Mtata* uMna * ffotovtnt Leto LXVL, št. 294 Ljubljana, četrtek 28. decembra 1933 Cena Din 1.- iznaja vsa* dan popoldne, irvzemSi nedelje ln praznike. — InaeratJ đo 80 petit vrat a DiD 2.-. do 100 vrst a Din 2.JS0. od 100 do 300 vrat & Din 3.-. većji tnserati petit vrsta Din 4.« Popust po dogovoru, mseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO Df UPRAVNISTVO UUBUANA, Hnafljeva nO ca it. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 8125 in 3128 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg St. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon ftt. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon it AS* podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101, Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani s t. 10.351. , Bilanca našega narodnega gospodarstva Plenarna seja zbornice TOI — Skoraj vse gospodarske panoge so ponovno znatno nazadovale Ljubljana, 28. decembra. Davi ob 8.30 je predsednik g. Ivan Je-lačin o tvoril plenarno sejo ZTOI, ki so se je navzlic praznikom in slabemu vremenu udeležili skoraj vsi č'ani. nato je pa pozdravil zastopnika banske uprave svetnika g. Borštnerja, imenoval za zapisnikarja g. dr. Koceta in za overovatelja člana gg. Briclja in Hajniharja. Seja je važna zlasti zaradi orgnizatornih vprašanj ZTCI. ki bo o njih razpravljala plenarna seja, vendar pa še ni na programu zborničnega novega volilnega reda, ki ga je obravnavala posebna anketa, kjer so sodelovale tudi razne organizacije. Na dnevnem redu n. volilnega reda zaradi izpremembe zborničnih pravil. Zarndi važnosti volilnega reda je predlagal predsednik, naj se osnuje poseben odsek za izdelavo osnutka volilnega reda. Ta odsek naj tvorijo poleg predsedstva po trije člani vsakega odseka ZTOI, m sicer gg. Rib-nikar Adolf. dr. Rekar. Rojira. Lenarčič Stanko, Lavtižar. Pintar, Kavčič. Hohniec in Windischer. ki na i svojo nalogo končajo do 20. januarja. Predlog predsedstva je ZTOI sprejela soglasno. Nato je predsednik prečita! odlok ministrstva za trgovino in industrijo, da ljubljanska ZTOI ostane, kakor jc sedaj, še tudi nadalje skupna zbornica in je s tem borba za ločene m skupne zbornice zaključena Ko je predsedn:k pre-čital tudi odlok banske uprave, ki odobru-je računski zaključek ZTOI. je javil, da je ministrstvo odobrilo tudi sklenjene izpremembe pravil ZTOI, obenem je pa pozval zbornico, da čim prej sestavi nov volilni red. Trav tako je odobren tudi nakup Obrtnega doma v Celju, ki bo v korist vsemu obrtništvu Celja in okolice. Nadalje je predsednik poročal, di je izstopil iz ZTOI član g. ing. Jo>ko Kobi, ter je bil na njegovo mesto pozvan ravnatelj g dr. Ciril Pavlin. Pri personalnih zadevah je ZTOI imenovala sedanjega nrovizornega pisarniškega uradnika Adolfa Rusa za stalnega, oficijal-ki gdč. Mariji Voduškovi je podelila naslov nad ofic; jalke, a g. dr. Juriju Kocctu je priznala naslov pomožnega tajnika. Ob zaključku predsedstvenih naznanil ie pozdravil predsednik še stalnega dopisnega člana bivšega generalnega taimka g. dr. Frana Windischerja in opravičil od-.otno«t nekaterih članov, nato je pa sled;Io poročilo o delovanju zbornice. Poslovno poročilo Poslovno poročilo omenja v uvod t BjAo-S*n gospodarski po'ožaj in razočaranje, ki "i je prinesla londonska go^nodamka kon-ferenca. Namestu priopikovatte obnovo tv-- s-., po nadaljuje vedno intenzivneje izeradja aVtarkiSnečra go^wl->r. e^jn \(,... ,.n ;e obranila svoj do^eda-nji umerjeni ^>;vo cnrin«Ve zaščite in sfetem tfSOvinške politike. Posrečilo 6 > nam je kli"b no^abšaiiui en plasirati v inozemstvu verje količine blaca, kakor prei£n;a leta »n doč»eci znatno aktivno tnr^vinskn bilanco. 2al * • pa cene v efcsoortu niti za producenta, niti rs izvoznika ni«o btetve*h> izboljšale. y uvoinl trgovini fp vrši obrnčrin po v^eim še vedno notom klirinških snorazjmov. V poslovnih sffk.ifi z državami, * katerimi nimamo kli-r:;->'\-PL'a prnmptn. povzroča razlika m "hI daniim nrimom Narodne banke in deian&ki" mi »trojki pri nabavi deviz v ptosVtii promilu, induetriii in uvozni rr°"ovini znatne t^žkoče. To občutijo zlasti oredilnli*. tovarne usnja, deloma trdi nr?4alunrits&a rfrbka in kolonijalna trgovina, ki morajo uvažati sirovine do višjih cenah, kakor pa prihajajo polizdelki in gotovo blaeo iz držav, p kate-limi imamo klirinški promet. Gospodarska bilanca Gradbena delavnost se ie napram prH" šniim letom v znatnem ob^esu zmanjkala. Tc i? deloma tudi nosledic.a nelikvidnoMi denarnega trga. Položni premogovne inlo-onosl naša šumska industrija in izvoz lesa. Zancslitev metalu-g iiskih strok in tkalnic ie relathno 5e naiboliša In zato vidimo tu največji in t »res za ostanavHanje novih oodje-■f i i in razširjenj ob=toi??vh naw»V. Xal ie na rKvl'etništvo v t?i stroki izključno v \r\y zemskif) rokah. Pri industriji življenjskih r-otr^b^čin opazu:emn cfcorai br*»z iziem - nazadovanje v prrdukciii. ki gre pri nekaterih podjetjih celo do 40vi> napram preišni mu 1'tj. Položaj našega kmeti jsrva je o*tal kljub obilni žrtvi v splošnem zaradi slabih c^n po'.jedelskib pridelkov v bistvu n izpreme-r^en. Ce ore-oiamo položai pridobitnih panog po indikativnih momentih zaposlenega rielavslva. je bilanca v splošnem v dveh pm»Jreb riezadovol;iva. število z? poslan '»ga delavstva ij nazadovalo v zadnjem letu za 117 000 nonovno ie nazadoval tudi obsee po-alnvanfa pri večini podjetij, posebno pri