PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevnik
o- -i M 9
% Q C	’ 559
o £ S niie)
8 S f 5	-J ^3
rt 5 3	s
5? O

Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 221 (12.853)
Trst, sobota, 19. septembra 198
Velesili bosta odpravili vse svoje rakete srednjega in kratkega i

c- _
o
o
«
o
o
Sporazum o raketah
Shultz in Ševardnadze bosta določila datum vrha Reagan-Gorbačov na prihodnjem oktobrskem srečanju v Moskvi - ZDA in SZ se bodo pogajale tudi o prepovedi jedrskih poskusov
WASHINGTON — Ameriški predsednik Reagan je na včerajšnji tiskovni konferenci v Beli hiši napovedal, da so po treh dneh ameriško-sovjetskih Pogovorov dosegli okvirni sporazum o odpravi vseh raket srednjega in kratkega dometa. Ameriški državni tajnik Shultz in njegov sovjetski kolega Ševardnadze bosta oktobra v Moskvi določila točen datum prihodnjega vrha Reagan-Gorbačov. Do novega srečanja na vrhu v Washingtonu, ko bosta Reagan in Gorbačov podpisala sporazum, Pa bosta delegaciji na razorožitvenih Pogajanjih v Ženevi sestavili dokončen tekst sporazuma.
V skupnem komunikeju so obenem zapisali, da bodo enake napore kot za rakete srednjega in kratkega dometa Posvetili tudi za dosego sporazuma o 50-odstotnem zmanjšanju medcelinskih raket v okviru ženevskih pogajanj o strateškem in vesoljskem orožju. Spodbudna je tudi napoved, da bodo Pred 1. decembrom pričeli pogajanja o postopni prepovedi vseh jedrskih poskusov.
Velesili sta torej končno dosegli sporazum, ko je Ševardnadze pristal, iz sporazuma črtajo zahodnonem-ske rakete pershing A 1. Sovjetska
stran je torej upoštevala zagotovila za-hodnonemškega kanclerja Kohla, ki je obljubil, da bo rakete demontiral takoj po podpisu sporazuma med ZDA in SZ.
Reagan je včeraj priznal, da obstajajo še »tehnične« ovire za sestavo končnega sporazuma, a te so le obrobne narave. V bistvu se niso še domenili o rokih, do katerih bi likvidirali vse rakete. Američani predlagajo, da bi rakete kratkega dometa eliminirali v enem letu, rakete srednjega dometa pa v treh letih. Sovjeti pa trdijo, da bi prve odpravili v dveh letih, druge pa v petih letih. Ovira je torej res predvsem tehnične narave, odraža pa različno oborožitveno stanje med velesilama. ZDA v bistvu nimajo raket kratkega dometa, medtem ko ima SZ 60 raket SS-12 (scaleboard) z dometom 900 kilometrov v Evropi in 40 na meji z LR Kitajsko, poleg teh ima še 50 raket SS-23 z dometom 500 kilometrov. Glede raket srednjega dometa pa je stanje naslednje: ŽDA imajo v ZRN 108 enpkoničnih raket pershing 2 (domet 1.800 kilometrov), v Veliki Britaniji, Italiji in Belgiji pa je trenutno operativnih 208 manevrirnih raket
(cruise) dometa 2.500 kilometrov; Sovjetska zveza ima 44l' trikoničnih raket SS-20 dometa 4.500 kilometrov in 112 enokoničnih raket SS-4 dometa 2.000 kilometrov.
Z odpravo teh raket pa se bo svetovni jedrski arzenal zmanjšal le za 3 odstotke, za nameček bo v Evropi še vedno prisotnih nekaj tisoč taktičnih bojnih jedrskih konic dometa pod 500 kilometrov.
Tak položaj seveda že razburja de-tantu nenaklonjene kroge, ki sedaj zahtevajo takojšnjo vzpostavitev ravnotežja v klasični oborožitvi. Bivši predsednikov svetovalec za nacionalno varnost Brzezinski je že predlagal umik vseh tankovskih enot in ofenzivnega orožja obeh blokov z ozemlja NDR, Poljske, Češkoslovaške, Madžarske, ZRN in Beneluksa.
Še večji odpori so glede Strateške obrambne pobude. Shultz in Ševardnadze sta baje napredovala tudi glede tega vprašanja, saj ta pogojuje sporazum o 50-odstotnem zmanjšanju medcelinskih raket. Temu pa se že upira obrambni minister Weinberger, ki napoveduje namesto Shultzove zamrznitve kar pospešitev raziskav o SDI.
Odprto pismo SKGZ predsedniku deželnega odbora Biasuttiju
Nezaslišana
provokacija
Gospod predsednik,
Slovenska kulturno-gospodarska zveza izraža najostrejši protest in ogorčenje nad nezaslišano provokacijo, do katere je prišlo ob razstavi »Istra, Kvar-ner in Dalmacija - celovita latinska, beneška in krščanska zemlja - zgodovina nekega eksodusa«, ki je bila organizirana v Trstu ob priliki napovedanega shoda istrskih beguncev.
Ob razstavi je izšel snopič, ki pod pretenzijo nekakšnega »zgodovinskega« prikaza okoliščin eksodusa grobo in na nepojmljiv način žali čustva vsega demokratičnega prebivalstva. V slogu, ki je značilen za rasistične blodnje, se obujajo in poveličujejo miti in ideologija, ki so v preteklosti v teh krajih povzročili dosti gorja.
Publikacija je vseskozi prežeta z globokim zaničevanjem slovanskega sveta, zlasti Slovencev in Hrvatov, ki jih prikazuje kot nasilne in napadalne barbare, katerim nasproti stoji tisočletna latinska civilizacija. Slovani so prikazani kot zarobljeni pastirji, ki so tisoč let pasli ovce in koze v dotiku z latinsko civilizacijo, a se jih kljub temu ni prijela nobena duhovna vrednota.
V tekstu ne manjka izrazov kot »slovanska objestnost« ali »sovraštvo in zavojevalno poželenje Slovanov«. Nikjer ni zaslediti niti najmanjšega namiga k treznemu presojanju zgodovinskih dejstev, kar bi lahko bila po 40 letih edina lekcija za graditev bodočnosti naših krajev v miru in sodelovanju. Višek doseže tekst, ko navaja, da so bili Slovenci in Hrvatje skozi stoletja sužnji po imenu, definiciji in vlogi.
Snopič je nepodpisan in se prodaja v Palači Cos-tanzi, nikjer ni zaslediti imena izdajatelja, prav tako se ne ve, kje je bil tiskan. Iz pozornega pregleda teksta izhaja, da je to članek, ki ga je leta 1948 v dobi hudega političnega neurja z nesrečno roko napisal pred dvema letoma umrli gradeški pesnik Bia-gio Marin. Gre torej za očitno zlorabo, kajti tisti, ki so dali pobudo za to publikacijo, očitno še danes mislijo tako, saj je vsebina takšna, da v očeh nevednega bralca Slovenci ne moremo izpasti drugače kot divje in pohlepne zveri.
Kako je mogoče, da nekaj takega izide pod pokroviteljstvom dežele Furlanije-Julijske krajine, katere sestavni del smo tudi Slovenci v Italiji! Ali je mogoče, da takšnemu bednemu tekstu daje pokroviteljstvo dežela, ki jo s sosednima republikama Slovenijo in Hrvaško vežejo odnosi dobrega sosedstva in sodelovanja?
Gospod predsednik, pozivamo vas, da se deželna uprava javno in nedvoumno ogradi od te publikacije, ki stopnjuje ozračje nacionalističnega vzdušja do Slovencev. Sporočamo vam, da bo Slovenska kulturno-gospodarska zveza proučila možnosti primernega postopka za kazenski pregon pobudnikov omenjenega snopiča.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza
Vlada grozi z uvedbo novih davkov in pristojbin
Veliko pričakovanje za nov udarec po žepih državljanov
SANDOR TENCE
RIM — V javnosti vlada velika zaskrbljenost zaradi ukrepov, ki jih namerava ministrski svet sprejeti za zajezitev ogromnega primanjkljaja državnih blagajn. Govori se o novih davkih ter predvsem o splošnem povišanju davka IVA, s čimer bi se avtomatično podražili življenjski stroški, istočasno pa bi po vsej verjetnosti močno poskočila tudi inflacija. Sodeč po časopisnih vesteh, ki jih pristojni ministri niso demantirali, hoče vlada spet vzpostaviti davek na nepremičnine (neke vrste davek na hišo po zgledu nekdanjega davka SOCOF), ki bi ga neposredno vnovčile občinske uprave za kritje velikih deficitov, ki so doslej bremenili državne finance. Davek SOCOF je na srečo ostal v veljavi samo eno leto, povzročil pa je hude birokratske zaplete lastnikom hiš in tudi državnim telesom, ki so na koncu izterjala mnogo manj denarja, kot so v resnici pričakovala. Govori se tudi o znatnem povišku posebne pristojbine za vozila na dizelski pogon ter o novih, višjih globah za delodajalce, ki ne plačujejo redno socialnih in zdravstvenih prispevkov za uslužbence. S temi ukrepi bi vlada vnovčila nekaj manj kot deset tisoč milijard lir, kar predstavlja sicer komaj polovico vsote, ki jo
zakladno ministrstvo nujno in čimprej potrebuje za zajezitev državnega deficita.
Napovedi o vsebini finančnega zakona in državnega proračuna torej vzbujajo upravičeno zaskrbljenost. Do pred kratkim (posebno med volilno kampanjo) so vladne sile razglašale na vse vetrove, da je »zdravstveno stanje« italijanskega gospodarstva zelo dobro, iste sile pa sedaj govorijo o krizi ter o »določenih žrtvah« za premostitev sedanjega težkega položaja. Res je, da se je mednarodna gospodarska konjunktura v zadnjem času precej poslabšala, gotovo pa ne v taki meri ter s tako prodornimi vplivi na italijanske ekonomske razmere. Tudi tokrat je vsekakor gospodarska računica tesno povezana s politično.
Vlada bo odobrila osnutek finančnega zakona in državnega proračuna sredi prihodnjega tedna, nakar bo vse proračunske dokumente predložila parlamentu, ki jih mora uzakoniti. Parlamentarna bitka se obeta napeta in polemična, politično gledano pa odločilni preizkusni kamen za ministrskega predsednika Gorio ter za »programsko« koalicijo, ki ga podpira. Pred odobritvijo finančnega zakona se bo predsednik Goria še enkrat sestal z generalnimi tajniki CGIL, CISL in UIL ter z voditelji Confindustrie, medtem ko se je sinoči srečal z delegacijami obrtnikov, trgovcev,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
		
Večplastni abuzivizem PALERMO — Ni res, da se pod soncem ne dogaja nič novega. V Italiji velja kdaj ravno nasprotno pravilo, kot dokazuje enkratna najdba palermske policije, ki je na notranjem dvorišču mestne bolnišnice odkrila ... kokošnjak, nasad opuncij (indijskih figovcev) ter odpad smeti in odlagališče stare šare. Abuzivizma je že več kot dovolj, dvorišče pa je bilo poleg tega še »lotizirano«. Nedaleč od onkološke-ga oddelka, med bodečimi opuncijami in perutnino so se namestili še prodajalci »panelle« (pristne lokalne hrane), ki so lahko računali na podporo nekaterih članov zdravstvene ustanove. Policija je zaplenila 30 kokoši, pet psov (skrbeli so za varnost kokošnjaka) in polovila nekaj mačk (učinkovito sredstvo proti mišji drhali, ki se je namestila na odpadu). Vse to in še marsikaj se je dogajalo v največji in najpomembnejši bolnišnici na Siciliji. Dogajalo se je pri belem dnevu, ne da bi si bolniki in osebje delali večje preglavice. Zato pa bo moral zdaj marsikdo odgovarjati na vprašanja občinskih odbornikov, ki bodo morali nato poročati zaprepadenemu županu		Odstop župana in odbora v Miljah MILJE — Miljski občinski svet je sinoči soglasno sprejel odstop župana VVillerja Bordona in vseh članov odbora, ki so ga doslej sestavljali predstavniki večinske koalicije med komunistično Listo Frausin in socialistično stranko Italije. Do trenutka, ko zaključujemo redakcijo, pa niso izvolili niti novega župana niti odbornikov. Na sinočnji seji se je med obema znanima predlogoma (večina KPI-PSI-PSDI ali alternativna večina KD-PSI-PSDI-PRI-Lista za Milje) vrinil nov nepričakovani predlog: republikanec Colombo se je namreč zavzel za sestavo manjšinskega odbora PRI-PSDI-PSI-Lista za Milje, z zunanjo podporo KD in KPI. Ob novem polo- -žaju se je razprava zavlekla pozno v noč.
Dobre vesti iz Washingtona
VOJKO COLJA
Dobre vesti, ki jih je človeštvo vse te dolge mesece po neuspelem rey-kjaviškem vrhu s strahom in upanjem čakalo, so prispele iz Washingtona. Prvič v zgodovini jedrske konfrontacije sta se velesili odločili, da popolnoma uničita dve zvrsti jedrskega orožja, rakete srednjega in kratkega dometa. Do sedaj so namreč vsi sporazumi le omejevali jedrske konice in rakete.
V Washingtonu dosežen okvirni sporazum, ki ga bosta razorožitveni delegaciji dokončno sestavili v Ženevi, podpisala pa Reagan in Gorbačov pred koncem leta, pa je le prvi korak na težki poti razorožitve. Z dvojno ničelno opcijo bosta velesili odpravili le bornih 5 odstotkov svojega jedrskega potenciala. Kot taka, številka ni spodbudna, ne sme pa nas zavajati k malodušju. Reagan in Gorbačov sta v Reykjaviku imela v bistvu že v rokah globalen razorožitveni sporazum, ki je poleg evroraket zaobjemal tudi medcelinske rakete in militarizacijo vesolja.
Pot do tega globalnega razorožitve-nega sporazuma bo še dolga. Na poti bo tako v SZ kot v ZDA še ogromno preprek, polena pod noge bodo prihajala iz vseh tistih krogov, ki jim je napetost vir ogromnih zaslužkov in opravičilo za njihov obstoj. Ob tem zveni kot alarmni zvonec vest, da bo Pentagon pospešil študije za uresničitev Strateške obrambne pobude (SDI). Ameriški sekretar za obrambo Wein-berger ne varčuje z napori, da bi vsaj zavrl razorožitveni načrt, če ga ne more pokopati. Previdnost pri ocenjevanju sedanjega zgodovinskega koraka je torej obvezna.
Ameriški vojnoindustrijski lobby ne bo mirno pristal, da bo zaradi Reaganovih želja o uspehu za vsako ceno pred iztekom predsedniškega mandata, ob mastne zaslužke, ki si jih obeta z militarizacijo vesolja. Kljub temu pa lahko upamo, da je v medblokovskih odnosih prišlo do prave inverzije. Včerajšnje reakcije po svetu so nesporno dokazovale, da bodo vojnoindustrijski lobbyji obeh blokov le s težavo zavrli proces, ki ga začenja sedanja likvidacija raket srednjega in kratkega dometa. Novi ameriški predsednik bo torej moral nadaljevati Reaganovo pot, saj mu Gorbačov in vse miroljubne sile ne bodo dopustile, da bi po odjugi ponovno zavel ledeni veter v medblokovskih odnosih.
Napoved o sovjetsko-ameriškem sporazumu ugodno odjeknila v svetu, čeprav s kakšnim pridržkom
Edvard Ševardnadze — desno — med tiskovno konferenco v sovjetski ambasadi	(Telefoto AP)
MOSKVA — Svet je z veseljem sprejel novico, da bosta Gorbačov in Reagan še letos podpisala sporazum o odpravi sovjetskih in ameriških jedrskih raket kratkega in srednjega dometa iz Evrope in Azije. Sovjetski tisk izraža prepričanje, da bo dogovor brezkoristen, če mu ne bo sledila likvidacija prav vsega jedrskega orožja, poudarja pa tudi, da je botrovala sporazumu zlasti »nova miselnost« SZ v zunanji politiki, a v isti sapi svari pred pretiranim optimizmom. V krogih NATO so zadovoljni, čeprav poudarja Carring-ton, da ne bo Evropa po uresničitvi sporazuma »brezatomska«, ampak samo »manj jedrska«, kajti, »če kdo misli, da bomo preživeli brez jedrskega orožja, potem je hudo naiven«.
Italijanskega zunanjega ministra Andreottija veseli, da se je uveljavila politika dialoga SZ-ZDA, »za katero smo se vedno zavzemali in je bistvene važnosti tudi za prihodnost človeštva«. Natta (KPI) vidi v sporazumu možnost še drugih razorožitvenih dogovorov in tesnejšega sodelovanja med Vzhodom in Zahodom, Craxi (PSI) pa
začetek novega obdobja popuščanja napetosti, ki lahko prinese do odprave kriznih žarišč v svetu.
Zahodnonemški kancler Kohl pripisuje velik del zasluge za zgodovinski dogodek lastni odločitvi, da se ZRN odpove 72 raketam srednjega dometa pershing 1-A, zunanji minister Genscher pa govori o »važnem prispevku k varnosti in stabilnosti v svetu«. Belgijski premier Martens je izjavil, da njegova država ne bo namestila predvidenih 32 cruisov, njegov nizozemski kolega Lubbers pa, da ne bo ustavil postopka za namestitev raket vse dotlej, dokler ne bodo sporazuma ratificirali. Predsednik japonske vlade Nakasone je označil Reaganovo sporočilo kot »izredno dobro novico«: nič čudnega, saj bo SZ umaknila svoje SS-20 tudi s Sahalina. Šef britanske diplomacije Howe meni, da gre za fantastično pridobitev, ki bo zmanjšala nevarnost jedrskih konfliktov v Evropi, francoski premier Chirac ni navdušen (»V Evropi ni odvečnega orožja in Francija mora še naprej krepiti svoj jedrski detant.«), Kitajci pa so skeptični: »Dokler se ne uniči vse jedrsko orožje, ne bodo pomagali niti najučinkovitejši varnostni ukrepi in teror bo ostal.« (dg)
Brez raket tudi Comiso
RIM — Včerajšnji načelni sporazum med ZDA in SZ o odstranitvi jedrskih raket kratkega in srednjega dometa bo omogočil tudi odpravo vseh ameriških raketnih izstrelkov cruise iz oporišča v Co-misu na Siciliji, ki so jih začeli nameščati marca 1984. Atlantska zveza je 12. decembra 1979 namenila Italiji 112 takšnih raket, ki bi jih morali dokončno namestiti najpozneje v teku leta 1988. Koliko je teh raket v Comisu danes operativnih, ni znano, toda 31. decembra 1986 jih je bilo po uradnih podatkih NATO najmanj šestnajst.
Danes in jutri pomembno zasedanje na Siciliji
Verske skupnosti in manjšine
Papež med obolelimi za aidsom in žvižgi
Visoki predstavniki katoliške Cerkve in valdeške skupnosti bodo razpravljali o doprinosu k ohranjevanju in razvoju manjšin
Zgodovina je večkrat dokazala, da je bila pripadnost neki verski skupnosti pogosto povezovalni člen in izhodišče jezikovnih manjšin. Ta pripadnost je bila pogosto jamstvo za ohranitev teh »različnosti«.
Tako se začenja osnovni dokument zasedanja o verskih skupnostih in jezikovnih manjšinah danes v Italiji, ki ga prireja Zvezni odbor za jezikovne manjšine Confemili. Zasedanje, ki poteka pod pokroviteljstvom Evropske gospodarske skupnosti in generalnega sekretarja Evropskega sveta, bo danes v Palermu, jutri pa na planoti Piana degli Albanesi, kjer živi številna albanska jezikovna skupnost; zanj vlada veliko zanimanje, saj so svojo prisotnost napovedali najvišji predstavniki oblasti, od palermskega župana Orlanda do predsednika deželne skupščine Lauricelle in do palermskega nadškofa kardinala Pappalar-da. V dveh dneh se bodo pred mikrofonom zvrstili številni predstavniki katoliške in tudi protestantske cerkve v Italiji ter laiki, ki se ukvarjajo s to problematiko. V spored je vključena tudi maša v albanskem jeziku po grškem obredu, ki dokazuje doslednost krajevne Cerkve pri spoštovanju določil o liturgiji v jezikih krajevnih prebivalstev.
Zasedanje samo se bo začelo s poročilom predsednika italijanskega teološkega društva msgr. Luigija Sarto-rija o obvezah katoličanov do jezikovnih manjšin in o rabi manjšinskih jezikov v liturgiji. O isti temi bo, kar zadeva valdeško skupnost, nato govoril pastor Paolo Ribet iz Turina. Prof. Mauro Mauri bo nato predaval o angažiranosti verskih skupnosti za jezikovne manjšine s posebnim poudarkom na poučevanje in na sredstva množičnega obveščanja. Sledilo bo
predavanje generalnega sekretarja škofovske komisije držav EGS msgr. Paula Huota Pleurouxa z naslovom »Vera, kultura, etnične manjšine«, končno pa bo predstavnica ekumenske konference protestantskih cerkva v Evropi Ada Silenzi govorila o verskih manjšinah in o jezikovnih manjšinah. Sledilo bo delo v treh komisijah, namenjenih rabi jezikov v liturgiji, izkušnjam na področju šolstva in sredstvom množičnega obveščanja. O vprašanjih slovenske manjšine v Italiji bosta na palermskem zasedanju govorila Dušan Jakomin in Ferruccio Clavora.
Eden osnovnih namenov tega zasedanja je, kot izhaja iz dnevnega poročila, ugotoviti, v kolikšni meri je zanimanje verskih skupnosti za jezikovne manjšine vplivalo na razvoj manjšinskega šolstva in ng, sredstva množičnega obveščanja. Že stoletja se namreč v4erske skupnosti vključujejo v oblikovanje kultur, katerih sestavni del so. Že dejstvo, da je Cerkev že od začetka spodbujala vse narode, naj se poslužujejo svojih jezikov pri verski dejavnosti, je zgovoren dokaz tega vključevanja. V zgodovini katoliške Cerkve to načelo ni bilo vedno spoštovano vse do drugega vatikanskega koncila, ki ga je odločno potrdil z uvedbo liturgije v jezikih vernikov. Prehod od latinščine na druge jezike je tako pomenil približanje Cerkve ljudstvu, obenem pa je blagodejno vplival na krajevne kulture. Ta koncilska odločitev je koristila tudi verskim skupnostim samim, saj jih je približala dejanski kulturi in tradicijam vsakega posameznega ljudstva in jim torej omogočila konkretnejše vključevanje v problematiko in jim dajala večje možnosti za reševanje vseh vprašanj.
Na področju sredstev obveščanja so verske skupnosti zagotovile nekatere pomembne prevode v jezike manjšin. Tu velja, na primer, navesti prevod svetega pisma v furlanščino in prevod bizantinske liturgije v albanščino, poleg izdajanja časopisov in revij. Poučevanje jezikov manjšin je številnim mladincem omogočilo stik s kulturno dediščino prejšnjih generacij in poglobitev kulturnih vrednot lastnega naroda. Zgodovina jasno priča, da so bili pri mnogih manjšinah prav duhovniki buditelji narodne zavesti in čuvarji kulturne dediščine, poleg tega pa tudi sami kulturni ustvarjalci. Pri teh ljudeh je očitna zavest pripadnosti nekemu narodu in s sredstvi, ki so sedaj na razpolago si prizadevajo za ohranitev tega kulturnega bogastva in tudi žive rabe jezikov manjšin. Pri tem velja poudariti, da ni vrednotenje jezikov manjšin v nobenem primeru okrnilo enotnosti Cerkve.
Osnovni dokument palermskega zasedanja se zaključuje z željo, da bi tudi italijanski parlament, ne da bi hotele verske skupnosti pogojevati njegovo delo, v okviru svojih pristojnosti ovrednotil to kulturno bogastvo in sprejel zakonodajo v korist spoštovanja jezikovnih manjšin.
Na to tematiko bo torej v Palermu potekala dvodnevna razprava. Tema je zanimiva in predstavlja novost pri obravnavanju manjšinskih pravic. Res je sicer, da je bilo zanimanje Cerkve za manjšine prisotno že na drugih zasedanjih, vendar je bilo vedno obravnavano obrobno in fragmentarno ali pa ozemeljsko omejeno. Tokrat bo podana celovita slika tega aspekta manjšinske problematike v Italiji, ki bo, med drugim, služila tudi kot uvod v evropsko zasedanje na isto temo.
BOJAN BREZIGAR
Zagotoviti dinamičen gospodarski razvoj
BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ in predsedstvo centralnega komiteja ZKJ sta na skupnem zasedanju, ki je bilo 16. in 17. septembra, dali vso podporo osnovnim smerem dejavnosti za dolgoročno konsolidacijo zunanje likvidnosti Jugoslavije. Kot so včeraj sporočili, mora biti ta program trajnejše narave in mora temeljiti na realnih možnostih jugoslovanskega gospodarstva in družbe v celoti ter predstavljati temelj za pogajanja s tujimi upniki. Bistvena točka konsolidiranja zunanje likvidnosti mora biti zagotavljanje dinamičnega in stabilnega gospodarskega razvoja, predvsem ustvarjanja pogojev za izvozno razširitev in stalno povečanje deviznega priliva ter prestrukturiranja gospodarstva. Vse to ne služi le učinkovitemu reševanju zunanje likvidnosti ampak v prvi vrsti doslednemu izvajanju stabilizacijske politike.
Podprli so potrebo, da bi s programom konsolidacije zunanje likvidnosti zagotovili pogoje za plačilo dolgov v tujini in izrazili potrebo po odločnem in usklajenem ustvarjanju še vseh drugih gospodarsko sistemskih razvojnih in ekonomsko političnih podmen in sprejemanja ukrepov za celovito in dosledno izvajanje stabilizacijske politike z najširšo družbeno akcijo za reševanje notranjih družbeno eko-
nomskih problemov.
Na zasedanju so podprli težnjo k spremembam deviznega sistema, ki bi ustvarile pogoje in bolj motivirale organizacije združenega dela za nadaljnje povečanje proizvodnje za izvoz in tudi iz uvoza, kot tudi za povečanje deviznega priliva.
Predsedstvi sta pretresali tudi nekatera idejno politična vprašanja zaustavljanja in zmanjšanja inflacije ter ugotovili, da morajo pristojni zvezni organi po določenem delovnem programu kar najhitreje sestaviti konkreten, celovit in realen program dejavnosti in ukrepov za brzdanje inflacije, ki bi predstavljal sestavni del razvojne in gospodarske politike in na temelju katerega bi sprejemali nujne ukrepe za zmanjševanje inflacije in za zagotovitev skladnejšega gospodarskega razvoja. Vzporedno z aktivnostmi zveznih organov morajo tudi v socialističnih republikah in v socialističnih avtonomnih pokrajinah takoj sprejeti vse nujne ukrepe za zaustavitev in zmanjšanje inflacije, še posebej za zmanjšanje in ubrzdanje v realne okvire vseh vidikov potrošne in družbene režije, (dd)	_	.	. . ^
• Nov udarec po žepih
NADALJEVANJE S 1. STRANI
kmetovalcev ter še nekaterih drugih družbenih-komponent. Največje zanimanje vlada vsekakor za torkovo srečanje s sindikalnimi voditelji, ki so zaskrbljeni, da bo finančni zakon močno udaril v žep potrošnikov ter prizadel življenjski standard manj premožnih slojev ter upokojencev.
V pričakovanju pomembnejših sklepov je ministrski svet medtem sinoči odobril celo vrsto nujnih dekretov, ki so zapadli, ker jih parlament ni odobril v zakonskem roku dveh mesecev. Vlada je tako že tretjič zaporedoma odobrila dekret o tako imenovanih »superglobah« za nedisciplinirane avtomobiliste ter nekatere nove norme za ureditev prometa v velikih mestih, ki med drugim obvezujejo krajevne uprave, posebno občine, da posvetijo večjo pozornost urejanju parkirišč. Ta dekret je v prejšnjih mesecih povzročil precejšnjo zmedo tako med avtomobilisti kot tudi med upravitelji, saj je bilo njegovo tolmačenje precej dvoumno, zaradi česar so nekateri celo zahtevali mnenje ustavnega sodišča.
Dogajalo se je tudi, da so se nekatere občine takoj prilagodile novemu dekretu, druge pa so čakale na navodila pristojnih ministrstev, ki so prihajala v zamudi, vrh tega pa so bila večkrat še zelo nejasna. Vlada bo spet predložila parlamentu tudi dekret, ki krije deficite krajevnih zdravstvenih ustanov ter še nekatere druge dekrete, ki predvidevajo finančno pomoč deželam, ki jih je prizadelo slabo vreme, posebno pa deželi Lombardiji za katastrofo v Valtellini.
Ladje priplule v Egipt
ALEKSANDRIJA — Italijanska vojna mornarica, ki pluje proti Zalivu, je priplula do prve etape svoje dvajset-dnevne plovbe, do egiptovskih luk, od koder bo odpotovala do naslednje etape v Džibutiju. Admiral Mariani je posredoval novinarjem nekaj informacij v zvezi s plovbo (65 ur s hitrostjo 15 vozlov po povsem mirnem Sredozemskem morju), s pomenom italijanske misije (mirovnega in zaščitnega značaja) ter s težavami, ki so jih imeli ob prihodu v Egipt. Ladje so namreč priplule na dan, ki je v islamskem svetu posvečen počitku, tako da je morala poseči italijanska diplomacija, da so lahko vrgle sidra.
SAN FRANCISCO Janez Pavel II. je obiskal več sto obolelih za aidsom, ki jim je našla katoliška duhovščina zavetišče v starodavni cerkvi Mission Dolores sredi San Francisca. Ko je objel in poljubil petletnega otroka, okuženega s prekrvitvijo, se je po hipu popolne tišine dvignil buren aplavz: ploskale niso le žrtve »bolezni stoletja«, ampak tudi drugi bolniki, ki so bili pomešani mednje skupaj s svpjci, zdravniki in bolničarji, da le ne bi bilo razlik med tem in onim.
Snidenje med papežem in trpečimi je priredil nadškof John Ouinn, eden tistih značilnih figur ameriškega katolištva, ki se slepo ne udinjajo vatikanskim do-
gmam. Sam vodi človekoljubno kampanjo v prid homoseksualcev in lezbijk, med katerimi je aids najbolj razširjen in ki jih je v metropoli za več kot 10 odstotkov prebivalstva — imajo lastno, politično dokaj vplivno stranko in zastopnika v občinskem odboru pa tudi svojo banko. V San Franciscu je kar 3.500 obolelih za aidsom, to je desetina vseh takšnih bolnikov v ZDA (35.000), a vsak dan umre vsaj eden. Med njimi so tudi katoliški duhovniki. Wojtylo je pričakalo pred vhodom v bivši misijon več tisoč gayev pa tudi Indijancev in Židov, ki so ga pio-šteno izžvižgali.
D. G.
m ■	■	■	9
■	•	I
sveže in zmrinjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam
ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 19.
DUkE
grandi marche
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona)
Tel.: 820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE
MANUFAKTURA
PODOBNIK
OPČINE
super
promocijska prodaja s popusti do
%
zimske konfekcije:
jakne - vetrovke - krila - moške, ženske in otroške hlače
Obv. občini
Po raziskavi strokovne skupine Centra za socialno delo
Odnos mladih do alkohola v sežanski ohčini
Na včerajšnji redni seji
Deželni odbor odobril predlog o referendumih
O vprašanju bo moral sedaj razpravljati deželni svet
TRST — Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine, ki se je včeraj sestal pod predsedstvom Adriana Biasuttija, je odobril zakonski osnutek, ki urejuje vprašanje referendumov, s katerimi preklicati deželne zakone, spremeniti perimetracije občinskih okrožij in predstaviti zakonske osnutke, ki jih predlaga prebivalstvo. Zakonski osnutek deželne vlade je orisal odbornik Paolo Braida, kateremu je deželni odbor poveril nalogo, da sledi temu vprašanju.
Novi normativi predstavljajo važen instrument — pravi tiskovno poročilo Dežele — da se prebivalci Furlanije-Julijske krajine lahko poslužijo te oblike neposredne demokracije in da lahko sodelujejo v politično-adminis-trativnem življenju, kar je sicer zagotovljeno v statutu avtonomne dežele F-JK.
Odobritev tega ukrepa sodi med najvažnejše politične obveze sedanje večine, ki podpira deželni odbor. Novi zakonski osnutek se namreč uokvirja v sklop širšega načrta o institucionalnih reformah, ki predstavljajo glavni cilj večine v sedanji mandatni dobi.
V zvezi z vprašanjem referendumov so svoje zakonske osnutke že predložile tudi nekatere politične sile v deželnem svetu. Predlog deželnega odbora bo vsekakor omogočil, da bo postopek za uzakonitev te normative lahko hitreje stekel.
Zakonski osnutek predvideva predpise za izvedbo referendumov, s katerimi ukiniti že obstoječe deželne zakone; nadalje predvideva posvetovalne referendume za spremembe občinskih okrožij in še postopek, ki se ga mora držati prebivalstvo, če želi deželnemu svetu predstaviti kak zakonski osnutek.
Odobritev normativov za izvedbo referendumov bo omogočila reševanje problemov, ki so glede tega vprašanja nastali v zadnjem času in ki jih ni bilo možno rešiti prav zaradi pomanjkanja točnih predpisov.
Trgatev: na Obali pričakujejo dobro letino
KOPER — Čeprav so trgači Drogine kleti Vinakoper v prejšnjih dneh potrgali že vse grozdje sorte pinot, ki sodi med najzgodnejše sorte, na enajstih hektarih vinogradov v Laborju in Črnem kalu, se bo v slovenski Istri uradna trgatev začela s ponedeljkom.
Vodja pridelave v koprski kleti Nevjo Pucer je povedal, da pričakujejo letino, ki bo tako količinsko kot tudi kakovostno za desetino boljša od povprečja. Skupaj z odkupom grozdja od kooperantov bodo v kleti predelali okrog 6000 ton grozdja. Trgatev naj bi v Istri trajala dobre tri tedne - veliko bo odvisno tudi od vremena - v vinogradih pa bo dnevno več kot 400 trgačev, med njimi 250 sezon-cev iz Srbije. Prihodnji teden bodo začeli s trganjem zgodnjih rdečih sort, se pravi merlota in bele malvazije, medtem ko s trganjem refoška in kaberneta naj bi začeli v začetku oktobra. Nekaj nejasnosti je tudi glede odkupnih cen grozdja od kooperantov, ki naj bi kleti letos oddali okrog tisoč ton grozdja. Dokončno ceno bodo oblikovali in sprejemali na petkovem zboru kooperantov.
I. U.
Obetaven kulturni večer v Portorožu
PORTOROŽ — Prebivalcem Obale in vsem, ki bodo danes na obisku ob morju, se obeta drevi ob 20. uri zanimiv kulturni dogodek.
Na večeru z znanimi osebnostmi, ki ga pripravlja portoroški Avditorij, bosta o aktualnih dogajanjih v slovenski kulturi, oziroma o kulturi nasploh govorila Ciril Zlobec in Miloš Mikeln.
Pogovor bo vodil Sandi Čolnik.
B. Š.
SEŽANA — »Širša družbena skupnost se mora slej ko prej osvestiti, da se s preprečevanjem alkoholizma ne morejo ukvarjati samo zdravstveni in-socialni delavci oziroma institucije, kjer so ti delavci zaposleni. S preprečevanjem alkoholkizma se mora ukvr-jati vsak, ki je o tem osveščen, ki je voljan pomagati posamezniku, delovni organizaciji in okolju, v katerem oseba živi, z željo, da bi s tem ljudi osvestil, da bi se zavedali nevarnosti in škodljivosti alkohola,« je med drugim v uvodu zapisano v analizi o odnosu mladih do alkohola in drugih oblik zasvojenosti v občini Sežana, ki jo je izdelal strokovni team delavcev pri Centru za socialno delo Sežana ob pomoči šolskih strokovnih služb.
Da je Slovenija dežela pivcev, nam potrjuje tudi podatek, da ima okrog
100.000	alkoholikov. Problem alkoholizma med mladimi je prisoten, v zadnjem času se ga skuša omiliti, Vendar pa je obdobje adolescence teržav-no in g;a mladostniki skušajo reševati na različne načine. Razočarani in žalostni nad kruto realnostjo se često zatekajo k blažiteljem svojih vsakodnevnih tegob: alkoholu, pesmi in drogi. V zadnjem času se v sežanski občini opaža, da mladi pogosto segajo po opojnih sredstvih. Predvsem je razširjen pojav prekomernega uživanja alkohola, medtem ko se le nekateri posamezniki oziroma manjše skupine predajo uživanju drog. Pri prekomernem uživanju alkohola je zaskrbljujoče dejstvo, da so med mladimi prisotni že učenci višjih razredov osnovnih šol.
Da bi ugotovili, kaj mladi mislijo o tej problematiki in kakšen je njihov odnos do alkohola in drugih oblik zasvojenosti, sona Centru za socialno delo v Sežani izvedli anketo. Zajeli so učence 7. in 8. razredov sežanskih osnovnih šol (skupaj 423 očencev) v starosti 13 in 14 let. Iz ankete je razvidno, da je bilo med anketiranci le 13,8 % odličnih učencev, največ učencev pa je dosegalo dober učni uspeh.
Roditeljske sestanke najpogostje obiskujejo matere. Skozi odnos do roditeljskih sestankov je izkazan odnos staršev do otrokovega življenja. Pri analizi poklicne strukture staršev so ugotovili, da največ otrok izhaja iz. družin kvalificiranih delavcev. Največ otrok (43,4%) živi v družini, kjer sta dva otroka. 69,2% družin živi v lastni hiši, v družbenem stanovanju živi kar 60% družin, katerih otroci obiskujejo osnovno šolo v Sežani.
Mladi so dobro seznanjeni s pro blematiko alkoholizma
Iz rezultatov ankete izhaja, da so mladi zelo dobro seznanjeni s problematiko alkoholizma in drugimi oblikami zasvojenosti. Kar 77,5% je dobro seznanjenih z zdravstvenimi in socialnimi posledicami prekomernega pitja. Prvo informacijo o drugih oblikah zasvojenosti je 32,9% mladih dobilo doma pri starših, 29% v šoli pri pouku, 27,3% iz literature in TV, 18% pa od vrstnikov. Dovolj informacij so mladi dobili skozi učno-vzgojne programe in svojih staršev.
Prosti čas je neorganizirano izrabljen - želje mladih po aktivnosti
Večina mladih neorganizirano izrablja svoj prosti čas, kar pride še posebej do izraza v samem mestu Sežani in to v času šolskih počitnic. Mladi so prepuščeni ulici, sami sebi in svoji iznajdljivosti. Vendar pa se mladi želijo v prostem času ukvarjati z različnimi dejavnostmi. Kar 71,6% mladih je izrazilo željo, da bi v prostem času želeli se ukvarjati s športom in drugimi interesnimi dejavnostmi. Svoj prosti čas bi želeli preživljati s prijatelji. Kinopred-stave redno obiskuje le 1,5 mladih, zlasti učencev sežanske osnovne šole. Občasno jih zaide v kinodvorane 45%, nikoli pa kar 53% mladih. Svoj prosti čas lahko mladi preživijo tudi ob dobri knjigi. Na žalost pa ugotavljamo, da redno seže po knjigi le 19,6% mladih, nikoli pa 2%, občasno 44%, 33% mladih pa seže po revijah in obvez-
nem čtivu. Na vprašanje, kako mladi preživljajo počitnice, jih je največ odgovorilo, da jih preživi doma skupaj s starši. Le majhen delež preživlja počitnice organizirano pri tabornikih, gasilcih, košarkaših in podobno. Mladi s tako obliko preživljanja prostega časa niso zadovoljni. Želijo si več družabnih srečanj in drugih oblik. Izražajo željo po mladinskem klubu, ki ga že dalj časa pogrešajo prav v mestu Sežana, kjer mladi nimajo ustreznega prostora.
Zgledi staršev vlečejo
Na vprašanje, če kod v družini pije alkohol, je pritrdilno odgovorilo da ga 6,8% očetov pije, 1,3% mater, 2,1% pa ostali družinski člani. Pri 89,8% družinah ne pijejo redno alkohola. Ta podatek je pomemben, saj tako starši dajejo svojemu otroku dober vzgled. Na žalost pa je zaskrbljujoče, da kar 56,2% mladih dobi prvi kozarec alkohola prav iz rok svojih roditeljev. 66,4% družin ima doma alkoholne pijače, zato je zelo nizek odstotek družin (17,7), ki praznujejo praznike brez alkohola. Vinjene starše je videlo 17,6% otrok, 8,7% pa se je tudi samih že opilo. Pri tem občutijo sproščenost do ljudi in brezbrižnost do dolžnosti. Glede vzrokov, zakaj šolarji zauživajo alkohol, je na prvem mestu sproščenost in zgovornost, sledi bojazen in občutek, da bi bili drugačni od prijateljev, nato pa sledijo šolski problemi. Temu se pridružujejo še drugi problemi, predvsem nerazumevanje v dur-žinskem krogu. Delež mladih se strinja, da brez alkohola ne more biti dobre zabave oziroma da je dobro, da se včasih kaj popije. Kljub dobri seznanitvi s posledicami prekomernega pitja je opaziti pri mladih dokaj toleranten odnos do vinjenih oseb oziroma brezbrižen odnos.
Skrb in pozornost mladim
Strokovni delavci in institucije, ki se pri svojem vsakodnevnem delu srečujejo z mladimi, naj jim še nadalje posvetijo vso skrb in pozornost ter jih skozi različne oblike dejavnosti vzgajajo in vspodbujajo k ustvarjalnosti in zdravemu načinu življenja. Nadalje strokovne službe posvečajo posebno pozornost tistim, ki so zašli v krizo. Nudijo jim strokovno pomoč, le to dajejo tudi staršem in včasih tudi celi družini. In kje še vidijo rešitve? Prosti čas naj bi mladi čimbolj organizirano izrabljali, se vključevali v različne oblike izvenšolske dejavnosti, v društva in družbene dejavnosti. Pri tem pa ne smemo pozabiti na nerešene prostorske težave. Da bi se mladi lahko združevali, potrebujejo prostore, mladinske klube. Tudi med šolskimi počitnicami je potrebno organizirano preživljanje prostega časa na rauznih taborih, kolonijah, srečanjih in drugod.
Upamo, da se bo klobčič problemov začel razreševati (ponovno) z novim šolskim letom, in da bo delo strokovnega teama pri Sežanskem centru za socialno delo zopet zaživelo. Tako med drugim načrtujejo, da bi v najkrajšem času za šolske otroke predvajali film Samo eno sonce. Seveda pri tem ne smejo ostati sami. Da je to skrb celotne družbe, smo že v uvodu zapisali.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Rekorden pretovor kontejnerjev v Kopru

