toda kot dušni pastir ti moram povedati, da je zakon zelo — zelo resna stvar. Ali si vse dobro premislil?*' 4iPremiislil?** Roman je vrtel s palcem v podlogo svojega k.obuka. "Zdaj se ne da več premišljati. Oče in mati sta it pred leti vfco dobro premislila. In kar res, moram priznati: .Tulko sem vedno rani imel. Vso jesen in vso zimo." "Takoooo!" Gospodu Felicijanu se je zdelo, da je nekaj zasledil. 4iTn če hoče biti človek poiten. mora njegova beseda držati kakor železo. Zdaj nič drugega ne ostaine.** Župnik je našilil ustnice, kot da bi hotel zažvižgati. In •z očmi, ki so pazno in začudeno »gledate, je motril poštenega •ženina, čigar obraz je čedalje bolj rdel. Roman, ki mu ni bil župnikov pogled posebno prijeten, je stopil korak nazaj, da bi -tal v seniei svetilke. "Tako, tako! Kakor železo. To je pa -dobra beseda.** "Da, od Petna sem se je naučil." '"Takooo! Od Petra! Lepo, dragi Roman da se nočeš krasiti s tujim perjem. In Peter, seveda, on ima dosti dobrih beeed v svojem velikem žaklju." Gospod1 Felicijan se je smejal: 44 Le to je škoda, ker vedno ne ve, kdaj naj žakelj razveže iu kdaj noj ima zavezanega." i 44Da seveda" je zastokal Roman. '"No, dobro, le pridi jutri. Zate bom doma In za Julko seveda tudi." "Seveda, .gospod župnik, in lahko noč!" S presenetljivo naglico je pošteni ženin prijel za kljuko. . Roman!" • *\Kaj želite, gospod župnik?*' "Kaj si se naučil od malih kosov? Ali še veš?** *4Kaj?" Roman ni razumel vprašan ja.% • Igro ptic, ki jo je ojraoval pred dobrim mesecem v snegu, je čisto pozabil. 44Seveda seveda,", je smeje prilkimal gospod Felicijan. "Mi ljudje se kaj dobrega le zato naučimo, da o pravi priliki pozabimo. Kako je pa kaj s Petrom1?" "'Preveč me vprašate, gospod župnik. Le to vem, da je •včeraj siesal stol za gospodično Katarino.*' • "O, ti moj Bog!" "Danes .ga (pa ni ves dan na spregled.** Jf*'ospod Felicijan se je zamislil, in pogledal v tla. . "Lahko si mislim, čemu ga ni bilo danes. Gotovo -sedi pri Liirarioi in^>ri Beti." ■"Da. njemu je dobro. Zbogom, gospod župnik." . •K<> je gospodična Katarina ustavila v veži mladega VaM-boferja in gia Obdala s celo ploho vprašanj, je zrl gospod Felicijan še vedno na isti prostor, kjer je malo prej stal Roman. "4Takoooo!" je mrmral. "Tistemu je dobro, ki sedi poleg Bete." B ♦ i l&ipniku i*' Z'lolb, da je pravo pogodil. "Le pridita mi jutri, vidva" je oa mrmral in zapreti] s prstom. ' Mladega VakUioferja je v veži minila potrpežljivost. F * **48pwievanje bo »efce jutri, gospodična (Katarina. Z& am dovolj. Lahko noč!" (Nadaljevanje pribodaiii.) •Se preden je novi angleški minister Oliver Stanley prevzel po imenovanju od kralja svoje posle, je sprejel poročevalca pariškega li^ta 44Paris Soir" iu mu povedal, kako bo opravljal svojo novo odgovorno dolžnost v vladi. (Oli ver Stanley je visok in slok in ima obraz, katerega ne postarajo naočniki niti sivi lasje^ na glavi, pripoveduje poročevalec. Novi minister za vojsko me je sprejel v svojem stanovanju v mirni Romnev Street. Xa pisalni mizi sem opazil sliko lorda Derby ja, o-Četa mladega državnega tajnika. Lord Derby je vnet prijatelj Francije. . — Tako je s to zadevo, — je izjavil novi tajnik v angleščini. Ko je izbruhnila svetovna vojna, mi je lulo 18 let in sem moral zapustiti vse ter oditi na fronto. Danes je mora! moj sin. ki mu je 18 let. pustiti \ise in oditi na fronto. Sedaj pa je dovolj tega. Xi mogoče, da bi morala še naprej vsaka mlada generecija okušati' vojno kakor prejšnje." Nekaj je treba narediti, da bo svet naposled živel v trajnem mitu. (Francija in Anglija sta vstopili v to vojno >toodstotno. Kot bivši trgovinski minister lahko rečem,, da smo skupno zastavili vse gospodarske in trgovske vire. da dobimo to vojno, kar pa velja tudi za vse naše vojrške ,otih in ciljih v tej vojni. Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno VZROKI SOVJETSKIH PORAZOV. Uspeli 'bojev na Finskem je r a Sovjetsko Rusijo porazen. O vzrokih se je že mnogo pisalo. Toda gotovo je eden glavnih ta, da Sovjetska Rusija na vojno s Finci ni bila pripravljena. Bol>ijo. Prišlo pa je ravno narobe. . [Finci so pokazali neverjetno hraber odpor in fetrumno vojaško organizacijo. Tako so se boljševiki zagrebli v vojno, ki jim doslej prinaša same pora- 19 40 f/*' ]'.>.•"• s t -h j .,„ C"" SLOVENSKO AMERIKANSKI OLED ze in iz katere se ne morejo več umakniti, ako nočejo popolnoma zaigrati svojega vojaškega prestiža v svetu. 'Mogoče je tudi, da so sovjetski generali res mislil, da bo pohod na Fin>ko le vojaški sprehod. To se nam zdi zelo verjetno, ker drugače bi vne-k.*^or morali vsaj tehnično ekspedicijo na Finsko bolje pripraviti. . »Moderna armada potrebuje za uspešno prodiranje predvsem dobro organizirano zaledje, ki omogoča dovoz živil orožja in zlasti ogromne količine streliva, ki ga sodobna vojna potrebuje. Toda razen proti Karel ski ožini, Sovjeti na itiisoč kilometrov dotgi fronti proti Finski nimajo ne železnic, ne dobrih cest. Edina železnica, ki jim je na razpolago, je murmanska, ki je bila v naglici zgrajena leta 1916. je enotirna in je ved no -bila v izredno slabem stanju. Ta železnica, ki je edina suhozemhka zveza Mur-manska z ostalo Sovjetsko Rusijo. pa je mestoma po 130 do 200 km oddaljena od finske mejo, s katero pa ni nikjer zvezana z dobrimi cestami. Zaradi tega so Sovjeti mogli nakopičiti večjo množico čet in orožja le na Karelsko ožino, proti srednji finski meji in na severu pa njihova armada ni bila velika. Pa tudi če bi razpolagali s številnimi četami.1 bi jih pri sedanjih prometnih razmerah ne mogli oskrbovati ne z živežem, ne s strelivom. fTa tehnična nepripravije-nosfc sovjetske armade je glavni vzrok boljseviških porazov na Finskem. Te pomanjkljivosti Sovjetska Rusija tudi ne bo mogla v nekaj tednih, pa tudi ne v nekaj mesecih odpraviti. Zato bi bilo treba verjetno nekaj let. Kajti tudi če preneha sedanja huda zima z velikimi snežnimi zameti, ki onemogočajo napredovanje motoriziranih čet, tudi pomlad, ko >e močvirna pokrajina rarzmehča. ne bo do>ti zgodnejša za vojaške operacije z motoriziranimi četami. Tega se oči vid no zaveda tudi sovjetsko arniadno poveljstvo in zaradi tega poizkuša za vsako ceno na Karelski ožini, to je med Ladoškim peze-rom in Finskim zalivom izsiliti skozi Mannerheimovo črto iu zadeti Finsko naravnost v sr-ee, s Čimer bi nadalnje operacije na drugih delih bojišča postale nepotrebne. - Tega pa se tudi zavedajo Finci in si tako laiiko razlagamo njihov ogorčen odpor ravno pri Viborgu, oziroma v Ka-leriji. Finci vedo, da na tej črti branijo k'juc do Finske. * knjiga, ki Vasi AGITATOR. Spisal Janko Kersnik (99 strani.) Janko Kersnik je po leg Jurčiča najbolj znan in priljub Ijen Slovenki pisatelj, kar jih je ži velo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega 44Agitatorja* bo sleherni čital z užitkom. Cena $1.00 bo ww OPOMBA: Knjige označene z JJ v platnu vezane. sc p # 4 zanimala! GORNJO KNJIGO LAHKO NAROČITE PRI: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 WEST !8th STREET NEW YORK, N. Y- ČE NE VEŠ, SEDAJ IZ VES. da so te dni v Buenos Airesu imeli 37 žrtev solnčnice; da je umrl slikar slovaških in moravskili narodnih motivov Joža Utprka. Ucakal je 79 let; da je Turčija sklenila metodično utrditi Pardanolle. Utr-jcvalna dela bodo vodili francoski inženjerji .topništvo pa bodo dali na razpolago