obrtništvu in v nadrobni trgovini- Lansko rrnrpi*iincko Ivto i? zakliučilo z deficitom 733 O^rO OAO mn in v tekočem letu položai ni mno«!o bol-i tako da moramo rafnnati 7. znafnim nrimnnikljniom pri dohodkih- Hr-žavTie finance «itoie or-M t*žkim vprašanjem, kako kriti primanjkljaj. Nobena država ee na more odlo^ti za kritie primanikljaia a tiskanjem nefindiranih bankovcev. Ostane torej '*dino sredervo, da ae 8e nadalje znižujejo izdatki in Medi do skrajnosti, na drugi strani pa skušajo povečati dohodkL Vprašanje reforme pridobnine Narodni skupščini i* bilo predloženih pet zakonov, ki se skušajo z njimi pritegnit' k obdačitvi v^i viri dohodkov. Nihče izmed nas ne mor? in ne sme izigravati davčnih predpisov, odobravati defravdacij in v interesu ^plošnoeafi je. da s? zakon spoštuje in ustavno načelo enakomerne obrenr-mitv? primarno izvaja. Obenem ie bila predložena tudi novela taksn jga in trosarinskega zakona ter davka na poslovni promet. Naša zbornica je takoi sklicala inicijativno posvetovanje in zavzela stališče napram poedinim določbam davčnih predlogov- Tu bodi omenjeno zlasti vprašanje reforma pridobnine, zamišljene v obliki uvedbe minimalne pridobninsk? iz-mere. ki se izračjna na po pridobe i nske-ia davka. Nazadovanje trgovine in obrti Glede trrovske stroke je treba ugotovit!, da znaša obrememtev trgovskih in g-istilni ških obratov v dravski br novi ni 33"'c od ueot>vlienega čisteea dohodka samo r>ri pri dobnini ob sedanjih avtonomnih dokladah tar da je b;I po^T>reč.ni čisti dohodek zaračunan s 1H.434 Din. Najbolj prepričevalen in zirovorg;j dokaz, kakšen ]e poloiai trgovskih .rorat>v, je pač to. da se je letos zmani*nlo število trgovskih podjeli; v dravski tianmin? za 1014. medtem ko ie že lani naza lovalr za 443 t\Tdk. T5;0 \alia za rokodelsk«1 obrte knterih Število je nazadovalo za nad 1.0'MI obratov. Razmerje obdavčenja Zahteva po uzakonitvi minimuma nrt-dobninekesa davka ?e uteimeliuje s tem. da ie po dosedaniih statistikah obdavčen z osnovnim nridobnmskim davkom baie oremai hen čisti doho<1ek, ki znaša na izjavo da-ko nlače\*nlca v skupini I 16.4'U Din. v ^kjpini II a G.100 Din. v skupini 11 b 2.400 in v sku-nini TI I 2.800 Din pm-prečno torei 5j06T Pin- Na področju dravske finančne direkci ie odpade od 40 407 pridobnfni zavezani davčnih plačeraVev na pr\'o T skupino 16.124 obratov ali 89J9*/«. na II a skupino 4.844 obratov ali 11.9° n, na U b skupino 18.723 oodjetii ali 40.3^V na ITT skupino pa samo 716 obratov ali 1.0"V Statistika finančnega ministrstva da'ie navaja, da ie v Sloveniji !KW»Iovanje de«.sar-ništva, da se reculira obr^lna mera in prečisti položaj denarnih za voglov. Njim je po t*h uredbah odprta dvojna r»o.t, bodisi da obnove izplačilo vlou in kreditov ali pa da zaprosijo za odlaganje, plačil in nato izvedejo bodisi sanacijo, odnosno tiho likvidat**to izven konkurza. Na pomoč iz javnih &*ed-3tev materijelno v obliki posojil ali moralna v obliki prevzetih jamstev in garancij ne more noben zavod rač irtati. Pozdravljamo o orilik'5 previsoko odločena in bi io bilo trebi znižati Toda uvaževati moramo, da ustreza pav 5al letnih 120 Din obdačen^u dohodku no 1.500 Din. dočim znaša sedaj povprečno ob-dačeni dohofl^k v maloobrrniški Slnrpilii na našem področ: i lotno 1S66 Din. Nove takse Med ostalimi davčnimi predlogi bodo posebno povišane takse za reklamo. -*.»l*se. nadali«1 takse na račine močno obremenile in vplivale na poslovni promet. Odplačevanje kmetskih dolgov V naŠjm 2ospedarsko političnem nolo/.a-iu je nastal pretekli mesec znaten preokret. Vlada ie sklenila z energičnimi ukrepi likvidirati provizoriie, ki so bili sprejeji l.uii v zaščito zadolženega kmetijstva in denarnih zavodov. Izdala je niz ukrepov v obliki za* konslkih uredb, ki s*> za poslovni sv-^t izredne važnosti. Odobravamo predvsem odločen korak vlade, niene napore in stremljenja, da pomaga nagemu gospodarstvo iz dosedanjih provizoriiev. ki P* zadrževali v«e gospodarsko življenie poldrugo leto t mrtvilu. Neprecenljiva pridobitev je. da ie z novo u * robo položai nedvomno in ias.no prečiščen, da je nc-porno ozakonjena obveznost plaćanja. Fri tem pa v uredbi o r^sdaciii odplač>-va-n;a kmet«kih doleov predvsem pada c o^i. da Bi ne dela nobena Tazlika med kmeti, ki *o in ki niso v stanju plačati Za poslovni *ve-t je zelo n^nrilično. da je ostalo vora^a-nje zaftaralne dobe za trgovske m obrtniške terjatve olnrto in nerešeno. Enako tuli vprašnnie do^>u=Ttnost] ugotovitvenih to?ba in O'reoovedi <>dhn"evanja prrnoženia na 5}dn upnikov v dr-bi. za katero vel;a zaščita eJfA* odplačila dolgovi Javna dela Omeniti moram še uredbo o izvrševanju javnih del. ki io je ministrstvo za zgradbe samo označilo kot sred^vo za zbolisanie gospodarskih razmer v državi. Z uvedbo novih trošarin, kakor tudi na podlagi orora-čunkih dotacii e*? hoče mobilizirati okrog 100 ni liionov Din letno za financiranje javnih drl. Z držnvnopolitičneua stališča lahko označimo to uredsTuži-ti. Dru£?a pridobitev pa |e s tem uvedeno gospodarjenje s fondi, ki preko in izven jio-račmsVe dotaciie in neodvisno od nje onm-iročajo izveilo v splošnem vidno nazadovanje in slabljenje-To ni čuda, saj dosega kupna moč kmetskih tdojev, ki tvorifo nad tri Četrtine prebivalstva v državi, komai se polovico onj. ki so jo imeli do leta lfr2o. Vprašanje davkov Skrajni čas je. da začno ri;di naše obči.ie in banovina v svoiih