Na koprskem kontejnerskem terminalu je vedno polno dela
KOPER — V koprski luki se je letos povečal pretovor kontejnerjev. Po nekaj letih mirovanja na najnovejšem in najsodobnejšem kontejnerskem terminalu v Jugoslaviji, ki se nahaja v koprski luki, beležijo sedaj izredno povečanje kontejnerskega prometa.
V prvih osmih mesecih so v koprski luki pretovorili 43.000 kontejnerjev, kar je za 35 od sto več kot v istem obdobju lani. Rekordni mesečni pretovor so zabeležili v mesecu juliju, ko je bilo pretovorjenih 7.512 kontejnerjev, meseca avgusta pa so pretovorili 6.068 kontejnerjev. S takim mesečnim pretovorom se Luka Koper že izenačuje s tržaškim pristaniščem, ki je med jadranskimi lukami vodilna glede pretovora kontejnerjev.
Naj še dodamo, da so v koprskem pristanišču pred dnevi splovili novo kontejnersko ladjo »Koper express«, ki je največja tovrstna ladja v Jugoslaviji.
ZORAN VLAJIČ
Jožef Stefan: Planinski dnevnik izleta v Triglavsko pogorje
TRST — Lepe navade se dolgo ohranjajo v času in jih ljudje radi obnavljajo. Med te spada tudi tridnevni izlet v planine, ki ga DPZIO Jožef Stefan organizira vsako leto pred začetkom pouka.
Letos se je izleta udeležilo 37 vrlih planincev, med temi so bili tudi dijaki drugih slovenskih višjih šol in spremljevalci.
Četrtek, 10. 9. 1987:
Naša planinska pot se je začela v slikoviti dolini Trente, v kraju Na Logu, od koder se širi Dolina Zadnjice. Med hojo smo se spoznavali z novimi tovariši in s starimi znanci. Dospeli smo tako do »mulatjere«, znane gorske poti, ki so jo italijanski vojaki uredili zato, da so mule po njej prevažale tovor. Preden smo se lotili te zahtevne poti, smo se za kratek čas ustavili, da bi se okrepčali. Naravno okolje se v tem predelu pogostoma spreminja. Prehajali smo namreč iz gozda v skalovje in obratno. Pozneje je prevladalo slednje, vendar sem še vedno tu pa tam opažal encijan ali ciklamo. Končno je rastlinstvo skoraj popolnoma izginilo razen trave in »kratke pavze« so se gostile.
Po dobrih štirih urah hoje smo končno prispeli do Tržaške koče na Doliču (2151m). Novinci smo tedaj malce zagodrnjali, ko smo zvedeli, da ni tekoče vode. Nato se je začela zlivati vedno gostejša megla in ozračje se je postopoma ohlajalo. Spali smo v dolgem toda temnem podstrešju. Zvesti starodavni in globoko vkoreninjeni navadi slovenske mladine na izletih, smo se prvo noč pošteno zabavali, sicer pa tako naglas, da nas je ravnatelj moral osebno ukrotiti.
Petek, 11. 9. 1987:
Zbudili smo se zgodaj zjutraj in se odpravili na Triglav po »mulatjeri«. Vreme je bilo jasno. Prispeli smo do vznožja Triglava po južni strani in se nato povzpeli na vrh po Ku-gyjevi poti. Novinci smo se iz varnostnih razlogov zvezali v pare ali trojice. Pot pa se je, vsaj po mojem mnenju, izkazala za manj nevarno in manj zahtevno, kot smo pričakovali. Nevarnejši sprehodi pa so se pojavljali šele ob povratku. Pogled z vrha Triglava je res enkraten in očarljiv.
Po kratkem oddihu je sledil »krst« tistih, ki so bili prvič na vrhu, t.j. bičanje z debelo vrvjo po zadnjih plateh planincev. Po krstu smo se ponovno odpravili proti Doliču po že znani poti, ki je hkrati del planinske trazverzale. Slednjič smo jo ubrali proti Sedmerim triglavnskim jezerom čez Hri-
banice, Hribanice so skrajno puščavski predel, vendar smo prav tu prvič opazili gamse. Nato smo kmalu prispeli do prvega jezera, ki je le malo večje od navadne mlake. Ob pogledu s Hribaric je težko določiti velikost in oddaljenost jezera. Okoli jezera se razteza ruševje,- ki daje okolju svojevrsten pečat.
Po kratkem oddihu smo se odpravili do drugega jezera, ki leži v globoki dolini, in nato dalje do koče Pri Triglavskih jezerih. Tu naj bi prespali, toda čakalo nas je presenečenje: 250 vrlih planincev iz podjetja Lesnine je zasedlo vse prostore. Odkorakali smo dalje, tokrat v dveh skupinah. Prva skupina je skušala čimprej priti do koče Na planini pri jezerih, da bi si zagotovila prostor lažje, toda daljša pot.
Tisti iz prve skupine smo kmalu prispeli do koče, tudi ta pa je bila popolnoma zasedena. Upali smo, da bodo tovariši iz druge skupine kmalu prišli. Nato bi se skupno spustili do bližnje koče na Vogarju. Druga skupina pa je dospela tik pred mrakom in smo bili zato prisiljeni prenočiti ob jezeru. Spali smo na zasilnih ležiščih v jedilnici.
Sobota, 12. 9. 1987:
Zjutraj smo vstali nekoliko kasneje, saj nam je preostalo le malo poti. Ta pa se je odvijala pretežno (beri: popolnoma) navzdol. Prve pol ure smo hodili med govedom, ki se je vračalo s pašnikov v dolino za znani kravji bal. Bilo je nekaj smešnih prizorov, ko »mestni« planinci niso vedeli kaj pomeni to, da krava dviga rep in se je marsikdo držal preblizu...
Kmalu nato smo prispeli do koče na Vogarju, kjer smo se oddahnili. Nato smo krenili dalje in po krajši hoji prispeli v Staro Fužino, kjer se je naša planinska pot končala, ne pa naše dogodivščine: z avtobusom smo se odpeljali do Bohinjske Bistrice, nato z vlakom do Nove Gorice, od tu pa spet z avtobusom do mejnega prehoda in nato peš do želež-niške postaje v Stari Gorici. Tu smo se komaj pravočasno vkrcali na krajevni vlak za Trst. »Kam pa prihodnje leto?« sem vprašal ravnatelja, preden smo se poslovili.
»Verjetno v Kamniške planine kot lani, sicer tokrat z Jezerskega v dolino Kamniške Bistrice z vzponom na Grin-tavec in Kočno.«
IGOR OSTROUŠKA III. RTV Poklicni zavod Jožef Stefan
Obvezen posnetek udeležencev na vrhu očaka Triglava
Najhuje je na Državnem trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois
Prostorske težave in zamude Pokrajine ob skorajšnjem začetku šolskega leta
Pozitivna plat medalje, da bo letos število razredov na DTTZ Žiga Zois naraslo za dve enoti, ima tudi negativno: kam z dijaki, ko so v poslopju na Vrdelski cesti že itak bili v veliki stiski. O perečem vprašanju, ali bodo prisiljeni uvesti popoldanski pouk, kar bi dijakom, še posebno onim iz okolice, povzročilo res hude težave, so na šoli začeli razpravljati že proti koncu lanskega šolskega leta. Zapletov in zavlačevanj za zadovoljivo rešitev pa je vse te mesece bilo tolikanj, da če ne bi živeli v Italiji, bi jim skorajda ne verjeli. Vtem so namreč nastopile težave s pokrajinsko upravo, ki je brez potrebe zavlačevala s sklepi, zraven pa še pridno izkoristila »vojno revnih«, ki se je za dodatne učilnice vnela med Licejem Prešeren in Trgovsko, navzven sicer upravičeno, vendar ob podtalnih polemikah, češ da vsak skrbi le za svoj vrtiček in ne vidi težave drugega.
Da ne bi oškodovali dijakov in v pričakovanju dokončnih rešitev, se je profesorki zbor Žiga Zoisa odločil, da se dva razreda vselita v poslopje paviljona B bivše psihiatrične bolnišnice, kjer sta že šola za geometre (pet razredov) in od lani tudi en razred Trgovske. Dva razreda geometrov se bosta vselila v svoji risalnici in s tem dala prostor razredoma 1. c in 1. č Žiga Zoisa. Seveda ne bo manjkalo težav, saj se bodo morali »geometri« stalno seliti iz risalnic v sproti razpoložljive razrede. Po svoje pa bo novost imela tudi pozitivno plat, in sicer pri učenju tujega jezika. Ker je namreč na šoli za geometre število dijakov v posameznih razredih razmeroma nizko, jih za eksperimentalno učenje tujega jezika ni dovolj, da bi lahko imeli samostojen eksperimentalni pouk v lingvističnem laboratoriju. Ker pa jih bodo lahko brez težav združili s »trgovci«, se bodo v novem šolskem letu tudi oni lahko posluževali te nove metode.
»Žal drugače ni šlo, vendar le zaradi zavlačevanj pokrajinske uprave," ugotavlja ravnatelj obeh šol Ivan Černič. Da Žiga Zois potrebuje nove prostore, je Pokrajini bilo sporočeno že leta 1985, ko je odgovorni odbornik obljubil, da bo uprava uredila učilnice v drugem nadstropju že omenjenega paviljona B. Lani je v ta namen odobrila okrog 30 milijonov lir in spet je bila dana obljuba, da bo z letošnjim januarjem stekla licitacija del, tako da bi šola razpolagala s petimi novimi učilnicami (dve sta bili medtem že nekako
udarniško urejeni). No, z novim letom pa se začenja pravi hudičev ples. Černič je iz meseca v mesec pisno in ustno urgiral, posegel je tudi pri skrbništvu, pravega odziva pa od nikoder. Sicer so se tu in tam v imenu Pokrajine pojavili razni geometri, katerih učinek pa je bil le pesek v oči. Da bi se zadeva še bolj komplicirala, je v spomladanskih mesecih postala aktualna tudi februarska zahteva ravnateljice Znanstvenega liceja in Klasične gimnazije Laure Abrami, ki je spričo dodatnega razreda in novih računalniških pripomočkov ugotovila, da šoli potrebujeta še štiri nove prostore. Komisija za učinkovito izkoriščanje šolskih prostorov (v njej so tudi člani Šolskega skrbništva) je nato sklenila, da bi bilo najbolje, ko bi — seveda po opravljenih delih — preselili v paviljon B vse prve in druge razrede, skratka bienij Trgovskega zavoda, ki bi nato lahko prepustil nekaj učilnic Liceju.
O potrebah posameznih šol so seveda stekle notranje polemike in dokler se ravnatelja nista domenila za rešitev, da Trgovska odseli le dve učilnici, je pokrajinska uprava prekrižala roke. »Povsem neupravičeno, saj so bila finančna sredstva že odrejena in bi se lahko dela začela,« je Černičev komentar. Odbornik za javna dela Cervesi, na katerega smo se osebno obrnili, je odgovoril na naša vprašanja zelo skopo: »Prej so bile objektivne težave, pozneje, in sicer avgusta (sam sem se odpovedal celo počitnicam), pa smo med drugim upravnim delom sprejeli tudi sklep o licitaciji del. Te dni smo poslali podjetjem vabila, konec meseca bo ■licitacija, dela pa bodo prav gotovo končana pred koncem leta. Postopek je res dolg, vendar zaradi višine investicije obvezen.«
Kako pa bo do nadaljnega na Liceju? »Torej, v pričakovanju, da bodo dela v paviljonu B končana in da dobimo na razpolago učilnici, smo se na naši šoli odločili, da vselimo dva maloštevilčna razreda v arhiv in v manjšo pomožno sobo. Raje tako, kot da bi razreda za stalno zasedla druge posebne učilnice, ki so za sodoben pouk velika pridobitev,« nam je povedala ravnateljica Abramijeva. Popolnoma upravičena izbira, saj se z maloštevilčnimi razredi res lažje manipulira. Ni namreč isto, če gre za potrebe 25 ali 30 dijakov, ali pa za manjšo skupinico, (nf)
Barkovljanski pevci nocoj v Križu
Križanom in vsem ljubiteljem petja se danes obeta lep večer. Na Kocjanovem borjaču, blizu Kržade v Križu, bo namreč nocoj ob 20.30 nastopil mešani pevski zbor »Milan Pertot« iz Barkovelj, ki bo, pod vodstvom Aleksandre Pertot, zapel vrsto slovenskih, med temi več barkovljanskih pesmi.
Gre za lep uvod v novo delovno sezono naših društev, predvsem v tistih krajih, kjer so domača društva delavna in kjer skušajo privabiti k sodelovanju tudi druga prijateljska društva.
Nocojšnji večer bo tudi lepa priložnost za barkovljanski mešani pevski zbor, ki se je že preteklo sezono povsem pomladil in v katerega so sedaj vstopili še novi mladi pevci.
V primeru slabega vremena bo nastop zbora v dvorani Doma A. Sirk.
S kongresa o prebavni endoskopiji
Endoskop učinkovitejši od kirurškega posega
Kongres o prebavni endoskopiji, ki poteka v kongresnem centru na bivši pomorski postaji, je včeraj nadaljeval s specifičnimi prikazi nekaterih kirurških posegov, pri katerih se zdravniki poslužujejo endoskopov. Kot je pojasnil prof. Norberto iz Padove, je stranskih poškodb in učinkov pri takih posegih, zanemarljivo malo. Zlasti primerni so za ugotavljanje žolčnih kamnov in obolenj v žolčnih vodih.
Prof. Leggeri, direktor kirurške klinike na Katinari, je naštel nekaj izkušenj z uporabo endoskopa pri kirurških posegih na prebavilih, še posebej v primeru rakastih obolenj. Kot znano je smrtnost zaradi raka na želodcu še vedno izredno visoka, prav endoskop pa lahko pripomore pri zgodnjem ugotavljanju zločestih tvorb in njihovemu odpravljanju. Eksploracija notranjih organov s pomočjo posebnih optičnih vlaken je neboleča ali kvečjem povzroči minimalno nelagodje, zato se ga kirurgi vse bolj poslužujejo. Rezultati tovrstnih preiskav so zelo zanesljivi, posledično pa je učinkovit tudi takojšen kirurški poseg. Prav tako pa je mogoče z endoskopom ugotoviti vzroke notranjih krvavitev, ne da bi se moral bolnik pri tem podvreči kirurškemu nožu. Endoskopija je torej ena od vej medicine, ki jo bodo strokovnjaki stalno izpopolnjevali, da bi učinkovito izboljšali dosedanje oblike zdravljenja.
Koncert komorne glasbe v Repnu
Na dvorišču Kraškega muzeja v Repnu je bila v četrtek zvečer ponovitev koncerta komorne glasbe, ki ga je organizrala Tržaška pokrajina v sodelovanju z Glasbeno matico. Na koncertu je nastopil trio, ki ga sestavljajo flavtist Gior-gio Marcossi, klarinetist Lino Urdan in fagotist Vojko Cesar. Trio je na večeru predvajal skladbe Mayerja, Devienneja de Haana in Biersacka, s katerimi se je predstavil že na prvem koncertu v sredo, 9. t. m.
Tudi tokratni nastop je naletel na hvaležno občinstvo, ki ni sledilo s priznanjem odličnim glasbenikom.
Tiskovno sporočilo Slovenske skupnosti
Zagotovilo predsednika KZE glede samostojnega okraja za Zahodni Kras in Zgonik
Priprave na občni zbor obrtne sekcije SDGZ
Potrebne so nove ideje in predlogi ter ljudje z veliko voljo do dela
Predsednik Tržaške krajevne zdravstvene enote prof. Claudio Bevilacgua je v preteklih dneh zagotovil načelniku svetovalske skupine SSk v medobčinski skupščini KŽE in devinsko-na-brežinskemu županu Bojanu Brezigarju, da ne namerava vztrajati pri predlogu, po katerem naj bi Zahodni Kras in zgoniška občina ne razpolagala s samostojnim zdravstvenim okrajem.
V tiskovnem poročilu, ki ga je o tem vprašanju objavila Slovenska skupnost, je rečeno, da je predsednik Bevilacgua s tem odgovoril na stališče, ki so ga glede ureditve zdravstvenih okrajev na Tržaškem nedavno zavzeli na skupnem sestanku predstavniki sekcij SSk za Zahodni Kras, zgoniško in devinsko-nabrežinsko občino. Na tem sestanku) ki se ga je poleg Brezigarja udeležil predstavnik SSk v upravnem odboru KZE Miro Opelt, je bila poudarjena zahteva, naj se v skladu s prvotnim načrtom ohrani okraj s sedežem na Proseku. Dokler le-tega ne bo, pa so predstavniki SSk mnenja, da bi morali zahodnokraškemu prebivalstvu in zgoniškim občanom omogo-
čiti, da se po svoji želji poslužujejo uslug in storitev katerega koli drugega okraja v pokrajini, vključno tistega s sedežem v Nabrežini, ki bo začel delovati med prvimi.
Predsednik Tržaške krajevne zdravstvene enote je po tem posegu izjavil, kot navaja tiskovna nota SSk, da je pripravljen predlagati skupščini prvotno porazdelitev okrajev in torej tudi ustanovitev samostojnega okraja za Zahodni Kras in zgoniško občino. Opozoril pa je na dejstvo, da je na tem območju sorazmerno malo prebivalcev, ki bi se nujno odražalo pri številu osebja in opremljenosti tega okraja. Poleg tega ni še mogoče predvideti, kje bi lahko zgradili oziroma odkupili primerno poslopje na Proseku, kar je sicer problem, ki se postavlja tudi za večino ostalih okrajev v pokrajini. Bevilacgua je naposled izrazil soglasje s predlogom, da bi se v prehodnem obdobju prebivalstvo posluževalo tudi devinsko-nabrežinskega okraja, ki bo med drugim v mejah razpoložljivosti osebja deloval dvojezično.
Odbor obrtne sekcije SDGZ je preteklo sredo napravil obračun dveletnega delovanja in določil smernice za priprave na občni zbor sekcije. Predsednik Andolšek je prisotnim orisal razne pobude, ki so jih izpeljali in tudi priznanja, ki jih je bilo deležno združenje oziroma sekcija, tako s strani oblasti, kot tudi sorodnih organizacij. Obrtna sekcija je sedaj enakovredni sogovornik na svojem področju, čeprav je ostalo še mnogo nerešenih vprašanj. Obrtniki in seveda uradi združenja bodo morali zato še intenzivneje sodelovati v korist celotne kategorije. Pri tem seveda ni mišljena problematika posameznika, temveč nerešeni problemi, ki zadevajo vso kategorijo. V tržaški pokrajini so na primer predvidene velike investicije, za katere se morajo obrtniki pripraviti, dg, bodo lahko sodelovali pri delih in da bodo zavzeli čim vidnejšo vlogo. Potrebna pa bb učinkovita koordinacija delovanja in dobra mera iniciativnosti.
V razpravi o pripravah na občni zbor je bilo sklenjeno, da bi ga sklicali v četrtek, 22. oktobra, po možnosti na Opčinah, saj je prav to mesto z logističnega vidika najprimernejše. Do tega datuma bo potrebno pripraviti kandidacijsko listo, tako da bo vsak član lahko prispeval svoj predlog, oziroma izrazil svoje želje. Ker čaka sekcijo mnogo dela, je potrebno izvoliti v odbor take osebe, ki bodo pripravljene delati in prispevati izvirne ideje in predloge. Članica odbora Silva Bogateč je sprožila zamisel, da bi se skušali dogovoriti z zasebno radijsko postajo Radio Opčine za redno petnajstdnevno oddajo o problematiki obrtništva. To naj bi bila poskusna serija oddaj, ki bi bile odprte slehernemu obrtniku in kjer bi lahko zastavljali vprašanja, zahtevali pojasnila itd. Predlog bodo seveda morali pretehtati odgovorni na radiu in ga, upamo, odobrili. Če bo načrt stekel, bodo tudi sami obrtniki soustvarjalci te oddaje.
Odborniki obrtne sekcije so tudi izvedeli, da bodo umetnostne obrtnice
SDGZ sodelovale na sejmu v Parmu, in sicer pod okriljem Kraške gorske skupnosti. Ta bo namreč pripravila posebni razstavni prostor, na katerem bodo prikazane značilnosti našega Krasa, od vin do obrtnih izdelkov. Zamisel je vsekakor pozitivna in dobrodošla, škoda je le, da je bilo premalo časa za pripravo še pestrejše in popolnejše razstave, (zk)
Praznik ekologistov v Starem mestu
Jutri bo Krožek »verde-azzurro« v sklopu Tržaške zveze za zaščito okolja priredil od 18. do 22. ure na trgu Ulice Crocifisso (za Ul. Donota) praznik, ki bo nosil naslov Doživljati mesto. Pri tem bodo predstavili program, ki sta ga sestavili Zveza za zaščito okolja in Italia nostra, po katerem bo stari del mesta namenjen samo pešcem in zaprt za promet. Poskrbljeno bo za dober prigrizek in pristno kapljico.
Ustanova za spoznavanje slovenskega jezika pred novo delovno sezono
Jezik in kultura - neločljivi komponenti
Na sedežu Ustanove za spoznavanje slovenskega jezika in kulture se je pretekle dni začelo vpisovanje za tečaje slovenščine različnih stopenj, ki naj bi se začeli konec meseca oktobra.
To je bila priložnost, da smo obiskali sedež v Ul. Valdirivo 30. in se tam pogovoril z dolgoletnim predsednikom in tudi ustanoviteljem, omenjene ustanove Lucijanom Ferlugo.
»''Jezik in kultura - neločljivi komponenti" je moto, ali geslo našega delovanja. Pa ne samo to. To je tudi vsebina in pomen našega delovanja, kot smo si ga zamislili, ko smo leta 1965 začeli le napol uradno, leta 1970 pa povsem uradno s svojo dejavnostjo,« nam je povedal Ferluga, ko nas je sprejel v prostorih ustanove, ki jih prav sedaj obnavljajo.
»Upamo, da bomo z obnovitvenimi deli zaključili do začetka tečajev. Dela so bila že nujna za nemoten potek našega delovanja. Vpisovanje poteka redno vsak dan od 17. do 20. ure.
Propaganda za vpisovanje v novi ciklus predavanj je redno stekla v časopisih in na radiu, medtem ko so ostali lepaki še nenalepljeni. To pa zato,« nam je dejal Ferluga, »ker so prostori, določeni za lepljenje lepakov v samem mestu trenutno povsem zasedeni. Zato se bodo lepaki pojavili prihodnji teden.
Začetki našega delovanja niso bili lahki, čeprav je bila videti tedaj politična situacija mnogo boljša, kot je danes ter so nekateri odgovorni krogi
kazali pripravljenost za nekakšno odprtje, za prebroditev starih predsodkov, za večje razumevanje tudi do iniciativ, ki jih je s svojim delovanjem odpirala tudi naša ustanova. Dogodki zadnjih let so pokazali, da so bila ta predvidevanja preuranjena ter da se bomo morali še spoprijeti s stvarnostjo, v kateri živimo.«
Pomen delovanja ustanove, ki se s svojim učnim kadrom trudi, da bi seznanila italijanske someščane s slovenskim jezikom in slovensko kulturo, ni mogoče meriti s številom vpisanih v tečaje slovenščine.
»Pred tolikimi leti je bil prav prof. Umek tisti, ki je prvi poprijel za delo v naši ustanovi in ki je vodil še nekaj let tečaje. Sledili so mu nato še drugi. Vrsto let pa je potem sama poučevala v tečajih prof. Lelja Rehar-Sancin. Lani se ji je pridružila še prof. Nadja Pahor-Verri.«
Ustanova je deležna finančne podpore s strani dežele, pokrajine in vladnega komisariata. Seveda pa so te podpore bolj simbolične ter sloni veliko dela le na dobri volji in zavzetosti posameznikov.
»Želeli bi si večjega razumevanja s strani demokratičnih sil, slovenske komponente, pa tudi sindikalnih organizacij. Končno je spoznavanje slovenskega jezika problem, ki rešuje vrsto drugih problemov. Je torej problem v problemu. Če bomo tega premostili, potem bo mogoče z večjim optimizmom gledati tudi na rešitev splošnega
političnega položaja tu pri nas. Tisti, ki so pripravljeni, da se približajo slovenskemu jeziku in ga začenjajo spoznavati, ne morejo postati nacionalisti ali šovinisti, temveč so lahko le odprti do problema mirnega, sožitja in prijateljstva med dvema narodoma, ki tu od nekdaj skupno živita. Hotel bi poudariti, da je pouk slovenščine le nekaj drugega, kot pouk drugega tujega jezika. Slovenščino govorijo naši someščani, naši sodržavljani in je prav, da se z njo spoznajo, ne samo odrasli, kot je to primer v naših tečajih, temveč že otroci v osnovni šoli, ali pa še prej.«
Tečaji bodo namenjeni začetnikom, za izpopolnjevanje in končno še za konverzacijo v slovenščini. Tečaji bodo potekali štiri dni na teden s po eno ali dve uri na dan pouka. Cena tečajem (enoletna), je okrog 200.000 lir.
Ko smo se pozanimali tudi za sam sedež, nam je predsednik Ferluga povedal, da imata tu svoje mesto še Združenje Union (prva takšna pobuda, ki je želela približati cilje in namene ustanove stvarnosti v našem mestu) in pa Odbor za mir in kulturo medsebojnega sožitja.
»Cilji, ki smo si jih zastavili niso lahko izvedljivi. Vendar sem prepričan, da smo na pravi poti in da moramo s svojim delom nadaljevati. Upamo in računamo na pomoč in podporo vseh tistih, ki se tako, kot mi, sklicujejo na pomen jezika in kulture za medsebojno spoznavanje in razumevanje.«
NEVA LUKES
V vrtcu je lepo...
Občinski vrtci v devinsko-nabrežinski občini so začeli delovati že v začetku tega tedna. Sodeč po prizorih, ki jih je naš fotoreporter ujel v vrtcih v Devinu (zgoraj) in v Mavhinjah (spodaj), so se malčki že prav dobro uživeli v
zanje novo okolje
Ob današnjem in jutrišnjem shodu beguncev iz Istre, z Reke in iz Dalmacije
Skrb demokratičnih sil ob možnih izzivanjih Prepovedan shod fašistične MSI na Trgu Unita
Danes in jutri se bo odvijal v našem ttiestu prvi shod italijanskih beguncev lz Istre, z Reke in iz Dalmacije, ki so 9a priredile ob 40-letnici podpisa mirovne pogodbe skoraj vse ezulske organizacije (z izjemo naprednega krožka Istria). Uradni del manifestacij, kot 50 ga objavili organizatorji, obsega si-le nedeljo, ko naj bi se istrski, reš-ki in dalmatinski begunci zbrali ob 11. Uri pri fojbi pri Bazovici, da se sloves-n° poklonijo tamkajšnjim žrtvam, popoldne ob 16. uri v stolnici pri Sv. Jus-tu. kjer bo darovana maša v spomin na Padle iz Julijske krajine in Dalmacije ter na begunce, ki so umrli daleč od domačih krajev, zvečer pa se bo shod zaključil ob 19. uri na Trgu Unita s koncertom mestne godbe Verdi. Da-našnji, sodeč po uradnem vabilu neuradni, del sporeda pa predvideva okroglo mizo ob 15.30 v mali dvorani gledališča Verdi, ob 18. uri pa koncert v veliki dvorani istega gledališča.
Po doslej preverljivih vesteh naj bi Se zborovanja ezulov udeležilo tudi okrog 2 do 3 tisoč istrskih, reških in dalmatinskih beguncev iz drugih kra-Jav Italije in drugih držav. Do sinoči Pa ni bilo vesti, da bi ezulskemu shodu prisostvovali uradni zastopniki vlade ali vojske. Verjetno prav zato je včeraj predsednik deželnega odbora Piasutti naslovil predsedniku vlade čf.orii in zunanjemu ministru Andreot-«ju brzojavko, v kateri ju poziva, naj določita uradnega predstavnika, »v skladu z upravičenim pričakovanjem ezulov«.
Medtem je tržaška prefektura včeraj prepovedala politični shod, ki ga je neofašistična MSI hotela prirediti drevi na Trgu Unita, da bi seveda izkoristila shod beguncev za izzivanje šovinističnih in revanšističnih strasti. Prepoved velja tudi za bližnja Borzni trg in Capo di piazza. Iz rimskih virov pa smo izvedeli, da nameravajo neofašisti vsekakor uresničiti svojo namero. Na politični shod sicer naj ne bi prišel neofašistični kolovodja Almirante, pač pa voditelj MSI Fini, ki naj bi postal njegov naslednik na vodstvu stranke. Danes ob 11.30 pa naj bi tržaški in bo-censki zastopnik MSI Giacomelli in Mitolo imela v Trstu tiskovno konferenco o položaju v teh dveh mestih, očitno z namenom razžiganja narodnostne mržnje.
Zaskrbljenost nad nevarnostjo in-strumentalizacijami današnjih in jutrišnjih manifestacij beguncev je seve-
da še vedno živa v krajevnih slovenskih in italijanskih demokratičnih krogih. Ta skrb je prišla do izraza tudi na zadnjih sestankih vodilnih organov pokrajinske federacije KPI in pokrajinskega izvršnega odbora Slovenske skupnosti. KPI v svojem tiskovnem sporočilu ugotavlja po eni strani »pozitiven pomen težnje, da se ne razprši kulturna identiteta beneško-istrskih ljudi, ki so doživeli žalostno izkušnjo begunstva, in nujnost razvijanja kulturnih stikov med Italijo in Italijani, ki živijo v Istri in na Reki, v okviru novih odnosov sodelovanja in prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo«, po drugi strani pa izraža »zaskrbljenost nad instrumentalnimi manevri ne zgolj lokalnih političnih sil, ki bi rade ponovno ustvarile klimo nestabilnosti in napetosti ob meji, kar bi bilo škodljivo za Trst in za mirovne interese italijanske republike.« Kot druge stranke in organizacije je tudi KPI na-
slovila na ezulski shod pozdravni lepak, poudarjajoč potrebo po spodbujanju sodelovanja in prijateljstva.
Pokrajinski izvršni odbor SSk pa je v svojem sporočilu ocenil, da »samo proslavljanje omenjenih zgodovinskih dogodkov ne bi sprožilo pomislekov in zaskrbljenosti, če bi organizatorji ne zasledovali še drugih ciljev in nudili priložnosti za razne revanšistične in druge nacionalistične izpade tu ob meji«. SSk poudarja pri tem veliko skrb nad potekom in političnimi posledicami begunskega shoda, ki ga fašisti skušajo cinično izkoristiti, kot dokazuje napovedani shod MSI.
Podpredsednik deželnega sveta To-nel (KPI) pa je naslovil begunskemu shodu pozdrav, v katerem ugotavlja, da je treba dramatične dogodke izpred 40 let, ki so bili strupeni sad fašistične vojne, ocenjevati sedaj brez tabujev, retorike in instrumentalizacij, pri čemer izraža upanje, da bodo znali organizatorji zavrniti in izolirati poskuse izzivanja. S tem v zvezi Tonel zahteva tudi, naj Dežela javno umakne svoje pokroviteljstvo nad katalogom razstave o begunstvu v Palači Costanzi, ker gre »za žaljiv in fašistični pamflet«. V prepričanju, da begunci niso prišli v Trst v duhu revanšizma, a za ponovno povezavo s svojo skupnostjo in zgodovino, Tonel v svojem pozdravu naglasa, da se je v teh 40 letih mnogo stvari spremenilo in da je treba nadaljevati prizadevanja, »da bo stvarna kultura sožitja zagotavljala vedro bodočnost v interesu našega prebivalstva«.
Delegacija SKGZ na Prefekturi
Prefekt dr. Mazzurco je v imenu vladnega generalnega komisarja včeraj sprejel tajnika SKGZ Duška Udoviča in člana izvršnega odbora Bogumila Samso. Predstavnika SKGZ sta izrazila zaskrbljenost, da ne bi izkoristili zborovanja istrskih beguncev ob štirideseti obletnici mirovne pogodbe za oživljanje sovraštva, saj je bodočnost prav v načelih odprte meje, sožitja in sodelovanja. Opozorila sta na brošuro, ki je bila izdana v okviru fotografske razstave v palači Costanzi, da je brošura izdana ob pokroviteljstvu dežele in da na njej nista navedena založnik in tiskarna, s čimer se grobo krši zakon.
Dr. Mazzurco je zagotovil stalno skrb oblasti za spoštovanje zakonov, za ustvarjanje ozračja sožitja in proti političnemu izkoriščanju zborovanja.
V Klubu Rosselli odprtje razstave »Mirovna sredstva«
V studiu Tommaseo v Ul. del Morite 2/1 bodo danes ob 19. uri odprli umetnostno razstavo "Mirovna sredstva". Organizator razstave je Klub Rosselli, ki s to pobudo začenja ciklus na temo miru v duhu novega deželnega zakona za razvoj kulture sožitja.
Člani Kluba Rosselli so namreč mnenja, da so take pobude v mestu, ki je doživelo in doživlja nešteto političnih trenj ter etničnih in družbenih nasprotij, zelo pomembne. Željo po miru in sožitju je mogoče doseči tudi s stiki, ki omogočajo boljše poznavanje okolja, v katerem živimo. Na tak način bo tudi laže preboleti psihološko travmo, ki že dolgo vrsto let bremeni tržaško prebivalstvo.
Na razstavi bodo na ogled stvaritve umetnikov: Rajka Apollonija, Marjana Gumilarja, Rajmunda Kocbeka, Emanuele Marassi, Piccola Sillanija in Davida Škerlja.
Pastoralni dnevi o poslanstvu Cerkve
Prihodnji teden, od 24. do 27. septembra, bo tržaška škofija priredila pastoralne dneve z naslovom »Trst: poslanstvo Cerkve za človeka«. Pastoralni dnevi se bodo začeli v četrtek, 24. septembra, z uvodnim poročilom teologa msgr. Franca Marto-na. Naslednja dva dni bo delo steklo v delovnih skupinah, v nedeljo, 27. septembra, pa bo pastoralne dneve sklenil tržaški škof. Pobuda bo potekala v cerkvi S. Maria Maggiore v Ul. Collegio 6.
Ob robu ezulskega »raduna«
Razstava in sramotni pamflet očitno grobo kršita zakon
^°gled na fotografsko razstavo v Palači Costanzi. Naš fotograf je želel od blizu posneti izrezke naslovov, ki se nanašajo na nacistične protipartizanske akcije. Žal mu ni uspelo, ker so mu to preprečili budni organizatorji razstave, katerim fotograf Primorskega dnevnika očitno ni po godu.
Med vzporednimi, pripravljalnimi Prireditvami za nedeljsko zborovanje jstrskih beguncev je mnogo polemik,
Kritik in upravičenega ogorčenja vzbudila fotografska razstava v Palači Costanzi. O tem smo kritično že poro-Cali, moramo pa se povrniti zaradi vsebine fotografske razstave in katalo-ga, ki ga ob vhodu prodajajo po deset tisoč lir.
Katalog je v resnici grob, nesramen ur do kraja žaljiv napad na Slovence, oeš da smo »bili stoletja sužnji po ime-nu in po položaju«. Pri vsem tem pa sta izredno zanimivi in vsega obsoja-uja vredni še dve stvari.
Na prvi strani zloglasnega, fašistoid-uega in zločinsko sramotilnega pam-ueta je z velikimi črkami natisnjeno, ua je izdan »pod visokim pokroviteljstvom dežele Furlanije-Julijske krajine«.
partizani. Tipična apologija nacizma m fašizma.
Vojna je strašna stvar in vojne grozote smo občutili vsi, predvsem pa prav mi zamejski Slovenci. Tega se dobro zavedamo in prav zato tudi po eni strani razumemo in spoštujemo žrtve vseh, po drugi pa moramo čim odločneje obsoditi pisanje in prikazovanje takratnih dogodkpv na način, s katerim se skuša obujati sovraštvo in nerazumevanje.
Aquila: stari problemi v novi preobleki
Prezirljiv odnos družbe Selm do stališč krajevnih uprav
Nova lastnica žaveljske rafinerije, družba Selm, ki se je v četrtek predstavila za tržaško pogajalno mizo, se resnici na ljubo ni izkazala kot resen partner, kakršnega si je želel zlasti sindikat in seveda delavci Aguile. Srečanje se je končalo s splošnim nezadovoljstvom predstavnikov sindikata, čeprav je potekalo v bolj umirjenem tonu kot vsa tovrstna srečanja doslej. Nezadovoljstvu pa je botrovalo .tudi širjenje nekaterih vesti s strani vsedržavnega tiska, po katerih bi lahko sklepali, da družba Selm dejansko nima resnih namenov z žaveljsko rafinerijo, temveč da išče le zase najugodnejšo rešitev. Zastopniki Selma tudi niso pojasnili, po kakšnih kriterijih se je v pogajanja vključila tudi družba Shell in s svojo prisotnostjo še bolj zmešala že itak zavozlane štrene.
Zastopniki družbe Selm se nadalje niso na četrtkovem srečanju izrazili glede ukinitve dela v termični centrali, ki bo še okrepila vrste delavcev v dopolnilni blagajni. Prav tako niso hoteli pojasniti, zakaj delavcem z daljšo delovno dobo ponujajo finančne ugodnosti za predčasno upokojitev, kot niso hoteli potrditi in ne zanikati vesti, po katerih naj bi Montedison (Selm je ena od njenih številnih podružnic) iskal le alternativne proizvodne mož-
nosti za Aguilo in ne dokončne rešitve. Kar pa je nemara najhujši spodrsljaj predstavnikov Selma, je njihov prezirljiv odnos do stališč krajevnih uprav in političnih sil, ki se od vsega začetka zavzemajo za rešitev rafinerije. Izjavili so namreč, da bo Montedison, v primeru da ne sestavi učinkovitega proizvodnega načrta, opustil vsakršno zanimanje za ta problem.
Tudi stalen pritisk sindikata na vse mogoče pristojne krajevne in državne forume je bil na četrtkovem srečanju deležen izredno negativne ocene. Predstavniki Selma mu hočejo namreč poveriti vlogo stranskega opazovalca, vsa nadaljnja pogajanja pa bi rad vodili in upravljali sami. Sindikalna zveza CGIL, CISL, UIL je zato takoj kon-taktirala deželega odbornika za industrijo Carboneja in mu poverila nelahko nalogo, da izposluje nov sestanek z ministrom še pred rokom, v katerem bi morala družba Selm predstaviti svoj proizvodni in finančni načrt. Odbornik Carbone bo sindikaliste sprejel že v ponedeljek, medtem ko bo skupščina delavcev v torek, 22. t. m., ob 15. uri.
Tržaški podžupan Seghene pa je včeraj v imenu občinske uprave izrazil bojazen, da ne bi Selmu, družbi skupine Montedison, uspelo to, česar
Dežela, deželna vlada, deželni svet, Se torej ne samo strinjajo z oznako yseh Slovencev, da so sužnji po imenu 111 po njih vlogi? So to uradno podprli, Plačali in nudili vsestransko pokrovi-leljstvo? To vprašanje zahteva takoj-sen odgovor.