Angleži; da je bil pianist Isjnae Pa-dereWski, bivši prezident Poljske, imenovan za prvega člana pol.Vkoga državnega -veta v inozemstvu; da je umrla mati italijanskih četvorčic. v S ivoni zaradi nastopivših komp'ikacij; j da sta prvi dve izdaji francosko "Rumene knjige** o voj-, ni v nakladi tisoč iz vodo v Irazprodani. Ljudje zahtevajo dnevno do 10 tisoč izvodov to publikacije: tla bodo iz belgijsko vojske začeli odpuščati domov očete, ki im-tjo najmanj tri otroke, na njih mesto pa bodo vpoklicali brezposelne; da so v Vi I ni odkrili tajno poljsko organizacijo, ki jo pripravljala vojaško organiziran odnor: • da je rumunska policija a-j rotirala, predsednika 200 članov obstoječega društva bukn-reštanskih beračev, ki je oderuh in hišni posestnik; da so v Moskvi zabeležili prošle dni 4G stopinj pod ničlo: da je obhajpal znani klovni O rock, s pravim imenom Ad-fjz. rien We t tab. ki je Švicar, nedavno svojo fiO letnico. da je španska vlada prepovedala v letošnjem preilpustu vse karnevalske prireditve. MEHKO VEZANE KNJIGE KNJIG Dt napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to se da« net* ker bo zaloga kmalc iztekla« DVE PEGI NA SONCU. PREPOVEDANA LJUBEZEN. Pled deželnim eodiščem v I<»eofbnu se je morala zagovarjati Herta Kutscbera zavoljo kršitve predpisov o' zaščiti nemške obrambne sile. Ta kršitev je dbstojata. v tem, da se je dekle sestalo ponovno z nekim poljskim vojnim ujetnikom, ki nra je vsakokrat prinašalo cigarete, a tudi obleke, perila in živil. Mlada Slove-ka ste se ss al jubila drug v drugega in pretekli mesec so ju pri nekem sestankn zalotili. Pcfeebno obtežilno je bilo to, da so pri Kutscherovj našli ži. vila, ki jih je prinesla za poljskega ujetnika in pismo, "četo" o morebitni poroki s Poljakom. Za te zločine so jo obsodili na 2 in pol leta ječe. 15. it. 2L 22. 21. 2t. 3t. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 38. II 45. 51. 56. 57. rV' začetku prejšnjega tedna je bilo opaziti na sončni površini dve ogromne pegi, ki si ju v jasnem vremenu razloči T 4«. celo s prostim očesom. Obe j«* pegi sta imeli skupaj približ-jjf no stokrat večjo površino kakor zemlja. Videti sta bili temni samo zavoljo te$»a, ker sta bili pač temnejši od svoje okolice, v resnici pa je šlo za žareče pljuske vrtince. Njiju temperatura je znašala najmanj 4600 stopinj, medtem ko znaša temperatura sončne površine, kakor znano, 6000 stopinj Celzija. ' (Pegi sta medtem v skladu z vrtenjem sonca izginili na drugo stran, mogoče pa je, da se pojavita znova To ni popolnoma gotovo, kajti takšni pojavi na soncu imajo v splošnem kratko življenje in se zelo spreminjajo. Pege tako o-•gromnega obsega so ob tem času toliko nenavadne, ker smo zadnji maksimum v delovanju sončnih peg že prekoračili. Ta maksimum se je vlekel od leta 1937, do lanske jeseni in je bil od leta 1570 silne^H Naslednji maksimum je pričakovati v teta 1940. Beicrajaki Biser (VItoj Jelene) Baraka Y«Jak» Cvetke (H. M«J«n Dedek Je prmvU i Julij Slai^aln Devica Orleanska Dve kliki < Ksa ver Meftko) Duhova! fcaj (Lovrenc S!1) Fran Baron Trenk (ti juro Pand uric) Karejaka Brata, irlira iz misija nov v Koreji (Jueef SpiUniaul Mesija t. Jeglič) Mladim Sreem, porestl ia Uilaiilno (Ksuvor MeŠkol Maron. kn4anskl dtfek z Uba- Oh 56- Letni ri dr. Janeza K v. Kreka Tartiki Zlatar Patria, Povest iz lr*ke jtinsAka doke <11. Frer* Paberki Iz Roia (Ivan Albreht) Popotniki, novele In trtire (MIlan PugelJ) Poiigalee Pravljiee (H. Maja-) Pravljice in priporrdkr za Mladino (S. Ki^utmk) Povesti in Slike (Ksavt>r MeSko) Praski Judek (Joeip Volo Preganjanje Indijanskih misijonarjev (Jonef Splllmatil Revolucija na Portucalske« Sisto s Šesto