gospodarskih aapiraei-jah uvaževati. da so obremenitve, ki jih navalile še t zadnjih letih, ko i* bila cođpa* darska depre«ija že v največjem razmah*, trajno nevzdržne. Te samoupravne di. t ve. ki se od leta do leta š-» stopnjujejo, močio zaostrujejo položai. Proračun dravske bano* vine nam kaže, da pobira banovina poleg doklad na neposredne davke in troš-Tiue davščino na kvas. na bencin, na konzum električnega toka. na veselice; na prenos nepremičnin, na motorna vozila« na pooblastitve in dovolitve, na dedščine itd., torej celo vrsto davščin, ki jih v isti ali stični obliki od isrt^ea davčnega obiekta pibirj dr žava. Poleg t »ga pa pobirajo od istih objek tov davščine tudi mnogJ občine. Klasičen dokaz, da je mei* obremenitve pr^konČP^a in da flavščin^ že rvrohib't'vno volila'o n^ interesente, nam d'n> statistika motoniib VOf^L Motorna vozila so ]H) državnih, občin-sk'h in banovinskih dajatvah tako visoko obremenjena, da s*4 njihovo -tovilo od leta do leta zmanjš.ije. k»r lastniki številnih da-;atov enostavno ne zmorejo. Sredi decembra je bilo v drav-ki banovini 380 rrmornih vozi* pod plombo, kar rmmen: nnd 5 ni ili ionov Din -amo izgube no rak^ah in davninah. Trgovska politika Na polju trgovske p^ditike se vr- ■ neprestan1' napori, da se zaščitilo interesi na sega izvoza napram neprestanim in novim oviram, ki nam jih delajo inozem^k^ države Smo v dobi n**pr*»stanih pogajani s tuiinn državami. F^lovno poročilo onienia trgo-viosiia pogajanja z Avstrijo, z NeinČ:"o. Romunijo. Fram*i'0, I>razi'iio. ^rčiio. Madzrtr-sko in Albanijo. Trenutno se vrše važna pogajanja za trgovinsko pogodbo z Italijo v Rimu. Z imenovanjem Članov gospoda rak - i sveta Male antante je stopilo tudi vpr-tStni" gospodarskega programa sodelovanja (*>^-co. slovaŠke in Romunije z Jugoslavijo v aktualni štad'i \'*\ gospotlar^ki krosi z eloh,»k:m ohrud^^an^m in iskreno zahvalo wi*l»'dnujo velik^ntitezno iniriiativo na^e»a vladarju za konsolidacijo prilik na Balkanu in za zMižantP ter iro«ipodar«ko sodelovanje KnK kan »k i h držav. \'§i znaki kažejo, da *e ra akcija pspeSno nr.'^ ter da bo pr ^.-: •« t i i -* \"*»e neštete ovire, ki so dosdei onemi>iii*».rala skleniti trgovinsko pogodbo posebno a Tur- { čijo in Bolgarijo, Trgovske zadeve Porodilo se obširno peč« tudi s trgovskimi zadevami Za poslovno moralo j« važno, da je bd tc dni ukinjen posredovalni postopek, ki je povzi^čil v trgovskih krogih veliko dezorijentacno in u>tvanl popolno pravno in poslovno nesigurnost. Z«lo mtenzivno se je zbornu a pečala z vprašanjem sanacije naših kreditnih prilik. Akcija v tem pogledu M nadaljuje in upati je, da bo v doglednem času uspešno končana. Ostale zbornične akcije se nanašajo na vprašanje kreditov za izvozno trgovino, na poslovanje lekarn pri prodaji drogerijskih in kozmetičnih predmetov, ter na detajlno potovanje in na podrobno trgovanje inozemskih trgovcev, ki nasprotuje določbam trgovskih pogodb. Vsa letošnja pomlad m poletja sta bili v gospodarskih krogih posvečeni proučevanju vprašanja železniške tarifne reforme. Prometno ministrstvo hoče s povišanjem tarif povečati dohodek iz blagovnega prometa za okroglo 150 milijonov Din. Povišanje tarif bi pa hudo prztidevalo zlasti gospodarske kroge v dravski banovini. Generalna direkcija pripravlja definitivno izvedbo tarifne reforme, ki jo namerava uveljaviti prihodnjo pomlad. Reforma bo pomenila novo obtežitev nase konkurenčne sposobnosti pri prodaji izdelkov v notranjosti države, posebno v Dalmaciji, Vojvodini in Beogradu. Glede na ta položaj je za nas tem težje, da je s 1. julijem tudi banska uprava uveljavila za novo ustanovljeni bednostni fond niz novih davščin, ki zadevajo predvsem poslovni svet Med njimi moramo posebno omeniti novo davščino na izkoriščanje vodnih sil, davščino delojemalcev in delodajalcev, ki pomenja do-klado na uslužbenski davek, na katerega bi morale biti avtonomne doklade nedopustne, ker že država sama predvideva v bodočem finančnem zakonu s svoje štreni enpro-eentno izredno doklado na ta davek. * Davčne zadeve V te-koćern letu se je davčna praksa pri Oviraeri pridobnine ze'o poostrila. Dohodek, k| je bil za leto l*>30 ocenjen za okroglo 2.400,OXX).(X)0 in ki je podlaga za odmero davka, se je za !eto 1932 znižal za okroglo l,76u.0uiMN)o l.Vn. torei okroglo za 25%, kar ustreza indeksu cen ni ve-liko. Navzlic temu. da je predpis pridobnine za leto 1932 docela v skladu s padcem indeksa cen. pa je finančna nrrava že v letu 1933 skušala predp.s prdobrrne izdatno povišat'. Pri nas so davčn: odbor- zrržali prfrd-/oge v I. davčni skupini samo za M.9/o, v II. za 15.6 in v III. za 19.5. Ako upoštevamo, da so davčni odbori na druzih upravnih področjih znižali pred'oce davčn*h odborov za preko 30%, po nekaterih področjih celo preko 50°ć, se ic na ta način ustvarila neenakomernost, ki bi se dala bre«z nadal'nega preprečiti, ako bi se tuih svoje zastopstvo vse najvažnejše pri-dobitvene panoge. Z-bornJca je v tem po-giedu opetovano uspešno intervenirala. Uiede trosanne ie omeniti pnzad^vanjo zbornice, da se dovoh mletje sladkorja proti doplačilu trošarine tudi trgovcem, dalje da se uredi pob:ran;e trosarjne na vmo v smislu želj En zahtev gostilničarjev. V zadevi avtonornnh dajatev prihajajo v pošte v akcije g e4c banovinskega bednost-nega fondii in ureditve davščin :iv-še kral;ev'iie Srbije za v*o državo. O tel davščuii smo na