Pamflet je natisnjen na lepem brez-jasnem papirju, bogato tudi večbarvno ilustriran, prodajajo ga po deset tisoč ;ir. Nikjer na njem pa ni natisnjeno jrne in priimek odgovornega založnica, niti tiskarne, kar je vse po italijanskem zakonu točno predpisano, saj je Prav zagotovitev osebne odgovornosti ludi temelj ustavne pravice do svobo-ua tiska.
Očitno je torej, da je zloglasni pam-Het ilegalen, da grobo krši zakon, za-radi česar morajo oblasti intervenirati ludi brez prijave, saj gre za očitno kri-arinalno dejanje. Koliko časa bodo jahflasni katalog še ponujali in proda-
Na razstavi pa lahko tudi iščemo ključ za razumevanje takega početja, lakoj v začetku, ob vhodu, je poleg lapih barvnih diapozitivov tudi tabela z izrezki časopisov. Predstavljeni so samo naslovi, skrbno so izrezali vse uatume in oznake listov, kjer je bil naslov natisnjen. Iz naslovov pa je jasno razvidno, da gre za fašistično-nacis-itfni tisk v letih 1943-45, za poveliče-vanje nemškega okupatorja v boju s
Finančni stražniki zaplenili jugoslovanska čolna
Če so se vesti o nezakonitem ribarjenju italijanskih ribičev v jugoslovanskih teritorialnih vodah pri nas že udomačile, pa nas je včeraj presenetila vest, da so italijanski pomorski finančni stražniki prestregli dva jugoslovanska ribiška čolna, ki sta ribarila v italijanskih teritorialnih vodah. Z razliko od zasledovanj po morju, o katerih smo večkrat slišali, ko so italijanski ribiči skušali uiti jugoslovanskim oblastem, pa je zadeva tokrat stekla na najbolj miren način. Da je zadeva tako nenavadna, dokazuje tudi dejstvo, da so bile italijanske finančne
oblasti dokaj nepripravljene za tak primer, saj ne pomnijo, da bi jugoslovanski ribiški čolni ilegalno ribarili v italijanskih teritorialnih vodah v Tržaškem zalivu. Na postaji finančnih stražnikov so bili včeraj zvečer nekoliko v zagati, tako da nam ni bilo dano vedeti, kako bodo ukrepale italijanske oblasti.
Ribiška čolna Neptun 1 in Neptun 2 (poveljevala sta jima mlada kapitana Uroš Fras in Stojan Širca iz Izole oz. iz Kopra) je včeraj popoldne okrog 16. ure najprej zagledal izvidniški čoln finančnih stražnikov iz Gradeža. Čolna
sta kočarila (razprla sta mrežo in se oddaljila eden od drugega za približno tri milje) pet milj od Miramarskega gradu in tri milje od Tankega rtiča. Patruljni čoln iz Gradeža je takoj poklical na pomoč še dve pomorski enoti, vendar po nepotrebnem, saj sta se ribiška čolna takoj ustavila, ko so stražniki veleli kapitanoma, naj ustavita. Na enem od ribiških čolnov so italijanski finančni stražniki našli okrog 23 stotov plavih rib. Čolna so pospremili do tržaške pomorske postaje, kjer ima sedež 19. legija in kjer so jima zaplenili ribe in ribiške mreže. Posadka, ki jo sestavlja skupno šestnajst ribičev, je trenutno na čolnih, kjer je na razpolago italijanskim oblastem v pričakovanju na odločitve tržaškega pretorja Reinottija.
Prekršek, ki so ga zakrivili jugoslovanski ribiči, sodi v pristojnost pretu-re. Gre za prekršek proti varstvu morskega biološkega bogastva in ribiškim dejavnostim. Za podobne prekrške predvidevajo zaplenitev lova in denarno globo, v skrajnih primerih pa celo obsodbo na devet mesecev zapora ali zaplenitev ribiških čolnov. Odločitve pretorja bodo znane šele danes.
Komaj je prejel vest o zaplembi čolnov, se je na postaji 19. legije finančnih stražnikov zglasil tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Livij Jakomin, ki se je hotel podrobno seznaniti z dogodki. Po daljšem pogovoru sta Jakomin in poveljnik finančne postaje soglašala, da je celotna zadeva potekala v najboljšem redu.
ni zmogla Total, se pravi zaprtje rafinerije Aguila. Bojazen izhaja predvsem iz zadržanja družbe Selm, ki je "mehko po obliki, a trdo po vsebini". »Občinska uprava je prepričana,« je dejal Seghene, »da je prehod Totalove mreže k Selmu pozitivno dejstvo, vendar bomo z veliko pozornostjo sledili razvoju dogodkov v upanju, da bo mogoče v kratkem roku najti zadovoljivo rešitev«.
Na Grmadi našli rimske novce
Skupina za raziskovanje človeške paleontologije Združenja XXX. oktober, ki je član Italijanskega alpinističnega kluba, je med raziskovanjem Aleksandrove jame na Grmadi odkrila veliko število rimskih novcev, raztresenih na zelo majhni površini.
Strokovnjaki arheološkega nadzorstva so si najdišče ogledali in dobili v jami še nekaj zanimivih ostankov. Nadzornica Franca Scotti je namreč odkrila skupino tridesetih novcev, ki so bili verjetno spravljeni v vrečki, na katero sedaj spominja le temna sled v glinastih tleh. Najdeni kovanci so dokaj majhni in so po mnenju strokovnjakov imeli majhno vrednost. Na njih so podobe raznih rimskih cesarjev, ki so vladali od 350. do 420. leta n. št.
V,vrhnjem kamnitem sloju so odkrili še drobce rimskih amfor iz četrtega stoletja.
Vse najdbe so trenutno spravljene v uradih arheološkega nadzorništva. Več podatkov o njih bo mogoče izvedeti le s poglobljenim študijem.
■ V križišču med ulicama Mazzini in San Lazzaro je včeraj popoldne avto trčil v mestni avtobus. Šofer bi-anchine je pripeljal iz Ul. San Lazzaro in izsilil prednost avtobusu proge št. 10, ki je peljal po Ul. Mazzini. Med trčenjem sta se poškodovali dve potnici v avtobusu, 75-letna Carolina Simo-ničin in 73-letna Caterina Cosma. Okrevali bosta v 8 oziroma 10 dneh.
19. 9. 1972
19. 9. 1987
Ob 15. obletnici smrti našega nepozabnega očeta in moža
Borisa Zobca
se ga vedno z ljubeznijo spominjajo
sinova Loris in Erik ter žena Fulvia
Boljunec, 19. septembra 1987
Ob izgubi drage matere izreka pevcu Giuliu Rossiju in družini globoko sožalje
KD F. Venturini
ŠD SOKOL - SKD I. GRUDEN
priredita
ob 169-letnici in en dan smrti nepozabne tašče JOVANA VESELA KOSESKEGA
LITERARNI VEČER
Besedila interpretirajo: KARST BROTHERS Pesmi: tudi
Slavnostna gosta: dr. prof. JOŽA PIRHOVEC in japonski kantavtor YA-SAM-THU
Jutri, 20. septembra, na igrišču ŠD Sokol v Nabrežini, s pričetkom ob 20.30.
šolske vesti
Slovenski dijaški dom S. KOSOVEL
Trst, Ul. Ginnastica 72 ali Čampo San Luigi 11 (mestni avtobus št. 25), sporoča, da je še danes odprto VPISOVANJE za šolsko leto 1987/88 vsak dan od 8. do 13. ure. Vsa pojasnila dobite po telefonu na št. 573141 in 573142
Sindikat slovenske šole obvešča vse šolnike, da ima začasno sedež na Ul. Carducci 8/II. Ker je trenutno še brez telefona, v potrebi kličite na'št. 911470 -S. Škrinjar ali 299423 - Ž. Marc.
Ravnateljstvo učiteljišča "A. M. Slomšek" s priključeno vzgojiteljsko šolo sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, 21. t. m., ob 9. uri v svetoi-vanski cerkvi. Dijaki se ob 10. uri zberejo v šoli, kjer jim bodo razredniki dali prva navodila.
Ravnateljstvo liceja "F. Prešeren" v Trstu sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, 21. t. m., ob 9. uri pri Sv. Ivanu. Dijaki se zberejo na šoli ob 10. uri.
Ravnateljstvo DTTZ "Žiga Zois" z oddelkom za geometre v Trstu sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, 21. septembra, pri Sv. Ivanu ob 9. uri. Dijaki se zberejo na zavodu ob 10.30, kjer bodo prejeli prva navodila. Razmestitev dijakov po razredih je razvidna na oglasni deski zavoda.
Geometri ter dijaki I. c, II. c in I. č razreda bodo imeli pouk v prostorih bivšega paviljona B. Ul. San Cilino 16, vsi ostali pa na sedežu, Vrdelska cesta 13/2.
Državni poklicni zavod "J. Stefan" v Trstu sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, 21. 9., pri Sv. Ivanu ob 9. uri. Dijaki se zberejo na zavodu ob 10. uri, kjer jim bodo profesorji razredniki posredovali šolska navodila.
Ravnatelj srednje šole "Sv. Cirila in Metoda" obvešča učence šole pri Sv. Ivanu in na Katinari, naj pridejo v šolo v ponedeljek, 21. 9., ob 8. uri. Ob 10. uri bodo odšli v spremstvu profesorjev k maši.
Tajništvo šole "L Gruden" v Nabrežini sporoča, da bo šolska maša v ponedeljek, 21. 9., ob 8. uri v nabrežinski cerkvi. Po maši se bodo učenci zbrali na šoli.
Ravnateljstvo srednje šole "S. Kosovel" sporoča, da bo šolska maša v ponedeljek, 21. t. m., ob 8.30 v župni cerkvi na Opčinah. Dijaki se zberejo na šolskem dvorišču ob 8.15, od koder bodo šli v cerkev v spremstvu profesorjev. Po maši se vrnejo v razrede, kjer jim bodo profesorji dali nadaljnja navodila.
Državna srednja šola "S. Gregorčič" v Dolini sporoča, da se prične pouk v . ponedeljek, 21. t. m., ob 8. uri. Ob 10. uri bo šolska maša.
Ravnateljstvo srednje šole "F. Levstik" s Proseka in iz Sv. Križa sporoča, da se bo šolsko leto začelo v ponedeljek, 21. t. m., ob 8. uri. Šolski maši ob začetku šolskega leta bosta ob 9.15 v župni cerkvi na Kontovelu oz. v Sv. Križu.
Ravnateljstvo srednje šole "I. Cankar" pri Sv. Jakobu v Trstu obvešča svoje učence, da v ponedeljek, 21. t. m., začne pouk v šolskem letu 1987/88. Učenci se zberejo na šoli ob 9. uri, kjer bodo dobili potrebna obvestila, nato gredo k šolski maši, ki bo v župni cerkvi pri Sv. Jakobu ob 10. uri. Ravnateljstvo obvešča vse tiste, ki so se prijavili za večerni tečaj "150 ur" za delavce, da se zberejo na šoli v ponedeljek, 21. t. m., ob 18. uri za razgovor in določitev urnika tečaja.
Osnovna šola "P. Voranc" iz Doline
sporoča, da se bo pouk začel 21. septembra ob 8. uri in se bo prvi teden za vse učence zaključeval ob 12. uri. Šolska maša bo v ponedeljek, 21. 9„ ob 9. uri zjutraj. Otroci naj bodo v spremstvu staršev.
Celodnevna osnovna šola "M. Samsa" Domjo in "I. Trinko - Zamejski" Ricmanje sporoča, da se v ponedeljek,
21.	t. m., vsi učenci zberejo v šoli pri Domju ob 8. uri.
Celodnevna osnovna šola Žavlje-Ko-rošci v Miljah sporoča, da se redni pouk (s kosilom) začne v ponedeljek, 21. septembra, ob 8.15 (do 16. ure).
Osnovna šola Mačkolje obvešča, da bo prvi dan pouka 21. septembra ob 8. uri. Ob 9. uri bo šolska maša.
Celodnevna osnovna šola "F. Venturini" v Boljuncu obvešča, da bo začetek pouka v ponedeljek, 21. t. m., ob 8. uri, šolska maša bo ob 8.30.
Osnovna šola Boršt sporoča, da se prične pouk v ponedeljek, 21. t. m., ob 8.30, ob 11. uri bo šolska maša.
Osnovna šola "F. Milčinski" sporoča, da se redni pouk prične v ponedeljek, 21. t. m., ob 8.30.
Učenci osnovne šole "F. Bevk" z Opčin imajo začetno šolsko mašo v torek,
22.	t. m., ob 9. uri v župni cerkvi. Starši učencev so naprošeni, da pospremijo otroke v šolo na prvi šolski dan v ponedeljek, 21. t. m., ob 8.30.
Reden pouk na osnovni šob na Proseku se prične 21. t. m. ob 8.30. Šolska maša bo ob 9. uri v vaški cerkvi.
vseslovensko GLEDALIŠČE
Miha Mate
ŠIROKA USTA
Izvaja STANE STAREŠINIČ
Danes, 19. septembra, ob 20.30 v Bazoviškem domu v Bazovici
ŠD SOKOL prireja
24 UR KOŠARKE
danes, 19., in jutri, 20. t. m.
Začetek tekem bo danes ob 18. uri.
V nedeljo nastop skupine KARST BROTHERS.
Vabljeni ljubitelji in prijatelji športa.
KD VESNA vabi na koncert mešanega pevskega zbora
"M. PERTOT" iz Barkovelj
DANES, 19. septembra, ob 20.30 v Križu na Kocjanovem borjaču blizu Kržade.
V primeru slabega vremena bo nastop v dvorani Doma A. Sirk v Križu ob 21. uri.
izleti
kino
LETNI KINO - ARISTON - 16.00, 21.30 Giulia e Giulia, r. Peter Del Monte; i. Kathleen Turner, Sting, Gabriel Byrne, Gabriele Ferzetti.
LETNI KINO - LJUDSKI VRT - 21.00 Severi}' Hills Cop. - Un piedipiatti a Be-verly Hills.
EXCELSIOR I - 17.30, 22.15 Appuntamen-to al buio, r. Blake Edwards; i. Kirn Ba-singer, Bruce Willis.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Predator, fant., ZDA; r. J. McTiernan; i. A. Schwarzenegger.
EDEN - 16.00, 22.00 La donna delle bes-tie, pom., □ □
VITTORIO VENETO - 17.00, 22.10 Radio Days, kom., ZDA 1987, 88/ r. Woody Al-len; i. Mia Farrow, Seth Green.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Pregled srhljivke: Morte a 33 giri, r. Charles Martin Smith: i- Marc Priče, Tony Fields. '
PENICE - 17.00, 22.15 La morte avra i suoi occhi.
EXCELSIOR II - 18.00, 21.45 Arma letale, r. Richard Donneg i. Mel Gibbson, Dan-ny Glover, □
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Un'orgia con Analgisa, porn., □□
MIGNON - 17.00, 22.00 II nome della rosa, dram., ZRN/Fr./It. 1986: r. Jean-Jacgues Annaud; i. Sean Connery, F. Murray Abraham.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Basil, 1’investiga-topo, ris., ZDA 1987: r. B. Mattionson, D.
' Michener, J. Musker.
NAZIONALE III - 17.00, 22.00 Mistery, r. Bob Swaim; i. Sigourney Weaver, Michael Caine.
LUMIERE FICE - 16.30, 21.30 II Sacrificio,
dram., Šve. 1986, 155': r. Andrej Tarkovski: i. Erland Josephson, Susan Fleetwo-od.
RADIO - 15.30, 21.30 L'asta delPamore, pom., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
Oktobra posvet o zunanji trgovini
V petek, 2. oktobra, se bo začel v Trstu posvet o zunanji trgovini, ki ga bo pripravila Zveza trgovcev.
Glavni predavatelj bo dr. Francesco Colucci, predsednik Confcommercia, ki se ukvarja z zunanjo trgovino že več kot dvajset let. Dr.Colucci bo predaval o italijanski in mednarodni stvarnosti, v kateri delujejo operaterji naše in drugih dežel. Temu predavanju se bodo pridružila še predavanja dr. Michela Zanettija, dr. Renza Picci-nija in dr. Elia Geppija. Dr. Zanetti, predsednik Tržaškega pristanišča, bo govoril o pomorskih in pristaniških storitvah v trgovinskem prometu. Dr. Piccin, generalni direktor Tržaške hranilnice, pa bo imel predavanje o funkciji deželne banke v posredovalni trgovini in storitvah s tujino. Dr. Geppi, poverjeni svetovalec deželne zadruge Friulgiulia, pa bo posredoval podatke, novice in perspektive uvoznih in izvoznih dejavnosti naše dežele.
Posvet se bo začel ob 9.30. Pri tem bosta imela uvodni govor predsednik Zveze trgovcev dr. Adalberto Donag-gio in predsednik Dežele Adriano Bia-sutti. Posvetu bo predsedoval predsednik Trgovinske zbornice Giorgio Tombesi.
Tajništvo posveta bo na Zvezi trgovcev, v Ul. San Nicolo 7.
Dr. Colucci ne bo posegel s svojim predavanjem samo v sejni dvorani Tržaškega velesejma. V četrtek, 1. oktobra, se bo namreč srečal z voditelji Zveze trgovcev v Trstu in drugih pokrajin naše dežele. V petek popoldne pa bo otvoril razstavo o informatiki »Spazio 4«, ki jo bodo priredili v prostorih Tržaškega velesejma.
včeraj - danes
SPDT vabi svoje člane in prijatelje na izlet z osebnimi avtomobili, ki bo jutri,20. t. m., na Učko. Zbirališče je ob 7. uri v Bazovici pred cerkvijo. Izlet vodi Marjo Milič (tel. 229258), pri katerem dobite vse informacije. Skupno je tri ure hoje. Vabljeni!
Godba Veseli godci iz Boljunca obvešča, da bo odhod avtobusov na izlet v Camalo (Treviso) jutri, 20. t. m., ob 7. uri s trga v Boljuncu. En avtobus bo peljal mimo Bazovice in Trebč.
Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da bo odhod avtobusa na izlet v Kromberk-Vitovlje-Vrtovin v torek, 22. septembra, ob 7.30 izpred deželne palače na Oberdanovem trgu.
Danes, SOBOTA, 19. septembra
BOŽIDAR
Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 19.10 - Dolžina dneva 12.22 - Luna vzide ob 2.33 in zatone ob 17.59.
Jutri, NEDELJA, 20. septembra
SUZNANA
PLIMOVANJE DANES: Ob 02.40 najnižje -43 cm, ob 09.30 najvišje 35 cm, ob
15.19	najnižje -14 cm, ob 20.39 najvišje 26 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 24,8 stopinje, zračni tlak 1022,7 mb rahlo raste, veter 5 km na uro jugozahodnik, vlaga 77-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,8 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Victoria Bohm, Irene Biancolillo, Erim Alp, Davide Dellago, Sara Sossi.
UMRLI SO: 86-letna Maria Tosolini vd. Colangiulo, 82-letna Maria Devesco-vi vd. Varagnolo, 77-letna Lucia Chicco, 88-letna Eufemia-Crosara.
OKLICI: delavec Marco Mancosu in prodajalka Elisabetta Di Lorenzo, zidar Carniine Malizia in gospodinja Angela Cappucci, geometer Claudio Scabar in Solnica Barbara Gerini, finančni stražnik Angelo Raffaele Veccari in uradnica Te-resa Zingarelli, Manrico Giorgio lachia in Vera Espirito Santo Saldanha, uradnik Giulio Arbanassi in trgovka Claudia Sanzin, uradnik Lorenzo Cadelli in frizerka Anna Maria Magris, šolnik Pietro Egidi in Solnica Viviana Novak, mehanik Tiziano Occhiali in prodajalka Ester Do-dich, barist Gianfranco Minin in prodajalka Cinzia Orzan, radiološki tehnik Li-vio Košuta in fizioterapevtka Serena Spanghero, železničar Marcello Lasi in študentka Antonella Pinna, grafični operater Roberto Pescatori in prodajalka Clara Cernoli, točaj Alessandro Martini in v pričakovanju zaposlitve Barbara Za-nier, zdravnik Luigi Donatoni in zdravstvena delavka Daniela Schabetz.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 14. septembra, do sobote, 19. septembra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Zorzutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lungomare Venezia 3 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Lungomare Venezia 3 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1, Trg Cavana 1, Lungomare Venezia 3 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
menjalnica
18. 9. 1987
Ameriški dolar... Nemška marka .. Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ...
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona_____
Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1291,—
718.—
213.—
637,—
33,75
2138,—
1900,—
184,50
9,—
970.—
Japonski jen............... 8.—
Švicarski frank ........... 867.—
Avstrijski šiling............ 101,75
Norveška krona .....:...... 194.—
Švedska krona.............. 202.—
Portugalski eskudo............. 8,40
Španska peseta............. 10.—
Avstralski dolar .......... 900.—
Debeli dinar................... 1,20
Drobni dinar................... 1,20
n/-|j/n BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DV_II\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131
razstave
V	umetnostni galeriji Barbacan bo
do 3. ^oktobra razstavljal slikar Ivo PETKOVŠEK. Razstava bo odprta po običajnem umiku.
V	umetnostni galeriji Malcanton bo
do 3. oktobra razstavljala svoja dela Gabriele SCHURIAN iz Avstrije. Otvoritev razstave bo v soboto ob 18. uri.
V	prostorih bivše konjušnice pri Mi-ramaru je do 30. septembra odprta monografska razstava, posvečena Gustavu Pulitzerju Finaliju.
Razstava Človek in trta v Kraškem muzeju v Repnu bo odprta do 16. oktobra. Urnik: od ponedeljka do petka od
17.00	do 20.00: ob sobotah in nedeljah od
11.00	do 13.00 in od 17.00 do 20.00.
V	umetnostni galeriji Cartesius bodo danes, 19. t. m., ob 18. uri otvorili razstavo goriškega umetnika Virgilia MALNI-JA.
___________prispevki_________________
V	počastitev spomina Stanka Požarja darujejo Požarjevi 100.000 lir za Dobrodelno društvo, 100.000 lir za Sklad M. Čuk, 100.000 lir za ŠD Polet, 100.000 lir za ŠZ Sloga, 100.000 lir za ŠD Zarja, 100.000 lir za KD Lipa in 100.000 lir za Pogrebno društvo Bazovica.
V	počastitev spomina Stanka Požarja darujeta Aldo in Eleonora Murgano
100.000	lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob drage Anice Terčon darujeta družini Bevk 30.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade,
20.000	lir. za Godbeno društvo Nabrežina,
30.000	lir za cerkveni pevski zbor iz Nabrežine in 20.000 lir za SD Sokol.
Ob 10. obletnici smrti brata Angela daruje Bogdan Družina 20.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Jožeta Kočevarja daruje družina Doran Mauri (Dolina 357) 20.000 lir za KD V. Vodnik.
V	spomin na Anico Terčon daruje družina Maria Pertota 50.000 lir za Dekliški pevski zbor I. Gruden.
V	spomin na Kristino Novak darujeta Marjan in Sonja Kosmač 20.000 lir za PD Slovenec.
V	spomin na Anico Terčon darujeta Nuty in Albina 40.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Anico Terčon daruje Polda Gruden z družino 100.000 lir za ŠD Sokol in 50.000 lir za SKD I. Gruden.
V	spomin na brata Pepija Trohica daruje sestra Ivanka 20.000 lir za ŠD Konto-vel.
V	spomin na Normo Regent vd. Pertot darujejo družine Cibic, Starc in Zorzet
60.000	lir za ŠD Kontovel.
Ob priliki festivala komunističnega tiska sta darovala Edvige Terrin (Benetke) 50.000 lir in Pepi Furlan 50.000 lir za KPI Prosek-Kontovel.
Za nakup novih ražnjev pri KPI Prosek-Kontovel darujejo Slavko Guštin
10.000	lir, Žarko Tretjak 10.000 lir, Adriano in Marina Rupel 50.000 lir, Nini Rupel
10.000	lir, Angela Rupel 10.000 lir, Angelo Moro 10.000 lir, Ines Guštin 10.000 lir, Alberto Emili 10.000 lir, Vasilij Micheli
10.000	lir, Poldo in Anica Vatovac 40.000 lir, Mario in Dragica Caharija 30.000 lir, Silvano in Oriella Caharija 50.000 lir, Paolo in Lucia Stibil 50.000 lir, Egon Emili
10.000	lir, Andrej Blažon 10.000 lir, Miranda Kapun 10.000 lir, Cveto Ukmar
5.000	lir, Emil Starc 20.000 lir, Paolo Bu-kavec 20.000 lir, Sergio Marcuzzi 10.000 lir, Marco Rupel 5.000 lir, Nevi Guštin
10.000	lir, Silvano Tercich 20.000 lir, Teodoro Tiberio 10.000 lir, Silvano Tiberio
10.000	lir, Franca in Piero Novah 10.000 lir, Pepi Furlan 30.000 lir, Sergij Majevski 20.000 lir, Srečko in Anica Orel 20.000 lir, Gigi in Silva Grmek 10.000 lir ter Mario Briščik 10.000 lir.
POPRAVEK: V spomin na Pepija Trohica darujeta Milena in Mirko in ne Marko 20.000 lir za ŠD Kontovel.
razna obvestila
ŠD Mladina - baletni odsek obvešča, da bo vpisovanje za novo baletno sezono 1987/88 v prostorih bivšega otroškega, vrtca osnovne šole "A. Sirk" v Križu od ponedeljka, 21., do srede, 23. t. m., od 16. do 19. ure. Vabljena mladina!
Mladinska skupina P. Tomažič vabi na vaje nove sezone, ki se prične v podene-Ijek, 21. t. m., v prostorih Partizanskega doma v Bazovici. Vaje so ob ponedeljkih in sredah ob 20.30. Pridruži se tudi ti!
razne prireditve
Na športnem igrišču v Nabrežini prireja ŠD Sokol danes in jutri, 19. in 20. t. m., turnir »24 ur košarke«, ki se bo začel v soboto ob 18. uri. Po končanem turnirju bo v nedeljo zvečer (ob 20.30) nastopila skupina Karst brothers.
_________mali oglasi________________
DRUŽBA... zastopnica ene pomembnejših italijanskih bank, nudi visoke obresti za proste naložbe, ki so varne pred inflacijo, v italijanskih lirah ali tujih devizah. Popolna tajnost in garancija. Pišite pod šifro "DOBRA INVESTICIJA" na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 TRST.
ESTETISTKA IRENE KEBAR obvešča cenjene gospe, da začenja svojo dejavnost v estetičnem salonu Jeunesse -TRST - Drevored XX. septembra 9 -tel. 764078.
SE ŽELITE učiti francoščine? Francozinja, diplomirana v Parizu z izkušnjo večletnega poučevanja jezika v Trstu, nudi pomoč pri prevajanju in lekcije za vse stopnje. Tel. 566256.
TRGOVSKO PODJETJE išče samostojno pisarniško moč. Zahteva se: večletna praksa v knjigovodstvu in upravljanje kompjuterja ter znanje slovenskega in italijanskega jezika. Tel. 65383 od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure vsak dan razen nedelje in ponedeljka.
KNJIGOVODJA, večletna praksa, upravljanje računalnika, išče resno zaposlitev, tudi part-time. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst pod šifro "Služba".
NUJNO iščem v najem za 2-3 mesece stanovanje v Trstu, po možnosti opremljeno, nuden pogoj: ne stalno bivajoč (non residente). Tel. 0481/85112.
VEČJO KOVINSKO OMARO s ključem in mizo nujno išče Sindikat slovenske šole, Ul. Carducci 8/II. Telefornirati na št. 911470 ali 299423 v večernih urah.
PRODAM vespo 125, letnik 1981, za
400.000	lir. Tel. 762228.
PRIVATNO prodam avtomobil audi 80 diesel, 1600, letnik '82, v odličnem stanju. Tel. 228145.
PRODAM novejše stanovanje v predmestju: dnevna soba, 2 spalnici, kuhinja, kopalnica, shramba in podstrešje. Tel. 280579.
PRODAJAM knjige za II. razred RTV zavoda J. Stefan in knjige za prve tri razrede znanstvenega liceja ter iščem knjige za 4. razred iste šole. Tel. 753938 ob urah obedov.
PRODAM rabljene kostanjeve sode, 100 1 in 200 1. Tel. 213059 v večernih urah.
PRODAM 2 psički, pasma ovčar "marem-mano-abruzzese", stari 3 mesece. Tel. 226113 ali 228547.
PRODAM pokončni klavir, v dobrem stanju, primeren za začetnike. Cena po dogovoru. Tel. 280633 (od 19. do 20 ure).
PRODAM privatno stanovanje, 4. nadstropje, 70 kv. m, potrebno popravil, cona Stara mitnica. Tel. 816327.
GOETHE-INSTITUT
TRST - ULICA CORONEO 15 - TEL. 040/732057
NEMŠČINA ZA OTROKE
od 1. razreda nižje srednje šole dalje
Nauči se nemškega jezika v živo in z nemškimi učitelji
VPISOVANJE: od 21. do 25. septembra urnik: 17.00 - 19.30
poklicni
tečaji
informatika
programiranje
operaterji na osebnih računalnikih registriranje podatkov IBM računalniško knjigovodstvo
knjigovodstvo
splošno knjigovodstvo, iva, plače redno knjigovodstvo
strojepisje
video sistem pisanja stenografija
Ul. Battisti 22 - TRST - Tel.: 761989
ŠOLSKI ZAVOD
enenkel
O (ne)vzdušju jesenskih nedelj
Neustavljivo se vračajo nedeljski popoldnevi na RAI 1. Že spet brez velikih sprememb: zamisel Giannija Boncompagnija je podobna lanski, naslov pa isti — Domenica in... nedelja v (ali: na)..., novi so obrazi, vsaj nekateri, ki bodo odločali o (ne)vzdušju nedeljskega popoldneva. Delo show-mana opravlja morda nekoliko manj priljubljeni Lino Banfi, zato pa žanje simpatije mladi Patrizio Vicedomini. K zanimivosti oddaje bistveno prispevata sestri lepega nasmeha in predvsem vitkih nog Benedicta in Brigitta Boccoli, ki imata prisrčnega Patrizia res radi...
nedelja 20.30 Italia 1 Superman (fant.) ponedeljek 22.55 Rete 4 .
Generazione Proteus (fant.) torek 23.45 Italia 1 VVoodstock (2. del) sreda 20.45 RTV-Lj Santa Fe (dram.) sreda 23.30 Italia 1 La merlettaia (dram.) četrtek 21.45 RAI 3
Questa ragazza e di tutti (dram.) petek 20.30 RAI 1
Kramer contro Kramer (dram.) petek 22.25 RTV-Lj
Užitek do konca (dram.)
glasba
sobota 10.55 RAI 2
Schumannov Koncert št. 4 nedelja 9.50 RAI 2
Koncert: Luca Barbarossa nedelja 23.00 RAI 2
Bayerischer Staatsorchester ponedeljek 21.25 RAI 3 Finalissima Discoestate ’87 torek 20.00 RTV-Lj Sakralni koncert Duka Ellingtona četrtek 22.50 RAI 1 Estate rock - Rockstar četrtek 23.30 RAI 3
Vivaldijevi Letni časi v čast Stradivariju petek 22.05 RAI 3
Sting - Gianna Nannini - Jack Bruce
šport
sobota 13.00 in 15.00 RAI 3 Italijansko prvenstvo v tenisu nedelja 12.15 RAI 3 SP v smučanju na vodi nedelja 14.00 RAI 3 SP v ritmični gimnastiki nedelja 15.00 RAI 3
Italijansko prvenstvo v tenisu sreda 14.25 RAI 1
Nogomet Under 21: DDR-Italija sreda 18.55 RAI 3
EP v nogometu: Švedska-Portugalska sreda 20.25 RAI 2 Nogomet: Italija-Jugoslavija petek 0.15 RAI 1
EP v odbojki: Italija-Francija
ali____________________________________
sobota 12.05 RAI 1
Balet: Undertvood - Carolyn Carlson sobota 20.30 RAI 3
Dokumentarec o Fidel Castru ponedeljek 18.15 RTV-Lj Danzas Maracaibo petek 20.30 RAI 2
Giorgio Armani in Modna noč
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
		-				■i::::::;!:;:::::;
ii:;::::::::::::::		•	•••i;		:::::::::::	
RAI 1
RAI 2
RAI 3
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Baletna oddaja: Poletni maraton - Underwood (Carolyn Carlson)
13.30	Dnevnik-
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: II coraggio (kom., It. 1955, r. D. Paolella, i. Toto)
15.35	Šport: kolesarstvo, bezbol in golf
17.30	Aktualno: Literarna nagrada Es-tense (prenos iz Ferrare)
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.10	Nabožna oddaja
18.40	Nad.: Frontiera (6. in zadnji del)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Aktualno: XXIII Mostra Interna-zionale di Musiča leggera, Cine-ma, Teatro (zaključni večer)
22.30	Dnevnik
22.40	Aktualno: XXIII Mostra Interna-zionale di Musiča leggera, Cine-ma, Teatro (zaključni večer)
23.40	Aktualno: Literarna nagrada Co-misso '87 (prenos iz Trevisa)
24.00	TV film: Uno sguardo, un sorriso (ZDA 1981, r. K. Loasch, i. G. Green, C. Nicholson)
0.40 Dnevnik
10.55	Glasbena oddaja: Pianoforum (Schumannov Koncert št. 4 v a-molu op. 54 za klavir in orkester)
11.30	Ris.: II sorriso selvatico
11.40	Film: La leggenda del Piave (vojni, 1952, r. Riccardo Freda, i. G. M. Canale, Carlo Giustini)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi!
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.40	Zabavna oddaja: Arcobaleno, vmes dok., ris. in nan.
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Blondie
18.30	Dnevnik in športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik - kratke vesti
20.20	Dnevnik - šport
20.30	Film: La dove scende il fiume (vestern, ZDA 1952, r. Anthony Mann, i. James Steward)
22.00	Dnevnik in športni prenosi
22.45	Nanizanka: LJspettore Derrick
23.45	Dnevnik — zadnje vesti
24.00	Šport: boks, ritmična gimnastika, kolesarstvo
12.45	Napoved TV sporedov
13.00	Šport: italijansko prvenstvo v tenisu (prenos iz Firenc)
14.00	Šport: avtomobilizem F1 - VN Portugalske (poskusne vožnje)
15.00	Šport: italijansko prvenstvo v tenisu (prenos iz Firenc)
17.30	Športna rubrika: Derby
17.40	Informativna oddaja: I giovani incontrano TEuropa
17.55	Nan.: Maigret sotto inchiesta
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.30	Glasbena oddaja: Pokerconcerto
20.30	Dokumentarec: Un giorno con Fidel - La rivoluzione čubana raccontata dal suo leader (pripravil Gianni Mina)
22.45	Dnevnik
23.00	TV film: Berlin Alexanderplatz -La šerpe nell' anima della šerpe (r. Rainer Werner Fassbinder, i. Gunter Lamprecht, Franz Buc-hrieser, Hanna Schygulla, 12. del)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.05 Deželne vesti
RTV Ljubljana__________________
8.00	Poročila
8.05	Lutkovna serija: Kljukčeve dogodivščine (pon. 4. dela)
8.20	Otroška serija: Moj prijatelj Piki Jakob (4. del)
8.40	Otroška oddaja: Abeceda na polju in v gozdu
8.55	Dok.: Nacionalni parki - Risnjak
9.25	Otr. odd.: Ta čudoviti notni svet
10.25	Jugoslovanska-teveteka (pon.)
11.25	Poročila
16.15	Poročila
16.20	Film: Pes, ki je preprečil vojno (dram., Kanada, r. Andre Melan-con, i. Cedric Jourde)
17.45	Dokumentarna serija: Glasovi zgodovine - Gamal Abdel Naser
18.35	Na zvezi
19.00	Knjiga in risanka
19.26	Vreme, dnevnik in zrcalo tedna
20.15	Glasbena oddaja: Pesem je ženska - Ditka Haberl
21.10	Film: Bratovščina (krim., ZDA 1968, r. Martin Ritt, i. Kirk Douglas, Alex Cord, Luther Adler)
22.40	Dnevnik
22.55	Nad.: Mesto kot Aliče (l.del)
TV Koper_____________________
17.00	Otroški spored: risanke
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Dokumentarna oddaja: Archivio delFarte
19.30	TVD Stičišče
19.45	Nadaljevanka: Veronica
20.30	Film: II prigioniero (r. Aldo Lado, i. John Steiner, Jose Qu-aglio, Marina malfatti)
22.55	Nanizanka: LTncredibile dr. Hogg
23.30	Dokumentarec: I primi settanta-cingue anni di Jacgues Cousteau
	iiiiiiiiiiiiiiii	""	iiiiiiiiiiiiiiliii	Hi::::::::	HiHH		HHi			iiiiiiii	HHH
E;:;:';	Li U IV 15i	1	EL	HiililHIilili!		iiiliiililliiiiili	ii	ii!:	Hi::::		!!!!!				
CANALE 5
8.30	Jutranja telovadba
8.40	Nanizanke: La grande vallata, 9.30 Lottery,
10.25	Aliče, 10.45 Ora-zio
11.15	Kviz: Tuttinfamiglia
12.00	Nanizanki: Arci-baldo, 12.30 Bonanza
13.30	Film: La donna scim-mia (kom., It. 1964, r. Marco Ferreri, i. Ugo Tognazzi, Annie Gi-rardot)
15.15	Film: L'arte di arran-giarsi (kom., It. 1954, r. Luigi Zampa, i. Alberto Sordi)
17.00	Nanizanke: Kate e Al-lie, 17.30 Aliče, 18.00 Una famiglia america-na, 19.00 I Jefferson,
19.30	Love Boat
20.30	Variete: La corrida
23.00	Nanizanki: Glitter,
24.00	Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nan.: Gunsmoke
9.15	Film: Dottore nei guai (kom., VB 1963, r. Ralph Thomas, i. Dirk Bogarde, J.J. Robertson)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La
piccola grande Neli, 12.30 Vicini troppo vi-cini
13.00 Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Creamy, Juny Peperi-na, Mini Pony
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.15	Nanizanka: Il Santo
17.15	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Nad.: Febbre d'amore
22.30	Film: Buttati Bernardo (kom., ZDA 1967, r. Francis F. Coppola, i. Elizabeth Hartman, Geraldine Page)
0.25 Nanizanki: La legge di McLain, 1.15 II Santo
ITALIA 1____________
8.30	Nanizanka: La strana coppia
9.30	Film: Rita la zanzara (glas., It. 1965, r. George Brown, i. Rita Pavo-ne, Biče Valori, Nino Taranto)
11.00 Film: Lisa dagli occhi blu (glas., It. 1969, r. Bruno Corbucci, i. Mario Tessuto, Silvia Dio-nisio)
13.00	Nanizanki: Tre cuori in affitto, 13.30 M.A.S.H.
14.00	Šport: košarkarsko medcelinsko prvenstvo (prenos iz Milana)
15.30	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Memole, Magica Emi, Holly e Benji, Mila e Shiro
18.00	Variete: Musiča e!
19.00	Nan.: Starsky e Hutch
20.00	Risanka: Pollyanna
20.30	Film: Ouella sporca ul-tima meta (dram., ZDA 1974, r. Robert Aldrich, i. Burt Raynolds, Eddie Albert)
22.45 Šport: košarkarsko medcelinsko prvenstvo (prenos iz Milana)
23.30	Športna rubrika: Grand Prix
0.30 Glasbena oddaja: Dee jay Beach
TELEPADOVA
13.00	Risanke
14.00	Film: I viaggiatori del tempo (pust., r. Alex Singe, i. Sam Groom, Tom Hallick)
15.30	Nanizanki: Sguadra anticrimine, 16.30 Fan-tasilandia
17.30	Risanke: Space Robot, Daltanious, Ken il
guerriero, Galaxy Ex-press
19.30	Nanizanka: I predatori delFidolo d'oro
20.30	Film: Cielo di fuoco (vojni, 1949, r. Henry King, i. Gregory Pečk, Hugh Marlowe)
22.30	Nan.: Devlin & Devlin
23.30	Film: Un buon amico (kom., 1984, r. Antonio Lou, i. Lee Remick, Ralph Waite)
1.00	Nanizanka: Sguadra anticrimine
TELEFRIULI
14.30	Risanke
15.00	Nanizanka
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.45	Variete: Dadaumpa
19.00	Dnevnik
20.00	Nan.: I cercatori d'oro
20.30	Film: Gianni e Pinotto contro 1'Uomo invisi-bile (kom., It. 1951, r. Charles Lamont, i. Bud Abbott, Lou Costello)
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Nadaljevanka: Ouell’-antico amore
1.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
■
I
I
1
I:
1
I
!:::!
M
I
i!
I
I
ii

