GEOGRAFSKI OBZORNIK S I N G A P U R - S O D O B N O M E S T O IN I S T O I M E N S K A DRŽAVA Igor Fabjan UDK: 913(592.31 COBISS: 1.05 IZVLEČEK Singapur - sodobno mesto in istoimenska država Nekdanji z ribiči naseljen močvirni otok je v nekaj desetletjih postal eno od najpomembnejših gospo- darskih središč v Aziji. Moderno velemesto je že na prvi pogled neverjetno urejeno in čisto, kar je nena- vadno za ta konec sveta. Domačini, večinoma kitaj- skega rodu, se ponašajo s solidnima življenjskim standardom in socialno varnostjo. Singapur je nekoč veljal za nakupovalni paradiž. Ponudba je še vedno na zavidljivi ravni, vendar cene niso več tako zelo ugodne. Se vedno pa so dovolj nizke, da neštete trgo- vine vsako leto privabijo veliko tujcev. KLJUČNE BESEDE Jugovzhodna Azija, Malajski polotok, Singapur, regionalna geografija ABSTRACT Singapore - A Modern City and the State of the Same Name In a few decades, a former marshy island inhabited with fishermen grew into one of the most important eco- nomic centres in Asia. It is clear at first sight that this modern metropolis is amazingly well organized and clean, which is unusual for this part of the world. The locals, mainly Chinese people, have a decent standard of living and solid social security. Times ago, Singapore was famous as a shopping paradise. The offer is still at a remarkable level there, though the prices are no longer so very favourable. But they are still low enough, so that great numbers of foreigners are attracted by innumerable shops every year. KEY WORDS South-East Asia, Malayan Peninsula, Singapore, regional geography AVTOR Igor Fabjan Naziv: univerzitetni diplomirani organizator dela Naslov: Sarhova 34, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 ¡0)15343391 E-pošta: ifabjan@yahoo.com Singapur je ena od najbolj nenavadnih dr- žav na svetu. Mnogi tujci ga spoznajo bolj mi- mogrede, saj prav prek njega potekajo številne letalske povezave med Evropo in Avstralijo ter Evropo in mnogimi azi jskimi državami. Tujca, ki pričakuje kaotičnost azijskih mest, najprej pre- senetita urejenost in čistoča na vsakem koraku. V mestu je na prvi pogled opazna dediščina Angležev, pa naj si gre za jezik, saj je angleš- čina v Singapurju prevladujoča oblika spora- zumevanja, ali pa za disciplino pred poštnimi in bančnimi okenci, pri vstopanju v mestni avto- bus ali v vrsti za taksi. Med mestna prometna sredstva spadajo tudi rdeči nadstropni avtobusi, kakršne poznamo iz Londona in drugih večjih angleških mest. Glavno mesto Singapur je obenem tudi edino mesto te male istoimenske državice s 682,3 km2, ki poleg glavnega otoka obsega še okoli pet- deset manjših otočkov. Večji del glavnega otoka je raven, z neizrazitimi vzpetinami, med kate- rimi je najvišja BukitTimah visoka samo 177 m. Večji del otoka je urbaniziran in le manjši del je še močvirnat, porasel z mangrovami ob obali in ostanki tropskega gozda v notranjosti. Na otoku je nekaj manjših vodotokov in podzem- nih vodnih virov. Večino vode za oskrbo prebi- valstva dobivajo iz sosednje Malezije. Podnebje je ekvatorialno z visoko zračno vlažnostjo in z več kot 2 5 0 0 mm padavin na leto. Povpreč- na januarska temperatura je 26° C, julijska pa le stopinjo višja. Deževna doba traja od novem- bra do januarja. Na majhnem prostoru ž iv i dobre štiri mili- jone ljudi (4.131.000), kar pomeni, da je Singa- pur tudi ena izmed najgosteje naseljenih držav sveta. Med prebivalci je večina kitajskega po- rekla, kakšnih 1 5 % je Malajcev in okrog 6 % Indijcev. Slednji so prišli sem z angleškimi ko- lonizatorji, ki so za nasade kavčuka in čaja po- trebovali izurjene delavce. Zaradi raznovrstne sestave prebivalstva je v Singapurju več urad- nih jezikov: mandarinska kitajščina, malajščina, tamilščina in angleščina, ki ima največkrat tudi vlogo povezovalnega jezika. Poleg tega je tudi upravni in trgovski jezik. Osnovnošolsko izo- braževanje je brezplačno, stopnja pismenosti ( 93 ,2%) pa med najvišjimi v Az i j i . 