vprašanje bansko uprave, a.i naj se razširi na naše področje, oddala negativno ;z:avo. katen sc ;e baje rriklju-C: a tudi ban>ka uprava, tako da smemo upati, da se ta davšjina pn nas ne bo po-b'ra'a. Obrtniške zadeve V prošlem letu je bilo obrtništvo težak boj za postanek. Iz poročil, ki jih )e preje-la zbornica v svon pismeni anketi, se nam kaže še ugodnejša slika, kakor smo jo pričakoval v svojem m-ziru ob koncu prejšnjega leta Na kmeta in delavca kot naročnika in g:avnega nlatltika navezani r>brtr';k; %n utr">e'i rnJ' velikoga pomanjkanja naroč'. $e bol' na zaradi nazado-van:a dohodkov un dveh sMiev izreden :zpad na svoeui za«.'ii.'ku V cmdbeni stroki ie padla zano*;' te-v za SI iX enako v tesni stroki. doČ m 'e nr metn!ureiji| na-zddo\a.a samo zs 35.7'/^. Ooi^čiine stroke, med njimi zlasti krojaška ln čevljarska, so prišle žc tako daleč, da ob največji Str%n 2 »SLOVENSKI N ARO D«, dne 28. feceirifcfc varčnosti in skromnosti premnogim obstoj nI već mogoč. Število obrtn šiva je nazadovalo v I. četrtletiu tekočega ieta za 645 obratov, v III. pa za 283. Drugim nalogam k: znašajo osebni stroški 1.59?.000 Din, stvarne potrebščine 571.000 D:n. prispevki razn.ni ustanovam m šolam, teča.em, razstavam l-td. ter ustanove za učence in uče-nke raznih gospodarskih šol, prispevki k pokojninskemu zakladu itd. pa znašajo 6.S7.954 Din. ostali del izdatkov pa odpade na obrestovanje in odplačilo dolgov za zbornična poslopja. Proračun je bil sprejet soglasno brez debate. Prav tako je bil sprejet na predlog člana g. Kluna soglasno zbornični poslovnik, na predlog člana g. Krejčija pa tudi službena pragmatika in pokojninski pravilnih zbornicah nameščencev. O pravilniku za zbornično razsodišče je obširno poročal tajnik g. dr. Pretnar, na kar je bil pravilnik tudi soglasno sprejet, kakor tudi praviJni-k za povračilo potnih stroškov zborničnih svetnikov. Zbornične takse O zborničnih taksah je poročal tajnik g. dr. Pr&tnar češ, da druge zborrrce bazirajo svoje dohodke v veliki men na takse, naša zbornica pa dosedaj tega ni delala, vendar je pa morala gle-de na nastali položaj tudi naša ZTOI urediti takse, dasi ni zaš a tako daleč, kakor druge zbornice. O tem vprašanju se je razvila podrobnega debata, podpredsednik g. Rebek je pa numestu č'ana g Brlclja predlagal v imenu obrtnega odseka 50^ povišanje taks za potrd'la itd. Ko so govorili še predsednik ter č^ani gg. Windšer. Bureš in dr. Rekar. je b:To končno sk'enjeno. da takse za Industrijsko in trgovsko grupo ostanejo, zviša.'o se pa za 50~ takse na obrtniške panoge, vendar se pa dohodki "teh taks moreio porab ti za obrtniške zadeve. Ko je konzument g. Žagar poročal o predlogu za "■zr^po'nitev zakona o zbormč-n:h dokladah. je bil predlog brez debate sog'asno sprejet. Izprememba zborničnega statuta O predlogu za izpremerrrbo statuta zbornice ZTOI je poročal sam predsednik, na kar se je razvila živahna debata. Končno je bilo pa sprejeto, naj ministrstvo trgovine in industrije izpremenl zbornična pravila v toliko, da se število svetnikov, k' morajo stanovati v Ljubliam. zmanjša od 22 na 13 in sicer tako. da pndeo v trgovskem 'n industrijskem odseku po 4 Č'a-nf. v obrtnem odseku pa 3 člani in v go-svnskem odseku po 2 č'ana na nb-ate s sedežem v Ljubljani. Ostali mandati se porazdele na osta'o zbornično področje tako, da bo zastopan v zbornici vsak srez ali večje okrožje. Obširno je zahteve obrtniškega odseka utemeljeval član g. Zadra-vec. končno te bil pa v soglasju z govor-n k* industrijskega in trgovskega odseka predlog sprejet soglasno. Samostojni predlogi član g. Lavtižar je samostojen predlo? proti nameravali reorganizaciji nameJČenske^a za varovar.-a. ki bi bilo r njo zlasti prizadeto rle ova* Je Trsovske-ira bolniškega društva, k* bo praznovalo drugo leto že stoletnico svojfza kulturnega in socialnega delovanja. Ker gre za ustanovo, katero moramo za vsako ceno očuvati, naj se pošlje nvmstru za socialno politiko g Ivanu Puc'ji arel, da name-ravare reorganizacije name^censkega zavarovanja ne odobri. Pre«llo£ je bil sprejet soglasno. Član g. 8enč«r Je v .metu tr?ovsk©*a odseka predlaga? poziv a* vpc meroiajn«* faktorje, da se čim prej skl'ce gospodarski svet Naprosijo naj «»e r&i narodni po-s'ancj in senatorji, da p.-ide čim prej do osnovanja m delovanja ortpotrebnega in v naši ustavi zajamčenega gospodarskega sveta. Tudi ta predlog je bil sprejet soglasno. Nato je pre.!!ap,al o an g Lenarčič predle.^ g'ede t.rošariue ta opeko gle^e trošarine ca ies %' r,k"glem In rezanem stanju ć'an g. Sues je pou larjal na katastrofalno nevarno«!., k; preti naš' lesni industriji in trgo/.n- z uveljavi;^ njem re trošarine, na sta bila obu predloga soglasno »prejeta, ćlan g. Str-gar ;e stavi] nujen oieaio* g'ede trt šar ne na cement, naj se r;«!piavi ali pa pre vaii na temtntno industrijo Generalu* taj nik g. minister Mcho'ič j€ poclai ob.inici pojfisni'a o tej trošarini, ki je že u*. eijav-Ijeua i u se že pobira. Trošarina ima za posledico podražitev vs^ga gradbenega j materijala in BO prizadeta \>e gra-vbeiu stroke, vendar bo pa stvar regulirana še Je s pravilnikom, ki ga bo po pravoslavni^ brž:čnih pra~n:lc!h sprejela Nar^dra skupščina. Prol'a^atelj g. S**gai se je za'o-voljil s pojasnilom genera.no-a tajnika g m-nstra Mchoriča. nato pa ;e g. Lenarčn-stavil sa-mostojen predlog ^ie':e rro^arod-ne kontrole izvoza lesa. k; je bil tu 1: sprejet. Član g. dr. Rekar je v imenu industrijskega odseka stavil predlog za ukinitev zahtevka železnic, da se mora celulozni le3 pos;ljati le v dolžini do 2.50 m. Ko je bil predlog sprejet je g\ dr. Rekar stavil 3e predlog glede znižanja železr.ifk;h tarif za lesne poSHjttbve v Italno in SiiSak z ozšrom na ponovno znižanje avstrijske in italijanske tarife, uak<». ^ bil sprejet tudi ta predlog. Podpredsednik g. Rebek Je ▼ imenu obrtnega odseka predlagal izpopolnitev zakona o nelojalni konkurenci in odpravo pretirane kričeče reklame, nadalje pa tudi prepoved reklame na predmetih vsakdanje porabe, ki jih tvrdke same ne izdelujejo. Po tem predlogu bo n. pr. prepovedana reklama firme Ti var na vžigalicah, prav tako bodo pa Izginile tudi druga podobne reklame. Drugi predlog g. Rebeka se nanaša na ukrene za uspešno zatiranje sušmarstva, ki v sedanji gospodarski krizi najbolj ogroža obrt. Zadnji predlog je stavil g. Bricelj, ki je r-edlagal strožje ukrepe glede kontrole ^-ndV-ervh proračunov in določ;tev nrni-t-^.nlTvh ri?!av<;k:h mezd. Končno ie g. Jakob Zadnjvec stav;1 predlog, nai se tudi z-a obrtništvo uvede ensVa zašč:ta v pogledu dolgov, kakor je uvedena za kmečke dolgove. G. Pintar iz Maribora je predlagal, naj *e zborn:ca zavzame za rev^zMo železn:ške tarife z-a prevoz železn'ne. ker ie sedan»a tarifa on°moooč,,a v*ako delovanie vele-trjzovine v dravski banovini na področju ostnl^h bmovm. Predsedn:k Jelačin je ob 1*.10 zakl;uo;l seio z z^ihva^ za sodelovanje ter želel vsem članom zborrrc mnocjo sreče, zdravja in poslovnega uspeha v novem letu. Predsednik Masaryk o mini in gospodarski obnovi Za sodelovanje je potrebna zaupanje — Gospodarska obnova je mogoča z varčevanjem in skromnim življenjem Praffa. 27. d^»c d. >WaPhineton Herald Je objavil razgovor svoje sotrudnice Betty Roos s predsednikom Masarvkom o gospodarski obnovi in svetovnem miru. Predsednik je izjavil, da do obnove ne more priii na enkrat, temveč postopno. Vsaka država m*>ra pričeti z njo sama doma ln ne sme Čakati na druge. Kjer čakaco vsi. da bi kdo drug pričel prej, je dejal predsednik Masarj'k, se tie bo ničesar storilo. Vsaka država in tudi vsak posameznik mora imeti svoj dom v redu. Narodi morajo zaupati drug v drugega, kajti zaunan.e prinaša vedno sporazum, ki je podlaga sodelovanja Nezau->aTije ima za pos'edico, da se sodelovan'e odklanja Obnova bi se izrr Sila hitreje, če bi bil zajamčen mir. če so ljudje razburjeni, delajo neumnosti. V razburjenju ee ne reši nobeno vprašanje in zato potrebujem^ mir. ker se v miru lažje misli. Zaradi teza je potretna politika nr-ru, ki pa se more izvajati le tedaj, če se Zakaj se množe pri nas umori? Svetovna vojna nam je zapustila hudo demoralizacijo, ki se kaže šele zdaj Ldubljana. 2S. decembra. Kar se tiče zločinov. už:vamo Milostno slavo, da nismo med zadnjimi. Pokolji med kmečkimi fanti so pri nas nekaj vsakdanjega in jim ni nikdar nihče posvečal posebne pozornosti. Najbrž je pri nas od stotek zločinov v p janosti najvišji in tudi odstotek pijancev je najvišji. V pijanosti izvršeni zločini se nam ne zde nič tako stra:nega, preveč smo jih vajeni. Kljub temu smo pa precej tenkočutni za dru^e zločine. Tatvina se zdi mnogim celo gj-Si greh, kot pa krvav pretep. Izredno pa obsoja naš človek premišljeni umor. zbsti roparski Letoi je bilo pri nas toliko umorov, da so se tudi že začeli zdeti nekaj navadnega kot pokolji In baš to je pojav, ki bi se morali ob njem zamisl ti prav tako resno, kot ob množečib se zlnč nih. Ne smemo misliti, da gledajo ljudje na množeče se z1 (.'čine tako ravnodušno, ker se zločini tako množe, vzrok je globlji. Res še obsojamo zločine, vendar se je človek zelo spremenil tu-di v tem pogledu v povojnem času. Vsaka vojna demoralizira ljudi neposredno in posredno. Vendar bi kdo mislil, da bodo ljudje najbolj demoralizrani neposredno po vojni. Toda s krvavimi rokami v življenje vračajoči se trpini niso bili tako nevarni. V pravem pomenu besede so bili siti klanja Skoraj pri vseh, ki so bili poslani v klanje, se je prej ali slej zbudil odpor zoper vsiljeno zverstvo. In podzavestno ter zavestno je kipel v njih stud zoper nesmiselno klanie. 1'piral se je zdrav nagon v človeku zoper blaznost najsi ie bil človek še tako otopel. Duševno trpljenje mnogih je bilo ce'o šc strašnejše od telesnega. Z3to je morala nastopiti reakcija. Skoraj vsi so zasovražili vojno, zasovražili klanje. Mnoge je sicer tudi vojna demoralizirala, da j:m je postalo klanje celo neka potreba, kakršno Čuti roparska zver Toda vojna jc demoralizirala ljudi drugače. Iz nje so iz>li ljudje uničenih živcev, kar pomeni toliko, kot da so okrnjene njihove nravstvene soosobnosti. Oni, zlasti nVadina, ki je doraščala med vojno, so trpeli zaradi vojne posredno — demoralizirala jih *č beda. Vojna je vplivala bolj demoralizujoče v zaTedju kot na boji'čih. Vplivala je na doraščajoče ljudi, na mla-dno. ki je bolj dovzetna za vse kar jo obdaja, ko rase ter se razvija. Značaj in duhovni razvoj odraslega č'oveka sta se razvila iz čustvenega življenja v mladosti. Z bojišč so se vračali duševno strti ter do smrti izmučeni ljudje, mladina je pa imela doma v sebi kali nravstvene bolezni. Morda je tudi v tem vzrok, da se Evropa ne more znajti, da so čedalje večje gospodarske in duševne zmede ter da nismo zmožni velikih dejanj, ki so potrebna po vsaki katastrofi, zlasti še po takšni, kakršna