RAi 1________________________
9.00 Dokumentarna oddaja: Ouarkov svet
10.00	Nadaljevanka: Uragano sulla Costa Azzurra (1. del)
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15 Ekološka oddaja: Zelena linija
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Toto TV
14.00	Variete: Domenica in... (vodi Lino Banfi, r. Gianni Boncom-pagni)
14.20 Športne vesti
16.45	Športne vesti
17.45	Športne vesti
18.30	Športne vesti: 90. minuta
18.55	Variete: Domenica in... (2. del)
19.50 Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	TV film: Little Roma (Ennio De Concini, r. Francesco Massaro, i. Ferruccio Amendola, Maria Fio-re, Claudio Amendola, 2. del)
22.10 Športna nedelja
23.55	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Šport: kolesarstvo
RAI 2_________________________
9.00 Nan.: In due slndaga meglio 9.50 Koncert: Come dentro un film -Luca Barbarossa
10.50 Risanka: Braccio di Ferro
11.00	Nan.: La mia terra tra i boschi
11.35 Film: Assassinio al galoppatoio
(krim., VB 1962, r. George Pol-lock, i. Margaret Rutherford, Robert Morley)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25 Dnevnik šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20 Variete: Improvvisando
15.15 Športna oddaja: Studio e stadio
18.00	Dnevnik - športne vesti
18.05 Film: II grande seduttore (kom., It.-Fr. 1956, r. John Berry, i. Fer-nandel, Carmen Sevilla)
19.40 Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Rubrika: La partita diventa spet-tacolo
21.30	Glasbena oddaja: Ciao estate
22.45 Dnevnik in vreme
23.00	Koncert: Panatenee Pompeiane 1987 (Bayerischer Staatsorches-ter, dir. Carlos Kleiber)
RAI 3
11.40	Filmske novosti
11.45	Šport: EP v balinanju (prenos iz Saluzza), SP v smučanju na'vodi (prenos iz Thorpeparka - VB)
13.00	Šport: Sredozemske igre (prenos iz Latakie - Sirija), hokej (prenos iz No vare)
14.00	Šport: SP v ritmični gimnastiki (prenos iz Varne), italijansko prvenstvo v tenisu (prenos iz Firenc)
17.45	Aktualno: Palio di Asti
18.25	It. nog. prvenstvo B lige
19.00	Vreme in dnevnik
19.10 Športna oddaja: Domenica gol
19.30	Deželne vesti
19.40	Deželne športne vesti
20.00	Glasbena oddaja: Pokerconcerto - Compilation
20.30	Dokumentarna serija: Vojaki, Zgodbe o ljudeh v vojni - Neredni (12. del)
21.15 Dnevnik
21.30	Nanizanka: I professionals
22.20 Dnevnik
22.25	Deželne vesti
22.30	Deželna nogometna prvenstva
RTV Ljubljana_________________
8.15	Poročila
8.20 Otroški spored: Živ žav
9.15	Otroška nadaljevanka: Dr. Who : Robot (pon. 7. dela)
9.40 Nadaljevanka: Mesto kot Aliče (pon. 1. dela)
10.30 Glasbena oddaja: Domači ansambli - Ptuj 87 (1. del)
11.35 Na zvezi (pon.)
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Poročila
15.45 Nadaljevanka: Mrtve duše (po istoimenskem romanu N. V. Gogolja, r. M. Švejcer, i. A. Trofi-mov, A. Kaljagin, 3. del)
17.00	Poročila
17.05 Film: Johnny Belinda (dram.,
ZDA 1948, r. Jean Negulesco, i. Jane Wyman, Lew Ayres, Charles Bickford)
18.45 Risanka
19.00	Kino
19.26 Vremenska napoved 19.30 Dnevnik
20.00	Nadaljevanka: Pretežno vedro (5. del
20.55 Rubrika: Zdravo
TV Koper
17.00	Otroški spored: risanke
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Šport: finale košarkarskega medcelinskega pokala (neposredni prenos)
20.30 Nanizanka: New Scotland Yard
21.30 Film: La polizia non perdona (dram., r. Sutton Roley, i. Gloria Grahame, Scott Brady, Dean Stockwell)
23.00 Športna oddaja
8.30	Nabožna oddaja
9.30	Rubrika: Qui časa
10.00	Nanizanki: Mississip-pi, 10.45 Orazio
11.15 Film: ATtuo ritorno (kom., ZDA 1945, r. William Dieterle, i. Shirley Temple, Gin-ger Rogers)
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica šhow
14.00	Film: Da guando te ne andasti (dram., ZDA 1944, r. John Crom-well, i. Claudette Col-■ bert, Jennifer Jones)
17.00	Nanizanke: Maude, 17.30 Fifty Fifty, 18.30 Trauma center, 19.30 Love Boat
20.30	TV film: Amerika (dram., ZDA 1987, r. Donald Wrye, i. Kris Kristofferson, Mariel Hemingway, Robert Ulrich, 2. del)
22.30	Tednik: Tv Tivu
23.45 Šport: golf
0.45 Nanizanka: Sceriffo a NewYork
RETEOUATTRO
8.00 Nabožna rubrika 8.30 Film: Figlio del delitto (pust., ZDA 1949, r. George Sherman, i. Ann Blyth, Howard Duff)
10.15 Rubrika o modi: II Gi-rasole
10.45 Film: Le tre spade di Zorro (Pust., It.-Šp. 1963, r. Ricardo Blasco, i. Guy Stockwell, Michaela Wood)
12.30	Nanizanka: Mi bene-dica padre
13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke L'-incantevole Creamy, Juny Peperina inventa tutto, Mini Pony
14.30	Nanizanke: Buck Rogers, 15.30 II principe delle stelle, 16.30 Ghostbusters, 17.00 Boomer, cane intelli-gente, 17.30 Truck Dri-ver, 18.30 Jennifer, 19.00 College, 19.30 New York New York
20.30	Film: Come sposare un milionario (kom., ZDA 1953, r. Jean Negulesco, i. Marilyn Monroe, Lauren Bacall)
22.20 Rubrika: Cinema e Co.
22.55 Film: Terrore terrore (fant., ZDA 1967, r. Gordon Hessler, i. Vincent Priče, Chris-topherLee)
0.45 Nanizanki: Shannon, 1.35 II Santo
ITALIA 1__________
8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risan-
ke Bun Bun, Lovely Sara, II grande sogno di Maya
10.00	Nan.: I gemelli Edison
11.00	Športna oddaja: Domenica Italia 1 šport
13.00	Rubrika: Grand Prix
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
16.00	Šport: košarka
17.00	Otroška oddaja Bim bum bam, vmes risanke: Holly e Benji due fuoriclasse, Mila e Shi-ro, Jem
18.50 Risanke: Gli amici cer-cafamiglia, 19.25 Den-ni, 20.001 Puffi
20.30 Film: Superman (fant., ZDA 1978, r. Richard Donner, i. Christopher Reeve, Margot Kid-der)
23.15	Šport: košarka
1.15 Nanizanki: La strana coppia, 1.45 Ai confini della realta
TELEPADOVA
13.00	Aktualno: Maria Pia
14.00	Zdravniška oddaja: Ronefor terapija
14.30	Film: La famiglia Yea-ger (dram., 1979, i. Ed-die Albert, Belinda Montgomery)
16.30	Nan.: Fantasilandia
17.30	Risanke: Space Robot, Daltanius, Ken il guer-riero, Galaxy Express
19.30	Nan.: Devlin & Devlin
20.30	Film: Furia a Marra-kech (krim., It. 1966, r. Mino Loy, i. D. Bos-chero, S. Forsyth)
22.30	Rubrika: Fuori gioco
23.30	Nanizanka: Legman 0.30 Film: Amore e potere
TELEFRIULI
13.00	Nadaljevanka: Marta
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.45 Variete: Lady Magic
19.00	Športna oddaja
20.00	Nan.: I cercatori d'oro
20.30	Film: Gianni e Pinotto alla legione straniera (kom., ZDA 1951, r. Charles Lamont, i. Lou Costello, Bud Abbott)
23.00	Film: II passo del car-nefice (krim., ZDA 1943, r. Richard Wal-lance, i. John Garfield, Maureen CHara)
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
.....rt
li <
P*.....*..j
= i:,