3 GEOGRAFSKI OBZORNIK Sodobno velemesto ¡e eno samo veliko po- slovno središče in nakupovalni center. Zal na- kupovanje v obljubljeni deželi ni nič kaj prijetno in še zdaleč ne tako zelo poceni, kot nekoč. Trgovci so silno prijazni le v primeru, če se jim obeta dobra kupčija, za bolj varčne kupce pa nimajo posluha. Barantanje za ceno je marsikje še vedno pravilo številka ena. Pri nakupih je potrebna previdnost, saj cene tudi v razkošnih nakupovalnih središčih navadno niso fiksne, zato je pametno vedeti, kakšne so cene v Evropi. Spretni trgovci so se pripravljeni pogajati tako za kos obleke kot tudi za drago tehnično opremo! V mestu domačine in tujce na vsakem ko- raku spremljajo opozorilne table z zagroženimi visokimi kaznimi za raznorazne prekrške. Ka- zen je potrebno plačati na primer, če vas dobijo z malico v bleščeče urejenem metroju, drastično se kaznuje kajenje v javnih prostorih, svarilom pa ni mogoče uiti niti v javnih straniščih, kjer vas lahko kaznujejo, če ne potegnete vode po opravljeni potrebi! Kljub neobičajnim prepove- dim kazni še zdaleč niso simbolične, saj pravi- loma znašajo vsaj 50 .000 SIT! Kršitelje čaka tudi vzgojna kazen, ki predvideva nekajdnevno čiščenje okolice, kar je okusilo že več sto do- mačinov. Tovrstni kazni se lahko izognejo le s plačilom globe ali pa morajo nekaj dni pre- biti v zaporu, čeprav se sliši nenavadno, na pri- mer zaradi malomarno odvrženega papirja. Oblast bije pravo vojno tudi z žvečilnimi gu- miji, katerih prodaja je v državi prepovedana. Tudi v boju z resnejšimi prestopniki so precej uspešni, saj stopnja kriminala v zadnjih dese- tih letih vztrajno nazaduje. Na svojstven način se Singapurci bojujejo tudi proti pločevinasti gneči na mestnih ulicah. V času največjih prometnih konic je potrebno za vožnjo v strogem središču mesta plačati do- ločeno pristojbino. Plačila so oproščeni le tisti, ki imajo polno zaseden avto oziroma se v njem peljejo vsaj štirje potniki. Zato so pred vstopom v mestno središče uredili nekakšna postajališča, kjer vozniki čakajo someščane, ki so name- njeni na isti konec mesta in jim zapolnijo praz- ne sedeže. Promet skušajo omejiti tudi z visokimi Slika 1: Lev z ribjim telesom je simbol mesta - države, čeprav levi na otoku nikoli niso živeli (foto: Igor Fabjan). 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK cenami avtomobilov, za njihov nakup pa je po- trebno pridobiti posebno dovolilnico. Močvirni otok na koncu Malajskega po- lotoka so vse do 19. stoletja naseljevali samo ribiči in pirati. Šele s prihodom Thomasa Stam- forda Rafflesa, odposlanca britanske Vzhod- noindijske družbe, so se začele dogajati velike spremembe. Po njegovi zaslugi so Britanci v dogovoru s sultanom malajske države Johor tu ustanovili pristanišče in trgovsko postojanko. Od leta 1826 dalje je bil Singapur del britanske kronske kolonije in kmalu je postal pomembno središče za izvoz lesa in kavčuka. Pred 2. sve- tovno vojno so Britanci na otoku uredili svoje glavno pomorsko in zračno oporišče za Dalj- ni vzhod. Vendar so domnevno neosvojljivo trd- njavo zavzeli Japonci in jo obdržali do konca vojne leta 1945. Japonci so otok osvojili zlah- ka, saj so Britanci pričakovali napad z morja, sovražnik pa jih je presenetil z druge, nebra- njene kopenske strani. Leta 1946 je postal Sin- gapur samostojna kronska kolonija, leta 1959 pa avtonomna država. Štiri leta pozneje je bila ustanovljena samostojna država Malezija, ki je vključevala tudi Singapur. Singapur z veči- no kitajskega prebivalstva s takšno federacijo ni bil zadovoljen, zato je na obojestransko za- dovoljstvo leta 1965 državica dobila želeno samostojnost znotraj Britanske skupnosti naro- dov. Po zaslugi ambicioznega vladnega pro- grama se je, praktično brez rudnih bogastev