Posamezna številka 6 vinarjev. Šlev. 221 Izven Ljubljane s vin. v UMA v peleK, oktobra 1912. Leto XL. s Velja po pošti: =3 Za oelo leto naprej . K 28'— za pol leta „ . „ 13 — ta četrt leta „ . „ 6*50 sa en meseo „ . „ 2-2Q sa Nemčijo celoletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto napre) . K 24 — za 50! leta „ . „ 12'— sa četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2'— V opravi prelemn neseCno K 1*70 ilnseratl: Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 1 za dvakrat...... 13 „ za trikrat...... l'J „ sa večkrat primeren popust. Poslano ln reki. notico: enostolpna petltvrsta (72 mm] 30 vinarjev. ; Izhaja:; vsak dan, izvzemšl nedelje is praznike, ob 5. uri popoldne. tr Uredništvo je v Kopitarjevi ultoi štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6. -sai Avstr, poštne bran. račun št. 24.797. Ogrske poštne bran. račnn št. 26.511. — Upravniakoga teleiona št. 188. Današnja številka obsega i strani. Le ne slepomišili! Kadar naše liberalno časopisje napravi kakšno neumnost in jo mi pribijemo, se poslužuje vedno iste taktike: ogorčeno zavpije, da mi liberalno stranko »denunci-ramo« in računa potem na to, da bomo stvar pustili pri miru. Mi smo že opetovano naglašali, da ne more biti govora o kaki denuncijaciji, ako zgolj reproduciramo to, kar naši nasprotniki pišejo. Vsak ve, da je S. L. S. po svojem načelnem programu patriotična stranka in da teži za rešitvijo jugoslovanskega vprašanja v avstrijskem zmislu. Ta naša avstrijsko-jugoslovanska ideja izvira iz spoznanja, da moremo Slovenci in Hrvati le v okrilju habsburške monarhije napredovati in se samostojno razviti. Na drugi strani pa naš patriotizem ne gre tako daleč, da bi vse, kar se dela na merodaj-nih mestih, na Dunaju ali v Budimpešti, odobravali. Mi smo vedno povzdignili svoj glas, ako so avstrijski državniki, omalovažujoč pomen avstrijskih Jugoslovanov, tirali našim interesom nasprotno politiko. Vendar pa se nismo dali kljub temu nikoli zapeljati do tega, da bi videli bodočnost Slovencev in Hrvatov izven okvirja naše monarhije. Nihče nam ne more oporekati, da nismo bili v tem oziru vedno dosledni. Tn ker smo vedno dosledni, smo tudi vsik-dar zabeležili vsak nasprotni pojav v slovenski javnosti. Pri presoji tega našega stališča se tudi ne sme prezreti, da ogromna večina slovenskega in hrvatskega ljudstva tako misli in čuti kakor mi, in lo je in bo za nas vsikdar merodajno. Liberalci nam vedno očitajo, da pri tem pozabljamo na Srbe, ki so z nami en narod. Mi pa za to nič ne moremo. Hrvatska stranka prava, koje državnopravni nazori so tudi naši, ne izključuje Srbov od sodelovanja. Toda neobhodna pogoja za tako sodelovanje sta ta: da se primerno vpošteva dejstvo, da smo Slovenci in Hrvati, ki tvorimo večino avstrijskega jugo-»lovanstva, katoliki, drugič pa, da se mora postaviti naša politika na avstrijski, nika-Kor pa ne na velesrbski temelj. Ako Srbi v tem oziru z nami ne soglašajo, potem zanje med nami ni in ne more biti mesta. »Slovenski Narod' je te dni spričo opatijskega sestanka doslovno prevel nek članek »Narodnega lista«, v katerem se nahaja mesto: »Slovenec« naziva politiko svojega gospodarja in njegovih zaveznikov »skupno hrvatsko-slovensko realno politiko v okviru habsburške monarhije, a mi bi jo raje imenovali — politiko v tuji službi.« Prvo vprašanja: Ali se »Slovenski Narod« s tem identificira? Da! Kajti »Narod« pristavlja k temu članku le-ta komentar: Zadrski »Narodni list«, glasilo državnega poslanca Bianki-nija, je priobčil pod naslovom Politika izolacije« uvodnik, v katerem se izvrstno karakterizuje politika dr. Šusteršiča in njegove stranke.« To vprašanje je torej rešeno. Vprašanje je le še, kako je razumeti izraz »v tuji službi«. »Narod« pravi, da iz konteksta. Gotovo! »Narodni list« piše neposredno pred onim izrekom: »Ta uloga (Šusteršičeve politike) obstoji v nekem sistematičnem delu, da se razbije in uniči sporazum med Hrvati in Srbi in da se onemogoči ona narodna politika, ki se je pričela leta 1903., ki je rodila toliko dobrega sadu in ki je postala resna skrb državnikom monarhije.« Iz tega jasno sledi, da pomeni »v tuji službi« — v službi državnikov monarhije. Zdaj se pa bomo pomenili dalje. Najprej si dovoljujemo vprašati, ali sc morejo nameni državnikov avstrijske monarhije imenovati tuji? Dokler smo Avstrijci, gotovo ne. Lahko so ti nameni napačni, tuji niso. V čegavi službi pa je bila ona slavna hrvatsko-srbska koalicija, katero gospod Biankini tako povzdiguje? Ta koalicija je bila v službi Košuta, ki takrat še ni bil minister, ampak le znan kot no-sitelj prevratne politike svojega očeta. In kaj so bili sadovi te koalicije? Ti, da je Košut Hrvatsko prevaril, da ji je vsilil znano pragmatiko, da je vsled lega nastal odpor, čigar posledica je bilo ukinjenje ustave. Ne avstrijski, marveč ogrski državniki so Hrvatom Čuvaja poslali. Kaj pa ona »skrb« državnikov Avstrije? Tista skrb je obstojala v tem, da se je Košut s Srbi izven monarhije bratil, da je to imelo nadalje za posledico, da jc srbska javnost rekiamirala zase Bosno in vse srbske dežele v monarhiji in da se je vsled tega začela po celi Evropi splošna gonja proti monarhiji. Sloga Srbov in Hrvatov ni Ogrov prav nič skrbela, saj so s hrvatsko-srbsko koalicijo pakt sklenili, ko pa je koalicija svojo službo opravila, so Ogri rekli: Der Mohr hat seinc Schuldigkeit getan, der Mohr kann gehen. Kar pa se S. L. S. in stranke prava tiče, nista nikoli bila v službi, bodisi avstrijskih, bodisi ogrskih državnikov kol takih, marveč sta zasledovali le jugoslovansko politiko v okvirju monarhije. Če hočejo Srbi biti zraven, dobro, a sc morajo postaviti na to stališče, čc ne, jih ne moremo rabiti. To pa se ne pravi biti v tuji službi. Mi smo v službi hrvaškega in slovenskega ljudstva! Politika pa, ki teži za razvojem Avstrije proti jugu, ni tuja, marveč avstrijska, gospodje slovenski in hrvatski liberalci! Te dni, ko gre za velike stvari, ko gre zlasti za to, kdo dobi pretežni vpliv na meji od Bosne do Soluna, bo najbržeje še prilika, se o tej stvari šc kaj pomeniti. Takrat se bo morebiti tudi videlo, kakšen »patriotizem« imajo gospodje v mislih. Pred volsKo m Bolkonu ? Boji Turkov / BuJgari ln Črnogorci. — Turki streljali rta grške ladj^ ln več grških ladij zaplenili. Iz Carigrada poroča avstrijski uradni brzojav: Pri Kazliku, Zumabali in Ropdiču so se 2. 1. m. vršile raed Turki in Bulgari manjše obmejne bitke. Črnogorci in Turki so so pa 2. t. in. spopadli ob meji skadrskega vilajeta. — Navedeni obmejni boji nikakor niso mogli biti večji in se iz njih nc more sklepati, da sc je vojna že pričela, ki formelno niti še napovedana ni. Ob Bospor« s i pa Turki streljali Iz utrdb na dva grška parnika. Grški poslanik jc zato odločno ugovarjal pri turški vladi in se tudi pri angleškem poslaniku pritožil. Grški poslanik Griparis v Carigradu je tudi najodločneje nastopil, ker so Turki veliko grških ladij zadržali v svojih pristaniščih. Turški zunanji minister Noradunghian .j" odgovoril, da Vlada rekvirira ladje za transporte. in da hoče poročati ministrskemu svetu o pritožbi Grške. Borzni odbor v Roslovo ob Donu, kakor tudi eks-porterji in banke so brzojavno naprosili ministrskega predsednika in trgovinskega ministra, da naj posredujeta da. Turčija izpusti 5o ladij, ki so pod grško in bulgarsko zastavo vozile žito v Nemčijo, Italijo, Francijo in na Au-j gleško. »Ohraniti hočemo hladno kri!