1 1 -
'""S „
mL3
F...-J
1 •ii, i
p«f..


,

©.
iiuii •
j I
H ■ I ’
.....s..
..	#■ J,
lil
li


][“
II 1 ..
IS......
is««
tk.
....
n
			::::	i::::::::::::::::::::		H:::::::::		::::	::::::		
p%											
RAI 1
RAI 2
RAI 3
7.15	Inf. odd.: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Professione pericolo
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La valle dei pioppi (1. del)
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	TV film: II videotestamento
13.30	Dnevnik
14.00	Film: Llnafferrabile invincibile Mr. Invisibile (fant., It. 1970, r. A. Margheriti, i. Dean Jones)
15.50	Športni ponedeljek
16.20	Risanka: Grisu il draghetto
16.30	Nanizanka: La baia dei cedri
17.00	Nadaljevanka: Un matrimonio in provincia (1. del)
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Rubrika: Te la do io LAmerica
19.40	Almanah in dnevnik
20.30	Film: I guattro dell Ave Maria (vestern, It. 1968, r. Giuseppe Colizzi, i. Terence Hill, Bud Spencer)
22.40	Dnevnik
22.55	Dnevnik - posebna oddaja
23.55	Dnevnik
11.50	Nadaljevanka: Liszt (1. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Nanizanka: Tuono blu
15.25	Flilm: Le ragazze di Piazza di Spagna (dram., It. 1952, r. Lucia-no Emmer, i. Lucia Bose, Cosetta Greco)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Blondie
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.35	Vreme in dnevnik
20.15	Dnevnik - šport
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.30	TV film: Pet vznemirljivih zgodb - Scacco matto (po noveli Stan-leya Ellina, r. Carlo Di Carlo)
22.20	Dnevnik - nocoj
22.35	Kviz: II milionario (vodi Jocelyn)
23.25	Dnevnik - zadnje vesti
23.40	Nočni film: II mistero di Ober-wald (dram., It. 1981, r. Michelangelo Antonion, i. Monica Vitli, Franco Branciaroli)
15.00	Šport: tenis (prenos iz Cagliari-ja), jahanje (prenos iz Cervie)
16.00	Šport: kotalkanje (prenos iz Pi-neta), Sredozemske igre (prenos iz Latakie - Sirija)
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripra-v vil Aldo Biscardi, sodelujejo
Sara Simeoni, Sandro Mazzola in Novella Calligaris)
17.55	Nanizanka: Le inchieste del Commissario Maigret - Una vita in gioco (1. del)
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Deželne športne vesti
20.05	Izobraževalna oddaja: II frumen-to - La lavorazione del terreno e la concimazione (1. del)
20.30	Nanizanka: I professionals
21.20	Dnevnik
21.25	Glasbena oddaja: Finalissima Discoestate '87 (prenos iz Mon-tecatinija Terme)
22.25	Športna oddaja: II processo del lunedi (pripravil Aldo Biscardi)
23.55	Dnevnik - nočne vesti
24.00	Deželne vesti
RTV Ljubljana________________
10.00	TV mozaik. Zrcalo tedna
10.20	Matineja. Film: Velikan
17.05	TV mozaik (pon.)
17.25	Poročila
17.30	Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Jadro (12. del)
17.45	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Igra z milom (12. del)
17.50	Dok.: Nacionalni parki - Mljet
18.15	Glasbena oddaja: Danzas Mara-caibo (Koreografa tega ansambla sta pripravila prikaz venezue-lanske kulture, raznovrstnosti ljudskih plesov in glasbe ter kulturno preteklost. V prvi oddaji bo ansambel Danzas Mara-
caibo predstavil pisano dušo ve-nezuelanskega človeka.)
19.00	Obzornik
19.10	Risanka
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Nadaljevanka: Ključ do Rebeke (po romanu Kena Folletta, 2. del)
21.05	Omizje: Agrokomerc in tržno gospodarstvo
22.45	Poročila
TV Koper______________________
17.00	Otroški spored: risanke
18.00	Rubrika: Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Nadaljevanka: Veronica
20.30	Film: La polizia non perdona
(dram., r. Sutton Roley, i. Gloria Grahame, Scott Brady, Dean Stockwell, pon.)
22.00	TVD Vsedanes
22.10	Rubrika: Zdravnik in pacient
22.40	Dokumentarec: Zadni tabuji
23.15	Nanizanka: Storie straordinarie di Edgar Alan Poe
j:;:;;;:::!::!;!

iiiiiii

_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________I


	
CANALE 5___________
7.00	Rubrika: Buongiorno Italia
7.20	Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanke: General Hospital, 10.25 Aliče,
10.45	Orazio
11.15	Kviz: Tuttinfamiglia
12.00	Nanizanki: Arcibaldo,
12.30	Bonanza
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: Luis De Funes e il nonno surgelato (kom., Fr. 1969, r. Edo-uard Molinaro, i. Luis De Funes, Michel Lonsdale)
16.00	Nanizanke: Maude,
16.30	Aliče, 17.00 L'al-bero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanke: Una fa-miglia americana,
19.00	I Jefferson, 19.30 Love Boat
20.30	Film: In viaggio con papa (kom., It. 1982, r. Alberto Sordi, i. Carlo Verdone, Alberto Sordi)
22.45	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.45 Filmska rubrika: Premiere
0.55 Nanizanka: Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: La sepolta viva (dram., It. 1948, r. Gui-do Brignone, i. Milly Vitale, Paul Muller)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Creamy, Juny Peperi-na, Mini Pony
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.15	Nanizanka: Il Santo
17.15	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-
, pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Il mondo di Su-zie VVong (kom., ZDA 1961, r. Richard Ouine, i. William Holden, Nancy Kwan)
22.55	Film: Generazione Proteus (fant., ZDA 1977, r. Donald Cam-mel, i. Julie Christie, Fritz Weaver)
0.45 Nanizanki: Premiata Agenzia Whitney, 1.45 Il Santo
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: L uomo da sei milioni di dollari,
9.15	Wonder Woman,
10.00	Tarzan, 11.00 Cannon, 12.00 Agenzia Rockford, 13.00 Tre cuori in affitto, 13.30 M.A.S.H.
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: La fami-glia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Memole, Emy, Hol-ly e Benji, Jem
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanka: Pollyanna
20.30	Nadaljevanka: Alla conguista del West
22.25	Šport: košarka
1.00	Nanizanki: La strana coppia, 1.30 Ai confini della realta
TELEPADOVA
13.30	Ris.: Galaxy Express
14.00	Nadaljevanki: Signore
e padrone, 15.00 Dan-cing Days
16.30	Nan.: Fantasilandia
17.30	Risanke
19.30	Nanizanka: I predatori delFidolo d’oro
20.30	Film
22.30	Nanizanki: Legman,
23.30	Cutter chiama Houston
0.30 Film:	Inondazione
(dram., 1976, r. Earl Bellamy, i. Robert Culp, Martin Milner)
TELEFRIULI
13.00	Nadaljevanka: Marta
14.30	Risanke
15.00	Nanizanka: George
15.30	Glasbena oddaja: Musič Box
17.00	Film: Il diavolo e fem-mina (kom., ZDA 1935, r. George Cukor, i. Katharine Hepburn, Cary Grant)
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Nan.: I cercatori d oro
20.30	Športna oddaja
21.30	Dok.: Dimensione Me-diterraneo
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Zdravniška rubrika: Trentatre
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
RAI 1________________________
7.15	Inf. odd.: Uno Mattina
9.40	Nanizanka: Professione pericolo
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La valle dei pioppi (2. del)
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	TV film: Salto nel tempo
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: Un colpo di pištola (kom., It. 1941, r. Renato Castellani)
15.30	Nanizanka: La baia dei cedri
16.00	Dok.: 11 cinghiale
16.50	Nadaljevanka: Un matrimonio in provincia (2. in zadnji del)
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Rubrika: Te la do io LAmerica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Muzikal: Bravo!
21.45	Dokumentarec: Quark
22.25	Dnevnik
22.35	Gledališki variete: Pulcinella senza maschera - Come fini Don Ferdinande Ruoppolo (1. del)
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.55	Pulcinella senza maschera (2. del)
RAI 2________________________
11.50	Nadaljevanka: Liszt (2. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Nanizanka: Tuono blu
15.25	Film: Ercole contro Roma (zgod., It. 1964, r. Piero Pierotti, i. Alan Steel, Daniele Vargas)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Blondie
18.25	Filmske novosti
18.30	Dnevnik — športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.35	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: Stringi i denti e vai! (vestern, ZDA 1975, i. Richard Bro-oks, i. Gene Hackman, Candice Bergen, Ben Johnson)
22.40	Dnevnik - nocoj
22.55	Kviz: II milionario (vodi Jocelyn)
23.45	Dnevnik - kratke vesti
24.00	Nočni film: Anatomia di un omi-cidio (dram., ZDA 1959, r. Otto Preminger, i. James Stewart, Lee Remick, 1. del)
RAI 3_________________________
16.30	Šport: Sredozemske igre (prenos iz Latakie - Sirija)
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi, sodelujejo Sara Simeoni, Sandro Mazzola in Novella Calligaris)
17.55	Nadaljevanka: Le inchieste del Commissario Maigret - Una vita in gioco (2. del)
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Dnevnik - dežele
20.05	Izobraževalna oddaja: II frumen-to - La semina, 1'irrigazione e il diserbo (2. del)
20.30	Nanizanka: I professionals - La spia delle spie
21.30	Dnevnik - kratke vesti
21.45	Film: Uorribile segreto del dott. Hichcock (srh. It. 1962, r. Riccar-do Freda; i. Barbara Steele, Robert Fleming)
23.10	Aktualno: Iz filma Giulia e Giu-lia (pripravila Francesca Bortoli-ni in Claudio Masenza)
23.45	Dnevnik
23.50	Deželne vesti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
iilljll:

RTV Ljubljana_________________
10.00	TV mozaik. Šolska TV: psihologija - Misliti ustvarjalno, naravoslovni dan - Kako nastajajo fosili, prometna vzgoja
11.00	Jezikovni utrinki
11.05	Matineja. Tečaj angleščine
16.30	TV mozaik. Šolska TV (pon.)
17.35	Poročila
17.40	Mladinska oddaja: Ex libris
19.00	Obzornik
19.10	Risanka
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Koncert: Sakralni koncert Duka Ellingtona (Pred mesecem dni sta v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani razširjeni zasedbi Big Banda in Komornega zbora RTV
Ljubljana izvedli Sakralni koncert Duka Ellingtona. Nastopili so tudi trije domači vokalisti, .Dunja Spruk, Karmen Palaisa in Oto Pestner, ter gostje iz ZDA, Ann Swain Clarck, Anita Moore, Barrie Lee Hall in Rocky Quin-tet White.)
22.05	Informativna oddaja: Integrali
22.45	Dnevnik
TV Koper______________________
17.00	Otroški spored: II sabato dello Zecchino
18.00	Nadaljevanka: Vite Rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Nadaljevanka: Veronica '
20.30	Film: Follie dhnverno (glas., r. George Stevens, i. Fred Astaire, Ginger Rogers)
22.15	TVD Vsedanes
22.30	Nadaljevanka: La Bufera (po istoimenskem romanu Edoarda Calandre, r. Edmo Fenoglio, i. Massimo Foschi, Marilu Tolo, Gabriele Lavia, 3. del)
23.35	Rubrika z Barbaro Bouchet
............................"""""" .................1.................................. ™	i
__________________________________________________________________________________________________________________________I
ipii!
7.00	Rubrika: Buongiorno I(alia
7.20	Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanke: General Hospital, 10.25 Aliče,
10.45	Oražio
11.15	Kviz: Tuttinfamiglia
12.00	Nanizanki: Arcibaldo,
12.30	Bonanza
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: La donna del West (vestern, ZDA 1968, r. Andrew V. McLaglen, i. Doris Day, Peter Graves)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L' albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanke: Una fa-miglia americana,
19.00	I Jefferson, 19.30 Love Boat, 20.30 Dallas
21.30	TV film: Ueredita dei Guldenburg (dram., ZRN 1987,1. del)
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.30 Filmska rubrika: Premiere
0.40 Nanizanka: Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Fascicolo nero (dram., Fr. 1955, r. An-dre Cayatte, i. Lea Pa-dovani)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Creamy, Juny Peperi-na, Miny Pony
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Gosi gira il mondo
16.15	Nanizanka: Il Santo
17.15	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
18.15	Kviza: Cest le vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film:	Arabesgue
(pust., ZDA 1966, r. Stanley Donen, i. Gre-gory Pečk, S. Loren)
22.30	Aktualno: Državni festival Unita 1987
22.40	Film: La morte in di-retta (dram., Fr. 1979, r. Bertrand Tavernier, i. Romy Schneider, Har-vey Keitel)
1.10	Nanizanka: La legge di Mc Lain
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: L uomo da sei milioni di dollari,
9.15	Wonder Woman,
10.00	Tarzan, 11.00 Cannon, 12.00 Agenzia Rockford, 13.00 Tre cuori in affitto, 13.30 M.A.S.H.
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: La fami-glia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Memole, Magica Emi, Holly e Benji, Mila e Shiro
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanka: Pollyanna
20.30	Film: Star Trek II (fant., ZDA 1982, r. Nic-holas Meyer, i. Willi-am Shatner)
22.45	Glasbena oddaja: Be bob a lula
23.45	Rock opolnoči: Wood-stock (2. del)
1.00	Nanizanki: La strana coppia, 1.30 Ai confini dellarealta
TELEPADOVA
13.00	Risanke
14.00	Nadaljevanki: Signore e padrone, 15.00 Dan-cing Days
16.30	Nan.:Fantasilandia
17.30	Risanke
19.30	Nanizanka: I predatri delLidolo d'oro
20.30	Film: I ragazzi del Ma-x's bar (dram., 1980, r. Richard Donner, i. John Savage, David Horse)
22.30	Nanizanki: Il profumo del potere, 23.30 Cut-ter chiama Houston
0.30 Film: La voce del san-gue (dram.)
TELEFRIULI
13.00	Zdravniška rubrika: Trentatre
13.30	Nadaljevanka: Marta
14.30	Risanke
15.00	Nanizanka: George
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.45	Nad.: Odissea
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Nan.: I cercatori d’oro
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Sherlock Holmes
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Variete: Dadaumpa
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
:

'"! ‘ i
-
H
pi"«.


i#



ItM
......i..
....
i	I
ii
§> »i
N
%
i
D
I 5
o >
15 3 a I
f!
«5 *
0	o O- £
1	is I f
I č
Wb
r~) ca (O £ € > I '3
f 1

k_________________________________________________________
RAI 1________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno mattina
9.35	Nanizanka: Professione pericolo
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La valle dei pioppi (3. del)
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	TV film: Luomo che dipinse la morte
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	TV film: II pirata della strada (r. Alfred Hitchcock, i. Burt Young, Ronny Cox)
14.25	Šport: nogomet Under 21, DDR-Italija (prenos iz Potsdama)
16.15	Nanizanka: La baia dei cedri
16.50	Nad.: IL volo dell'aquila (1. del)
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Rubrika: Te la do io 1'America
19.40	Almanah in vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Variete: G.B. Show n.6
22.15	Dnevnik
22.25	Filmske novosti 2.300 Športna sreda
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2________________________
11.50	Nadaljevanka: Lizst (Lajos Ma-roti, r. Miklos Szinetar, i. Zsuzsa Bartal, Andrea Btirgin, Geza Hegeduš, 3. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi -Holmes, caro Holmes
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.30	Nanizanka: Tuono blu
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Blondie
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Naniznaka: Le strade di San Francisco - Un omicidio da 10 dollari
19.35	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.25	Šport: nogomet, Italija-Jugosla-vija (prenos iz Piše)
22.15	Dnevnik - nocoj
22.30	Kviz: II milionario (vodi JoceIyn)
23.20	Dnevnik - zadnje vesti
23.35	Nočni film: Anatomia di un omicidio (dram., ZDA 1959, r. Otto Preminger, i. James Stewart, Lee Remick, Ben Gazzara, 2. del)
RAI 3_________________________
14.45	Šport: Sredozemske igre (prenos iz Latakie - Sirija)
15.45	Šport: kolesarstvo (prenos iz Bruslja)
17.10	Nadaljevanka: Le inchieste del Commissario Maigret - Una vita in gioco (r. Mario landi, i. Gino Cervi, Andreina Pagnani, 3. del)
18.40	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi, sodelujejo Sara Simeoni, Sandro Mazzola in Novella Calligaris)
18.55	Šport: EP v nogometu, Švedska-Portugalska (prenos iz Gbtebor-ga)
19.45	Dnevnik
20.45	Deželne vesti
22.00	Nanizanka: I professionals - Al lupo! Al lupo! (r. Phil Meheux, i. Gordon Jackson, Martin Shaw)
22.00	Dnevnik - nocoj
22.15	Film: Ciclo Gassman, un bel mostro - I mostri (kom., It. 1963, r. Dino Risi, i. Vittorio Gassman, Ugo Tognazzi)
0.10 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Deželne vesti
::::::::::
lil
RTV Ljubljana_________________
10.00	TV mozaik. Mostovi
10.30	Matineja. Koncert: Sakralni koncert Duka Ellingtona (razširjeni zasedbi Big Banda in Komornega zbora RTV Ljubljana, posnetek iz Frančiškanske cerkve, pon.)
17.05	TV mozaik. Mostovi (pon.)
17.35	Poročila
17.40	Lutkovna serija: Kljukčeve dogodivščine - Kljukec skrbi za teto (5. del)
17.55	Otroška oddaja: Moj prijatelj Piki Jakob (5. del)
18.15	Dokumentarec: Živalski svet
19.00	Obzornik
19.10	Risanka
19.25	Vreme in dnevnik
20.00	Dok.: Različne hitrosti časa -Portret Vladimirja Štovička
20.45	Film tedna: Santa Fe - 2. del filmske trilogije Kam in nazaj (dram., Avstrija 1985, r. Axel Corti, i. Johannes Silberschnei-der, Gabriel Barylli)
22.45	Dnevnik
23.00	Glasbena oddaja: Novi Rock 87
TV Koper_______________________
17.00	Otroški spored: Risanke
18.00	Nadaljevanka: Vite rabate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Nadaljevanka: Veronica
20.30	Šport: nogomet, Italija-Jugosla-
vija (prenos iz Piše)
22.15	TVD Vsedanes
22.35	Film: Seguendo la flotta (glas., r. Mark Sandrich, i. Fred Astaire, Ginger Rogers)

CANALE 5____________
7.00	Rubrika: Buongiorno Italia
7.20	Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanke: General Hospital, 10.25 Aliče,
10.45	Orazio
11.15	Kviz: Tuttinfamiglia
12.00	Nanizanki: Arcibaldo,
12.30	Bonanza
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: La conguistatri-ce (kom., ZDA 1951, r. Rossano Angioletti, i. Susan Hayward, Dan Dailey)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 Lalbero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanke: Una fa-miglia americana,
19.00	I Jefferson, 19.30 Love Boat
20.30	Variete: Vota la voce
22.30	Informativna oddaja: Speciale News
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.30 Filmska rubrika: Premiere
0.40 Nanizanka: Sceriffo a Ne.w Vork
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15 Film: I due sergenti (kom., It. 1936, r. Enrico Guazzoni, i. Antonio Centa, Mino Doro)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, risanke Creamy, Juny Peperina, Mini Pony
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Gosi gira il mondo
16.15	Nanizanka: Il Santo
17.15	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Kviz: OK il prezzo e giusto
22.30	Film: L'uomo terminale (fant., ZDA 1974, r. Mike Hodges, i. George Segal, Joan Hac-icett)
0.30 Nanizanki: Shannon, 1.2011 Santo
ITALIA 1___________
8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.15 Wonder Woman, 10.00 Tarzan, 11.00
Cannon, 12.00 Agenzia Rockford, 13.00 Tre cuori in affitto, 13.30 M.A.S.H.
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: La fami-glia Addams
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Memole, Magica Emi, Holly e Benji
18.00	Nanizanki: Star Trek, 19.00 Starsky e Hutch
20.00	Risanka: Pollyanna
20.30	Nanizanke: A Team, 21.30 Riptide, 22.30 Hardcastle and McCormick
23.30	Film: La merlettaia (dram., Šyica 1977, r. Claude Goretta, i. Isa-belle Huppert, Yves Beneyton)
1.30 Nam: La strana coppia
TELEPADOVA
12.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
13.00	Risanke
14.00	Nadaljevanki: Signore e padrone, 15.00 Dan-cing Days
16.30	Nam: Fantasilandia
17.30	Risanke
19.30	Nanizanka: I predatori delLidolo d'oro
20.30	Film: E' nata una stella (dram., ZDA 1976, r.
Frank Pierson, i. Bar-bra Streisand, Kris Kristofferson)
22.30	Nanizanka: Il profumo del potere
23.30	Film: Rivali (dram., i. Stevvart Petersen, Philip Brown)
1.00	Nam: Delphy Bureau
TELEFRIULI
13.00	Dokumentarec: Bella Italia
13.30	Nadaljevanka: Marta
14.30	Risanka
15.00	Nanizanka: George
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.30	TV film: Racconti ita-liani
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Rubrika: Sanita medica
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Sherlock Holmes
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dokumentarec: Nekoč je bila oblast
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO

_________________________________________________________________________________________________________________:
RAI 1________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno mattina
9.40	Nanizanka: Professione pericolo
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La valle dei pioppi (4.del)
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	TV film: Un gioco da bambini
13.30	Dnevnik
14.00	Film: E adesso pover'uomo? (kom., ZDA 1934, r. Frank Borza-ge, i. Margaret Sullivan, Douglas Montgomery)
15.35	Nanizanka: La baia dei Cedri
16.00	Dokumentarec: II guercino
16.50	Nad.: II volo dell'Aquila (2. del)
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Rubrika: Te la do io TAmerica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Lhsola della paura (pust., V.B. 1979, r. Don Sharp, i. Do-nald Sutherland, V. Redgrave)
22.25	Aktualno: Piu grandi insieme
22.40	Dnevnik
22.50	Glasbena oddaja: Estate rock -Rockstar (2. del)
23.55	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2________________________
11.50	Nadaljevanka: Liszt (4. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Nanizanka: Tuono blu
15.25	Film: Passione gitana (dram., ZDA 1958, r. Donald Siegel, i. Jose Guardiola, Carmen Sevilla)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Blondie
18.25	Filmske novosti
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.40	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	TV film: Gfandeur et decadence (krim., r. Jean Luc Godard, i. Jean Pierre Mocky, Marie Vale-ra, Jean Pierre Leaud)
22.05	Dok.: II meglio di Moda
22.35	Dnevnik
22.50	Kviz: II milionario (vodi Jocelyn)
23.40	Dnevnik
23.55	Nočni film: La corruzione (dram., It. 1964, r. Mauro Bolog-nini, i. Rosanna Schiaffino, Alain Cuny)
RAI 3_________________________
16.00	Šport: Sredozemske igre (prenos iz Latakie - Sirija)
17.00	Športni dnevnik: Derby
17.15	Glasbena oddaja: Pokerconcerto
18.05	Nadaljevanka: Le inchieste de-ICommissario Maigret
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
20.05	Izobraževalna oddaja: II frumen-to - La difesa fitosanitaria, la raccolta e la conservazione
20.30	Nanizanka: I professionals - La trappola mortale
21.30	Dnevnik - nocoj
21.45	Film: Questa ragazza e di tutti (dram., ZDA 1966, r. Sydney Pol-lack, i. Nathalie Wood, Robert Redford)
23.30	Koncert: Poklon Stradivariju -ob 250-letnici njegove smrti (Antonio Vivaldi - Štiri letni časi, solist Salvatore Accardo, prenos iz gledališča Ponchiello v Cre-moni)
0.20 Filmske novosti 0.25 Dnevnik - zadnje vesti 0.30 Deželni dnevnik
RTV Ljubljana_________________
10.00	TV mozaik. Šolska TV: umetnostna zgodovina - Stili, obdobja, življenje v antični Grčiji, glasbena vzgoja - Klarinet in fagot
11.00	Matineja. Film: Tarzan - opičji človek (pon.)
16.40	Tv mozaik. Šolska TV (pon.)
17.40	Poročila
17.45	Otroška oddaja: Jesenski veter
18.00	Risanka: Športnik Billy
18.25	Aktualno: Potrošniška porota
18.45	Risanka
19.00	Obzornik
19.25	Zrno in vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	Tednik
21.00	Vegetina kuhinja
21.10	Nadaljevanka: August Strindberg (4. del)
22.10	Dnevnik
22.25	Retrospektiva dokumentarnih žanrov: Poletni čas - zimski čas (Dokumentarec je ponazoritev življenjske poti Gabrijele Žega-rac, kakršno je stlakovala blaginja in revščina še ne tako davne preteklosti.)
TV Koper______________
17.00	Otroški spored: risanke
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Nadaljevanka: Veronica
20.30	Film: Voglio danzar con te (glas.,
r. Mark Sandrich, i. Fred Astaire, Ginger Rogers)
22.10	TVD Vsedanes
22.25	TV film: Storia d'amore e d ami-cizia - La persecuzione (r. Franco Rossi, i. Barbara De Rossi, Claudio Amendola, Massimo Bo-netti, 3. del)
22.35	Rubrika z Barbaro Bouchet
:::::::::::	::::				:::::::::	lil:::::		i::::::::	
			jllili			iiiiniiišiii		
CANALE5
7.00	Rubrika: Buongiorno Italia
7.20	Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanke: General Hospital, 10.25 Aliče,
10.45	Orazio
11.15	Kviz: Tuttinfamiglia
12.00	Nanizanki: Arcibaldo,
12.30	Bonanza
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: Ouando erava-mo giovani (kom., ZDA 1941, r. Edward Griffith)
16.00	Nanizanke: Maude,
16.30	Aliče, 17.00 L al-bero dellemele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanke: Una fa-miglia americana,
19.00	I Jefferson, 19.30 Love Boat
20.30	Variete: Vota la voce
22.30	Aktualno: Onorevole Cicciolina and Co.
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.30 Filmska rubrika: Premiere
0.40 Nanizanka: Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Le avventure di Arsenio Lupin (pust., Fr. 1957, r. J. Becker, i. Robert Lamoureux)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vidni
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Creamy, Juny Peperi-na, Miny Pony
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.15	Nanizanka: II Santo
17.15	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Uno sparo nel buio (kom., VB 1964, r. Blake Edwards, i. Peter Sellers)
22.30	Film: Il mondo dei robot (pust., VB 1973,. r. Michael Crichton, i. Yul Brynner, Richard Benjamin)
0.15 Rubrika: Cinema e Co.
0.45 Nanizanki: Premiata agenzia Whitney, 1.35 Il Santo
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.15	Wonder Woman,
10.00	Tarzan, 11.00 Cannon, 12.00 Agenzia Rockford, 13.00 Tre cuori in affitto, 13.30 M.A.S.H.
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: La fami-glia Addams
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Memole, Magica Emi, Holly e Benji, Mila e Shiro
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanka: Pollyanna
20.30	TV film: V-Visitors
22.30	Šport: nogomet, ZRN-Danska
0.30 Nanizanke: La strana coppia, 1.00 Cosi cosi,1.30 Ai confini della realta
TELEPADOVA
12.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
13.00	Ris.: Ken il guerriero
14.00	Nadaljevanki: Signore e padrone, 15.00 Dan-cing Days
16.30	Nan.: Fantasilandia
17.30	Risanke
19.30	Nanizanka: I predatori delLidolo d'oro
20.30	Film: I due mafiosi contro Al Capone
(kom., It. 1966, r. Gior-gio Šimonelli, i. F. Franchi, C. Ingrassia)
22.30	Nanizanki: Devlin & Devlin, 23.30 Cutter chiama Houston 0.30 Film: Assassinio allo stadio (krim., r. An-drew V. Mac laglen, i. Linda George, Murray Hamilton)
TELEFRIULI__________
13.30	Nadaljevanka: Marta
14.30	Risanke
15.00	Nanizanka: George
15.30	Glas. odd.: Musič Box
17.30	Nadaljevanka: Ouell'-antico amore
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Nan.: I cercatori d'oro
20.30	Film: Susanna (kom., ZDA 1938, r. Howard Hawks, i. Cary Grant, Katharine Hepburn)
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dok.: Jadranje, tehnika in prireditev
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
® «1 . .........
-• • II .....ir,
''''"'"I:::::,
"Tflr


				