in z veliko začetno stopnjo brezposelnosti, začel hiter gospodarski vzpon. Že konec sedemde- setih let prejšnjega stoletja je postal Singa- pur druga najperspektivnejša azijska država in vzoren model za dežele v razvoju. Davčne olajšave in politična ter socialna stabilnost so pritegnile številna tuja podjetja in kapital, s pomočjo katerega so nastajala nujno po- trebna nova delovna mesta. Veliko so vlagali v elektronsko industrijo in tako je zaradi kon- kurenčnih cen ter kakovosti dela Singapur po- stal ena od vodilnih držav na tem področju. Vzporedno z razvojem industrije se je razvil tudi v eno od glavnih mednarodnih finančnih središč. Slika 2: Mesto je eno najmodernejših na svetu, o čemer pričajo tudi številni nebotičniki (foto: Igor Fabjan). 5 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Singapur ponoči ¡foto: Igor Fabjan). Po zaslugi vlade, ki precej strogo nadzoru- je javno in tudi zasebno življenje svojih držav- ljanov, je država postala nekakšna azijska Švica, tako po dohodkih kot po že skoraj brezhibni urejenosti glavnega mesta in okoliških spalnih naselij. Singapur je danes eno od najpomemb- nejših križišč v Azi j i , njegovo veliko pristanišče pa velja za tretje najpomembnejše na svetu; predstavlja osrednjo oskrbovalno cono za ves jugovzhodni del azijske celine. V pristanišču vsak dan pristane več kot petdeset velikih la- dij. Pristanišče je med najučinkovitejšimi na sve- tu, saj ima na voljo več kot osemdeset žerjavov, ki noč in dan raztovarjajo velike zabojnike z raz- novrstnim blagom. Pozornost vzbujajoče je tudi veliko sodobno letališče, eno najpomembnej- ših letalskih križišč med Evropo, Azijo, Avstralijo in Pacifikom. Singapur se razvija tudi v pomemb- no telekomunikacijsko križišče, ki s svetom ko- municira prek satelitov, nameščenih nad Tihim oceanom. Razmišljajo tudi o kabelski poveza- vi. Gospodarstvo temelji predvsem na trgovi- ni, bančništvu, lahki in predelovalni industriji ter turizmu. Poljedelstvo in živinoreja sta skrom- na in še zdaleč ne zadoščata potrebam pre- bivalstva. Kljub temu je Singapur med večjimi svetovnimi izvozniki orhidej in drugega tropske- ga cvetja ter akvarijskih rib. Stopnja brezposelnosti je le 2 , 6 % . Dela je dovolj za vse, ki le hočejo delati! Za težka in umazana dela, ki jih Singapurci nočejo več opravljati, zaposlujejo delavce iz sosednjih dr- žav. Za razliko od drugih azijskih dežel je tu- kajšnja kontrola rojstev še preveč uspešna in število rojstev že vrsto let nazaduje. Geslo »dva sta dovolj« se je tako močno zakoreninilo, da morajo oblasti izobražene ženske, ki si želijo ustvariti kariero, celo prepričevati, naj se ven- darle odločijo za rojstvo otrok. Tudi pričakovana življenjska doba je višja kot v sosednjih državah. Za moške je 76 ,4 leta in za ženske 80,4 leta. Visoke stanovanjske zgradbe, ki v svetu do- bivajo negativen prizvok, so v Singapurju še vedno priljubljene, verjetno tudi zaradi omeje- nega prostora. Kljub visokim cenam stanovanj ima večina državljanov stanovanjske enote, 6 GEOGRAFSKI OBZORNIK v katerih prebivajo, v lasti. To jim omogočata sistem državnih subvencij in namensko varčeva- nje, v katerega se morajo obvezno vključiti vsi zaposleni. Ti s svojimi dohodki kljub sorazmer- no dobremu zaslužku za ta del Azije skrbno ravnajo. Vsem zaposlenim pri izplačilu odbi- jejo 2 0 % denarja, ki se zakonsko določeno vla- ga v pokojninski sklad. Tega vodijo racionalni ekonomski strategi, ki z razpršenostjo naložb skrbijo za njegovo varnost. Vlada si na vso moč prizadeva, da bi uredi- la sleherni kotiček malega otoka. To ji kar lepo uspeva, saj stekleni nebotičniki in velika naku- povalna središča vztrajno izpodrivajo starejše hiše. Tako počasi izginjajo tradicionalne etnič- ne četrti. Se vedno je ohranjen del stare indijske četrti, kjer je še mogoče kupiti šari in si privoščiti vegetarijansko hrano. Tu so tudi