« »Neues VViener Tagblatt« poroča, da je med delegati ogrske delegacije 3. t. n;. vzbudilo pozornost, ker je. naš cesar zaslišal več visokih vojaških dostojanstvenikov. Delegatom so izjavili, cla je šlo zgolj za tekoče posle. Pomirila je delegate tudi cesarjeva izjava nasproti neki visoki osebi te dni, kateri je rekel z ozirom na zunanje zadeve: .Ohraniti hočemo hladno kri. Trdno upam, da se posreči vzdržati mir. Di-» plomacija dela včasih čudeže«. Turški prestolonaslednik ne more domov. Sedanja nenadna kriza jc gotovo neprijetna turškemu prestolonasledniku .Tuzufu Izedinu, ki biva v edlahških topljicah. I gibajo, kje da naj prestolonaslednik potuje. Po najkrajši poti čez Belgrad in Zofijo se ne more peljati, skozi Jadransko morje radi laško-tur-ške vojske tudi ne. Preostane le še že-i lezniška zveza čez Bukarešt v Kon-stanco, od tod pa po morju v Carigrad, a tudi na Črnem morju ni izključeno, da motijo vožnjo bulgarske torpedovke. Nasproti tem časnikarskim poročilom pa izjavlja dunajsko turško poslaništvo. da ostane turški prestolonai slednik še nekaj časa v Edlachu in da, bo čisto lahko došcl v Carigrad. Združitev bulgarske in srbske armade, Z ozirom na. poročila o združitvi bulgarske in srbske armade piše 3. t. m. »Berliner Tagebla.tt«: Ker se vozijo mobilizirane bulgarske čete ob jugovzhodni bulgarski meji, sc sodi, da se namerava bulgarska armada s srbsko združiti. V poštev pride proga Zofija—r Kostendil, ki se konča ob makedonski meji. Srbija odpošilja svoje čete čea Niš v Vranjo. Obe armadi bosta v zrač< ni črti oddaljeni 80 kilometrov. Garibaldinci fij udeleže vojske. — Nav« dušenje balkanskih vseučiliščnikiv v Luttichu. Belgrajski politični krogi so že dolgo časa obveščeni, da v slučaju vojski' Garibaldinci ustanove prostovoljne čete, ki so udeleže vojske v Srbiji in v Bulgariji. Poveljstvu belgrajskega armadnoga zbora so Garibaldinci javili, da se prvi prostovoljni zbor Garibal-dincev že te d'ni sestavi. fz Liitticha je bilo pozvanih pod I orožje »H» srbskih, bulgarsk i h in grških , dijakov, ki so priredili javno manife-i slačijo, ki so sc ji pridružili tudi laški i in belgijski vseučiliščniki. ki -o s kli-"i »Živijo vojska« spremljali svoje balkanske sošoice na kolodvor. Turčija ni odgovorila na srbski uiti« mat. Dasi je rok, ko bi bila morala Turčija odgovoriti na srbski ultimat glede i na prevoz srbskega orožja, že potekel j i'. 1. 111. ob pol osmi uri zvečer, Turčija nanj do desete ure zvečer sc ni odgovorila. Kljub temu sodijo srbski krogi, da LISTEK. Mi sveti. Angleški spisal II. R. Haggard. (Dalje.) »Plemenito sta ravnala kakor vedno in povsod,« je dejal sir Andrej, ko sta končala; »bojim se, da bo eden vaju prišel do spoznanja, da je težko držatJ^tako obljubo. Pri vseh svetnikih, nečaka, prav sta dejala, ko sta rekla, da me prosita velike milosti. Dasi vama šc nisem omenil tega, naj povem zdaj; vodita namreč, da sta žc dva največjih mož v tej deželi zasnubila Rozamundo, da ne govorim o lopovu Lozellu.« »Kaj lahko je to;« je rekel Wulf. »Ta ko je; sedaj vama pa povem, zakaj eden ali drugi teh dveh ni. njen mož, kar bi v nekaterih ozirih rad videl. Vzrok je kaj navaden. Vprašal sem jo, ali njej ni bil všeč. nobeden, in ker se je njena mati poročila po želji svojega srca, sem prisegel, da naj tudi hči enako stori ali se pa sloh ne omoži; kajti bolje je, da ostane sama, nego nevesta, ki ne ljubi.« »Žlahtne krvi sta — po svoji materi od Ulnine. in moje, ki je na eni strani tudi njena. Kot oprodi svojih včerajšnjih kumov vitezov sir Antona de Mandeville in siv Rogerja de Merci sta se vrlo ponašala v škotski vojski. Da, vajin fevdni kralj Henrik se dobro spominja tega in prav zbok tega je rad ustregel moji prošnji. Junaštvo, ki sta je pokazala pred dvema mesecema, varna daje neko pravico do Rozamunde.« »Ker pa je bil vajin oče mlajši sin, je vajino posestvo majhno in. drugega premoženja nimata. Izven mej tega okraja sta nepoznana. Ona pa, ki jo snubita je ena najlepših, najplemeni-iejšib in najbolj razumnih gospic cele dežele, kajti jaz sam, ki sem nekoliko strokovnjak, sem jo podučeval izza prvih njenih let; ker nimam drugih dedičev, bo tudi premožna. Povejta, kaj imata še pokazati z ozirom na te njene prednosti V »Sama sebe,« je odgovoril Wulf drzno. »Viteza sva, o kterih veste vse najboljše in najslabše, in njo ljubiva. Doznala sva to obenem tam na obrežju Mrtvaškega zaliva.« »Da,« pristavi Godvin, -/ko se je ona nama. zaprisegla ter naju blagoslovila, tedaj se jc obema posvetilo v srce.« »Vstanita,« je rekel sir Andrej, »da vaju vidim bolje.« dostojna,« je rc- In vstala sta v polnem svitu pla-poktjočega ognja. »Dostojna moža, kel stari vitez; »in tako močno podobna drug drugemu kot. pšenični zrni iste njive. Šest čevljev visoka obadva, Širokih prsi, čeravno je Wulf čvrste j šc rasti in močnejši. Oba imata rujave, valujoče lase. Goclvin, ti imaš sive oči, ki sanjajo, Wulf, ti pa modre, ki se svetijo kot dva meča. Oj, tvoj stari oče je imel tebi podobna oči. Wulf, in pripovedovali so mi, da Sa race ni niso ljubili tistega ognja, Ivi je žarel iz njih. ko jc skočil pri osvojitvi Jeruzalema s stolpa doli na zidovje — in tudi jaz ga nisem ljubil, njegov sin, kadar jc bil razjezen. Primerna moža, obaiclva; pa sir Wulf je videti bolj vojščak, in Godvin bolj dvorjanik. No, ka j mislita, kdo bi bolj ugajal Rozamundi?« »To, gospod, naj ona odloči,« je odgovoril Godvin. »To. gospod, bi rada izvedela, predno mine dan, ako nama dovolite,« je pristavil Wulf. »čeravno, ako bi radi. vedeli, menim, da imam jaz le malo upanja.« »Da. da: zagonetka je prav čedna. Pa jaz ne zavidam nje, ki mora dati odgovor, kajti utegne jo vznemirjati, ln dalje tudi ni gotovo, da bo v korist svojega miru najbolje volila. Ali ne bi j bilo pametnejše, če bi jima prepove-| dal, da je ne smeta prositi razrešitve | te uganke .' je pristavil kakor sam pri sebi ter se zamislil; brata sla pa vztre-petala vicleč, da jima hoče zavrniti prošnjo. Naposled reče sir Andrej: »Nc, zgodi se volja božja, kajti v njegovih rokah je prihodnost. Nečaka, ker sta dobra in vrla viteza, ki bi jo vsak Čuval dobro in ona utegne potrebovati varstva ker sla sinova mojega edinega brata, ki sem mu obljubil skrbeti za vaju, zlasti pa, ker vaju ljubim obadva enako, zgodi se va jina želja in poskusita svojo srečo pri moji hčeri Hozamundi tako, kakor sta se dogovorila. Godvin, starejši, prvi. kakor gre; potem Wulf. Požurita se, kajti jaz, ki so mi ure že štete, bi rad slišal odgovor na I o uganko.« ln priklonila sta se ter odšla. Pri vratih dvorane se je \Vulf ustavil ter rekel: »Rozamunda je v cerkvi. Poišči jo tamkaj. Bojim se, da ie to rob one sence ženske ljubezni, o kteri si govoril, da hladno pade na moje srce.« , »Nobene sence ni, luč je, sedaj in vedno, kakor mora biti po najini prisegi,« je odgovoril Godvin. (Dalie.