'Tv
181) 83:
ieg|g
JL
LU ^
It
O OJ "O O)
f g,
II
ir n

i ^
fcl
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
immmmmsmiimmmmmšmmm
RAI 1
7.15	Inf. oddaja: Uno mattina
9.40	Nanizanka: Professione pericolo
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La valle dei pioppi (S.del)
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	TV film: Accadde a Praga
13.30	Dnevnik
14.00	Film: Vicino alle stelle (kom., ZDA 1933, r. Frank Borzage, i. Spencer Tracy, Loretta Voung)
15.15	Aktualno: Festival mladinskega filma Giffoni Vallepiana 1987
16.05	Risanke: Richie Rich
16.30	Nanizanka: La baia dei cedri
16.55	Nadaljevanka: II volo delLaguila
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Rubrika: Te la do io TAmerica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Kramer contro Kramer (dram., ZDA 1980, r. Robert Ben-ton, i. Dustin Hoffman, Meryl Streep, 1. del)
22.00	Dnevnik
22.10	Film: Kramer... (2. del)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Šport: EP v odbojki, Italija-Fran-cija (prenos iz Belgije)
RAI 2________________________
11.50	Nadaljevanka: Liszt (5. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.35	Nanizanka: Tuono blu
15.25	Film: Alto biondo e... con sei matti interno (kom., Fr. 1971, r. Pierre Richard, i. Pierre Richard, Anny Duperey)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Blondie
18.30	Dnevnik - šport
18.45	Nanizanka: Le strade di San Francisco - Effetti pericolosi
19.35	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Variete: Una notte di moda (vodi Giorgio Armani, prenos iz občinske palače v Milanu)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.45	Kviz: II milionario (vodi Jocelyn)
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Nočni film: Artisti e modelle (kom., ZDA 1955, r. Franck Tas-hlin, i. Dean Martin, Jerry Le-wis)
RAI 3________________________
16.30	šport: Sredozemske igre (prenos iz Latakie - Sirija)
17.30	Športni dnevnik: Derby
18.00	Nadaljevanka: Le inchieste del Commissario Maigret - La chiu-sa (2. del)
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Glasbena oddaja: Pokerconcerto - Special Juliano Cavicchi
20.05	Izobraževalna oddaja: II frumen-to - La gualita, 1'utilizzazione e la commercializzazione (4. del)
20.30	Film: Aragosta a colazione (kom., It.-Fr. 1979, r. Giorgio Ca-pitani, i. Enrico Montesano, Ja-net Auger, 1. del)
21.15	Dnevnik - nocoj
21.30	Film: Aragosta a colazione (2. del)
22.05	Koncert: Sting-Gianna Nannini-Jack Bruce (Kurt Weill - Bertold Brecht, sodeluje Filharmonični orkester iz Hamburga, posnetek koncerta z dne 1. maja 1987)
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	Deželne vesti
RTV Ljubljana________________
10.00	TV mozaik. Tednik
11.00	Dokumentarec
11.40	Nadaljevanka: August Strindberg (pon. 3. dela)
15.50	TV mozaik. Tednik (pon.)
16.50	Dokumentarec
17.30	Poročila
17.35	Otroška serija: Vukov kotiček
17.50	Nan.: Dr. Who - Robot (8. del)
18.15	Izobraževalna oddaja: Dva obraza Jadranske obale - Industrija zagorele polti
19.00	Obzornik
19.10	Risanka
19.25	Vreme in dnevnik
20.00	Nad.: Sever in Jug (1. del)
20.55	Dok.: Zakon ljubezni (3. del)
21.40	Rezerviran čas
22.10	Dnevnik
22.25	Film: Užitek do konca (dram., Fr. 1974, r. Claude Chabrol, i. Paul Gegauff, Daniele Gegauff, Paula Moore; Chabrolovo delo je tokrat psihološka drama. Glavni junak je nadvse izumetničen očarljivec, ki svoj zakon spravi v hudo preizkušnjo in polom.)
TV Koper_____________________
17.00	Otroški spored: II sabato dello Zecchino
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Nadaljevanka: Veronica
20.30	Glasbena oddaja: Brahmsove simfonije z Leonardom Bernsteinom in dunajsko Filharmonijo
21.55	TVD Vsedanes
22.10	Glasbena oddaja: Koncert iz Cankarjevega doma v Ljubljani (Ciglič - Triptih, Rimski-Korsa-kov - Šeherezada, Simfonični orkester RTV Ljubljana, dir. Anton Nanut)
23.00	Dokumentarec: Dokler še spomin živi - pričevanja o preteklosti z intervjuji znanih osebnosti
24.00	Dokumentarec: Italia, economia in ripresa
I::":				::::::::		•I:	
	:::	••••i;					
CANALE5____________
7.00	Rubrika: Buongiorno Italia
7.20	Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanke: General Hospital, 10.25 Aliče,
10.45	Orazio
11.15	Kviz:Tuttinfamiglia
12.00	Nanizanki: Arcibaldo,
12.30	Bonanza
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: Tensione (krim., ZDA 1950, r. John Ber-ry, i. Richard Basehart, Audrey Totter)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 Lalbero delle mele
17.30	Kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanke: Una fa-miglia americana,
19.00	I Jefferson, 19.30 Love Boat
20.30	Variete: Festival
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show-Night
0.30 Filmska rubrika: Premiere
0.40 Nanizanka: Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: II bacio di una morta (dram., It. 1949, r. Guido Brignone, i. Vir-
ginia Belmonte, Gian-na Maria Canale)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Creamy, Juny Peperi-na, Mini Pony
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.15	Nanizanka: II Santo
17.15	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanke: Quincy,
20.30	Colombo, 22.00 Spencer
22.45	Film: Android (fant., ZDA 1983, r. Aaron Lipstadt, i. Klaus Kin-ski, Don Hopper)
0.15 Nanizanki: La legge di McLain, 1.05 II Santo
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari,
9.15	Wonder VVoman,
10.00	Tarzan, 11.00 Cannon, 12.00 Agenzia Rockford, 13.00 Tre cuori in affitto, 13.30 M.A.S.H.
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: La fami-glia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim Bum Bam, vmes risanke Memole, Magica Emi, Holly e Benji, Jem
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanka: Pollyanna
20.30	Film: L'esorcista IL: 1'-eretico (srh., ZDA 1977, r. John Boorman, i. Linda Blair, Richard Burton, Max Von Sy-dow)
22.30	Športna rubrika: A tut-to campo
23.30	Športna oddaja: Grand prix
0.45 Nanizanke: La strana coppia, 1.15 Cosi cosi,
1.45	Ai confini della realta
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Ken il guerri-ero, Galaxy Express
14.00	Nadaljevanki: Signore e padrone, 15.00 Dan-cingDays
16.30	Nanizanka: Fantasi-landia
17.30	Risanke: Space Robot, Daltanius, Ken il guer-riero, Galaxy Express
19.30	Nanizanka: I predatori delLidolo d'oro
20.30	Film: Nosferatu, il principe della notte (dram., 1979, r. Werner Herzog, i. Klaus Kin-ski, Isabelle Adjiani)
22.30	Nanizanki: Devlin e Devlin, 23.30 Al banco della difesa
0.30 Film
TELEFRIULI_________
13.00	Dokumentarec: Jadranje, tehnika in prireditev
13.30	Nadaljevanka: Marta
14.30	Risanke
15.00	Dokumentarec
16.00	Glasbena oddaja: Mu-, sic box
17.45	Dokumentarec: Nekoč je bila oblast
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Nanizanka: I cercatori d'oro
'20.30 Nadaljevanka: La co-rona del diavolo
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Variete: Lady Magic 0.30 Informativna oddaja:
News dal mondo
TELEOUATTRO
Tedenski pregovor:
Ko bi kamela videla svojo grbo, bi se sesedla od sramote.
(libanonski)
SPOMINSKI DATUMI:
□	Pred 40 leti: 20. 9. 1947 so Slovenci z Goriškega, iz Benečije in Kanalske doline predložili predsedniku italijanske vlade spomenico z zahtevo, da se jim zajamčijo narodnostne pravice v skladu z določbami mirovne pogodbe med Italijo in Jugoslavijo.
□	Pred 40 leti: 22. 9. 1947 je bil ustanovljen informacijski biro komunističnih in delavskih strank.
OSEBNOSTI:
□	22. 9. 1887 se je v Gorici rodil publicist Ciril Cej, ki je umrl 7. 8. 1971 prav tako v Gorici.
□	23. 9. 1975 je v Gorici umrl šolnik Rado Bednarik, ki se je rodil 2. 8. 1902 prav tako v Gorici.
koncerti	lili	■11		
PORTOROŽ
Hotel Palače
V	sredo, 23. 9., ob 21.30: Večer slovenske ljudske glasbe, nastopa trio Terlep.
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 28. 9., ob 20.15: Kvartet saksofonov Rascher.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v ponedeljek, 21. 9., ob 19.30: v okviru Medanrodnega mojstrskega ciklusa - koncert pianista Igorja Žurkova (Schumann, Grieg, Ravel, Chopin).
VIDEM
Palasport Primo Carnera
V petek, 25. 9., ob 21. uri: nastopa Zucchero.
□ Predprodaja vstopnic v Gorici pri Discoclubu (tel. 0481/32925) in v Trstu pri agenciji UTAT (tel. 040/68311).
SAN DANIELE
Palača Sonvilla
V torek, 22. 9., ob 21. uri: v okviru Festivala sodobne glasbe - Antiteza moderne glasbe, nastopajo Marlena Kessik - flavta, Renato Duca -oboa, Flavia Pontoni - klavičembalo in mezzosopranistka Elena De Martin (Vinci, Vivaldi, Scarlatti; ponovitev koncerta 23. 9., ob 21. uri, v cerkvi Santa Maria Assunta v Fagagni).
HUMIN
Stolnica
v četrtek, 24. 9., ob 21. uri: v okviru Festivala sodobne glasbe -Sodobna glasba in gib, nastopajo Alberto Bosio - tolkala, Cinzia Barba-gelata - violina, Guido Arborelli - klarinet, Marlena Kessik - flavta in mezzosopranistka Elena De Martin, sodeluje gladališka skupina Vetto-ri Ultra Mondo (Bosco, Zanettovich, Lasagna, Pedini, Fedele, Niedep ponovitev koncerta 25. 9., ob 21. uri, v knjižnici Guarneriana v San.Da-nieleju).
BENETKE
Gledališče Goldoni
V	nedeljo, 20. 9., ob 20. uri: orkester La Penice, violinist Uto Ughi, dir. Pierluigi Urbini (Mozart, Paganini, Beethoven).
Gledališče La Penice
V	ponedeljek, 21. 9., ob 20. uri: koncert Komornega orkestra iz Padove in Veneta, dir. Bruno Giuranna.
V	četrtek, 24. 9., ob 20. uri: koncert skupine Cantilena Piano Ouartet (Mahler, Faure, Brahms).
Bazilika Frari
V	petek, 25. 9., ob 21. uri: koncert organista Andreasa Schoederja (Gabrieli, Majone, Frescobaldi, Rossi, Martini).
gledališča				
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	MALI DVORANI nocoj, 19. 9., ob 20. uri: Splav Smrti (Herald Miiller), ponovitev uspele provokativne produkcije 4. letnika AGRFT, rež. Tomaž Pandur.
V	SREDNJI DVORANI v petek, 25. 9., ob 20. uri: Zločin in kazen (F. M. Dostojevski), rež. Andrzej Wajda, gostuje Teatr Stary iz Krakova (ponovitvi 26. in 27. 9.).
MGL Ljubljana
Nocoj, 19. 9., ob 19.30: Še zmeraj ptiči (Milan Jesih), rež. Barbara Hieng (ponovitve 21., 22., 24. in 26. 9.).
VICENZA
Gledališče Olimpico
V	nedeljo, 20. 9., ob 20.30: Orestijada (Ajshil), prevedel Pier Paolo Pasolini, rež. Lorenzo Salvetti, nastopata Valeria Moriconi in Corrado Pani (ponovitvi 21. in 22. 9.).
PORTOROŽ
Avditorij
V	torek, 22. 9., ob 21. uri: nastop foklorne skupine KUD Karol Pahor iz Pirana.
V	soboto,' 26. 9., ob 19. uri: Maček Muri - otroški program.
Ljubljana
Cankarjev dom
. V VELIKI DVORANI v ponedeljek, 21. 9., ob 20. uri: baletni večer -Ciste predslike (glasba F. Chopin), Bogovi zdaj (glasba Laibach), koreografija Michael Clark, nastopa Michel Clark & Company.
Urnik mejnih prehodov
NA TRŽAŠKEM Prehodi prve kategorije!
LAZARET
ŠKOFIJE
PESEK
BAZOVICA
FERNETIČI
Prehodi druge kategorije:	
ŠEMPOLAJ	— od 7. do 20.
REPEN	— od 7. do 20.
SOCERB	— od 7. do 20.
MAČKOLJE	— od 7. do 21.
OREH	- od 7. do 21.
KOROŠCI	— od 7. do 20.
ČAMPORE	— od 7. do 20.
Prehodi za dvolastnike (s prošnjo 24 ur prej):
CEREJ
BOTAČ
DRAGA
GROČANA A in B
GROPADA
MAVHINJE
ure
ure
ure
ure
ure
ure
ure
NA GORIŠKEM Prehodi prve kategorije:
VRTOJBA RDEČA HIŠA
Prehodi druge kategorije:
MIRNIK
JENKOVO
PLEŠIVO
ČAST. VERSA
ŠTEVERJAN
SOLKAN
UL. SV. GABRIJELA RAFUT
ŠEMPETER
MIREN
DEVETAKI
— od	7.	do 19.	ure
— od	7.	do 19.	ure
od	8.	do 20.	ure
— od	6.	do 19.	ure
— od	7.	do 19.	ure
— od	7.	do 20.	ure
— od	7.	do 19.	ure
— od	7.	do 18.	ure
nedelje in prazniki zaprto			
— od	7.	od 20.	ure
— od	7.	do 19.	ure
— od	8.	do 19.	ure
ob sobotah odpirajo ob 7. uri JAMLJE	— od 7. do 20. ure
Prehodi za dvolastnike:
ŠKRLJEVO — z obvestilom 48 ur prej
CEGLO — od 8. do 20. ure - nedelje in prazniki zaprto
UKLANCI — od 7. do 19. ure - nedelje in prazniki zaprto
PODSABOTIN — od 7. do 18. ure - nedelje in prazniki zaprto
ŠTMAVER — z obvestilom 48 ur prej
SOLKAN 2 — od 8. do 18. ure - nedelje in prazniki zaprto
PALKIŠČE MIKOLI — z obvestilom 48 ur prej
NA VIDEMSKEM Prehodi prve kategorije:
STUPICA (pri Špetru)
UČJA (za Rezijo) — od 9. do 20. ure sobota, nedelja in prazniki od 8. do 20. ure PREDEL (pri Rabeljskem jezeru)
FUŽINE (pri Trbižu)
Prehodi druge kategorije v Benečiji:
POLAVA	— od 8. do 19.	ure
PONTEMISECCO (pri	Praprotnem)	— od 8. do 19.	ure
PONTEVITTORIO (pri	Prosnidu)	— od 8. do 19.	ure
S predhodno prošnjo:
ROBEDIŠČE (pri Čeneboli)
PONTE KLINAZ (pri Srednjem)
SOLARIA (pri Dreki)
Prehodi za dvolastnike (s predhodno prošnjo):
STOPA A in B	PODREG
OSTRUNJA	MELINA
ROVAN	FATAGNE A in B
KOSCINA	STARI MLIN
" Septembra so mejni prehodi druge kategorije, med katere so vključeni prehodi za maloobmejni promet s prepustnicami in dvolastniškimi prehodi, spremenili urnik.
Koristne telefonske številke		
NUJNI POSEGI	Orožniki	112
	Policija	113
PRVA POMOČ V BOLNICAH	Gorica	83991
	Tržič	72249
	Krmin	60124
	Čedad	73000
ZELENI KRIŽ	Gorica	31111
RDEČI KRIŽ	Trst	768888
	Tržič	73423
GASILCI	Trst	2222
	Gorica	22222
*	Tržič	72222
	Videm	501222
OROŽNIKI	Trst	744935
	Gorica	82044
	Tržič	72276
	Čedad	730405
PROMETNA POLICIJA	Trst	422222
	Gorica	22333
	Tržič	72100
	Čedad	731142
TAKSIJI	Trst	307730
		in 54533
	Gorica (Korzo)	34000
	Gorica (postaja)	83355
	Tržič	44500
	Ronke (letališče)	779193
	Čedad (postaja)	731830
n	današnji radijski	sporedi	■III	
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, zabavna glasba; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani: Simfonični orkester RTV Ljubljana, dir. Martin Fischer-Dieskau, hornist Alojz Zupan (Stibilj, Nielsen, Prokofjev); 11.45 Glasbeni mozaik;
12.00	Oddaja iz Rezija: Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Naš popoldan z glasbo in besedo (vodita Bruna Ciani in Giorgina Pisani); 16.00 Ko se obesi dan: Pesmi za poletni čas (pripravlja Bruna Pertot); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album;
18.00	Poletni variete: Radio oddih (pripravljata Bogdana Bratuž in Ad-rijan Rustja); 18.30 Glasbene skice.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 8.05 Pionirski tednik, počitniško popotovanje od strani do strani; 9.05 Pogovor s poslušalci; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 11.20 Minute za staro glasbo; 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.30 S poti po Jugoslaviji, srečanje republik in pokrajin; 17.00 Zunanjepolitični magazin; 18.00 Odmevi z baletnih odrov; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Za najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa; 20.00 Radio na dopustu; 22.20 Od tod do polnoči; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočni spored.
Radio Koper (slovenski spored)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.30 Poročila in pregled tiska; 6.45 Cestne informacije; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 14.40 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri -zavarovalna skupina Croatia; 17.40 Informativna oddaja: Aktualna tema; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek sporedov.
Radio Koper (italijanski spored)
6.15, 8.30, 10.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 15.45 Glasbeni vikend; 20.00 Nočni spored.
Radio Opčine
10.10 Za vsakogar nekaj; 12.00 Beat Shop Show; 14.00 Okno na Benečijo; 15.10 Glasba po željah; 17.30 Neznani gost; 19.00 Listam po časopisih; podnevi in ponoči povezuje oddaje glasba.
[________________filmske premiere_______eva fomazanč
Mel Gibson brez Mad Maxove krinke Usodno orožje se bije z depresijo
Q Arma Letale - Usodno orožje (v kinodvorani Excelsior)
Njegovo ime že osem let žanje spoštovanja, ki ga oboževalci izkazujejo samo priznanim zvezdam. Mel Gibson je v očeh večine tisti »poor lonesome warrior«, tisti Mad Max, ki si v znanstvenofantastičnih pustinjah polni stare škornje s peskom.
Gibson je bil tik pred tem, da se pridruži skupinici živečih mitov Silvestra Stalloneja-Rocky]a, Christophera Reeva-Supermana in nekaj drugih, ki se jim je igralsko življenje spremenilov suženjsko odvisnost. Naj se Stallone še tako trudi, mi se ga bomo spominjali, kako je mikastil nasprotni-
Mel Gibson in Danny Glover
ke v ringu. Tudi resnično talentirani Reeve bo svoje žive dni letal po vsemirju in z nadzvočnim navdihom pomagal dobrim, da premagajo zlo.
Mel Gibson pa je znal kar spretno skriti preobleko Mad Maxa in se predstaviti gledalcem v filmu Lethal Weapon (Usodno orožje) v bleščeči opravi mestnega policaja, ki ga muči depresija. Resnici na ljubo ima avstralski igralec ameriškega porekla (rojen je namreč 3. januarja 1951 v Peek-skillu pri New Yorku) kar bogato igralsko kariero. Bil je uspešen igralec v Shakespearovih dramah, nato je prešel k filmu, sicer 16-mm Summer City, ki mu je odprl vrata v svet Millerjevega Mad Maxa.
Uspeh je bil seveda enkraten. Mel Gibson pa se kljub temu ni okužil z zvedništvom in mu je tudi uspelo ohraniti osnovno mobilnost. Tako je začel sodelovanje z režiserjem Petrom Weirom, za katerega je odigral vlogi vojaka-tekača v epskem filmu Gallipoli in pogumnega novinarja v filmu The Year oi Living Deangerously. Tako se je prepustil vodstvu debitantke Gillian Armstrong in ob Diani Keaton igral v filmu Mrs. Sofle.
Jesenske predstavitve začenjamo z akcijskim filmom. V tem žanru se Gibson zelo dobro znajde, sodelovanje z režiserjem pa se je izkazalo za uspešno. Brez večjih težav je postal Martin Riggs, bivši agent CIA, ki mu pravijo »usodno orožje«, ker je preživel sleherni oboroženi spopad. Žal mu bo nekega tragičnega dne izdihnila ljubljena soproga in Riggs se bo prepustil depresiji. Prav tedaj ga bodo določili za spremljevalca temnopoltega policista Rogerja Murta-ugha (Danny Glover). Nadaljnji razplet filmske zgodbe naj si radovnedni gledalci sami ogledajo v kinodvorani. Ko smo že pri radovednosti: režijo novega poglavja Gibsonovega zvezdništva je podpisal Richard Donner, avtor Superma-na in Ladyhawke. Gledalci imajo na voljo kar precej zabave in užitka ob tehnično dovršenem filmu. S kakšno slastjo bodo sledili filmu, pa je kar precej odvisno od sproščenosti, s katero bodo gledalci sedli pred veliki ekran.
tu in tam
robcrto pusiol
Z glasbo v gostilni
V široki in pisani pahljači prireditev, ki jih ponuja letošnje poletje, si v naši deželi posebno mesto brez dvoma zasluži glasbena, po naravi ljudska pobuda z naslovom Musiča da osteria.
Mogoče daje oznaka »gostilniška glasba« nekoliko izkrivljen vtis, ki ne odgovarja popolnoma resnici: mišljena je namreč tradicionalna glasba v pravem pomenu besede, se pravi prav taka glasba, kot so jo izvajali nekoč. Glasbena zvrst torej, v kateri se globoko zrcalijo posebne etnične, zgodovinske in čustvene vsebine, ki so tako rekoč spontano vzrasle iz človekove duše. Obenem je ta glasba nastala v tistem posebnem vzdušju, ki ga uspe pričarati gostilna.
Najprimernejše prizorišče, kjer lahko glasba res zaživi v svoji izrazni moči, je tako prostor, v katerem je sama prišla na dan: gostilna kot eno najpogostejših zbirališč, v katerega so ljudje zahajali in še vedno to počenjajo zato, da se srečujejo s prijatelji, znanci, da v družbi popijejo kozarec dobrega vina, mogoče da skupaj in glasno modrujejo o stvareh, ki so del družbe ali njih samih. In to vedno v posebnem, prazničnem vzdušju.
Da bi bila »gostilniška glasba« čim bližja izvirniku, jo tudi izvajajo s čimbolj primernimi glasbili, ki so jih godci poiskali v zaprašenih podstrešjih. V zasedbi je poleg diatonične harmonike in violine še kako trobilo ali pihalo. Stare melodije izvajajo starejši godci, pravi ljubitelji te zvrsti, še zadnji nosilci tistega izročila, ki ga sodobnadružba skuša izbrisati, izriniti. Z glasbeno se usklajuje tudi gastronomska ponudba: tako vsak večer bogati tudi stara, tipična kuhinja. Večinoma so to preproste jedi, ki jih skoraj ne poznamo več in ki imajo poseben priokus preteklosti.
S to pobudo se ponovno rojeva svet, ki je skoraj zašel v pozabo. Pri tem gre velik del zasluge Letoviščarski ustanovi iz Forni Savorniani, videmskemu odboru za zaščito gostiln in pa kakemu navdušenemu muzikologu. Ob pokroviteljstvu Deželne ustanove za turistični razvoj in krajevnih Letoviščarskih organizacij je vsem tem uspelo prirediti niz posebno zanimivih glasbenih večerov. Do sedaj je »gostilniška glasba« prepotovala Karnijo in Trbiž, včeraj se je pojavila v Vidmu, ob koncu meseca, 25. in 26. septembra, bo prispela celo do Trsta.
S. A. C. A.T.
IMPORT - EXPORT
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov
UL. SV. FRANČIŠKA 38 - TRST - TEL. 768667 - 772002
Praznik jutri na Vrhu ob odprtju Kulturnega in športnega središča
Zgradila ga je Gospodarska zadruga Vrh
V	nedeljo so pomemben dogodek ob odprtju kulturnega doma, obeležili v Podgori. Slavje bo jutri dopoldne na Vrhu, kjer bodo izročili namenu Kulturno in športno središče Danica, objekt, ki je bil dograjen ob velikem angažiranju domačinov ter ob pomoči naših osrednjih kulturnih ustanov, nekaterih javnih ustanov in podjetij ter seveda s prispevki domačinov.
V	rekordnem času — v odnosu namreč na način gradnje, pri čemer so dobršen del opravili domačini, s prostovoljnim delom — štirih let je po prizadevanju Gospodarske' zadruge Vrh zrasla dvorana za kulturne in družabne prireditve, zgrajeni so bili klubski prostori, igrišča, balinarski stezi in nekateri drugi objekti, ki bodo, pravzaprav že služijo poživitvi kulturno-prosvetne in športne dejavnosti v kraju.
Igrišča so bila namreč dograjena že pred časom in jih s pridom uporablja zlasti mladina. Na novih objektih so se v zadnjih tednih odvijala tudi športna srečanja s katerimi so člani zadruge in KD Danica hoteli obeležiti pomemben dogodek, lahko bi rekli enkraten dogodek, ob odprtju novega objekta.
Slovesnost bo jutri, 20. t. m., ob 10. uri s priložnostnim kulturnim spore-
dom, nagovorom in pozdravi, zaključila pa se bo z družabnostjo in ogledom prostorov. Kulturni spored so pripravili domačini in ga bodo izvedli osnovnošolski otroci, člani mladinskega odseka KD Danica in pevski zbor, ki deluje v sklopu omenjenega društva.
Ob odprtju novega objekta so na Vrhu pripravili tudi razstavo o delovanju KD Danica ter o zgodovini kraja ter poskrbeli za tiskanje priložnostne brošure.
Člani zadruge in Kulturnega društva vabijo na jutrišnjo slovesnost.
Prispevka Goriškega sklada
Razširjeni odbor goriške Trgovinske zbornice je na zadnji seji odobril dva finančna prispevka v skupni vrednosti 35 milijonov lir. Dvajset milijonov lir bodo dodelili Konzorciju za melioracije zemljišč na Tržiškem in sicer za dodelavo izvršilnega načrta za prestrukturiranje namakalnega omrežja in za prenos vseh podatkov v računalnik.
Konzorciju je bil v ta namen, že pred dvema letoma, odobren prispevek 85 milijonov lir. Petnajst milijo-
nov lir iz Goriškega sklada pa bo lahko koristila Pokrajina in sicer za organizacijo mednarodnega simpozija o Karlu Michelstaedtru, ki bo prve dni oktobra v Gorici.
Vojvodinci obiskali SDAG
Delegacija gospodarstvenikov iz Vojvodine, ki sta jo spremljala podpredsednik občinske skupščine Subotica inž. Vladimir Sujič in namestnik direktorja novogoriškega Primorja ex-port Rino Velikonja je bila te dni na obisku pri družbi SDAG, ki upravlja tovorno postajališče in druge naprave na mejnem prehodu pri Štandrežu.
Po ogledu doslej sezidanih naprav so se zadržali na razgovoru s predstavniki SDAG. Predsednik družbe, odv. Devetag, je poudaril prednostni pomen, ki ga za razvoj obmejnega postajališča ima uresničitev sodobne avtocestne povezave na odseku med Razdrtim in Vrtojbo.
Gostje so se pohvalno izrazili o sodobnih in funkcionalnih napravah ob goriškem mejnem prehodu, skozi katerega gre najkrajša, najudobnejša in najhitrejša pot za blagovno izmenjavo med Italijo in vzhodnimi državami.
Skupnost Arcobaleno pripravlja tečaj keramike za odrasle
Skupnost Arcobaleno je tudi letos, v poletnih mesecih, izvedla nekaj zanimivih pobud na vzgojno-pedagoškem področju v korist posameznim najstnikom ali skupinam, ki imajo težave pri vključevanju v družbo. Skupnost, ki vlaga svoj trud v to smer, je srednješolski mladini nudila tri zanimive izkušnje. Organizirala je tečaj keramike, pripravila je razstavo in praznik na odprtem, nazadnje pa je dala pobudo za ekološko dejavnost z nazivom "Fac-ciamo la marmellata".
Pobude skupnosti so naletele na ugoden odziv predvsem med odraslimi, ki so predlagali, da bi te dejavnosti ponovili v širšem obsegu. Nekaj možnosti bo v prihodnjih dneh. Jutri, 20. septembra, bo v parku-vrtu sedeža skupnosti, v Ul. S. Michele 38, razstava, kjer bo skupnost Arcobaleno predstavila keramične izdelke iz laboratorija Aurora in sejem rabljenih predmetov. Razstava bo odprta od 9. do 13. ure.
Skupnost Arcobaleno razpolaga tudi s keramičnim laboratorijem, ki nosi ime Aurora in deluje od januarja 1986. V letu 1987 je Aurora dnevno sledila petnajstim dekletom v poklicno-izo-braževalnem tečaju od marca do junija, med poletjem pa se je tečaja udeležilo petnajst mlajših deklet.
Svet keramike privlačuje vedno več ljudi. Nekaj časa sem je veliko povpraševanja po tem, da bi organizirali tečaj keramike tudi za odrasle. Skupnost je predlog sprejela in ga bo skušala uresničiti. Od 23. septembra bo v laboratoriju Aurora vsako sredo in če-
trtek od 18 do 20. ure tečaj. Zainteresirani se lahko vpišejo na tajništvu skupnosti na zgoraj omenjenem sedežu (tel. 22012) vsak delavnik od 9 do 12. ure. Število tečajnikov je omejeno. Na programu so razne metode obdelave in barvanja ter žganje gline. Tečaj se bo zaključil 19. decembra, ko bodo novopečeni keramiki razstavili svoje izdelke.
Danes podelitev nagrade Amidei
V avditoriju v Ul. Roma bo danes od 17.30 slovesnost ob podelitvi 4. nagrade za scenarij Sergio Amidei. Med 16 filmi iz zadnjih dveh sezon, ki jih je žirija sprejela k natečaju, je končna odločitev nagradila dva italijanska filma: »Speriamo che sia femmina« in »La famiglia«. Ob prisotnosti žirije, ki ji predseduje scenarist Age Incocci, ter drugih predstavnikov italijanske kinematografije bodo danes seznanili javnost z utemeljitvijo odločitve ter podelili nagardo štirim scenaristom, ki so soustvarili dva nagarjena filma.
Po slovesnosti v avditoriju bo v Verdijevi dvorani premiersko predvajanje filma »Le streghe di EaStwick« režiserja Gerogea Millerja.
Berite
»Novi Matajur«
Natečaj Pokrajine za izrabo nedograjene železniške proge
ma, ki kvari okolje in gospodarsko škoduje tukajšnji skupnosti. Mimo skrivalnic ali smešnih izgovorov je jasno dejstvo, da železniška uprava ne namerava dokončati tega "spomenika človeški neprevidnosti". Ker pa nihče noče priznati odgovornosti za napako in zavrženi denar, se izgovarjajo, da je načrt še vedno aktualen, čeprav zaenkrat manjkajo denarna sredstva za njegovo dokončno uresničitev.«
Pokrajina bo torej razpisala natečaj za alternativno uporabo struktur, čeprav so le-te državna last. S tem nameravajo prisiliti železniško upravo, da končno kaj ukrene: če ne nameravajo dokončati odseka, naj ga vrnejo tukajšnji skupnosti in omogočijo morebitno drugačno uporabo dograjenih delov.
Nekoliko kritični so do tega predloga bili komunisti. Menili so, da se s tem ponuja "rešilni čoln" odgovornim pri železniški upravi, medtem ko bi jo bilo treba prisiliti, če je uresničitev tega odseka še aktualna in koristna, naj ga dokončajo. Vse ostale stranke pa so bile mnenja, da je dolgoletni molk in izgovarjanje dovolj zgovorno pričata o pomanjkanju vsakega namena, da bi železnico dokončali in so zato podprle predlog odbora!
V Medani danes popoldne pogreb Jožefa Gradnika
V Medani bodo danes ob 17. uri pokopali Jožefa (Pepija) Gradnika, zadnjega od bratov pesnika Alojza in očeta predsednika SSk Mirota. Star je bil 90 let, saj se je rodil v Medani leta 1897. Kljub častitljivi starosti pa je bil vse do za-dnjega krepak, tako da je vest o nenadni smrti presenetila sorodnike in številne znance. Še do pred kratkim je v Medani upravljal spominsko sobo z zapuščino brata pesnika, v zadnjem letu pa je stanoval pri hčerki na Vrhniki, kjer je tudi umrl.
Jožef Gradnik je bil ne samo v Medani pač pa na širšem območju Brd zelo poznan. Že zelo mlad se je začel udejstvovati v javnem življenju in postal župan v domači vasi. Leta 1922, še pred prihodom fašizma na oblast, so ga odstavili zaradi njegovega narodno zavednega delovanja. Kasneje je doživel tudi internacijo v južni Italiji, med nemško okupacijo pa se le po srečnem naključju izognil deportaciji.
Ob vinogradniškem poklicu je bil vedno aktiven v vaškem družbenem in političnem življenju, do povojnih
Nova žrtev mamila v Tržiču Umrl je 27-letni delavec
Zdravnik iz Gradišča
Povzročil je nesreči in mirno odpeljal
Dokazov je bilo toliko in tako jasnih, da ni bilo kaj tajiti. Včeraj zjutraj je tržiški pretor obsodil Savina Di Gennara iz Gradišča na šest mesecev zapora pogojno, na plačilo globe in stroškov, za eno leto pa se bo moral odpovedati vozniškemu dovoljenju. Da ne bi prišlo do podobnih prekrškov in kaznivih dejanj, zaradi katerih se je Di Gennaro, sicer zdravnik po poklicu, znašel v zaporu in včeraj zjutraj na sodišču.
V četrtek zvečer je v fiatu 126 vozil iz Gradišča proti Tržiču . V Redipugli je Di Gennaro zadel 21-letno Cristino Vittor ter nadaljeval vožnjo. Vittorije-vo so prepeljaliv bolnišnico in bo ozdravela v desetih dneh. Di Gennara se je očitno držala smola, kajti v San Polu, v predmestju Tržiča, je trčil v parkiran avto, vendar ne tako močno, da ne bi spet nadaljeval vožnje. Ustavila ga je (pravočasno) policijska ob-hodnica in to že v samem centru Tržiča.
Takoj je bilo jasno, da možakar ni prav priseben. Policisti so ga pospremili v Gradišče, kjer so izpolnili obsežno obtožnico. Avto so začasno zaplenili, Di Gennara pa poslali na hladno, da se je streznil in včeraj junaško stopil pred sodišče.
Pokrajina namerava po dolgih letih poiskati kako rešitev za uporabo železniškega nasipa, ki so ga že pred nekaj desetletji pričeli graditi med Redi-puglio in Krminom in je ostal nedovršen.
Železniška uprava je takrat s tem približno 6-kilometrskim odsekom nameravala skrajšati progo za tovorni promet v smeri jug-sever, ne da bi vlaki morali skozi Gorico. Načrt so pričeli izvajati, zgradili nadvoza v Fo-Ijanu in pri Krminu ter most čez Sočo. Potem se je vse ustavilo: zmanjkal je denar, pravi železniška uprava, predvsem pa politična volja, trdijo mnogi.
»Ostale so nedograjene strukture,« je dejal predsednik Cumpeta, »ki so skazile videz okolja, predvsem v Fo-Ijanu. Nihče nam ni jasno odgovoril, ali nameravajo načrt kdaj uresničiti, ali so nanj enostavno "pozabili".«
Da bi upravo državnih železnic prisili k odgovoru so torej v pokrajinskem svetu pripravili sklep, da se razpiše javni natečaj za predlog in načrt, kako uporabiti že dograjene strukture. Sklep je na seji pokrajinskega sveta obrazložil odbornik Tomat, ki je z ostrimi besedemi ožigosal molk uprave železnic. »Dovolj je tega kolonializ-
V	stanovanju v Ulici dei Canziani 9 v Tržiču, so včeraj zjutraj našli mrtvega 27-letnega Natalina De Pascalija. Po prvih ugotovitvah naj bi fant podlegel preveliki dozi mamila, ali pa je smrt povzročila mamilu primešana snov. Da gre za žrtev mamila, ni nobenih dvomov, saj so na tleh, poleg postelje našli brizgalko. Truplo je včeraj, zgodaj zjutraj, odkrila 23-letna sestra Anto-nella, ki živi v istem stanovanju. Poklicala je reševalce, vendar je bilo že prepozno, da bi fantu lahko pomagali.
V	teku je preiskava, ki jo vodi sodnik dr. Trotta, ki mora ugotoviti, kdo je nesrečnemu fantu prodal mamilo, medtem ko bodo z obdukcijo skušali ugotoviti, če je bila mamilu primešana kakšna nevarna snov, oziroma, če je smrt nastopila zaradi prevelike doze.