najcenejše tr- govine, kjer pogosto nakupujejo tudi vzneseni kupci iz nekdanjih vzhodnoevropskih socialistič- Slika 4: Poleg angleščine so rdeči nadstropni avtobusi najbolj opazna dediščina nekdanjih kolonizatorjev Angležev (foto: Igor Fabjan). nih držav. Nedaleč je muslimanski predel s stoj- nicami, ki pričarajo vzdušje arabskih dežel. Naj- bolj zanimiva pa je stara kitajska četrt, kjer na ulicah še prevladuje utrip, značilen za južnoa- zijske dežele. Tipična kitajska hiša ima dve sta- novanjski nadstropji, ki si ga praviloma delita vsaj dve družini. Spodnji prostor, obrnjen na ulico, je najpogosteje spremenjen v trgovino ali delavnico. Tukaj je še vedno najprimernejše pre- vozno sredstvo rikša, primerna tudi za nakupe na bližnjih tržnicah. Vendar so v Singapurju tudi rikše posodobljene, saj se mnoge ponašajo z gla- snimi zvočniki in radiom, nekatere pa so okra- šene s pisanimi lučmi, ki mimoidoče tudi ponoči vabijo na vožnjo. Stojnice in prenatrpane trgo- vine v kitajski četrti se kitijo s pisano opremo in pripomočki za kitajske templje. Tod je mogoče kupiti vse potrebno za posmrtno življenje, od pa- pirnatega kolesa do avtomobila. Naprodaj so tudi kače, polži, ribe, žabe ... Najti je mogoče Slika 5: V državi dokaj strpno živijo pripadniki različnih narodov in verstev, o čemer pričajo tudi različni templji (foto; Igor FabjanJ. 7 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 6: Najcenejša, a zato nič manj okusna hrana je na voljo v preprostih »prehrambenih središčih« (foto: Igor Fabjan]. stoletna jajca in najrazličnejše kreme ter prepara- te tradicionalne kitajske medicine. Tudi različni umetniki, od rezbarjev do kaligrafov in lepopis- cev, ki upodabljajo kitajske pisanice, tod še ved- no služijo denar na tradicionalen način. Singapur velja tudi za azijsko kulinarično prestolnico. Toliko raznovrstnih jedi na tako majh- nem prostoru je resnično težko najti kjerkoli drugje na svetu. Lahko si privoščiš francosko kuhinjo v mondeni restavraciji, kjer te priča- kajo tudi pariške cene. Najbolj zanimive pa so preproste restavracije v nekakšnih prehram- benih centrih. Tu se je mogoče za majhen de- nar do sitega najesti. Majhne premične kuhinje, značilne za ulice azijskih mest, so v Singapur- ju pred leti posodobili. Postavili so jih pod ve- likanske strehe ali v pritličja večjih sodobnih stavb. Ker gostišč ne omejujejo stene, je pro- stor kljub tropskemu podnebju dokaj zračen in je mogoče v njem z užitkom pojesti kosilo tudi brez sicer obveznih klimatskih naprav. Resta- vracijo tu sestavljajo kuhinja na štirih kvadrat- nih metrih ter niz preprostih stolov in miz, ki so last vseh restavracij v prehrambenem centru. Izbira je res pestra, saj prav vsaka kuhinja po- nuja kaj drugega. Nad takšnim načinom pre- hranjevanja se navdušujejo predvsem mladi in tisti s plitvejšimi žepi, pa tudi kak poslovnež rad zaide sem. Čeprav se ne ponaša s posebnimi zanimi- vostmi, Singapur precej zasluži tudi s turizmom. Letno ga obišče 7,5 milijonov turistov, hoteli pa so zasedeni 76,3-odstotno. Se najbolj cveti na- kupovalni turizem, saj so trgovine v Singapurju založene mnogo bolje kot v okoliških državah, pa tudi cene so konkurenčne. Nekateri tujci si vzamejo čas tudi za ogled mestne državice. Iz kolonialnega obdobja se ni ohranilo prav veliko zgradb; še najbolj zanimiv je sloviti ho- tel Raffles. Nekdaj je bil središče britanske vla- dajoče družbe in v njem je počitnice preživljal tudi pisatelj Hemingway. Cene prenočišč so še vedno visoke, čeprav je v Singapurju mo- goče najti tudi precej dražje hotele. Za veči- 8 GEOGRAFSKI OBZORNIK no obiskovalcev je razkošni hotel le turistična atrakcija. Hotelski bar je namreč dostopen vsem. Tam lahko gostje za šankom z nostalgijo v srcu srkajo singapur sling, priljubljen koktajl iz gina, češnjevega likerja in pomarančnega soka, po katerem so gostje radi segali že v