} Srbija Se ne prekine s Turčijo fakoj zvez. Srbski poslanik Nenadovič pričakuje navodil svoje vlade. in tS ranjencev. Srbski ministrski predsednik Pasič je izjavil, da je ta boj usodepoln in da na mir več ne veruje. Turki navdušeni za vojsko. Turško časopisje piše, da si želi vojske, ki je neizogibna. »Sabah« pričakuje, da prično Bulgari vojsko čez nekaj dni. a ni gotovo, če bodo Turki Čakali na napad bulgarske armade, ker Turki zelo hitro mobilizirajo. Bulgarske čete so zasedlo griče pri Naslaku. Ob zadnji praski pri Kiršalu so izgubili Bulgari štiri mrtve. »Sabah« poroča,, da srbski agenti poizkušajo pridobiti Albance na Kosovom s tem, da jim zatrjujejo, mobilizacija da jo naperjena proti obnovitvi mladoturške vlade. Ptuji vojaški atašeji se že pripravljajo, da zapuste Carigrad in da odpotujejo na bojišče. Na sultanov rojstni dan, 2. t. m. buigarsko, srbsko in grško poslaništvo ni razobesilo zastav. Več bul-garskih in srbskih rodbin je odpotovalo iz Carigrada v svojo domovino. Kdaj se prične vojska? — Turška mobilizacija. — Turčija hoče pridobili čas. — Turki proli preganjanju moha-medancev v Bulgarijl. Iz Carigrada poročajo: Turški vojaki ^>e odpošiljajo na ogroženo ozemlje v najlepšem redu. Sodijo, (ia so prične \ojska čez štiri dni. Izvoz stavbnega lesa iz Turčijo v Bulgarijo je prepovedan. V Belgradu sodijo, da hočejo Turki pridobiti čas, ker zatrjajo, da so voljni se nugovarjati o preosnovah po svojih krščanskih provincah, če sc demobilizira. —- Turško zunanje ministrstvo objavlja komunike, ki opisuje, kako da so ob mobilizaciji v Plovdivu Bulgari proti mohamcdancem nastopali. Bulguri so insultirali turškega konzula in konzulatne uradnike. Mu-hamedance. ki zapuste svoja stanovanja aretirajo in jih po vojašnicah za-pro. Turčija jc velevlastim odposlala okrožnico, ki opisuje, kako da preganjajo Bulgari mohamedance in izjavlja, da so za morebitno vojsko odgovorni Bulgari. V turško armado jc pristopilo veliko dijakov. Vojne priprave Srbije, Bulgarije in Grške. Iz Zofije sc poroča: Dne 10. t. m. se že lahko zbere mobilizrana bulgarska armada ob meji. Med devetimi mirovnimi divizijami jih je šest določenih, da odrinejo proti Turčiji, tri divizije so pa določene, da se združijo s srbsko armado proti Rumuniji (?). Bulgarske rezerve ostanejo ob rumunski meji. Požunska tvornica je prevzela naročilo Bulgarije za sto milijonov patron. Dne 3. t. m. so v Srbiji pozvali pod orožje črno vojsko. Ker jc dosedanji srbski vojni minister, general Putnik, ima.io-van za načelnika generalnega štaba, je za srbskega vojnega ministra imenovan artiljerijski polkovnik Djovovič. Srbska skupščina namerava dovoliti izredne vojaške kredite. Grki se vedno bolj za vojsko navdušujejo. Razburjenje se je še povečalo, ko so je dognalo, da jo Turčija na Samu izkrcala 800 turških vojakov. S Sama jo prijadral v Atene parni k »Eges«, ki so ga turške kroglje poškodovale. Vstaški voditelj Varela jo padel ob bojih na Samu. V soboto zboruje grška, zbornica. V Bul-gariji so poslanci oproščeni vojaške službe. Kljub temu je kakih 'tO mlajših poslancev sklonilo, da vstopijo v armado. Bulgarski car je upravo železnic podredil vojnemu ministrstvu. Vsi železniški nastavljenoi z železniškim ministrom so dobili vojaške šarže. Uprava ogrskih državnih železnic poroča, da orientski ekspresni vlaki kakor tudi konvencionalna vlaka Dunaj—Carigrad št. 903 in 904, od 3. oktobra nadalje vozita le do Zofije. — Londonska »Pall Mali Gazette« poroča, cla si je Bulgarija zagotovila nekega slovitega angleškega aviatika. Dne 2. t. m. se je pogodba brzojavno sklenila. Bulgarija sprejme v službo šc več angleških avi-atikov. Bulfjari upajo na pomoč Avstrije. Predsednik bulgarske vladne stranke je izjavil: Kot kristjani hočemo doseči, da bodo lahko balkanski narodi kot ljudje živeli. Nobena evropska država ne more ugovarjati. Danes more Turki naše brate. Upamo predvsem na pomoč Avstrije in računamo, da nas bo cesar Franc Jožef podpiral, da osvobodimo ljudstvo, ki ječi pod turškim jarmom. Prvi turškosrbski spopad. O spopadu med Srbi in Turki, dne 2. t. m. pri Bašku in Vranji se iz Bel-grada poroča: Opolnoči jc kakih 300 turških vojakov prekoračilo pri Bašku in Vranju našo mejo, da rekognoscira-jo. Srbska infanterija je opazila Turke. Vnel se je živahen boj, ki jc trajal ono uro. Turki so imeli veliko ranjencev In 30 mrtvili; Srbi so izgubili dva mrtva Srbija in Črnagora. Uredništvo belgrajskega lista »Straža*; je na dnu proglaSonja mobilizacijo v Srbiji brzojavilo črnogorskemu ministrskemu predsedniku sledečo: »Kralj jo danes pozval pod orožje celokupno bojno silo Srbije. Pričakujemo vest, da jc bratska Črnagora solidarna v teh usodopolnili trenotkih. Gospodu predsedniku bomo globoko hvaležni, ako nas s to edino pričakovano vestjo vzradostite v svojem odgovoru.« Nato je dobilo uredništvo sledeči odgovor: »Od včeraj je vsa Črnagora na nogah! Svojo roko je podala v roko bratsko Srbije, da skupno polotita bratom v pomoč: Onamo, onamo, za brda ona! — Predsednik vlade general Martinovič«. Rumunija zaveznica Avstro - Ogrske. Rumunija, kakor se 3. t. m. poroča iz Bukarešta, dozdaj šo ni mobilizirala, a natihorna so pripravlja za vsak slučaj, ker. kakor so poroča, nastopi kot mandator Avstro-Ogrske in Rusijo na Balkanu. Rumunski zunanji minister je nekemu časnikarju izjavil: Poročila, da bi bila Rumunija mobilizirala, so prenagljena, ker dozdaj šo nismo ukazali mobilizirati. Samoobsebi umevno jc, da ob času, ko zavzamejo naši sosedje tako dvomljivo stališče, in ko nihče ne ve, kaj da se zgodi, ne moremo mirovati in moramo skrbeti, da zavarujemo državo in smo na vse možnosti pripravljeni. Na vprašanje, če podpira Rumunija akcije Avstro-Ogrske, je odgovoril minister: »Koristi Avstro-Ogrske na Balkanu so tudi naše koristi. Dosedanje postopanje Avstro-Ogrske na Balkanu odobravamo in ž njim soglašamo in nadaljnje naše odpore no odpovemo. Na berolinski borzi se je včeraj opoldne trdilo, da Rumunija del svojo armade mobilizira, sporazumno z Avstro-Ogrsko in Rusijo, ker hoče tako pomirjevalno vplivati na balkansko države, a po poročilu »Agence Telegra-phique Rumaine« dozdaj Rumunija še ni mobilizirala. Vel vlasti demonstrirajo z brodovji pr>ti balkanskim krščanskim državam. Iz Carigrada poročajo: Trdi se, da nameravajo velevlasti pritisniti na balkanske krščanske države s skupnimi demonstracijami vojnih brodovij. Rusko vojno brodovje se baje pripelje pred Varno in Burgas v Črnem morju, angleško in francosko pred Pirej, av-stro-ogrski donavski monitorji pa pred Belgrad. Vaje avstrijske vojne mornarice na Jadranskem morju. Prva divizija naše vojne mornarice je odjadrala z Reke v Trigulje, brodovje križaric pa proti Zadru, kjer se vrše redne vaje mornarice. Zborovanja srbske skupščine. — Turki ob srbski meji. — Sibska armada nesposobna za ofenzivo. Srbska skupščina je izvolila včeraj za predsednika starega radikalca Andreja Nikoliča, za podpredsednika pa staro radikalca Stojkovica in Corbisa. Zasedanje otvori kralj Peter 5. t. m. s prestolnim govorom. Z meje se poroča, da so Turki ob srbski meji koncentrirali velikanske množice vojakov. Mod Turčijo in Srbijo je prekinjen ves promet. Čez London sc pa poroča: Srbska armada se za ofenzivo komaj