Natalino De Pascali je odraščal v precej neurejenih družinskih in social-
nih razmerah, menda je že pred leti zašel v mrežo razpečevalcev in uživalcev mamil iz katere je težko zbežati. V zadnjem času je Natalino skušal zaživeti drugače in je našel tudi zaposlitev v nekem tržiškem podjetju. Ostaja odprto vprašanje, če se je v zadnjih mesecih uspel odpovedati mamilom in zasvojenosti, ali pa je nadaljeval pot proti samouničenju.
Zadnji smrtni primer zaradi mamil so v Tržiču zabeležili pred kakimi petimi leti. Takrat je umrl 16-letni Gior-gio Gregori.
Glede poteka preiskave, ki jo vodi dr. Matteo Trotta in ki naj bi pripeljala do ugotovitve razpečevalca, ki je De Pascaliju prodal mamilo, se zdi, da so preiskovalci na dobri poti in da so posrednega krivca že celo prijeli. Vsekakor iz uradnih virov doslej nismo prejeli nobene informacije.
let kot občinski tajnik v Medani, tudi kasneje pa v raznih vaških odborih. Po upokojitvi je skrbel za spominsko sobo brata, pesnika Alojza Gradnika.
razna obvestila
Godba na pihala Kras v Doberdobu prireja tudi v letošnji sezoni glasbeni pouk za najmlajše. Pouk se bo pričel v torek, 22. t. m. Prijave in informacije pri odbornikih.
Rekreativna telovadba SPDG bo tudi letos vsak torek ob 20.30 in petek ob 21. uri. Prva vadba bo v torek, 22. t. m., v telovadnici Kulturnega doma.
šolske vesti
Ravnateljstvo nižje srednje šole Ivan Trinko obvešča, da bo šolska maša v ponedeljek, 21. t. m„ ob 10. uri v kapeli v Ul. Alviano. Dijaki naj se zberejo pred šolo ob 9. uri. Dijaki, ki bodo obiskovali šolo v Doberdobu, naj se zberejo ob 8.30 na šolskem dvorišču, mašo pa bodo imeli v župnijski cerkvi ob 9. uri.
Ravnateljstva višjih srednjih šol, Trubar, Gregorčič, Cankar in Zois obveščajo, da bo skupna šolska maša ob začetku šolskega leta v ponedeljek, 21. t. m., ob 8.30 v kapeli v Ul. Alviano. Po maši naj se dijaki zberejo k pouku, ki se bo na učiteljišču pričel ob 9.10 (do 11.40), na ostalih šolah pa ob 9.30 (zavod Zois v Ul. Morelli 40, ostali pa v Ul. Alviano).
Za dijake slovenske sekcije ITI Gali-lei bo šolska maša v ponedeljek ob 8.30 v šoli, ob 9.30 pa bo otvoritev šolskega leta.
Za učence osnovnih šol goriškega in doberdobskega didaktičnega ravnateljstva se šolsko leto prične v ponedeljek ob 8.30. Učenci naj bodo ob tej uri v šoli, nakar bo šolska maša za vse, ki so se prijavili k verouku.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Predator«.
VERDI 20.30 Gala predstava ob podelitvi nagrad Sergio Amidei »Le streghe di Eastwick«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Giochi bestiali nel mondo«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EKCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica
SOČA 18.30-20.30 »Zakon pesti«, ob 22.30 »Dekleta za zabavo«.
DESKLE 19.30 »Octopussy«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska, Ul. Sv. Mihaela, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg Republike 26, tel. 72341.
POGREBI
Danes ob 9.30: Francesco Comunello iz mrliške veže glavnega pokopališča v cerkev pri Sv. Ani in na isto pokopališče.
Slovenska skupnost se klanja spominu narodnega delavca Jožefa Gradnika. Sinu Miru, predsedniku pokrajinskega sveta in deželnemu podtajniku ter ostalemu sorodstvu iskreno sožalje.
Sel
ua
oprema za dom
arredameimti
... dajte nam prostor
in načrtovali bomo stanovanje
PRAVI SISTEM ZA OPREMO
Program polic »L 15 Lo Scafale«, ki ga izdeluje pohištvena industrija Lema, vam nudi opremljeno steno s številnimi rešitvami brez omejitev pri merah.
L 15 je enostaven za knjižnice, izkorišča vsak centimeter prostora in tako daje stenam ali vmesnim pregradam najrazličnejšo uporabnost. Primeren je tako za predsobo kot dnevno sobo, za delovno sobo kot spalnico, mansardo in celo kopalnico.
Pohištvo je iz tanzanijskega oreha, črnega ali navadnega hrasta, breze in jesena, ki je lahko lakiran v beli barvi ali črn. Izbirate lahko med 44 vrstami omarnih vrat in 19 vrstami ročajev. Omare so na razpoT lago v dveh širinah, treh globinah in štirih različnih višinah. Razni fiksni elementi, predali, mize, ki jih lahko razstavimo in spremenimo v posebne mize ali bar, premične police z lučjo, police za TV sprejemnike in gramofon. To je le nekaj primerov številnih elementov, ki sestavljajo program.
Načrtovalci programa L 15, ki ga lahko dobite pri SELVA ARRE-DAMENTI, so želeli z njim doseči čim večjo uporabnost, neskončno število možnih kombinacij in tako ponuditi kupcem opremo, ki se je s časom ne bodo naveličali.
VEDNO JE PRAVI ČAS, DA OPREMITE VAŠE STANOVANJE!
oprema za
urade
skupnosti
Sel
VCk
FORIMITUREE
TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395
Samomor delavca v Tržiču
Prvič se je pustil pregovoriti Včeraj je svoj naklep uresničil
Pred nekaj več kakor tremi tedni, točneje 25. avgusta, se je Paolo Fari iz Tržiča, Ul. Aulo Manlio 41 pustil pregovoriti in svojega naklepa ni izpeljal do konca. Hotel je namreč skočiti iz tretjega nadstropja. Včeraj je spet poskusil in tokrat mu je usodni korak tudi uspel, saj ni bilo v bližini gasilcev in karabinjerjev, tako kakor prvič.
Na okno in vrata stanovanja je pritrdil vrv, si jo zavezal okrog vratu ter skočil v praznino.
Reševalci, ki so prihiteli kmalu zatem, mu niso mogli več pomagati.
Menda je Fari v zadnjem času preživljal težavno obdobje s psihičnimi motnjami in je prav v tem iskati razlag za tragično odločitev.
Dogodek je močno odjeknil med sostanovalci bloka, ki so bili že pred nekaj tedni priča prvemu poskusu.
V Doberdobu sp ekološki tečaj Kraških krtov
Skrivne lepote podzemnega sveta privabljajo nove privržence
Stara šolska telovadnica v Doberdobu se v teh tednih po dvakrat tedensko, vsako sredo in petek zvečer, spremeni v nekako podružnico kraških jam, ki jih na tem območju res ne manjka. V njej se namreč vsako sredo in petek zbirajo jamarji kluba Kraški krti skupaj z novimi radovedneži, ki bi radi odkrivali podzemni svet in so se zato prijavili' k 4. speleološkemu tečaju prve stopnje. Tečaj prirejajo Kraški krti, ki delujejo v okviru Slovenskega planinskega društva Gorica, pod pokroviteljstvom Občine Doberdob.
Pobuda jamarskega kluba je naletela na zadovoljiv odziv. Čeprav je tečaj četrti, je letošnji prvi po večletnem presledku. Klub, ki združuje okrog 30 članov (od tega je dobra polovica aktivnih jamarjev), je s tem želel popularizirati svojo dejavnost in morebiti zajeti nove privržence spustov v podtalne votline.
Ta osnovni namen je gotovo naletel na ugodna tla. Prijavilo se je namreč trinajst tečajnikov, večinoma mladih, nekaj pa tudi starejših, čeprav še vedno mladostno navdušenih. Živijo v raznih krajih na Goriškem, še največ pase jih je prijavilo iz doberdobske občine. Ko smo obiskali tečaj, so pozorno sledili razlagi in praktičnemu prikazu tehnike spusta oz. dviganja po vrvi, ki ga je posredovala izkušena jamarka Cristina Marchesan, članica Krtov. Voditelji kluba, ki vodijo tečaj, so nam povedali, da so zadovoljni z odzivom in zanimanjem s strani tečajnikov.
Jamarski tečaj bo omogočil spoznavanje osnovne tehnike in pripomočkov za spuste v jame, hkrati pa bo nudil vpo-
gled v razne vede, ki so povezane z jamarstvom. Tako so predvidena predavanja o geologiji in hidrologiji Krasa, o bi-ospeleologiji, o kartografiji in risanju, o podvodni speleologi] i.
Toda vrnimo se k predavanju, ki smo mu sledili skupaj s tečajniki. Inštruktor-ka se je opremila z raznimi jermeni, ka-rabinarji (jamarske vponke) in drugimi vragolijami, ki - ob pravilni uporabi -zagotovijo jamarju stoodstotno varnost gri spustih v še tako nedostopne rove. Če je kdo med tečajniki, predvsem med takimi, za katere je tečaj prvi stik z jamarstvom, z določenim nezaupanjem gledal ročke in zaviralnike za spuste po '
vrvi, so ga inštruktorji takoj pomirili: »Ni se še pripetilo, da bi se kdo ponesrečil v jami zaradi pretrganja vrvi ali odpovedi drugega orodja. Morebitne nesreče obvisijo le od človeške napake ali nespretne uporabe pripomočkov, ki sami po sebi zagotavljajo popolno varnost.«
Te besede so gotovo spodbudne za prve spuste v jame, ki jih tečajniki opravljajo ob teoretičnih predavanjih med praktičnimi vežbanji v raznih kraških jamah vsako nedeljo dopoldne. Doslej so že opravili dva taka spusta, jutri bo na vrsti tretji, zadnja preiskušnja v jami pa je napovedana prihodnjo nedeljo. Tečaj se bo zaključil s skupno večerjo in izročitvijo diplom v začetku oktobra.
Malteški viteški red bo gmotno podpiral dejavnost Zelenega križa
Na enem od rešilnih avtomobilov v dotaciji Goriškega zelenega križa, bo v prihodnje, poleg znaka goriške humanitarne ustanove tudi simbol malteškega viteškega reda. Prav pred kratkim je bila namreč podpisana pogodba med Predsednikom Zelenega križa Liciniom in delegatom Malteškega viteškega reda za območje Fur-lanije-Julijske krajine, baronom Carlom Levetzowom — Lanthierijem. Zeleni križ bo od reda prejemal letno podporo v znesku milijona lir, zagotoviti pa bo moral v primeru potrebe rešilni avto in ekipo štirih reševalcev. Na avtu bodo morale biti, poleg oznak Zelenega križa, tudi simboli Malteškega viteškega reda. Pogodba velja za dobo treh let, oziroma do preklica ene od strank. Rok trajanja se lahko obnovi.
Podpis pogodbe je toliko bolj pomemben, ker gre za prvi tovrstni sporazum, ki ga je Malteški viteški red sklenil z eno od tolikih humanitarnih ustanov, ki delujejo v Italiji.
Denarna pomoč naj bi prispevala k sanaciji težkega finančnega stanja, ki traja že dalj časa.
Sicer pa je bil Goriški zeleni križ v zadnjem času deležen tudi podpore drugih javnih, oziroma krajevnih ustanov. Tako je pokrajinska uprava odobrila prispevek 5 milijonov lir v podporo splošni dejavnosti.
Razstava Guardi
Razstavo beneških slikarjev Antonia in Francesca Guardija na Goriškem
gradu bodo podaljšali do 11. oktobra. Tako odločitev so sprejeli na občinskem odborništvu za kulturo, upoštevajoč veliko zanimanje in velik obisk (doslej si je razstavo ogledalo že skoraj 35 tisoč obiskovalcev), kakor tudi možnost, da si bodo v prihodnjih tednih razstavljene umetnine ogledali tudi dijaki višjih srednjih šol iz naše dežele.
Prvotno je bilo določeno, da bo razstava odprta samo do nedelje, 20. septembra.
Odborništvo za kulturo je te dni poskrbelo tudi že za prvi ponatis kataloga. Natisnili so dodatnih 800 izvodov te publikacije.
Naklada prve izdaje je znašala 1500 izvodov.
Deželni prispevki za prizadete občane
Goriška občinska uprava obvešča, da je treba prošnje za koriščenje deželnih prispevkov v smislu zakona 59/86 (Varstvo prizadetih oseb in njih vključevanje v družbeno stvarnost), dostaviti na Deželo do konca novembra. Ker je prošnje treba poslati preko občine, oziroma pristojne KZE in je predviden tudi določen postopek odobritve, oziroma izdelava programov, uprava naproša interesente, da izročijo predloge najkasneje do konca septembra. Za podrobnejša pojasnila je na razpolago urad v Ulici Baiamonti 22 — v javnem večnamenskem socialnem centru.
Razmišljanje ob razstavi Podgora in njeni ljudje
Ob odprtju novih prostorov KD Andrej Paglavec v Podgori so člani društva pripravili, pod vodstvom Zdenka Vogriča, tudi zanimivo razstavo o Podgori in Podgorcih v preteklosti. Razstava, ki bo odprta še nekaj dni, ni preobširna, vendar kljub temu nudi precej zaokrožen vpogled v preteklost kraja in tukajšnjih ljudi. Največ gradiva se nanaša na obdobje pred in po prvi svetovni vojni, do današnjih dni, vendar kljub temu ne manjka tudi starejših eksponatov. Posebno pozornost zasluži katastrska mapa v barvah, po vsej verjetnosti iz druge polovice 18. stoletja ali iz začetka prejšnjega stoletja. Na listu namreč ni točnejše oznake in zato o letnici nastanka samo lahko ugibamo. Mapa je tematska in nudi preučevalcu krajevne zgodovine vrsto zanimivih podatkov, med drugim tudi o izkoriščanju kmetijskih in drugih površin.
Precej prostora je na razstavi namenjeno prvi svetovni vojni. Tu so fotografije Podgorcev na raznih frontah, slike razdejanja, ki ga je zapustila vojna vihra, slike beguncev v raznih krajih cesarstva. Lahko rečemo, da je razstavljeno gradivo iz tega obdobja zelo bogato, kar je tudi razumljivo. Dogodki še niso časovno tako odmaknjeni in je med Podgorci še precej takih, ki so to preizkušnjo, čeprav kot otroci, tudi
doživeli na lastni koži. Precej prostora je na razstavi namenjeno tudi gradivu o bogati kulturni in prosvetni dejavnosti v kraju, ki je v obdobju od konca prejšnjega stoletja do danes žal spremenil svojo narodnostno podobo, predvsem kot posledica hitre industri-jalizacije.
Iz zadnjega obdobja so razstavljeni predvsem članki iz časopisov in številne fotografije.
Člani društva so se za pripravo razstave precej potrudili. Vendar bi kazalo priložnost, kakršna se je ponujala ob otvoritvi kulturnega doma, to je ob enkratnem dogodku, zares izkoristiti in začeti z zbiranjem in pripravo materiala pravočasno. Razstava bi bila še bolj popolna in bolj zanimiva, predvsem pa bi bilo mogoče zbrati veliko materiala za kasnejše preučevanje.
Pogosto ugotavljamo, kako se je iz preteklosti naših krajev ohranilo bolj malo dokumentov, da je veliko tega arhivskega gradiva uničila vojna itd. V resnici pa se da v raznih arhivih, zasebnih zbirkah, muzejih in drugih podobnih ustanovah odkriti marsikaj. Le da iskanje tega materiala zahteva določen čas in razpoloženost oseb, ki se s tem poklicno ali ljubiteljsko ukvarjajo.
Na sliki: prvi poštni urad v Podgori, seveda v času rajnke Avstro-Ogrske.
Restavriranje cerkvice sv. Duha s prispevkom Goriške hranilnice
Goriška hranilnica bo omogočila obnovo kapele sv. Duha na goriškem gradu. Cerkvica, ki je bila med prvo svetovno vojno močno poškodovana, je bila obnovljena pred skoraj petdesetimi leti, a je v zadnjem času začela vidno propadati, tako, da-se je škofija odločila za začasno zaprtje.
Pred kratkim je goriški denarni zavod izrekel pripravljenost za sodelovanje pri obnavljanju pomembnega spomenika, enega najstarejših v mestu. Lastnik cerkvice je goriška nadškofija s katero je bil prav pred kratkim dosežen sporazum o financiranju.
Prenovitvena dela bodo predvidoma trajala leto dni in cerkvico sv. Duha, ki jo je dala zgraditi goriška plemiška družina Rabatta, ob koncu 14. stoletja, naj bi ponovno odprli za kult in za obisk že prihodnje teto.
Goriška hranilnica je v zadnjih letih že nekajkrat finančno podprla pobude za restavriranje umetnin, oziroma starih stavb.
Ocena, izkušnje, načrti in seveda družabnost
Mladi raziskovalci o akciji Devin 87 Prihodnje leto morda na vrsti Rezija
V sredo zvečer se je Društvo mladih raziskovalcev zbralo na prvem rednem sestanku v prostorih Dijaškega doma v Gorici. Ponovno snidenje po devinskem taboru je bilo živo in zabavno, razpoloženje v družbi je bilo nadvse prijetno in veselo. Ogled fotografij in obujanje spominov je vse spravilo v smeh in v dobro voljo. Seja je potekala v odsotnosti mentorjev, kljub temu pa so mladi raziskovalci podali obračun letošnjega tabora.
Najprej je bilo na vrsti branje ankete, ki so jo pripravili ob koncu tabora. Na različna vprašanja so posebej odgovarjali novinci in veterani. Vsi so bili za to, da je bil tabor zanimiv, družaben, lep, z drugo besedo OK. Pri delu so predvsem novinci pogrešali
večjo povezavo med raznimi skupinami, starejši pa so pripomnili, da bi bilo lahko več stikov z domačini. Spet se je izkazalo, da je tabor neizčrpen vir prijateljstva in razumevanja. Sklepanje prijateljskih vezi ni nič manj pomembno od raziskovalnega dela, zato je tudi veliko družabnih večerov in izletov, kjer se mladi lahko bolje spoznajo in pogovorijo. Od tega je zelo odvisen uspeh tabora in nadaljnega delovanja. Med drugimi so v anketi postavili vprašanje o razliki med šolskim poukom in delom na taboru. Poleg zabavnih odgovorov, češ da na taboru ni popravnih izpitov, so bile nekatere misli zelo zanimive. Čeprav se raziskovalna dejavnost približuje pou-
ku, je pri prvi precej pomembno apli-ciranje teorije v praktičnem delu. Nekdo je pripomnil, da medtem ko v šoli le sprejemaš, na taboru tudi nekaj daš od sebe. Raziskovalci so v anketi izrazili tudi svoje želje, kje naj bi se odvijal naslednji tabor. Večina je za najprimernejši kraj izbrala Rezijo.
Nato so razpravljali o bodočih načrtih. V kratkem se bodo podali na Nanos, napovedujejo pa tudi izlet po stopinjah prejšnjih taborov. V Kanalski dolini bodo imeli predstavitev tamkajšnjega tabora, ki so ga imeli pred leti, za brošuro devinskega tabora pa pravkar zbirajo gradivo, fotomaterial, risbe, predmete in podobno. Sestajali se bodo prvo sredo v mesecu na sedežu v Trstu.
HOTELI • IGRALNICA ■ TURIZEM NOVA GORICA
Naša delovna organizacija, HIT-, to so HOTELI, IGRALNICA IN TURIZEM, napreduje, usposablja in prenavlja svoje obrate, da bi lahko zmerom bolje izpolnjevala želje in pričakovanja gostov.
Zdaj nas je v tej veliki gostinsko-turistični organizaciji zaposlenih že 510 delavcev, ki svoje znanje in moči namenjajo gostom. Med temi so tudi gostje iz Italije, Naj navedemo, da v okviru HIT-a delujejo hoteli s skupaj 550 ležišči, v restavracijah imamo 3000 sedežev in 2000 nadaljnjih sedežev še v drugih obratih ali gostinsko-turističnih lokalih. Obveščamo vas, spoštovani gostje in obiskovalci iz Italije, da smo v prejšnjih dneh odprli nove dodatne prostore igralnice, ki sicer uspešno deluje že od decembra leta 1984. Sedaj smo odprli novi del igralnice ameriškega tipa, s čimer zagotavljamo klasične igre na srečo ter igralnico na avtomate. V novem delu igralnice smo skupaj z zunanjetrgovinsko delovno organizacijo Primorje - Export iz Rožne doline pri Novi Gorici, odprli tudi brezcarinsko prodajalno-tr-govino. Obveščamo vas nadalje, spoštovani bralci Primorskega dnevnika, in prek vašega časnika tudi druge obiskovalce iz Italije, da smo prenovili in odprli za sodobno gostinsko dejavnost tudi gostišče Pri hrastu, ki ima sicer dolgo in znano tradicijo, zlasti v Gorici. V prenovljenem in sodobnem obratu nudimo znane domače jedi, seveda pa bomo izpolnili tudi vse druge želje ali posebne zahteve naših gostov.
Gostišče Pri hrastu je odprto od 12. do 22. ure, vsak dan, razen ob četrtkih, ko je zaprto.
Obveščamo vas tudi, da se glede rezervacij in tudi glede drugih želja, ki bi jih morda imeli, lahko obračate na našo organizacijo po telefonu številka 23-083 ali 21-324 (hotel Sabotin), Nova Gorica. Gostišče Pri hrastu pa ima telefonsko številko 21-064.
Dovolite, spoštovani gostje in obiskovalci, da vas seznanimo tudi s tem, da bodisi obnavljamo ali pa bomo prenovili tudi druge naše gostinske obrate v Novi Gorici in drugod. Tako že prenavljamo kavarno Soča v Solkanu, še letos pa bomo razširili in sploh prenovili znano in priljubljeno restavracijo z bifejem na Mednarodnem mejnem prehodu v Rožni dolini pri Novi Gorici.	*
Avtomobilizem: poskusne vožnje za VN Portugalske v formuli ena
Še čakajo na preporod ferrarijev
Za prijateljsko tekmo z Jugoslavijo v Pizi
Vicini izbral kandidate
ESTORIL — V prvem dnevu poskusnih voženj za VN Portugalske, na progi v Estorilu, kjer je lani slavil prepričljiv uspeh, je Britanec Nigel Man-sell edini prevozil krog v manj kot minuti in 18 sekundah, kot običajno pa je bil za njim najhitrejši timski tovariš Piguet, ki se je sicer med vožnjo spektakularno zavrtel s svojim bolidom in zgubil v boxu veliko koristnega časa. Zgleda, da jima lahko jutri grenijo pot do zmage le še Senna, Prost in Berger, vsi ostali so namreč beležili že precejšen zaostanek, začenši z Alboretom, ki je dosegel šesti najboljši čas. Treba je reči, da so bili vsi bolidi na tej progi letos precej bolj počasni kot lani, zato je možno, da bo prišlo že danes do kakšnih bistvenih sprememb.
Pri Ferrariju so si po jutranjih prostih vožnjah, med katerimi je Berger dosegel najboljši čas (1T9'T07), veliko obetali od uradnega dela preizkušnje, a so se na koncu morali zadovoljiti s Bergerjevim petim mestom. Alboreto, ki je že dalj časa bolj počasen od svojega tovariša, tudi tokrat ni blestel, čeprav je napovedal oster boj. Poskusne vožnje je zaključil predčasno zaradi okvare na motorju. Pač se ie od Ita-
Nigel Mansell
lijanov s 13. časom sorazmerno dobro izkazal Nannini na minardiju. O tem pilotu se govori, da bo prestopil k Be-nettonu.
Kakorkoli že, jutri se obeta zanimiv boj med Mansellom, liderjem lestvice za SP Piguetom, Senno in Proštom, ki še lahko ogrožata Brazilca. Prost je včeraj imel dosti težav, a je kljub
temu dosegel dober čas, uspeh na jutrišnji dirki pa napoveduje tudi Senna, ki je bil s svojim bolidom še posebej zadovoljen.
Na težki progi v Estorilu ni manjkalo nezgod in zapletov, vendar brez hujših posledic.
VRSTNI RED POSKUSNIH 'VOŽENJ
Mansell (williams) 1T7"951; Piguet (williams) T18T64; Senna (lotus) 118"382; Prost (mclaren) 1T8"404; Berger (ferrari) 1T8"448; Alboreto (ferrari) 1'20 "069; Johansson (mclaren) 1'20 T34; Boutsen (benetton) 1"20"305; Fabi (be-netton) T20"483; Cheever (arrows) 1"21"324; Warwick (arrows) 1'21"397; Patrese (brabham) r21"506; Nannini (minardi) 1'21"784; De Cesaris (brabham) r22"060; Nakajima (lotus) T22"222; Brundle (zakspeed) 1'22,,400; Danner (zakspeed) r22 "424; Arnoux (ligier) 1'23"637; Streiif (tyrrell) 1'23"810; Ghinzani (ligier) 1'24"105; Alliot (larrousse) T24 T81; Palmer (tyrrell) l'24"392i Capelli (march) 1"24"533; Caffi (osella) 1'24"792; Cam-pos (minardi) 1"24"822; Porini (osella) 1'27"219; Fabre (ag) 1"28"756.
RIM — Pred prijateljsko tekmo z Jugoslavijo, ki bo v sredo v Pizi, je tudi selektor »azzurrov« Azeglio Vicini sporočil imena 18 izbrancev. Ti so: Altobelli, Bergomi, Ferri, Matteoli, Zenga (vsi Inter), Ancelotti, Donadoni (oba Milan), Ferrara, Bagni, De Napoli, Francini (vsi Napoli), Cabrini, De Agostini, Tacconi, Tricella (vsi Juven-tus), Vialli, Mancini (oba Sampdoria) in Giannini (Roma).
Kot je bilo pričakovati, je Vicini v prvem srečanju svoje druge sezone na čelu državne reprezentance potrdil vse igralce, s katerimi je lani začel obnovo ekipe. V primerjavi s prejšnjim zborom je tokrat odsoten le poškodovani libero Milana Franco Baresi. V ekipi sta ponovno tudi Cabrini in Ancelotti, ki je nadomestil »brezposelnega« Dosseno. Manjka sicer tudi Inter-jev napadalec Serena, ki bo šele jutri prvič nastopil v prvenstvu.
Na prvi pogled je v Vicinijevem seznamu veliko število branilcev in veznih igralcev, napadalci pa so le trije.
Proti Jugoslaviji (ob 20.30) bo v začetku najverjetneje igrala sledeča postava: Zenga, Bergomi, Cabrini, Bagni,
Ferri, Tricella, Donadoni, De Napoli, Altobelli, Giannini, Vialli. Možnosti, da igrajo, imajo menda še Ferrara, De Agostini, Matteoli in Mancini.
Pretor zagovarja dogovor RAI - nogometna društva
RIM — Rimski pretor Vincenzo Ve-lardi je zavrnil priziv neke rimske zasebne radijske postaje, ki se je pritožila zoper združenje nogometnih društev. »Lega« je radiu Roma Nord prepovedala nadaljnji prenos tekem Rome in Lazia za italijanski pokal, odvetnik postaje pa je priziv utemeljil s trditvijo, da dogovor med RAI in zvezo nogometnih društev o pravici državne radiotelevizijske ustanove do ekskluzivnega poročanja (ostalim je zajamčena le pravica do triminutnega oddajanja) krši ustavna načela o svobodi informiranja. Pretor pa je bil očitno drugačnega mnenja, saj je v svoji razsodbi zapisal, da sme prireditelj oziroma upravitelj športnih manifestacij samostojno izbirati način, kako te manifestacije izkoriščati bodisi z informacijske plati bodisi s trgovske oziroma propagandne.
Košarka: objavili skupine za EP 1989
Nov tekmovalni sistem
Košarka: v polfinalu medcelinskega pokala
Danes Cibona - Tracer
MILAN — Odslej bo imelo košarkarsko evropsko prvenstvo z uvedbo kvalifikacij nov tekmovalni sistem. V Milanu so včeraj izžrebali moške in ženske kvalifikacijske skupine za prihodnjo izvedbo, ki bo leta 1989. Moške skupine zgledajo takšne:
Skupina A: Grčija, Češkoslovaška, Velika Britanija, in Nizozemska.
Skupina B: Jugoslavija, ZRN, Bolgarija in Švedska.
Skupina C: Španija, Italija, Madžarska in Švica.
Skupina D: Sovjetska zveza, Poljska, Francija in Finska.
Prvi dve uvrščeni iz vsake skupine bosta leta 1989 nastopili na finalnem delu. Sedež finala bodo določili novembra prihodnjega leta, doslej pa sta svojo kandidaturo za izvedbo sklepnega dela postavili Italija in Jugoslavija.
Gostitelj ženskega finala pa bo Bolgarija, ki ji torej ni treba nastopiti na kvalifikacijah, med finalisti pa so tudi že prve tri uvrščene ekipe z nedavnega EP v Španiji, se pravi SZ, Jugosla-
vija in Madžarska. Ostali štirje finalisti bodo izšli iz dveh kvalifikacijskih skupin, ki sta takole sestavljeni: Italija, Romunija, Švedska, Poljska, Nizozemska in Izrael v skupini A; Finska, ČSSR, Španija, Francija, ZRN in V. Britanija v skupini B.
Žreb je vodil generalni sekretar mednarodne košarkarske zveze FIBA Boris Stankovič, dejansko pa ga je izvedla žena predsednika FIBA Busnela. Stankovič je izjavil, da bo zmanjšanje števila udeleženk finalnega dela povzročalo prirediteljem manj težav, boljša pa bo tudi kakovost.
Selektor »azzurrov« Gamba je skupino, v kateri igra Italija, označil za normalno.
Poleg sestave skupin so objavili tudi koledar tekem. Italija bo prvo srečanje odigrala 29. oktobra s Švico, srečanje pa bo v Trstu ali v Forliju. Tudi Jugoslavija bo v prvi tekmi igrala na domačem terenu, in sicer 29. oktobra proti Bolgariji.
MILAN — Zadnji dan kvalifikacijskega dela na košarkarskem medcelinskem pokalu v milanski dvorani Pa-latrussardi je potrdil, da sta Cibona in Barcelona glavna favorita za nastop v velikem finalu za prvo mesto. Zagrebčani se bodo danes pomerili z milanskim Tracerjem, ki je po porazu s Španci sinoči z veliko muko s 111:103 (56:54) odpravil še povprečne ameriške amaterje Washingtona. Barcelona pa je v srečanju iste skupine s 122:93 (72:41) suvereno premagala argentinski Ferrocaril. Samo v prvem polčasu so Španci dosegli rekordnih 72 točk, Sibilio in Jimenez pa sta bila resnično nezadrža, saj sta dosegla vsak po 32 točk, Jimenez z odličnim odstotkom v metih 15:18, Sibilio pa s še bolj pomenljivim 10:12 v metih za tri točke. Skratka, Španci so v Milanu pokazali doslej najboljšo igro.
Povsem drugače je z evropskimi prvaki Tracerja. Obramba peša, starejši igralci so kondicijsko na tleh. Odlično igra le novi Američan Brown, ki je
tudi sinoči dosegel 35 točk in uspešno skakal pod košem (polovil je 15 žog). Dober nastop je opravil še mladi režiser Montecchi. Se šest minut pred koncem je Washington vodil s 94:89. Treba je sicer reči, da bi Tracer napredoval v polfinale, tudi če bi zgubil z manj kot 13 točkami zaostanka.
Za Tracer sb koše dosegli sledeči igralci: D'Antoni 8, Premier 8, Meneghin 7, Brown 35, McAdoo 22, Bargna 9, Pittis 8, Montecchi 14. Najboljši od Washingtona je bil White (22 točk).
Zadnji sinočnji izid: Cibona - Žaljgi-ris 116:113 (107:107, 59:58)
LESTVICA IZLOČILNEGA DELA SKUPINA A: Barcellona 6, Tracer 4, Ferrocarril 2, VVashington 0.
SKUPINA B: Cibona 6, Makabi 4, Montelibano 2, Žaljgiris 0.
DANAŠNJI SPORED: 16.00 finale za 7. mesto: Žaljgiris - "VVashington; 20.15 polfinale: Cibona - Tracer; 22.00 polfinale: Barcelona - Makabi.
Košarka: turnir Alpe Jadran
V finalu Olimpija Čuki, Hitachi, Benetton
Olimpija Ljubljana in Benetton Treviso v »rdeči skupini« ter Čuki Mestre in Hitachi Benetke v »zeleni skupini« so finalisti košarkarskega turnirja Alpe Jadran, katerega prva faza se je pričela 16. avgusta in se bo zaključila drevi s tekmo Celje - Se-gafredo. To srečanje pa nima nobenega pomena več za lestvico.
V zadnjem kolu »rdeče skupine« je Fantoni z 91:75 premagal Segafredo, srečanje pa je obenem veljalo še za italijanski pokal. V Trevisu pa je Benetton zlahka odpravil Celje s 109:80.
KONČNI LESTVICI - »RDEČA SKUPINA«: Olimpija in Benetton 12, Fantoni 8, Segafredo 4, Celje 2; »ZELENA SKUPINA«: Čuki 14, Hitachi 12, Kvarner 8, Gradine 6, Merkur 0.
Finalna faza turnirja bo novembra, ko bo premor v italijanskem prvenstvu zaradi gostovanja reprezentance v ZDA. O datumih in vsem ostalem v zvezi s finalnimi srečanji bodo zainteresirana društva odločala prihodnji teden.
Odbojka: jutri na Turnirju prijateljstva na Reki
Tradicionalno utrjevanje vezi
Na Reki bo jutri tradicionalni odbojkarski Turnir prijateljstva. Glede na dejstvo, da je bil spremenjen termin tega zanimivega srečanja odbojkaric in odbojkarjev iz zamejstva, Slovenije ter hrvaškega dela Istre in Reke (tokrat bo pred pričetkom prvenstev in ne po končanih bojih za točke, ko so že vsi utrujeni in brez vsakršne motivacije), bo nastop na Reki za vse izredno koristen. To še toliko bolj, ker bo konkurenca dokaj kakovostna.
V ženski konkurenci bosta našo odbojko zastopala Meblo in Sokol Indules, moško pa Val Kmečka banka in Bor JIK banka.
Posamezne kvalifikacijske skupine, v katerih bodo igrali vsak z vsakim na dva dobljena seta, so naslednje:
ŽENSKE:
1. skupina: Nova Gorica, Rijeka, Sokol Indules;
2. skupina: Poreč, Meblo, Bled.
MOŠKI:
1.	skupina: Partizan Narodni dom Ljubljana, Val Kmečka banka, Rijeka.
2.	skupina: Ina Rijeka, Salonit, Bor JIK banka.
V ženski konkurenci so prve favoritinje za osvojitev prestižne lovorike odbojkarice Rijeke, ki že vrsto let nastopajo v 1. zvezni jugoslovanski ligi. Izredno izenačena bo skupina Mebla, ker bosta tako Bled kot tudi Poreč letos nastopala v 2. zvezni ligi. Na turnirju v Kopru je Poreč premagal Meblo in povratni obračun bo sila zanimiv. V moški konkurenci so domačini bržkone tudi favoriti, a pozabiti ne gre še na Salonit, ki že vrsto let nastopa med dru-goligaši. Brez možnosti ni seveda niti Val Kmečka banka, ki lahko pripravi presenečenje, čeprav je naletel na Rijeko in precej slabšega Partizana • Narodni dom. Tako za Bor JIK banko kot tudi za Sokola Indu-
les pa bo konkurenca na Reki prezahtevna.
Ženski turnir bo v telovadnici »3. maj«, moški pa v lepi dvorani Mladosti na Trsatu. Igrali bodo na dveh igriščih istočasno.
Urnik posameznih srečanj.
ŽENSKE:
9.00	Nova Gorica - Sokol Indules, Poreč - Meblo;
10.00	Bled - Poreč, Rijeka - Nova Gorica;
11.00	Meblo - Bled, Rijeka - Sokol Indules.
MOŠKI:
9.00	Partizan Narodni dom - Val Kmečka banka, Ina - Bor JIK banka;
10.00	Rijeka - Partizan Narodni dom, Salonit - Ina;
11.00	Val Kmečka banka - Rijeka, Bor JIK banka - Salonit.
Ob 15. uri bodo igrali istočasno za 5. oz. 6. in 3. oz. 4. mesto v obeh konkurencah. Finalni tekmi bosta v telovadnici »3. maj«, najprej ženske ob 16. uri in uro kasneje se moški.
(G. F.)
V Siriji še 4 odličja Italiji
LATAKIJA — V sedmem dnevu sredozemskih iger so levji delež italijanskih zlatih odličij, ki so spričo skromnosti konkurence že vsakdanja praksa, prispevali strelci. Še posebej pomenljiv je uspeh Venturinija v olimpijskem jarku z 223 zadetki na 225. Zlato odličje je po pričakovanju dobila tudi kolesarska ekipa na 100 km, ki je pred kratkim zmagala tudi na SP v Beljaku. Jugoslovani so s petim mestom povsem razočarali. Da je letošnja izvedba iger skromna, priča tudi podatek, da je Italija osvojila zlato kolajno tudi v ženskem rokometu.
V naselju je medtem prišlo do zamenjave atletov. Plavalci odhajajo, v Sirijo pa so prispeli atleti.
KOLAJNE: Italija 41 zlatih, 26 srebrnih, 13 bronastih; Španija 9, 11, 19; Francija 6, 16, 12; Jugoslavija 4, 1, 7; Sirija 3, 1, 2; Grčija 2, 6, 6; Albanija 1, 0, 0; Egipt 0, 2, 1; Turčija 0, 1, 4; San Marino 0, 1, 0; Maroko 0, 1, 0; Tunizija 0, 1, 0.
Na sliki: italijanski plavalci, zmagovalci štafete 4x100 m mešano, so si pred finalnim nastopom nadeli arabska oblačila in poželi navdušenje domačih gledalcev.
tu
:::::::::::::
:::::::::
I - *
:::::::::::::::::::::::::::::