kolo- nialnih časih. V mestu so zanimivi tudi številni urejeni par- ki in botanični vrtovi, polni tropskega rastlinja. Mnogi tujci obiščejo bližnji otoček Sentosa, na katerega se je mogoče pripeljati z razgledno gondolsko kabino. Ponaša se z muzeji, ptičjim parkom, razglednim vlakom in urejenimi pla- žami. Med domačini je zelo priljubljen tudi ži- valski vrt, ki je eden najsodobnejših na svetu. Kjer je le mogoče, žičnate ograje nadomešča- jo globoki jarki in lesene ograje. Strokovnjakom je uspelo ustvariti okolje, v katerem se človeku živali zagotovo ne zasmilijo, tako kot se doga- ja v marsikaterem običajnem živalskem vrtu, pol- nem železnih rešetk in betona. Živalski vrt letno obišče več kot milijon ljudi, zato so ga povsem upravičeno že večkrat razglasili za poglavitno singapursko turistično privlačno točko. K temu precej prispeva kolonija orangutanov, v druž- bi katerih si je v posebnem paviljonu mogoče omisliti zajtrk ali popoldanski čaj. Oranguta- nom je to početje že tako zelo prišlo v nava- do, da se za mizo vedejo prav olikano. V Singapurju je zaradi raznovrstnih etnič- nih skupin vse polno razkošnih praznovanj, parad in različnih ceremonij. Najveličastnejša tovrstna prireditev je pomladanski festival, ki obenem oznanja prihod novega leta. Glede na kitajski lunin koledar se začetek živopisnega festivala vsako leto spreminja. Tradicija pet- najstdnevnega praznovanja izvira iz običajev starih kitajskih kmečkih družin. V tem času so kmetje za nekaj časa pustili delo in si privoš- čili zaslužen oddih. Življenje v Singapurju pa teče prehitro, da bi si ljudje takšno razkošje še lahko privoščili. Vseeno si vzamejo nekaj dni počitka, med katerim življenje v nakupovalnem in poslovnem delu mesta domala zamre. Takrat si ulice lastijo številni levji plesalci, ki so glavna zanimivost pisanih in ušesa parajočih parad. Slika 7: Tropska klima omogoča rast številnim rastlinam (foto: Igor Fabjanj GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 8: Na ulicah je pogosto mogoče videti razne povorke in slavja, saj je zaradi različnih verstev skoraj vsak mesec na vrsti kakšno praznovanje (foto: Igor FabjanJ. Tradicija plesalcev s slikovitimi levjimi ma- skami, ki spominjajo na zmaje, je povezana z legendo. Po njej naj bi v neki ribiški vasi za- čeli skrivnostno izginjati ljudje. Vaški modrec je domačinom kmalu odprl oči. Za izginotja je obdolžil velikansko pošast, katere vedenje je bilo odvisno od planetarnih ciklusov. Modrec je spoznal, da se pošast boji hrupa, svetlobe in rdeče barve. Revne ribiške hiše so čez noč odeli v rdeče barve, jih razsvetlili in zraven zga- njali neznosen hrup; pošast je bila premagana in v čast na ta dogodek se vsako leto organi- zira hrupno praznovanje luninega novega leta. Praznovanje doseže vrhunec s parado chingay, ki poteka na eni od najbolj promet- nih ulic, imenovani Orchard road. Vsako leto je bolj razkošno in predstavlja zanimivo prire- ditev na prostem, v kateri ne manjka glasbe, plesov in akrobacij. Poleg domačinov v njej so- delujejo tudi skupine plesalcev z vseh koncev sveta. V tem času pride nasprotje med tradi- cionalnim in sodobnim še posebno do izraza. Pisano slavje s tradicionalnimi kostumi se ob spremljavi ognjemetov in petard dogaja pod visokimi nebotičniki in pred razkošnimi blagov- nicami, kakršnih se ne bi sramovali v nobenem evropskem mestu. Le dan po končanem praz- novanju si ulica spet nadene strogo posloven videz z zahodnjaško oblečenimi in na vse stra- ni hitečimi domačini. Zato v Singapurju že dol- go ni več čutiti pristnega azijskega vzdušja, saj je večina vrednot podrejena denarju in poslov- nemu uspehu. /. Rowthorn, C., Kerr, R. 2001: Malaysia & Sin- gapore & Brunei. Lonely Planet. 2. Natek, K. in M. 1999: Države sveta 2000. Mladinska knjiga. Ljubljana. 3. Medmrežje: http://www.singstat.gov.sg/ keystats/keystats.html. 10. 9. 2002. 10