more vpoštevati. Srbija, je največ storila s tem, ker je dala Bolgariji na razpolago največji in najboljši del svoje artilje-rije. Proti prodiranju turške armade iz Stare Srbije v Srbijo bodo Srbijo branile pred vsem makedonske vstaške četo, v Šandžaku pa Črnogorci. »Agence Ottomane« poroča, da je odrinil oddelek srbske kavalcrije v Bulgarijo na turško mejo. Velevlasti nameravajo zasesti Kreto. Čez Kolin se poroča: IvreČanski konzuli sc izjavili: Obrambne tri velevlasti nameravajo na angleški predlog Kreto zopet, zasesti, ker se boje, da Grška svojo dosedanjo krečansko politiko izpromeni. Krečane je ta izjava strašno razburila. Predlaga sc, da naj so KreČani vmešavanju velevlasti s silo upro. »Sabah« poroča: Poslaniki Anglijo, Francije in Rusije, so obvestili grškega ministrskega predsednika Veni-zelosa, da bodo preprečile vsak poizkus kršiti sedanje stanje na Kreti. Avslrija in Rusija. Ruski uradni krogi zdaj zelo ost.cn-tativno naglašajo (berolinsko poročilo), da zdaj ni nikakega povoda za nespo-razumljenje med Rusijo in Avstrijo. Obe velevlasti hočeta marveč vso storiti, da se vsa nesporazumljenja od-I pravijo. Sazanova bo v Bcrolinu sprejel cesar Viljem v avdijenci. Iz Pariza se poroča, da sta se Poincarč in Sazanov dogovorila, da morajo velevlasti vse storiti, da sc vzdrži mir. Sazanov je naglašal, tla hoče prepričati francosko zaveznico o svoji miroljubnosti in jo izjavil, da Rusija na zasleduje dvorezne politike. Pričakuje sc skupen pritisk velevlasti na Turčijo in balkanske državo, da so vzdrži mir na Balkanu. Iz Peterburga pa poroča naš uradni brzojav: Ruska vlada neprestano svetuje vladam balkanskih držav, da naj se premislijo in postopajo tako nasproti balkanskim državam kakor tudi nasproti Turčiji sporazumno z ostalimi vclevlastmi. Bulgarskemu poslaniku Nehludovu je ruska vlada naročila obvestiti buigarsko vlado, da jo vsled korakov balkanskih držav ruska vlada razburjena. Rusija je trdno odločena prepustiti balkanske države samim sebi in sc Bulgarija ne more zanašati na podporo Rusije. Francosko časopisje se je dne 3. t., m. zelo obširno pečalo z razmerjem Avstrje in Rusije glede na balkansko krizo. »Potit Pari-sien« piše: Povsod se zastopniki velevlasti trudijo, da se na Balkanu ohrani mir. Popolno vrednost, pa pomirje-nje šele zadobi, če vse velevlasti kolektivno nastopijo, kakor je to predlagal grof Berchtold. Zdaj je čas, da se ta predlog zopet, oživi, če sta se na Balkanu najvplivnejši državi: Avstro-Ogrska in Rusija žc sporazumeli o reformnem programu. »Echo de Pariš« pa sodi, da bo morala Nemčija med Avstro - Ogrsko in Rusijo posredovati. Uradna Rusija vsaj na zunaj nastopa za mir, a miroljubno ni rusko časopisje. Kri ni voda. Klanja kristjanov na Balkanu pri Turkih ne more nihče odobravati, razburjenje krščanskih balkanskih narodov, ki so mobilizirali, je jako umevno. Tudi vladno rusko časopisje ni tako miroljubno, kakor se predstavlja miroljubno uradna Rusija. Uradni »Glos Moskvi« na primer piše: Na pragu odločilnih dogodkov živimo. Bojimo sc in bežimo pred vojsko, a no pozabimo, da smo lahko tudi brez vojske oškodovani. Še krvavi rana, katere nismo zadobili v bitki. Brez onega strela jc Avstro - Ogrska vtelesila dve bogati slovanski deželi. Zakaj smo to na škodo Slovanov dopustili? Zato, ker za vojsko še nismo bili pripravljeni. Zdaj je pa položaj drugačen. Ne moremo upravičiti poniževalne nedelavnosti. Naša armada res šc ni popolna, a dovolj je pripravljena, da gleda-ina poiuatisnil tudi uradui »Ruski In-se umije sramota zadnje vojske, je zelo velika! Trozveza se sedaj nahaja v tako težavnem političnem položaju, da sc o izidu vojske ne more dvomiti. Ker Avstrija in Rumunija skrivaj mobilizirata. moramo našo armado ob meji pomnožiti.« Če se to čita, se ruska »poizkusna« mobilizacija, četudi je bila že spomladi sklenjena, ne more podcenjevati. Konservativni list »Sem-ština« jo pa tako-le pisal, kar je delo-mo ponatisnil tudi uradni »Ruski Invalide »Niti trenutno ne dvomimo, da, če so Avstrija upa jutri napasti Rusijo, uasi to neumnost Nemčija nujno odsvetuje, da jo v nekaj mesecih popolnoma razbijemo kljub njenim na-kinčanim in na novo pomadiziranim vojakom. Nič bi ne pomagale novo strojne puške in novi topovi, da o Turkih niti ne govorimo.« To se seveda vse drugače čita, kakor pomirjevalna poročila o ruski diplomaciji. Pesimistična izjava našega zunanjega ministra. Oh pojedini delegatov dne 2. t. m. pri zunanjem ministru je bilo razpoloženje jako slabo. Avstrijski delegati so trdili, da je vojska neizogibna, Mažari so pa sodili, da se vojska prepreči. Delegata Krama? in Erdelv sta celo stavila. Minister je malo govoril. Le nasproti Erdelyju, ki se je šalil, da bo trajno deževje tudi vojsko odplavilo, je baje grof Berchtold odgovoril: »Ni verjetno.« A Francozi nočejo balkanskim državam posojati. Ko je Poincare dne 2. t. m. zaslišal zastopnike balkanskih držav, jim je izjavil, da Francija hoče, da, se vojska prepreči. Če pa kljub temu balkanske države nastopijo z vojsko, bi izvajala Francija posledice. Balkanske državo naj bodo zagotovljene, da se jim tudi po vojski zapre francoski denarni trg. Izjavil je tudi, da, ni evropske velevlasti, ki bi dopustila, da bi se balkanske države po vojski povečale. Iz Rima se poroča, da je diplomacija v Sofiji in v Belgradu soglasno izjavila, da ne dopusti razdelili Makedonije. Balkanske državo skupne spomenice še niso izročila. Napovedane spomenico krščanske balkanske države v Carigradu šo niso izročile. Tozadevno so sc vršili ministr- ski sveti včeraj v Belgradu in v Sofiji do polnoči. Velevlasti so opozarjale, da bi pomenila spomenica napoved vojske in so prosile, da naj se spomenica nc izroči. Baje bo skupna spomenica milejša kakor so prvotno nameravali. Naš uradni brzojav pa poroča, da je za izročitev ultimata Turčiji še prezgodaj, ker mobilizacija še ni dovršena. Avstrijski in nemški poslanik sta v Belgradu pomirjevalno posredovala: Vkljub vsem vznemirljivim poročilom se še upa, da sc posreči mir ohraniti. Na srbskih železnicah je poverjena uprava podpolkovniku generalnega štaba Krsti Smiljanoviču in majorju Nediču. Dosedanji vožnji red je popolnoma razveljavljen ter bo novo vožnje rede sestavil Smiljanič. Na vseh železniških postajah bodo v kratkem imenovani vojaški poveljniki. Železniške proge čuvajo od torka opoldne vojaške čete. Promet za zasebno blago je popolnoma ustavljen. Poslovali bodo samo konvencionalni, lokalni potniški vlaki, kakor tudi orijent,-ni ekspresni vlak, ki bo vozil samo da Sredca. Proti meji vozijo posebne sanitetne vagone za prevoz ranjencev. Dno 5. in 6. t. m. bodo oddali v promet moderne vagone za. vojne ujetnike. Glede vojaških obvezancev jc odrejeno. da moro vsakdo z vojaško izkaznico sesti brez vojnega listka na vlak ter sc brezplačno odpeljali v svoje vojaško zbirališče. Poštna služba v Srbiji. Vsemu poštnemu in telefonskemu osobju v Srbiji jc ukazano, v bodoče prejemati službena navodila, od vojaških oblasti. Poštna služba se bo vršila neomejeno ne glede na novi razpored vožnje na železnicah, in sicer v zvezi s posameznimi vlaki. Obrt — počiva. Mnoge obrtne delavnice v Srbiji, katerih lastniki