je bila svetovna vojna. Povojni človek je slab. To so znaki duševne in fizične izčrpanosti in reakcija mora nastopiti prej ali slej Trdimo, kako ie dandanes življenje težko in da zahteva mnogo od človeka Res zahteva mnogo od nas, a tega bi se najbrž ne zavedali če bi nas ne oslabila tako vojna. Z drugo besedo bi lahko to povedali, da je zdaj kval tetno slabši človek v vseh pogledih ter da je zato rudi nravstveno slabši. To vprašanje, ki zanima mnoge — ne le iz nravstvenih razlogov, temveč, ker je postal življenjski riziko večji —, zakaj se množe roparski umori, je v bistvu isto kot, zakaj se množe zločini. Res se sicer roparski umori množe v slabih časih v veliki meri zaradi splošnega obubožanja in zato. kot nekateri misijo, ker v slabih časih hranijo ljudje denar doma in ne v denarnih zavod h, vendar roparski morilci niso navadno najbednejši. ki najbolj stradajo. Roparski umori se množe zato. ker se množe zločini v splošnem. In to je v ! največji meri posledica vojne. Sadovi se j pokažejo vedno pozneje, ne takoj. Mi še j ne moremo dobro presoditi svoje dobe. •šele zanamci, če se bodo okrepili, bodo sprevideli, da je človeštvo p eživljalo v povujni dobi eno najstrašnejših duhovnih kriz. Mnogi smatrajo, da se v splošnem prečen iuje pomen svetovne vojne glede na men strašni vpliv na človeštvo, v res-nxi se pa ne zavedamo dobro, odkod izvira zlo. duhovna knza sodobnega človeka. Saj se niti ne zavedamo, da preživljamo duhovno krizo. Množeči se zločini niso edini odraz duhovne krize. Povsod, v vseh področjih človeškega udejstvovanja. v vsem našem dejanju in nehanju, zasledimo . sledove dekadence. Zdaj je še težko reči, kako bomo preboleli — če jo sploh bomo — to strašno bolezen in sami ne moremo soditi. To, da se množe zločini, prav za prav samo na sebi ni tako strašno kot njihov globlji povod. Zločini so prav za prav učinek vzroka, ki je degeneracija povojnega človeka. Novi izgredi jaradi Gandhija Bombay. 27. decembra A A. Nainov>iši uegTedi dokazujejo, da povzroča G and hi Že s svojo prisotnostjo velike izgTede in demonstracije. Povsod, kjer se je Gandhd včeraj prikazal, se je ljudstvo zbiralo v velikih množicah in je morala policija seči po orožju- Na trjru. kjer bd bil moral Gan-dhi govoriti, se je zbralo nad 100 000 lju-dd. Mnoge ženske so prinesle svoje otroke s seboj. Gandhi se je moral odpovedati besedi in se je hotel odstraniti s trga, njegovi oboževalci pa so hoteli to preprečiti. Tedal pa je prišlo do hudih izgredov. V metežu ln gneči je bilo pohojenih mnogo žen^k in otrok. Policija je naposled vzpostavila red. Borzna poro£i!a. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam ?S04.29 — 2315.65, Berlin 1366.25 1377.05, Bruselj 796.91— 800.85, Curih 1108.35 — lllS 85. Londoi 1S7.30 18S.90, Nevrvork o652.72_3680.98, Pariz 224.57 225.69. nag* 170 23 _ 171.09. Trst 300.68 _ 303.08 (premija 28.3 odst.). Avstrijski šiling v privatnem aT-rrn^n 9.12. INOZEMSKE BORZE. Curlh, 23 decembra. Pariz 20.2625. London 16.93, Newynrk 332___. Bruselj 71.90 MIlan 27.17, Madrid 42.40. Amsterdam 207.90, Berlin 123 45. Dunaj 58.10. Prasa 15.36, Varšava 5«_, Bukarešta 3.05. Orožnik, ki vestno opravi svojo službo Orožnik je dobil povelje, da prepelje tri razbojnike A, B, C, ki so bili med seboj vklenjeni v glavno mesto k sodišču. Strogo navodilo, ki ga je dobil orožnik se je glasilo, da ne sme pod nobenim pogojem pustiti, da bi hudodelca B in A odnosno B in C priSli v dotiko in se porazgovarjali. Zato je vodil orožnik to pisano družbo vedno tako. da sta bila A in C vedno nekaj korakov drug od drugega, sam pa je korakal 2 B za njima in stalno opazoval vse trt. Vse je šlo debro dalje, a iznenada je prispela vsa eskorta do prav široke vode; tam pa je Čakal samo čoln, ki je nosil po dve osebi. Orožnik je moral vso zadevo dobro premisliti in odločil se je, da bo doln sam vodil in razbojnike vklenjene vsakega posamezno prepeljal. Kako je to izpeljal, če je hotel dano mu povelje strogo izvršiti, da B in A oziroma B in C medseboj ne bi prišli v dotiko in razgovor? narodi odrečejo agresivni politik!, če 2e niso drus proti drugemu ljubeznjivi, naj bodo vsaj strpni. V vojno ne verujem. Vojne ne bo, ker zahteva neprestano mnogo denarja, in nikjer nI države, ki bi ime^ toliko denarja, da bi ga mogla streljati v zrak. Ljudje so razburjeni in govore o vojni, toda do streljanja ne bo nrišlo. Svet pridiguje že dve leti ljubezen do bližnjega, vendar pa je že dovolj pridi^o-vanja in je treba preiti k dejanjem. Mnogi ljudje govore o ljubezni do bližnjega, ne znajo pa mu pomagati. Tudi iz gcepodor-ske krize bi mogli izvajati up- k. Uči nas, | da bi morali živeti priprosta ker nno se vse preve5 privadili luksuzu. Obžalujem °ne, ki nimajo dovoTj jesti.' ne obžalujem pa bogatinov, ker se morajo zadovoljiti ; z manjšim luksuzom Kriza more imeti v tem smishi dober moralni učinek, ker uči ljudi, da je treba varčevati in životi skromneje. Inje vojaki v enosedežnem čolnu Bilo je v času vojaških vaj. Trije vojaki so prišli do globoke reke. Pogledajo, daleč okoli na desno in levo, a nikjer ne vidijo mostu ali pa vsaj brvi. Zapazijo pa čoln, v katerem sedita dva dečka. Ta čoln je nosil samo težo enega vojaka ali pa samo težo dveh malih dečkov, še celo teža samo enega dečka poleg vojaka bi povzročila, da bi se čoln potopil. Kako so mogli priti čez reko ti trije vojaki, ki so imeli nujno povelje, da morajo priti do glavnega oficirskega tabora, ki se je nahajal daleč proč na drugi strani te globoke reke? GledaliSki razbojnik V Ameriki tmajo nov, nevaren poklic: gledališkega razbojnika! Nov tip ne%vyor-škega podzemlja. Gledališki bandit sedi v New Yorku in deluje takole: Nekega dne izide v dnevnikih oglas, da išče gledališki podjetnik za turnejo opernih pevcev, pevk in igralcev Za denar je v Ameriki danes težka in najdejo se umetniki, zlasti inostranski in med njimi takšni z znanimi imeni, ki se javijo za turnejo. V dveh, treh avtomobilih odpotuje skupina v zapuščene dele dežele. Predstave se vršijo običajno sledeče. V rudniškem kraju naznani »gledališki ravnatelj« s cirkuškim tamtamom: »Igralci so tu!