illliillllllllf
Kolesarstvo: Argentin in Roche danes na dirki po Laziu
MARINO (Roma) — Na današnji kolesarski dirki po Laziu se bo Moreno Argentin, srebrno odličje na svetovnem prvenstvu v Beljaku, skušal oddolžiti Stephenu Rocheju, ki ga je prehitel v Beljaku. Irec pa je letos v izredni formi, saj je osvojil vse, kar se je osvojiti dalo, od dirke po Italiji do dirke po Franciji in nazadnje še svetovnega naslova.
Boks: predstavili dvoboj med Damianijem in Eklundom
MILAN — V Kopenhagenu so včeraj uradno predstavili dvoboj, veljaven za evropski naslov, med Damianijem in Eklundom, sedanjim prvakom. Srečanje bo 9. oktobra letos v Aosti.
Tenis: znani polfinalisti
FIRENCE — Italijansko teniško prvenstvo je prišlo do polfinala, v kate-
rega so se uvrstili Colombo, Cancel-lotti, Devide in Narducci.
IZIDI ČETRTFINALA: Colombo -Cocchi 6:3, 6:3; Cancellotti - Biangi-anti 6:2, 6:1; Devide - Fioroni 6:4, 5:7, 6:3; Narducci - Di Mauro 6:3, 6:4.
V polfinalu se bosta na eni strani pomerila Colombo in Cancellotti, na drugi pa Devide in Narducci.
Tenis: društveni turnir Gaje
Društveni teniški turnir pri Gaji se bliža koncu, saj so že znani vsi finalisti.
Sinoči so odigrali srečanje v mešanih dvojicah (Edi Gomizelj, Jasna Vaupetič - Robert Čorbo, Helena Volpi), danes ob 9.30 pa se bosta za prvo mesto potegovali Eva Mauri in Daša Grgič v ženski konkurenci. Od 15. ure dalje bosta finala za moške dvojice in moške posamezno
Na igrišče bosta šla para Dorjan in Edi Gomizelj - Robert Čorbo, Andrej Pregare, kasneje pa bosta na vrsti Dorjan Gomizelj in Andrej Pregare.
(alma)
Ski rolke: zaključna tekma DP
Jutri, 20. t.m., se_ bodo skirdlkarji ŠD Grmada udeležili sklepnega tekmovanja, veljavnega za državno prvenstvo, ki bo tokrat v Gviglii. Tekmovanje bo potekalo po mešani progi iz Viole v Gviglio.
ŠD Grmada bo na tem finalu zastopano s sedmimi atleti in sicer z Andrejem Antoničem, Rajkom Zečevičem, Andrejem Mervičem, Erikom lorijem, Elizabeto Antonič in Valentino Legiša.
Konkurenca bo tokrat res močna, saj imajo pravico do nastopa samo najboljši trije tekmovalci vsakega društva v posameznih kategorijah. Atleti so na pot krenili že danes v jutranjih urah. (E.lori)
Doprinos naših košarkarjev odločilen
Kot smo že poročali, so bile v sredo in v četrtek v avstrijskem mestecu Wolfs-berg pri Celovcu mladinske igre treh sosednjih dežel, Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Koroške. Tokrat bi se povrnili k nastopu košarkarjev iz naše dežele, ki so presenetljivo osvojili prvo mesto (rezultati, ki smo jih prvotno dobili, so zmago prisojali Sloveniji, ki pa je zasedla končno drugo mesto, medtem ko so bili gostitelji tretji).
V košarkarski reprezentanci Furlanije-Julijske krajine so bili kar štirje igralci Borove kadetske ekipe, in sicer Oberdan, Arena, Ažman in Gorazd Bajc.
Po lahki zmagi s Koroško že v prvem dnevu se je Furlanija-Julijska krajina pomerila za prvo mesto s Slovenijo in presenetila, saj je slavila zmago po izredno lepi igri z rezultatom 85:63 (42:32). Zanimivo je, da so za uspeh bili najbolj zaslužni prav naši tekmovalci, ki so od skupnih 85 točk dosegli kar 51. Nedvomno sta bila najboljša na igrišču Ažman, ki je dosegel 18 točk in veliko doprinesel k dobri igri v obrambi in playmaker ter kapetan raprezentance Oberdan, ki je zbral 19 točk in dosegel celo 4 trojke pri štirih poskusih. Poleg njih sta izredno požrtvovalno igrala še Arena in Bajc, ki sta dosegla 9 oz. 5 točk. (Luka Furlan)
DANES
NOGOMET
CICIBANI
14.30 v Šlovrencu ob Soči: Isontina -Sovodnje
JUTRI
NEDELJA, 20. SEPTEMBRA 1987
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
16.30 na Proseku: Primorje - Seveg-liano
2.	AMATERSKA LIGA
16.30	v Bazovici: Zarja - San Naza-rio; 16.30 v Križu: Vesna - Kras
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Križu: Vesna - Zaule Rabuie-se; 10.30 v Dolini: Breg - Portuale
NAJMALJŠI
10.45 v Trstu, Ul. Flavia: Giarizzole -Primorje
ZAČETNIKI
9.30	v Sovodnjah: Juventina - Nati-sone; 12.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina - Zarja Adriaimpex; 12.45 v Trstu, Ul. Flavia: Ponziana - Primorje
Jutri začetek nogometnih prvenstev v 1. in 2. amaterski ligi
Štiri naše enajsterice odslej za točke
Primorje edini naš zastopnik v prvi amaterski kategoriji
Nogometaši proseškega Primorja so letos novinci v prvi amaterski ligi. Za to Prvenstvo so se naši nogometaši, pod vodstvom trenerja Milana Mikuša, temeljito pripravili. Naši nogometaši tudi računajo na krepko pomoč svojih navijačev, da bi dosegli toliko zaželeni cilj - obstanek v ligi. Na sliki: akcija Primorja v minulem prvenstvu (2. AL)
Milan Mikuš: Čaka nas težko prvenstvo
Izjava trenerja Primorja Milana Mikuša dan pred začetkom prvenstva: »V prvi amaterski ligi smo novinci, zato nas čaka zelo trdo prvenstvo. Naš poglavitni cilj je se-.. .	veda obstanek v
ngi, tako da moramo doseči peto Predzadnje mesto. Zadnji dve nedelji sem izkoristil za ogled tekem nekate-fin furlanskih ekip, s katerimi se bomo srečali v teku prvenstva. Tako sem tudi izkoristil priložnost, da sem se pobliže seznanil z nasprotnikom, ki bo gostoval pri nas v prvem kolu: gre za res odlično ekipo, Sevegliano, ki bi mhko brez težav nastopala v višji ligi. r° je moštvo, ki ima z Gradesejem najboljše izglede za napredovanje. Upam, da jih bo naše igrišče spravilo v težave, saj so vajeni igrati na travi, tekma bo pa vsekakor zelo trda.«
Seznam igralcev
VRATAR
Paolo Negrini (1962), kateremu se bo pridružil še en vratar.
BRANILCI
Mario Rojac (1961); Gianfranco Milani (1960); Maurizio Sciarrone (1958); Mauro Favretto (1964); pridružiti bi se jim moral še en branilec.
VEZNI IGRALCI
Fabio Manzin (1961); Dario Antoni (1966); VValter Husu (1957); Sergio Olivo (1960); Luigi Zurini (1965); Massimo Livan (1962); Massimo Coslovich (1964); Alessandro Umek (1968).
NAPADALCI
Paolo Pase (1965); Francesco Nicolo-ro (1967); Glauco Dagri (1960).
Jutrišnje 1. kolo
PRIMORJE - Sevegliano San Canzian - Percoto Lignano - Gradese Costalunga - Fortitudo Sangiorgina - Ronchi Palmanova - Latisana San Giovanni - Ponziana Pro Fiumicello - Pieris
Trije naši predstavniki v 2. AL
Andrej Kostnapfel (igralec Vesne)
»Z igralci, ki jih imamo, lahko mirno računamo na visoko uvrstitev, vendar je ta odvisna od vztrajnosti posameznikov in od načina, kako se bo uspel ohraniti kolektiv. Pred začetkom prvenstva smo odigrali le dve tekmi s spremenljivo srečo, vendar je zmaga z izidom 4:0 v tekmi s Chiarbolo obetavna. Mislim, da bosta v tem prvenstvu odigrali vodlino vlogo ekipi Zaule in San Sergio, kar pa se tiče slovenskih enajsteric, menim, da sta Kras in Zarja solidni moštvi, čeprav ima bazoviško moštvo nekaj težav z uigrava-njem mladih. Že v nedeljo nas čaka zahteven derbi s Krasom, kar je škoda, saj ekipi nista še v optimalni formi in bodo zato gledalci težko prišli na svoj račun.«
Seznam igralcev
VRATARJA: Claudio Savarin (1964); Giorgio Crocetti (1961).
BRANILCI: Silvano Sedmak (1967); Paolo Švab (1968); Aldo Chizzo (1955); Mauro Coccoluto (1961); Roberto Ridolfo (1960); Giuliano Basiaco (1961).
VEZNI IGRALCI: Alessandro Barilla (1968); Roberto Candot-ti (1966); Fabio Candotti (1963); Euro Petagna (1954); Fulvio Piz-zieri (1961); Claudio Rados (1959).
NAPADALCI: Franco Naldi (1952); Mauro Guštin (1960); Gi-anfranco Bruno (1963); Diego Sedmak (1969); Andrej Kostnapfel
TRENER: Francesco Petagna.
Vojko Križmančič (trener Zarje)
»Mislim, da bo to prvenstvo zelo izenačeno in da se skoraj do konca ne bo vedelo, katere ekipe se bodo borile pred izpadom in katere se bodo potegovale za napredovanje. Škoda, da so v našo skupino vključili samo eno furlansko ekipo, ker bo zato prvenstvo zelo enolično. Tržaške ekipe namreč ne privabljajo gledalcev. Z letošnjo ekipo, ki je bolj kvalitetna kot lanska, startamo za sredino lestvice. Lani smo zlasti na koncu sezone imeli precej težav zaradi nekaterih mlajših igralcev, ki so bili vpoklicani v vojsko, letos pa bi morali biti ti problemi mimo. Prvo tekmo bomo odigrali proti San Nazariu, ki je sicer novinec moramo biti vseeno zelo previdni, ker nekateri niso v zadovoljivi formi.«
Seznam igralcev
VRATARJA: Darko Racman (1964); Robert Kočevar (1970).
BRANILCI: Ivo Grgič (1958); Silvio Gotti (19551; Paolo Tog-netti (1964); Gianfranco Samese (1952); Massimo Samez (1964); Adriano Borelli (1967); Aleksander Leban (1968).
VEZNI IGRALCI: Giancarlo Bon (1950); Andrea Auber
v ligi, vendar naši igralci še
---------- ----------------(1963);
Mitja Žagar (1967); Diego Leonarduzzi (1960).
(1959);
Že v 1. kolu derbi
Andrej Race (predsednik nogometne sekcije ŠK Kras)
»Letos smo zelo pomladili ekipo, izgubili smo nekaj odličnih igralcev, tako da se bo to v teku prvenstva gotovo poznalo. Iskreno povedano, mislim, da ni letošnja ekipa nič posebnega, zlasti ker nima nobenega izkušenega igralca v napadu. Glede drugih slovenskih moštev, mislim, da je Vesna skupaj z ekipami kot so Zaule, Ra-buiese in Edile Adriatica med favoriti za končno zmago. Zarja bo imela podobno kakor mi težave v napadu, vendar pa je ekipa močnejša kot je bila lani. Prvenstvo bomo začeli z derbijem proti Vesni in menim, da je v tej tekmi prav kriško moštvo nesporni favorit za zmago.«
Seznam igralcev
VRATARJA: Alessandro Mezzavilla (1961); Robert Purič (1967).
BRANILCI: Rudi Purič (1964); Denis Gnezda (1961); Darjo Škabar (1961); Stefano Martini (1967); Carlo Familuolo (1957); Ilario Segulin (1967); Alessandro Sambuchi (1967).
VEZNI IGRALCI: Mitja Žagar (1970); Corrado Battaini (1965); Robert Vidah (1965); Doland Gasparini (1967); Paolo Pisani (1962).
NAPADALCI: Alan Škabar (1970); Domenico Granata (1961); Giorgio Mosetti (1967).
Posnetek z lanskega derbija med Krasom In Vesno
Že v 1. kolu druge amaterske lige bo jutri na sporedu slovenski derbi, v katerem se bosta v Križu pomerila domača Vesna in Kras. Zarja pa bo sprejela v goste novinca v ligi, ekipo San Nazario.
Jutrišnje 1. kolo (16.30)
VESNA - KRAS; ZARJA - San- Nazario; San Luigi Vivai Busa - Čampi Elisi; Giarizzole - Stock; Edile Adriatica - Opici-na Supercaffe; Muggesana - San Sergio; Opicina - Zaule; But-trio - CGS.
Pripravil: ANDREJ ŠIK
INTERNI^ MAM SEJEM
znižane cene do
OB VSAKEM NAKUPU 15 POSEBNO DARILO! I §
OB VSAKEM POMEMBNEJŠEM NAKUPU*
DARUJEMO
PRENOSNI STEREO LEKTOR INNO-HIT mod. HPS 72 s slušalko!
ELEKTRO-
GOSPODINJSKI
STROJI,
HI-FI, VIDEO TV COLOR, REGISTRIRANJE FOTO, KINO, RAČUNALNIKI
!P!i	MAGAZZINI
	GERBINI
	TRST
	Ul. Rossetti 4/6
NAJNIZJE CENE
3-LETNA \ GARANCIJA 3 LETA ODPLAČIL NA _ OBROKE
TO JE MOČ VELIKE ORGANIZACIJE
5»
[Ogec
TRST Ul. Rossetti 4/6 UIDEM Ul. Aquileia 89 TAVAGNACCO 1. nad. Iperstrada UIDEM Drev. Tricesimo 165 TREUISO Drev. Luzzatti 108
NUOVI
MAGAZZJNI
GERBINI
ELETTROt/ORD
NUOVI
MAGAZZINI
Regata za kajutne jadrnice v organizaciji JK Čapa
Dario Bensi prvak
Pred dnevi je jadralni klub Čupa organiziral regato kajutnih jadrnic, ki je vsestransko dobro uspela. V bistvu je bila ta zadnja od štirih preizkušenj za dodelitev društvenega naslova v razredu kajutnih jadrnic. Štiri sosedna jadralna društva, in sicer SV Laguna iz Ribiškega naselja, SV Pietas Juha iz Sesljana, SVOC »Oscar Cosulich« Iz Tržiča in JK Čupa so se namreč domenile, da vsaka priredi eno regato, končni seštevek točk z vseh štirih regat pa bo vsaka od teh društev uporabila za dodelitev lastnega društvenega naslova. Ta je vsekakor hvalevredna pobuda, saj se le na redkih nivojih dogaja, da je sodelovanje med društvi tako koristno in plodno.
Nedeljsko regato je, kot rečeno, organizirala Čupa, zato pa se je je razumljivo udeležilo prav mnogo Čupinih jadrnic. Društveni naslov je osvojil Dario Bensi s svojim Telohom z odličnim točkovanjem 9,7. Na prvi skupni regati, ki jo je dne 31. maja priredil SVOC, se je od Čupinih članov uvrstil na drugo mesto, na drugi, ki jo je 14. junija organizirala SV Laguna, je bil tretji, tretje regate pa, ki jo je 26. junija priredila Pietas Julia, pa regate ni končal. Sedaj pa je skupno zasluženo
slavil na skupni društveni lestvici. Na drugo mesto se je s 16 točkami uvrstil Pavel Milič s svojim Misterjem Blu, na tretje pa Cherry Cherry Egidija Martelanca s 25,7 točke.
Končni vrstni red: 1. Dario Bensi (Teloh) 9,7 točke, 2. Pavel Milič (Mis-ter Blu) 16, 3. Egidij Martelanc (Cher-ry Cherry) 25,7, 4. Karlo Rolič (Maja) 30,7, 5. Niko Kosmina (Ona) 49, 6. Vinko Ferfolja (Chiari di Luna) 51, 7. Sergio Antoni (Paradise) 51,7, 8. Rudi Na-
59,7, 10. Valentino Peric (Valiska) 61, 11. Evgen Frandolič (Pluto II.) 62, 12. Ivan Širca (Karmauks) 63. Na nedeljski Čupini regati so odstopili Darko Malalan (Kajtimar), Karel Mezgec (Lepa Vida), Marino Košuta (Jadran) in Andrej Vuga (Atlas).
Dodali bi, da je bilo v nedeljo zelo malo vetra. Na prvem delu regate, od Sesljana do izliva Soče, je še nekoliko lahno pihljalo, nato pa ni bilo praktično nič vetra, tako da je marsikatera jadrnica imela velike probleme, da je sploh izpeljala regato do konca. Vsekakor se je vse izteklo na najboljši način, tako da je bilo Čupin pomorski praznik popoln.
SPDT
vabi svoje člane in prijatelje na izlet z osebnimi avtomobili, ki bo jutri, 20. t. m., na Učko. Zbirališče je ob 7. uri v Bazovici pred cerkvijo. Izlet vodi Mario Milič (tel. 229258), pri katerem dobite vse informacije. Skupno je tri ure hoje. Vabljeni!
SK DEVIN
vabi člane in prijatelje, da pomagajo pri delu za ureditev novega sedeža v osnovni šoli v Cerovljah vsak dan od 17. ure dalje. Odbor.
VODSTVO MZSTE
vabi mlade smučarje, ki bi se radi udeležili skupnih kondicijskih treningov, ki so dvakrat na teden v Križu, naj se javijo pri predstavnikih društev ali pa v uradu ZSŠDI (tel. 767304).
ŠD SOKOL -
ODBOJKARSKA SEKCIJA sporoča, da bo letos organizirala tečaj v miniodbojki in za začetnice (letnik 1973 in mlajše). Za informacije in vpisovanje: trgovina Aleksandra, Nabrežina Center 142.
ŠD MLADINA — BALETNI ODSEK obvešča, da bo vpisovanje za novo baletno sezono 1987/88 v prostorih bivše-
ga otroškega vrtca v osnovni šoli »A. Sirk« v Križu od ponedeljka, 21. t. m., do srede 22. t. m., od 16. do 19. ure.
PK BOR
organizira v sezoni 1987/88 plavalno šolo za otroke neplavalce, izpopolnjevalno vadbo za plavalce in tekmovalno skupino. Vadba bo v bazenu pri Alturi ob ponedeljkih, sredah in četrtkih v popoldanskih urah. Informacije po tel. 823293.
KK BOR — MINIBASKET sporoča, da začne z dejavnostjo v sredo, 23. t. m., po sledečem urniku: letniki 78/79 in mlajši: ponedeljek 14.30 -15.30; sreda 15.30 - 16.30; letniki 77, 76: torek 14.30 - 15.30; sreda 14.30 - 15.30; petek 16.00 - 17.00. Vpisovanje med treningi. Informacije tel. 51377.
SHINKAI KARATE KLUB obvešča, da so se začela vpisovanja tečajev karateja vseh stopenj. Obvešča tudi, da so letos odprta vpisovanja za otroke več kot 7 let. Informacije v zgo-niški telovadnici v torek in četrtek od 19.00 do 20.30 ali na telefonsko številko 227342.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000,- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000,- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
19. septembra 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
l*d*i« k. ^
in tiska
ZTT
Trat
Član italijanska zvaza časopisnih založnikov FIEG
Predlanskim ugrabil letalo s štirimi ameriškimi državljani
Agenti ameriškega FBI v Sredozemlju aretirali šiitskega terorista Vounisa
WASHINGTON - Okrožni sodnik Barrington Parker je zaslišal včeraj Fawaza Younisa, ki je predlanskim preusmeril jordansko potniško letalo, na katerem so bili štirje ameriški državljani, in ga razstrelil. Dolžijo ga zarote, ugrabitve in uničenja letala, za kar mu lahko naložijo dosmrtno zaporno kazen. Njegov uradni branilec Frank Carter je zahteval odgoditev razprave, ker hoče preveriti zakonitost obtoženčeve aretacije.
V resnici je šlo za edinstveno operacijo (»goldenrod« - zlata palica) v izvedbi zveznega preiskovalnega urada Federal Bureau of Investigation. Kot je povedal pravosodni minister Edwin Meese, so agenti FBI najeli (v Italiji?) jahto: ko so bili v mednarodnih sredozemskih vodah, so privabili nanjo z zvijačo terorista, ga aretirali, štiri dni imeli zaprtega na letalonosilki Sarato-ga nedaleč od Korzike, kjer so v teku manevri NATO, predvčerajšnjim pa pripeljali v ZDA. To je drugi znani
primer, ko so Američani jurišali na teroriste izven lastnega ozemlja: 10. oktobra 1985 so njihovi lovci prestregli nad Sredozemljem letalo z ugrabitelji ladje Achille Lauro in ga prisilili k pristanku v Sigonelli na Siciliji.
Fawaz Younis, 28 let, pripada nekemu oporečniškemu integralističnemu gibanju v sklopu Berijevega Amala. 11. junija 1985 je Younis s štirimi pajdaši ugrabil na bejrutskem letališču jordanski boeing 707 s 70 potniki: najprej ga je preusmeril na Ciper, potem v Tunizijo in na Sicilijo, nazadnje pa je letalo spet pristalo v Bejrutu. Ko oblasti niso ugodile zahtevi zračnih gusarjev po izgonu »vseh palestinskih gverilcev iz Libanona«, ugrabitelji niso pobili potnikov, kot so grozili, ampak so letalo spraznili, ga razstrelili in izginili.
Govori se, da utegnejo Younisa zamenjati s kom od šestih Američanov, ki so talci šiitov, v Bejrutu.
Lov na družinske zaklade
MILAN — Vsi, ki iščete bogatega (pa zares bogatega) življenjskega partnerja, nabavite si prihodnjo številko ameriške revije Forbes ali italijanske Mondo economico! Obe finančni reviji objavljata namreč imena najbogatejših na svetu. Na voljo je 140 imen, 140 rodovnikov, na vejah katerih je prav gotovo še nekaj prostora na razpolago.
Nekaterim lovcem na družinske zaklade bo morda Japonska (24 milijarderjev, od katerih dva, Mori Taikichi-ro in Voshiaki Tsusumi, razpolagata z 10 milijardami dolarjev) predaleč, in tudi ZDA (45 »tycoonov«) niso vsem dosegljive. Pa nič ne de. Tudi pred domačim pragom lahko naletimo na pravega milijarderja. Z bajnimi vsotami denarja razpolagajo Agnellijevi, Benettonovi, Ligrestijevi in »čokoladni« Ferrerovi. Lahko pa se podamo v inozemstvo, kjer krožijo tudi po pet milijard dolarjev vredni člani družine Brenninkmeier in švedske dinastije Rausing, ki je obogatela z izumom revolucionarnega patenta tetra-paka.
Latinska
Amerika
• v v
isce
lastno pot
BUENOS AIRES - V Južni Ameriki je iskanje takih razvojnih receptov, ki naj bi pripeljali do zvišanja tamkajšnjega življenjskega standarda, privedlo do poskusov z najrazličnejšimi ekonomskimi recepti. Ta celina je tako postala pravo poskusno polje za različne nove ekonomske prijeme. Izboljšanje družbene blaginje je neob-hodno potrebno stabilnosti južnoameriških vlad, mnoge od katerih so naslednice vojaških diktatur in si ne morejo privoščiti prevelikega ljudskega nezadovoljstva.
Ekonomist R. Dornbush, profesor na Massachusettskem inštitutu za tehnologijo, pojasnjuje, da so v začetku 50. let te dežele ubrale pot hitre industrializacije. Ta poskus je temeljil na tem, da bi doma proizvajali dobrine, ki so jih prej uvažali. Vendar je ta recept kaj kmalu pokazal svoje negativne strani, saj je zahteval velike državne naložbe za pomoč nekonkurenčnim domačim industrijam. Ko je pa leta 1982 izbruhnila kriza mednarodnega dolžniškega sistema, so bile te države primorane iskati nove poti za stimulacijo investicij, zaposlenosti in trgovanja, ne da bi pri tem pozabile na nadzorstvo nad cenami. Tako so južnoameriške države uvedle ukrepe, kot sta zamrznitev plač in prenehanje izplačevanja obresti na posojila. Vsi sprejeti ukrepi so pa nihali med zaviranjem inflacije in obvarovanjem življenjskega standarda prebivalcev, vendar pa ostaja glavni cilj vseh teh ukrepov prav zajezitev inflacije. Najbolj zadolžene države morajo namreč, da bi dobile nova mednarodna posojila, redno izplačevati obresti na prejšnja posojila in skrbno spoštovati »nasvete« Mednarodnega denarnega sklada.
Ni težko videti podobnosti z jugoslovanskim položajem, saj se tudi tu postavlja v dvom pravilnost dosedanjega razvojnega modela in samoupravnega sistema, ki so ga zaradi njegove originalnosti z zanimanjem preučevali v vsem svetu, porajajo se pa številni, tudi originalni, predlogi za izhod iz sedanje ekonomske krize.
Odmor v varni družbi
Londonskega delavca med odmorom v londonskem Crystal Palače Parku ni strah, da bi mu kdo škilil preko ramen, saj ima za sabo sto let starega »okrasnega« dinozavra	(Telefoto AP)
Trčenje vlakov v Avstriji 3 mrtvi in 65 ranjenih
DUNAJ — Včeraj zjutraj je v Avstriji prišlo do hude železniške nesreče, ki je terjala smrt treh potnikov in visoko število ranjenih. Brzovlak Dunaj-Salzburg je med Lambachom in Neukirchnom trčil v ekspresni vlak Inns-bruck-Dunaj. V trčenju je bilo poleg treh žrtev 65 ranjenih, od teh pa je 25 ljudi v smrtni nevarnosti.
Na obeh avstrijskih vlakih se je peljalo približno 300 potnikov.Posledice čelnega trčenja je nekoliko omilila nizka hitrost: zaradi del in popravil na progi sta morala strojevodji precej znižati hitrost. Preiskovalci menijo, da je do trčenja prišlo prav zaradi težav z zaprtjem enega izmed tirov, čeprav je nesrečo tehnično povzročilo napačno upravljanje kretnic.
V čelnem trčenju je prve vagone obeh vlakov vrglo s tračnic, tako da so se štirje prevrnili. Zaradi že obstoječih del na progi in zaradi odstranjevanja razbitin in skrotovičene pločevine bo železniški promet na progi, ki povezuje Dunaj z zahodno Avstrijo in Miinchnom, ukinjen najmanj dva dni.
Ameriški oficir ni gentleman
Nasilje marinsov
VVASHINGTON — Ameriški marin-si so najbrž oficirji, ne pa gentlemani. Gentlemani so baje samo še v filmih.
Če sodimo po poročilu, ki ga je izpisal Pentagon, pa so marinsi prave neugnane barabe.
Posledice njihovega slabega in nasilnega obnašanja so prve okusile kolegice ženskega spola, ki so redno deležne posebnega vojaškega tretmana, od posilstva do psihološkega nasilja.
Do največjih izgredov pride običajno med plovbo, ko morajo marinsi žen-
nad kolegicami
ske proti lastni volji zadoščati fiziološkim potrebam marinsov moškega spola. Oficir Kenneth Harvey bo moral kmalu pred sodnika, da bo zagovarjal svoje početje, ko je po radiu zatrjeval, da ima na ladji »ženske naprodaj«. Harveyev primer je žal le zrno peska v puščavi, zato pa se je angažiral sam ameriški obrambni minister Caspar Weinberger. Obljubil je ustanovitev posebne »task force«, ki bo morala ščititi ženski del ameriške vojne mornarice.
Nesramno opravičevanje voditelja francoske desnice
Komunizem zn Le Pena hujši od nacizma
PARIZ — Pet dni po svojih protisemitskih radijskih izjavah je vodja francoske skrajne desnice »Front National« Jean-Marie Le Pen skušal popraviti negativni vtis, ki ga je vzbudil v Franciji in v svetu. Ogorčeno je zavrnil, da bi inkriminirana izjava dokazovala njegov rasizem in antisemitizem. Le Pen je namreč dejal: »Zgodovina druge svetovne vojne me izredno zanima. Toda postavljam si vrsto vprašanj. Ne bom rekel, da plinskih komor (v nemških taboriščih) ni bilo..., a sam jih nisem nikoli videl. Mislim pa, da je vse to le detajl, drobec v zgodovini druge svetovne vojne.«
V svojem včerajšnjem opravičevanju je Le Pen navajal nedolžnost besede detajl, češ da je zgodovina sestavljena iz detajlov. Po njegovem je druga svetovna vojna povzročila smrt 50 milijonov ljudi, »pol Evrope pa je pustila pod sovjetskim škornjem«.
Uničevalna taborišča so torej le detajl in nič drugega, skupaj z drugimi pa sestavljajo tragedijo druge svetovne vojne.
Francoske Žide je pozval, naj ne nasedajo levičarskim provokacijam, ki ga iz volilnih razlogov blatijo pred francosko in svetovno javnostjo. Obsodil je holokavst evropskih Židov in poudaril: »Ogaben sistem koncentracijskih taborišč sta ustvarili dve totalitarni in brezverski ideologiji, komunizem in nacionalsocializem.« Nacizem je po njegovem izginil pred 42 leti, »komunizem pa že 60 let vsiljuje svetu rev-, ščino, zatiranje, teror in smrt«. »Zločini enih ne brišejo zločinov drugih, toda nacistični zločini so del preteklosti, medtem ko so komunistični prisotni še danes, in na žalost, bodo prisotni tudi v bodočnosti.«
Tako nesramno Le Penovo opravičevanje pa je navdušilo le italijanske misovce, ki so ga že ocenili
»kot jasno in nedvoumno«. Bržkone se nad njim navdušujejo tudi vse tiste reakcionarne sile v Evropi, ki bi rade revidirale zgodovino in skušale izničiti krivdo nacifašizma, ob domnevnih zločinih protifašistične koalicije.
Le Pen je včeraj pojasnil le svoj »detajl«, ni pa pojasnil svojih besed pred petimi dnevi, ko je izjavil, da je še odprto vprašanje, kako je bilo pobitih 6 milijonov Židov, če so sploh bili pobiti. Po njegovem niso podatki o holokavstu zgodovinsko razodetje, ker se o tem še vedno prerekajo zgodovinarji.
Kako nedolžne so bile Le Penove izjave, zgovorno dokazuje podatek, da so proti njenu že vložili tožbo z zahtevo, da se mu odvzame parlamentarna imuniteta, protesti židovskih skupnosti in naprednih sil pa se stopnjujejo.
HODOPOTEC
riše Ivo Antič
št. 2
DRUSTPO ZA ZASClTO DOMAČIH ŽIVALI
DRUŠTVO ZA ZAŠČITO VOD-		
HIH ŽIVALI		
(Pd,	m	
jS	r	
		
društvo za zašoto pop-žemclosmh živali