so po proglasu mobilizacije odšli k vojakom, so zaprte. Vojni iond balkanskih držav. »Neue Freie Presse« poroča iz Peterburga, da je Bulgarija v zadnjem času nabrala za vojne namene 80 milijonov rubljev. Črnagora bo dobivala materielno podporo od peterburškega slovanskega odbora pod naslovom »za sanitarne namene«. Turška za sklicanje evropske konference. Informirani turški politični krogi izjavljajo, kot poročajo iz Pariza, da zahteva Turška sklicanje evropske konference, ker je edino ta kompe-tentna. za rešitev balkanskega vprašanja. Na tej konferenci bi se tudi poravnala nasprotstva med Rusijo in Avstro-Ogrsko. Pohod turških čet se bo vršil, kot poročajo iz Carigrada, v dveh smereh. Zahodna armada, kiji poveljuje Riza-paša, bo imela svoj svoj glavni stan v Janini; vzhodni armadi pa poveljuje Abdulali paša v Ca-i rigradu. Dnevne novice. H- V znamenju hrvatsko-slovcnskega edinstva. Na dan Sv. Jeronima, patrona Dalmacije, se je vršil vDolnjem D o 1 -c u mnogo brojno obiskan shod stranke prava, na katerem je o svojem delovanju poročal državni poslanec dr. Ante Sesa r d i č, Ker je ta kraj eminentno kmetski, katoliški in pravaški, kakor bi ena-kega težko našel morda po celi Hrvatski, je razumljivo, da je tukajšnje ljudstvo oso-bito navdušeno za S. L. S. in njen program. Zato se je na tem shodu iskreno pozdravljala sloga in edinstvo pravašev in katoliških Slovencev, kar dokazuje tudi sledeča enoglasno sprejeta resolucija: »Gornjopoljčani, volivci sinjsko-vrlič-kega okraja, zbrani na skupščini na dan Sv. Jeronima 1. 1912. v Dolnjem Dolcu: 1. enoglasno odobravajo dosedanje delovanje svojega narodnega zastopnika dr. Ante Sesardida; 2. izražajo svoje najgloblje sočustvovanje nad tužnim stanjem banovin-skih svojih bratov in jih z vero v končno zmago bodrijo k vztrajnosti v borbi; 3. pozdravljajo najnovejši opatijski korak stranke prava v slogi s katoliškimi Slovenci in potom svojega zastopnika poživljajo stranko prava, da ne samo v politiki, marveč tudi v izobraževalnem in socialnem dela izvede edinost programa in dela po vzoru in v zajednici z Vseslovensko ljudsko stranko; 4. polagajo na srce svoji stranki, da v svojem časopisju in v ostalem oziru posveča kar največ pažnje hrvatskemu ka-toliško-narodncmu dijaštvu, od katerega se ima osobito stranka prava in hrvatski narod nadejati boljše in srečnejše bodočnosti; 5. naročajo naposled svojemu poslancu, da sc zavzame z vsemi silami za kmet- ske potrebe. — Naposled se je naložilo poslancu dr. Sesardiču, pozdraviti vseslovenski in vsepravaški sestanek v Ljubljani, osobito pa prvaka dr. Mile S t a r č e -viča in dr. Ivana Šusteršiča v imenu svojega okraja. Z vzkliki »Živio dr. Ante Sesardič!« — »Živelo hrvatsko - s 1 o v e n s k o narodno edin-gtvo!« se je ta pomembni shod zaključil, -f Zakon v varstvo ptic in ciparji. Kranjski deželni zbor je bil sklenil zakon v varstvo ptic, v katerem se je oziral na želje ljubljanskih ciparjev in izvzel cipe iz varstva. Vlada je pa vrnila ves zakon, češ, da ga zaradi cip ne more predložiti v najvišjo sankcijo, ker je vezana po mednarodni pariški konvenciji. Deželni odbor je pa sklenil, da ciparjev ne zapusti in vsled tega najbrž iz celega zakona ne bo nič. + Umrl je v Spodnjem Logatcu stud. med. g. Fran Tršar, član kat. akad. društva »Danica« in načelnik dunajskega »Orla«. Pokojnik se jc prehladil na vojaških vajah na Češkem, bolehal je doma mesec dni in danes zjutraj je podleglo mlado, nadebudno življenje. Pogreb bo v nedeljo. Pokojniku, ki je bil kremenitega značaja, a obenem ljubezniv, marljiv in zvest, eden najboljših v naših mladih vrstah, blag spomin. Zelo ga bomo pogrešali! — Katol. akad. društvo »Danica« vabi svoje člane in gg. starešine, da se udeleže pokojnikovega pogreba, ki bo v nedeljo popoldne. — Tečaj za knjigovodstvo v Zagorju ob Savi, katerega je priredil tukajšnji »Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem«, se zaključi v nedeljo 6. t. m. ob 10. uri dopoldne v prostorih obrtno-nadaljevalne šole ter se vabijo interesenti k udeležbi zaključka omenjenega tečaja. — Obrtno šolstvo. Suplent na idrijski realki dr. Nikolaj Omerza je imenovan za učitelja IX. činovnega razreda na državni obrtni šoli v Ljubljani. — S pošte. Poštar Franc Zagorjan na Rakeku je imenovan za nadpoštar-ja. — Mesto poštnega upraviteljstva so dobili: poštna upraviteljica Luiza To-tnažič (Sv. Andrež pri Gorici); poštni oficiant Ivan Florjančič (Bled 2); poštna oficiantinja Marija Manzoni (Ro-činj) in poštni aspirant, Ivan Maver (Osor). — Razpisan je c. kr. poštni urad v Renčali pri Gorici. — K notici »Nesreča ali zločin«, ki jo le »Slovenec«, št. 210, priobčil, se še poroča: Janez Blaznik, uslužbenec užitnin-skega zakupa iz Hrastja pri Št. Petru, se je dne 10. septembra L 1. na poti proti domu iz Št. Mihela, blizu vasi Velike pristave na ta način ponesrečil, da je gredoč čez ozko kamenito in z nobeno ograjo opremljeno brv padel v en meter globok in precej narasli hudournik. Pri tem je dobil na glavi pet ran, kar dokazuje, da je padel v vodo na kamenje, se onesvestil in utonil. Stvari, ki so jih pri najdbi Blaznika pogrešali, so v navedenem hudourniku vse dobili. Neka ženska je dobila tudi pečat in denar. Sodna komisija je pri obduciranju Blaznika konstatirala, da je Blaznik po nesreči utonil. Toliko v vecinost, da se ne bode ljudstvo dotičnega kraja brez povoda izogibalo. — Smrtni padec. V torek dopoldne je padel v Češnjici, sodni okraj Brdo, 30 letni Ivan Makovec, tako nesrečno skozi odprtino na stropu domačega skednja, da je dobil smrtnonevarne poškodbe. Naslednji dan je umrl v ljubljanski deželni bolnišnici. TelelonsKa in m lavna poročila. AVSTRO-OGRSKA SE PRIPRAVLJA. Dunaj, 4. oktobra. Na Dunaju so zbrani komandanti raznih avstrijskih armadnih zborov. — Cesar Frauc Jožef je sprejel v posebni avdijenci poveljnika armadnih zborov v Sibinju, v Budimpešti in poveljnika kavalerijske divizije v Jaroslavu. Danes sprejme cesar v avdijenci poveljnika krakovskega zbora. To so oficielna poročila, ki jasno kažejo, kako intenzivno se Avstrija pripravlja na bližnje dogodke. AVSTRIJA IN SANDŽAK. Rim, 4. oktobra. »Stampa« piše, da Avstrija nikakor ne bo pripustila, da bi Srbija razširila svoje ozemlje čez Sandžak in Novi Pazar. Možno je, da zasede že v par dneh avstrijsko vojaštvo Sandžak. BULGARSKI IN SRBSKI DIJAKI NA POTI V DOMOVINO. Praga, 4. oktobra. Češko radikalni list »Češke Slowo« poroča, da je v sredo zvečer pri odhodu številnih bulgar-skih in srbskih dijakov z Dunaja v domovino prepevala množica slovenskih, hrvatskih, srbskih in čeških dijakov rodoljubne pesmi na državnem kolodvoru. Vodstvo nad odhajajočimi dijaki jc prevzel srbski polkovni zdravnik dr. Jovanovič, ki je v posebnem nagovoru označil zvezo balkanskih držav kot končni cilj Jugoslovanov na Balkanu. Z zbranimi srbskimi in bul-garskimi dijaki bi na kolodvoru kmalu skupaj zadelo 20 turških častnikov, ki so odpotovali v istem vlaku v do- movino. Posiajenačelnik pa jih je hitro spremil v rezervirane vagone. NEMČIJA PROTI EKSPANZIVNI POLITIKI AVSTRO - OGRSKE. Atene, i. oktobra. Pcterburški list »Ned I mera« poroča: Tukajšnji diplo-matični krogi sodijo o balkanskem