« Rudarji pridejo k predstavi in ob koncu gre ravnatelj s klobukom v roki od Gledalca do gledalca. Marsikateremu udeležencu turneje je zal. da se piegovj umetnost izkorišča na ta način, toda denar je denar in vrnitev ni tako preprosta. Ko je 20 do 30 tisoč dolarjev v blagajni, gre skupina dalje. Toda v preriji se mahoma pojav; druga skupina s pištolami v rokah n vpije: »Roke kvišku!« Z blagajno in ravnateljem izgmejo razbojniki neznano kam. umetnk' pa. ki so jim ostavili golo življenje, se vrnejo po napornem pešačenju skozi prerijo med ljudi. Šele pozneje se Hm posveti v glavi, da so bili razbojniki in »gledališki ravnatelj« dogovorjeni. Nagci na plesu V vzhodnih delih Poljske eksistirajo sekte s številnimi pristaši, ki prirejajo pod plaščem reli?'oznih dejani plesne večere v Adamovih kostumih- Ljudje drugega verskega prepričanja so nanje zelo hudi. tem bolj ker imajo čudni plesi ponajveč vsetop:semsko vsebino. Te dni ie šla po Kovelu vest, da prireja takšna sekta svoi ples v neki dvorani. Ljudje so bili ogorčeni in so vdrli v dvorano ter hoteli nagee linčati. Nastala je »trašna panika Sektanti so ušli deloma brez obleke na ulico, kjer je množica prirejala nanje prave nogone Nastopila je policija, k' je z veliko težavo rešila sek-tante nadaljnjih batin s tem, da jih je poaretirala. Obsodba bolgarskih komunistov Sofija. 27. dee-mbra. g. V severno bel garskem mestu Sumnu je nll te dni zaključen proces proti 36 osebam, obtoženih zaradi komunistične propagande in ustanavljanja komunističnih celic v tamkajšnji garniziji. Sedem jih je bilo obsojenih na smrt, 18 na 5 do 15 let ječe, 11 obtožencev pa je bilo oproščenih. Neroden običajen črncev Pariz. 27. decembra. AA- Iz Havane poročajo, da so tamošnji črnci včeraj priredili svoje plese na največjih križiščih mesta. Plesali so ob zvokih svojih domačih godb. Bili so tako glasni in temperamentni, da so motili ves promet in da je moral poveljnik Havane suoči ukazati četam, naj plesalce razzeoejo. Čete so morale ponekod zaradi sovražnega zadržanja množice streljatL Poročila ne navajajo, koliko človeških žrtev so zahtevali ti božični pleča črncev. Zapiranje Sol v Ameriki Washington. 27. decembra e. V političnih krogih se boje popolnega razpada vzgojnega sistema na deželi, ker v mnogih občinah in krajih ni več nobenih finančnih sredstev za plačevanje učiteljev in vzdrževanje šol. Zveza za nacionalno vzgojo je napovedala včeraj, da bo v kongresu začela kampanjo za reSdtev narodnih šol. Kakor zatrjujejo, je bilo doslej za tvor jenih že 2000 Sol na deželi, 100 nadaljnjih pa čaka enaka usoda. Kubanska univerza brez rektorja pariš. 27. deemibra. A A. Po ooroSilih iz Havane odklanjajo vsi profesorji tamošnjega vseučilišča rektorsko mesto. Rektor bi moral posredovati med nemirnimi dijaki m državne oblastjo Dijaki so zaradi tega »aarrozili profesorjem, da bodo imenovali dijaško ravnatellstvo. ki bo za rektorja imenovalo kakega dijaka. Obtežilna okolnost. — Rokavico, da ti je vrgel v obraz? — Da, in pozabil jo je ooprej sleči. cm južnega sne^a. Vršič in Tamar: 350 cm snega. Bled-Jezero: —2, sneži, 52 cm snega, mirno. Kočevje: —1, oblačno, jug, 40 cm. Rakitna: Dežuje. Planina Sv. Križ nad Jesenicami: —2. oblačno, mirno, sever, 15 cm novega snega na 60centimetrski podlagi, priiC, smuka idealna, dobri izgledi. Smučarski dom Ilirije: —7, oblačno, jugozapad, 120 cm na podlagi, srež, smuka idealna, skakalnica v redu. Izgledi dobri. Boh. jezero: —1. sneži, 15 cm na podlagi 80 cm. Smuka idealna. 0 smučarski opremi Zelo vu2na za beli sport je dobra smu-Ška oprema — smuči, palice. Čevlji in dres. Pri smučeh gledamo v prvi vrsti na kakovost lesa in na pravilno obliko. Ce se sami ne spoznamo na les, prosimo strokovnjaka, da ga nam izbere. Najboljši les za smuči je gorski jesen, pa tudi ameriški oreh (hi-ckorv). Rabijo se pa tudi druge vrste lesa. Kvalitetni les je navadno težji, ker mora biti dovolj gost. Ne sme pa biti tako gost, da bi bil trd, neprožen, ker je zadostna prožnost smuči zelo važna. Smuči si izberemo tudi po teži svojega telesa. Važno je, da so smuči narejene iz dobro posušenega lesa, sicer se ukrive. To se pa lahko zgodi tudi po naši krivdi, če postavimo vlažne smuči z bokom k peči. V takem primeru se nam zakrive v stran. S primernim se-gretjem se pa da to vedno popraviti. Dolžino smuči dolojimo po višini postave, tako da iztegnemo roko pod kotom 45 stopinj poševno navzgor. Razdalja med konci prstov in podom, kjer stojimo, je pravilna dolžina turističnih smuči. Tekmovalne smuči morajo biti 10 cm daljše, širina smuči je odvisna često od njihove dolžine. Pri turističnih smučeh se giblje od 7—8 cm, merjeno