položaju, da Nemčija energično vpliva na to, cla Avstro - Ogrska ne bi na Balkanu zasledovala ekspanzivne politike. Pasivno stališče Avstro-Ogrske, bi omogočilo solidarno akcijo Rusije in Avstro - Ogrske, kar bi Turčijo prisililo, da izvedo preosnove, ki jih balkanske države zahtevajo. Dobro razmerje med Rusijo in Rumunijo, ki je z Avstrijo zvezana, se smatra kot ugodno znamenje položaja. PREKINJENE DIPLOMATSKE ZVEZE BULGARIJE IN TURČIJE. Bukar št, 4. oktobra. Turški poslanik Sesad beg je odpotoval na Sinajo, cla kralja Karola službeno obvesti, da so prekinjene diplomatične zveze Turčije in Bulgarske. Carigrad, 4. oktobra. Poroča se, da je porta brzojavno naročila svojemu poslaniku v Sofiji, da naj svoje mesto zapusti in nemudoma odpotuje v Carigrad. Bulgarski poslanik je pa poročal | uradno tui'škemu zunanjemu ministrstvu, da so diplomatske zveze z Bulga-rijo prekinjene in cla poslanik odpotuje v Sofijo. PROGLASITEV SVETE VOJSKE. Carigrad, 4. oktobra. Strankarski klubi se zavzemajo za to, da se volitve radi kritičnega položaja odgodijo in da naj se intenzivno nabirajo vojni prispevki. Po carigrajskih kavarnah se le o vojski razpravlja. Trdi se, da hoče narod v slučaju potrebe razviti zeleno zastavo preroka Mohameda in proglasiti sveto vojsko. V Galati je napovedan velik shod v prilog vojske. Policija je sestavila sezn«im vseh Bulgarov, ki žive v Carigradu, da jih čuva pred fanatiziranim ljudstvom. Sestavili so tudi seznam vseh inozemccv, ker se boje vohunov. NAPAD NA NEMŠKI KONZULAT V SOLUNU. Belgrad, 4. oktobra. Iz Soluna se zasebno poroča, da. jc bil na nemški konzulat izveden bombni napad. Eno krilo zgradbe se jc vsled eksplozije podrlo. Nemški konzul jc lahko ranjen. Tudi sosedna cerkev Sv. Dimitrija je pognana v zrak. Uradno poročilo še ni potrjeno. VOJNO NAVDUŠENJE V CARIGRADU. Carigrad, 4. oktobra. Pred Porto in sultanovo palačo so so vršile navdušene vojne manifestacije. MOBILIZACIJA 88 TURŠKIH DIVIZIJ. Carigrad, 4. oktobra. Turčija mobilizira 88 divizij. NAVDUŠENJE ZA VOJSKO V SRBIJI. Belgrad, 4. oktobra. V celi kraljevini se priglašajo za sprejem v armado prostovoljci, med njimi je mladenič v petnajstem letu svoje starosti in veliko mož, ki so že stari nad 50 let. Vlada je prevzela v svojo upravo vse pekarije in si zagotovila vse vozove in konje. SRBSKI SOCIALNI DEMOKRATJE. Belgrad, 4. oktobra. Srbska social-nodemokraška stranka je izdala pro-klamacijo proti mobilizaciji in proti vojski. VELIK DAR ZA VOJSKO. Sofija, 4. oktobra. V Parizu živeči Bulgar Sorev je brzojavil bulgarskemu ministrskemu predsedniku, da daruje pol »milijona frankov za vojno namene. DOMORODNA POŽRTVOVALNOST. Belgrad, 4. oktobra. Trgovec Stoja-clinovič je daroval 100 vagonov žita armadni upravi za vojaštvo. IZVOZ SRBSKEGA MESA V AVSTRIJO. Dunaj, 4. oktobra. Izvoz mesa iz Srbije bo bržkone prekinjen zaradi mobilizacije, kar jc katastrofalnega pomena za avstrijske živinske trge. POMILOŠČENI ČRNOGORSKI ZAROTNIKI. Belgrad, 4. oktobra. »Tribuna« poroča iz Cctinja, da se jo kralj Nikolaj odločil, pomilostiti bivšega ministra Radoviča in tovariše, ki so bili obsojeni v znani bombni aferi. NAJNOVEJŠE VESTI. OPTIMIZEM IN PESIMIZEM. Dunaj, 4. oktobra. Dočim eni o položaju na Balkanu sodijo, da je vojska neizogibna, drugi za gotovo pričakujejo, da se intervenciji velevlasti posreči vojsko preprečiti. Berolin, 4. oktobra. »Kolnisehe Zci-tung« poroča iz Carigrada, da ondi no- ložaj gledajo v pesimistični luči. Turčija se brani dovoliti prevoz srbskega vojnega blaga in tudi noče vrniti zaplenjenih grških ladij. Belgrad, 4. oktobra. Na merodaj-nem mestu se izjavlja, da zabranjenje prevoza srbskega vojnega blaga samo na sebi ne bo šc imelo za posledico prekinjenja diplomat ičnih zvez. ULTIMATA ŠE NI. Carigrad, i. oktobra. Balkanske države tudi še dozdaj niso izročile ultimata. BORZA SE JE POPRAVILA. Dunaj, 4. oktobra. Na borzi gredo kurzi vsled vesti o sklepu mirovnih preliminarijev med Turčijo in Italijo zopet kvišku. Praške železninske so napredovale za 215 K, Škoda za 28 in pol, Alpine Montan za 16 in pol K. Tudi opoldanska in zaključna borza je bila dobra, zlasti ker je prišlo iz Carigrada poročilo, da so se tudi tam kurzi popravili. RUMUNIJA NI MOBILIZIRALA. Bukarešt, 4. oktobra. Rumunska agencija javlja, da se ni odredila mobilizacija armade. »NOVO VREME« SAMO HUJSKA. Peterburg, 4. oktobra. Odločilni vladni krogi izjavljajo, cla je pisanje »Novega Vremena« o ekspanzivnih namenih Avstrije kakor tudi o tem, da je Nemčija Avstriji pohod v Sandžak odsvetovala, brez podlage in da imenovani list samo hujska. MIR MED NEMČIJO IN ITALIJO ZAGOTOVLJEN. Carigrad, 4. oktobra. Ministrski svet, je sklenil sprejeti zadnji predlog Italije glede miru. Lausanne, 4. oktobra. V kratkem se podpišejo mirovni preliminariji med Turčijo in Italijo. Carigrad, 4. oktobra. Turčija dobi od Italijo 209 milijonov lir odškodnine. Turčija je zelo zadovoljna, ker ima zdaj na Balkanu prosto roko in velike vsote na razpolago. TURČIJA GOVORI. London, 4. oktobra. (Reuter.) Turčija je informirala velevlasti, da si spričo evidentno agresivnega vedenja balkanskih držav pridržuje popolno svobodo postopanja, v svesti si, da bo ves izobraženi svet popolnoma pripo-znal korektnost njenega obnašanja. To ne izključuje, da bo ona vse storila za svoje varstvo, za svojo čast, veljavo in pravice. 5.., NI ŠE NOBENIH SPOPADOV. Carigrad, 4. oktobra.. Vse vesti o spopadih med turškimi in bulgarskinn četami, v katerih da jc že 400 oseb padlo, so gole izmišljotine. BAZLIČNE MALE PRIPRAVE. Atene, 4. oktobra. Vsi umirovljeni častniki so reaktivirani. V javnosti vlada vsled nakupa štirih visokomor-skih rušilcev veliko navdušenje. Belgrad, 4. oktobra. Skupščina jo sklenila mesto moratorija samo provizorično postavo, glasom katero so plačilne obveznosti brambnih obvezancev c!o eventualne demobilizacije odgodijo. — Iz Srbije so izgnali 400 turških Albancev. 340 turških nastavljencev se je vrnilo v domovino. * • • POŠTARJI PRI TRGOVINSKEM MINISTRU. Dunaj, 4. oktobra. Včeraj so bili zastopniki državne zvezo c. kr. poštarjev pri trgovinskem ministru dr. Schu-sterju, ki so ga prosili, naj ae vendar končno s primerno regulacijo odpo-morc nevzdržijivim razmeram pri razrednih poštnih uradih ter kmalu aktivira od finančnega ministrstva dovoljeno 351etno službeno dobo. Minister je obljubil proučiti prošnje poštarjev in poštnih ekspedijentov. ARETACIJA REŠKEGA APAŠA V ILIR. BISTRICI. Reka, 4. oktobra. Eden izmed roparjev, ki sta pred dnevi udrla v neko hišo na Reki ter v boju z redarji težko ranila redarja Zalaca in Margeuoviča, je bil 2. t. mes. dopoldne aretiran od orožništva na postaji v Ilirski Bistrici. Aretira:nec se je hudo branil in pretil z revolverjem. Ranjenima policajema se je zdravje obrnilo na boljše, tako cla zdravniki upajo, cla ju rešijo. Reka, 4. oktobra. V Bistrici aretirani banclit se piše Otto D e 11 e s t, je 33 let star, doma iz Češke. Krivdo taji, a jc zelo sumljiv. Drugega bandita še nimajo. RAZPRAVA PROTI DVEMA PONE-VERJEVALCEMA. Gorica, 4. oktobra. Včeraj se je začela razprava proti Alojziju Kozelu, rojenemu 1898 v Ljubljani in Vladisla-vu .Tankoviču. loicncmu 1896 v Kam- niku, ker sta 16. septembra t. L pri fir« mi Hedžek in Koritnik v Gorici poneve« rila 3500 K. Kozela so bili 12. septembra aretirali v Nabrežini in našli pri njem 3410 K. Obtoženca priznata svoje dejanje. Mati Jankovičeva se je v sodni dvorani onesvestila. Hedžek naznani, cla mu je Jankovičeva mati pred par dnevi poslala 80 K, da se poravna vsai škoda. Razprave še ni konec. PROSTOR ZA KATOLIŠKO VSEUČI-LIŠČE V SOLNOGRADU KUPLJEN. Dunaj, 4. oktobra. »Reichspost« po* roča, da je katoliško vseučiliško društvo kupilo v Solnogradu za 500.000 K stavbišče, kjer nameravajo zgraditi ka-< toliško vseučilišče. AVTOMOBILSKA NEZGODA LAŠKE KRALJEVSKE DVOJICE. Pisa; 4. oktobra. Avtomobil, v ka« tereni sc je peljala kraljevska dvojica, sc je zadel v voz električno železnice. Oba voza sta poškodovana, pasažirjem pa sc ni nič zgodilo. OBSOJEN RUSKI GENERAL. Peterburg, 4. oktobra. General Ogo« rovič, ki je bil obtožen velikih poneverjenj za časa rusko-japonske vojne, je bil pred peterburškim vojaškim sodiščem obsojen na izgubo plemstva, časti in redov, na plačilo 340.000 rubljev in na 3 in pol letno ječo. VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA V AMERIKI. New York, 4. oktobra. V Westportu jo eksplodirala lokomotiva bostonskega ekspresnega vlaka. Mrčvih je 20 oseb, 35 ranjenih. ŽELEZNIČARSKA STAVKA NA ŠPANSKEM. Lizbona, 4. oktobra. Z ozirom na stavke železničarjev so pozvali pod orožje rezervnike letnikov 1907 do 1911, PONEVERJENJA NA RUSKEM. Peterburg, 4. oktobra. Vse osobje kreditnega zavocla v Sinferopolu je bilo aretirano, ker je bilo poneverjeno en milijon rubljev. SNEG V PETERBURGU. Peterburg, 4. oktobra. V Peterbur- gu divjajo snežni viharji. VELIK POŽAR V PRISTANIŠČU FILA-DELFIJE. New York, 4. oktobra. V pristanišču v Filadelfiji je izbruhnil požar, ki je napravil za 4 milijone kron škode. ZASTRUPLJENJA V SIROTIŠNICI. London, 4. oktobra. Iz Rio de Janeiro poročajo, da je v sirotišnici v Iunquetri obolelo nenadoma 94 otrok, od katerih jih je že 52 umrlo. Zavžili so neprava zdravila. Lekarnarja Gerundica, ki je zmoto zakrivil, so zaprii. ROMANTIČEN BEG IZ NORIŠNICE. Bruselj, 4. oktobra. Iz umobolnice v Bruslju ie pobegnila holandska milijonarka Boohoorn. V norišnico so jo pripeljali pred nekaj tedni nieni sorodniki. Preskrbela si jc s pomočjo večih oseb moška oblačila in pobt-gnila neopažena is zavoda, bržkone na Angleško. SAMOMORILNI POIZKUS. Budimpešta, 4. oktobra. Šef kolonialne tvrdke Aleksander Eiser, ki je te dni veliko na borzi izgubil, je izvršil samomorilni poizkus. NESREČA NA MORJU. London, 4. oktobra. Parnik »Amerika« Hamburg-Amerika proge jc zadel v podmorski čoln in ga potopil. 14 vojakov podmorskega čolna je utonilo. LjnUljisKe novice. lj Izstop iz kluba večine ljubljanskega občinskega sveta jo. naznanil občinski svetnik g. Milo lino j a. lj Podržavljenje ljubljanske policije. Ker med ljubljansko mestno občino in državno policijsko upravo ni prišlo do sporazuma radi prispevka, ki ga ima plačevati mestna občina k stroškom državne policije, je posredoval deželni odbor. Vladna predloga, ki je bila vložena v deželnem zboru, je zahtevala letni prispevek 130.000 kron in 1000 kron od vsakega tisoča prirastka na prebivalstvu. Deželnemu odboru se je posrečilo breme mestni občini znižati na 80.000 K (imenovani zvišek ostane). Predlogu deželnega odbora je državna uprava pritrdila in izide v kratkem v deželnem zakoniku tozadeven ukaz. lj Iz pisarne slovenskega gledali« šča. Jutri v soboto dne 5. oktobra t. L sc prvič ponovi Caldcronov ljudski igrokaz »Sodnik Zalaniojski« v prevodu in prireditvi pesnika in pisatelja Otona Zupančiča, sedanjega dramaturga slovenskega gledališča. lj Na neprisiljen In družaben st:« stanek vabi tem potom precl napovedanim nedeljskim občnim zborom v hotel »Ilirijo« za 8. uro zvečer na soboto dne 5. septembra 1912 vso kolege društvo davčnih uraduikov. lj Nepošten hlap-c. Predvčerajšnjem je aretovala policija 281etnega hlapca Ignacija Janževiča iz Št. Jerneja na Dolenjskem, ker je svojemu gospodarju, nekemu trgovcu, kradel različno špecerijsko blago. Policija ga. je po zaslišanju izročila okrajnemu sodišču. lj Aretovan je bil v ponedeljek v \Volfovi ulici zaradi beračenja nek 46Ietni možakar, v katerem je policija spoznala vlomilca Martina Ovna iz Dobrove. Oddali so ga sodišču. lj Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov. Pripravljalni odbor za ustanovitev ljubljanske krajevne skupine omenjenega društva je v svoji zadnji seji predelal pravila, katera je osrednji odbor v Trstu odobril in jih izročil deželni vladi kranjski v končno potrditev. Pričakovati je, da se bo mogel ustanovni občni zbor vršiti začetkom meseca novembra. Štajerske novice. š Izobraževalno društvo v Celju priredi v soboto, dne 5. oktobra, zvečer ob 8. uri za meščane; v nedeljo, 6. oktobra, ob 3. uri popoldne pa za okoličane v vrtni dvorani hotela pri Belem volu< prvo predstavo v zimski sezoni: Naša kri«. š Novo izobraževalno društvo snujejo v Središču. Dosedaj imajo v Središču — tej nekdanji liberalni trdnjavi — že Orla, Dekliško Zvezo, Marijine kongregacije; snujejo pa tudi podružnico Slovenske Straže':. Naša stranka ima v Središču v tamošnji vrli mladini in zavednih gospodinjah upanje na lepše dni. š S trgatvijo so že na mnogih krajih račeli. Sedaj se bere portugizec, burgunr dec in deloma tudi žlahtnina. Pametnejši vinogradniki pa ; podbirajo«, to se pravi: odbirajo gnilo grozdje, zdravo pa še puste zoreti, ker upajo od sedanjih toplih okto-berskih dni še mnogo sladkorja. Cene gredo vinu lepo kvišku. š 14 mladih Bolgarov se je odpeljalo 2. t. m. iz Maribora na Bolgarsko, da vstopijo v armado. Bili so večinoma mladi delavci v mariborskih tovarnah. — Tudi iz Gradca, Celovca in drugih mest se je te dni podalo večje število Bolgarov v svoje domovino. š Nagla smrt vsled preveč zaužitega »nopsa. Ponedeljek, dne 30. septembra, je več fantov v krčmi Petra Reiterja v Ka-niži, okraj Maribor, popivalo celi dan in celo noč. Med temi je bil tudi N. Kristl, ki bi imel iti drugi dan na nabor. Ta je stavil, da spije šest četrtink litra šnopsa. Ker se je stava drugim pivcem zdela nemogoča, so mu naročili zahtevani šnops. Kristl je geve takoj začel stavo in je spil pet četrtink litra. Pri šestem kozarcu je baje padel in nezavesten obležal. Šele v torek je nesrečnež izdihnil svojo dušo, ne da bi prišel k zavesti. V tej krčmi se dan za dnevom prepije in prekriči cele noči. Seve je la krčmar prvi svetovalec v občini Kaniži in se za licenco malokdo ali pa nihče ne briga, ker sta si z občinskim predstojnikom najboljša prijatelja. š Redko stavlje. V Celju slavi jutri dne 5. oktobra popoldne pek in posestnik Vincenc Janič s svojo ženo Amalijo roj. Uhlich štiridesetletnico poroke, obenem pa tudi štiridesetletnico, kar vodita pekarijo in vinsko trgovino. Istočasno pa slavijo tudi: Neža Miklavc 55 let, kar služi pri Ja-ničevi hiši, Marija Povh 25 let, Jožefa Brat-nik 25 let, Ana Turin 18 let, Andrej Klanj-šek 18 in Vinc. Kolan 18 let. Tvrdka Janič obstoji v Celju od 1. 1849. Bila je svojčas slovenska. š Velik požar pri Mariboru. V noči od srede na četrtek je pogorel paromlin trgovca Marxa v Leitersbergu prj Mariboru. Ogenj je nastal pri strojih. Pogorela jc tudi zaloga moke in zrnja. — Iz pogorišča Badl-Halbartove usnjame v Mariboru se še vedno vzdiguje gost dim. V tovarni je zgorelo 20 vagonov skorje, 6 vagonov hrastovih bobik, 1 vagon amerikan-skega valonija. 2000 kož za lino usnje in 350 kož za podplate. Zgorelo je tudi mnogo strojev, parni stroj s 25 konjskimi močmi. Škoda znaša 100.000 kron in je krita z zavarovalnino. Načelnik mariborske požarne brambe, obč. svetnik Heu, ki se je peljai s kolesom na pogorišče, se je v Gosposki uliei prevrnil in si siri roko. Tudi dva ognjegasca sta se ponesrečila. š Občinske volitve v Konjicah, ki so »e vršile dne 25. Ln 26. julija, so potrjene. Pritožili ste se proti volitvam obe stranki. š Smrtna kosa. V Celju je umrla 24-fetna gospa Matilda Bajde, soproga jetniš-kega nadpaznika. V Žalcu je umrla posest, niča Marija Strahovnik. š S pošte. Imenovan je poštni prakti-Kant Friderik Krage poštnim oficiaritom v Rajhenburgu. — Nova poštna oddaja se je istanovila s 1. oktobrom v Mestiflju za tamošnji okoliš. š Vlom v davčni urad. Pri Sv. Lenartu 4 Slovenskih goricah so vlomili neznani elikovci v davčni urad. Ukradli so nekaj denarja in drugih reči. Moško ole A Opera je otvorila sinoči sezono z Mascagnijevo »CavaNerio rusticano in z dr. Jos. Ipavčevim »MožiČkom« zelo dostojno. Solistične moči, kar jih ie včeraj nastopilo, so prav dobre. San-tuzza — Elza Orlova — je izborim pevka s pastoznim sopranom, s katerim vsled dobre šole prosto razpolaga in nič slabejša igralka, mestoma celo pre-temperamentna in mit\iičuo zelo izrazita. Začetkoma je bila nekoliko rezervirana, a je kmalu stopila iz te rezerve. Lola, Irma Richterjeva, je lepa prikazen na odru z ljubkim, ne ravno močnim glasom, katerega bo šele iz kake večje vloge mogoče, bolj presoditi. Alfio, Rudolf Fejfar, je istotako dober pevec in gralec.. obsežnega in izdatnega glasu ter simpatične vnanjo-sti. Turiddo, gost vitez Cammarota, je že celo vrsto let ljub znanec Ljubljančanov in se je tudi včeraj pokazal pevca odličnih svojstev. Lucia, Roza Perš-lova, je v tem kvartetu zaostajala spričo pomanjkljivega afekta jn manjših glasovnih vrlin prej omenjenih pevk in pevcev. Ta mati bi bila celo za severne kraje prehladna, nikarte za Sicilijo. Sicer pa je. bila, relativno seveda, tudi Peršlova na. mestu. Le diference so bile celoti v kvar. Z zborom je križ, leto za letom enak križ, ker je bil doslej vsak nasvet bob v steno in upanja ni, da bi bilo boljše saj odslej. Zboru, posebno ženskemu, manjka muzikalne naobrazbe, ravno tako glasovne in njegova inteligenca vobče ne napravi potrebnega dobrega vtisa v korist, celote. Ni naša stvar navajati tu vse ne-dostatke, katerih ni težko opaziti, ki pa v človeku s količkaj okusom zbude nevoljo. Zato tudi zbor ni uspel niti materi jelno niti formelno. Dirigent. Hrazdira je dobra, rutinirana moč in je izvabil iz celega aparata kaj- in kakor .se je najbolje dalo. Na novo sestavljen orkerster je lepo vršil svojo nalogo. Oprema je bila običajna, tudi režija dobra. Polna hiša je soljste, posebno Orlovo, ki je prejela par cvetk, spontano aklamirala. — Masca gnije ve melodije, s katerimi se je bojda, v »Ca-valleriji« izčral, niso še izgubile življenjske sile. — Dodatno so predstavljali »Možička«, ki se je, ne vem kako. vsekakor per nefas, vtihotapil v operni repertoir. Je ravno prikladen za otroke v nedeljo popoldne, tudi za starejše otroke, samo za resne večere ta stvarca, ni, kakor je nedolžna. Kreisova. Bohuslav, Bukšek in Danilova so se prav prikupno kretali. Priznanje jim gre. V proslavo cesarjevega godu je pel zbor pred predstavo avstrijsko himno, na odru pa je stal cesarjev kip v primerni opremi. V občinstvu je bilo opaziti, kakor ob slavnostnih prilikah običajno, več višjih javnih funkcionarjev državnih in avtonomnih uradov. Celoten vtis je bil ta, da, se imamo, ce-teris paribus, nadejati še lepih opernih predstav, za katere bomo ensemblu in intenclanci hvaležni. A. S. Glasno. Novi akordi. Zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo. Šl. 5. Vsebina: 1. Fran Gerbič (Ljubljana): "Predigra in fugac za klavir. 2. Josip Pavčič (Ljubljana): »Če rdeče rože zapade sneg . . .fU&i, Proti dobri plači se sprejme 3091 10 k večji družini. 3119 3 Gruberjevo nabrežje St, 8, Ljubljana. za takoj, ki razume izdelovati sekire, in pian-kače. — Plača po dogovoru. — Zglasiti se je, pri Janez Deliabro, kovaški mojster, Lokavče pri AJdovStinl. 3064 Qo$pica 7. zadostno šolsko izobrazbo za vsprejem k pošti, so sprejme kot pomočnica s plačo, pri večjem poštnem uradu na Kranjskem. Gospice s poštno prakso imajo prednost. — Ponudbe pod »Pošta 3153« na upravništvo „Slovenea". 3153 pošljem na zahtevo svoj bogati cenik z dodatkom franko in zastonj, zelo zanimiv za vsakogar. Adolf Schon velika zaloga vseh potrebščin za ml. zarje, Praga, Vaclavske narafistl 53. Izvoz v vse kronovine, Veletrgovina sšpecerijo in z deželnimi pridelki Mil WM, CEH, orašHa cesta štela 22. Prazen je izgovor, da se mora blago kupovati pri tujcih, ker Vam nudi domača zgorai imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim špccerejskim blagom, tako, da zamore popolnoma ustreči zahtevam cenjenih gosp. trgovcev proti vsaki konkurenci, o čemur sc lahko svakdo sam prepriča, čc tudi z najmanjšim poizkusom in prosim za mno-qobrojeu obisk. Vclečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve. Kupujem tudi vsakovrstne deželne in druge pridelke kakor oves, pSenlco, suhe gobe, fižolj, seno, orehe, vinski kamen itd. sploh vse po najvišjih dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne vreče, ter petroleiske in druge sode. Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti, kakor pravo francosko lucerno, domače deteljo, travo, ter čebulček, fižol in krompir za sadit bel, rumen ali rožen. Za krmljenje živine imam v zalogi riževo moko In otrobe v cepi od 9.— do 15— Kron 100 kg. 2973 Postna naročila se izvršujejo z obratno pošto. Zadruga premogotržcev v Ljubljani. Naznanilo. Podpisano načelništvo si usoja slavuemu občinstvu uljudno naznanjati, da sc bo vsled enoglasnega sklepa zadružnikov začenši z dnem 1. oktobra 1.1. prodajal premog po 1 K 68 h stot ali 50 kg, po 3 K 36 h 100 kg. K temu sklepu so bili ljubljanski prcmogotržci prisiljeni, ker je na eni strani južna železnica že pred meseci zvišala svoje tovorne cene, na drugi strani pa so premogarske družbe opetovano podražile svoj premog. Pri enokratnih naročbah nad 500 kg bo veljal na dom postavljeni premog 3 K 20 h za 100 kg. V Ljubljani, dne 27. septembra 1912. Martin Lampcrt t. e. načelnik. 3115 6 t oooooooo OOOOOPOOOOOOOOO o o o O O O o o o o o o o o o o o o o o o o o Preselitev gostilne. Slavnemu občinstvu, posebej pa cenjenim dosedanjim gostom vljudno naznanjava, da sva svojo gostilno f,Pod gabrom" pred Igriščem štev. / ter preselila isa) pod naslovom „Pod Rimsko lipo" pred Igriščem štev. 2. » Točila bodeva pristna bizeljska in istrijanska vina ter vedno sveže pivo. Za dobro kuhinjo je skrbljeno. k obilnemu obm prijazno jvan jn frančišča Ogorelc. i t t Jg .»? 9MMSMS* Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Miha Moškere.