pod vezavo. Ni moda, da se izdelujejo zdaj širSe turistične smuči, temveč zahteva to vedno bolj napredujoča tehnika smučanja. Važna je pri smučeh širina v smeri teka. Konica mora biti približno 1.5 cm širša kot so smuei pod vezavo, peta pa 0.5 cm Širša ali enako široka. Glede mazanja je najbolje posvetovati se z izkušenim smučarjem ali dobrim tekmovalcem. Palice so najboljše bambusove. Palic nikoli ne smemo postavljati k peči. ker rade počijo. Pravilna dolžina smučarskih palic se določi tako, da jih postavimo pod pa zduho in dodamo še 9—10 cm, kar je dolži na smuči pod koleščki. Dobri smučarsk1 čevlji in podveze so pogoj dobrega smuča nja. Čevlji ne smejo biti tesni, da lahko obujemo gorke nogavice. Čevlje, zlasti nove, mažemo zunaj z oljem ali maščobo, ne smemo jih pa preveč namazati. Če nam pronica skozi stare čevlje voda, jih obujemo znotraj z bencinom, v katerem smo raztopili pri 45 stopinjah dovolj parafina Tudi plast parfina na čevljih jih nam dobro kon servira Poceni in dobre podveze so Huit-fcld. drage pa Haug. Za smučarski dres je najprikladnejš' volneni kord. ki je trpežen, mehak in ne lovi snega Dobro je tudi volneno norve ško sukno ab snortno b1a«o Novost ie tako zvani smučarski loden Dopolnilo smučarskega dresa ie dober sviter Pristopale k „Vodnikovi družbi" j Stev 294 »SLOVENSKI N A R O t)<, dne 28. decembra 1933 Stran S. Davčni pozivi in razglasi Ljubljana, 23. decembra. Davčna uprava Ljubljana-mesto objavlja več pozivov, odnosno razglasov v za-devi plačevanja davkov. Pozivi m razglasi se nanašajo na plačevanje uslužbenskega davka, na davek na dohodek od podjetij, obratov m poklicev, ki ga plačujejo potujoči agenti in trgovski potniki, ki niso Izključno v službenem razmerju, na davek od podjetij, obratov in samostalnih poklicev, ki ga plačujejo obrati, ki se ne vodijo v stalnem lokalu, nego s hojo od hiše do hiše in od kraja do kraja, ter končno na osebe, zavezane družbenemu davku. Uslužbenski davek Vsi delodajalci, ki morajo po čl. 100. zakona o neposrednih davkih plačevati uslužbenski davek v davčnih znamkah se pozivajo, da v smislu naredbe ministrstva financ z dne 10. septembra 1929 št. 83.390 predložijo tekom meseca januarja I9S4 podpisani davčni upravi na pregled knjižice za uslužbenski davek, da se le-ta prepriča o rednem in pravilnem plačevanju uslužbenskega davka v davčnih znamkah, ker bi se sicer proti njim postopalo po določilih čl. 139., odnosno v primeru zatajbe davka po čl. 142. zakona o neposrednih davkih. Predno se predloži davčna knjižica na vpogled mora vsak službodajalec vpisati v davčno knjižico koliko je v letu 1933. znašala plača delojemalca in koliko uslužbenskega davka je isti plačal v letu 1933. Davčne knjižice, ki so že polne, mora delodajalec odvesti davčni upravi in jih nadomestiti z novimi. Delodajalec mora voditi davčno knjižico za vsakega uslužbenca, tudi če ne podleže usiužbenskemu davku. Nadalje se vsi privatni delodajalci opozarjajo na zakon z dne 20. decembra 1930 (SI. 1. 27-4 ex 1931 z dne 15. januarja 1931) o davku na neoženjene moSke osebe. Po odredbah tes:a zakona so dolžni plačevati davek neoženjene osebe a) vsi neoženjeni moški, b) vdovci brez zakonske dece, c) vsi moški, ki so ločeni sodnijsko, če nimajo zakonskih otrok in ne vzdržujejo ženo in otrok. Vse to velja počenši s 1. januarjem 19C2, če so izpolnili 30. leto ln niso prekoračili 60. leta in stanujejo v mestih, mestecih, trgih in sreskih krajih. Oproščeni pa so tega davka: 1. vse posvečene osebe, ki jim je zakon prepovedan po cerkvenih predpisih; 2. osebe, ki se zaradi cerkvenih predpisov ne morejo ponovno oženiti; 3. voj?k: in podčastniki pod zastavo in nižji čaMniki; 4. obsojenci v zaporih za dobo odseda-nja kazni; 5. tujci; 6. osebe, ki so po clvfnem zakoniku nesposobne upravljati svoje imetje; 7. popolni invalidi; 8. osebe v službenih odnošaiih. katerih plača ne znaša več kakor 2500 Din mesečno. Davek na neoženjene osebe plačujejo osebe od 30. do 35. leta v iznosu 50%, osebe od 35. do 40. leta v iznosu 40r^-, osebe od 40. do 50. leta v iznosu 25^ in osebe od 50. do 60. leta v 'Iznosu 10«^ neposrednega davka po čl. 95. in 96. zakona o neposrednih davkih. Po navedenem plačujejo davek na neoženjene esebe v iznosu 50*% vse moške osebe, ki so najkasneje 31. decembra davčnega leta dovršile 30. leto pa ne prekoračile 35. l-5to svoje starosti, v iznosu 40^ moške osebe, ki so do omenjenega dneva dovršile 35. leto pa ne prekoračile 40. leto svoje starosti, v iznosu 25CĆ moške osebe, ki so do navedenega dneva dovršile 40. leto pa ne prekoračile 50. leto svoje starosti, v iznosu lCTc moške osebe, ki so do omenjenega dneva dovršile 50. leto pa ne prekoračile 60. leto starosti. Ta davek se plačuje skupno z usluž-benskim davkom tako od ponavljajočih se dohodkov kakor od dohodkov od slučaja do slučaja. Pri obračunavanju davka se del dinarja v iznosu 50 par ne upošteva, nad 50 par pa se računa kot cel dinar. Organi, ki izplačujejo plače, so dolžni ugotoviti od vsakega posameznega uslužbenca ali je samski, vdovec ali ločenec, dalje ali je kot vdovec ali ločenec imel zakonito deco, razen tega pa tudi ali vzdržuje ženo in zakonske otroke. Prav tako so dolžni omenjeni orrani ugotoviti, koliko let je vsakteremu uslužbencu ali nameščencu, ki je podvržen davku ob koncu davčnega leta. Posvečenim osebam, vojakom in podčastnikom ter nižjim častnikom, dalje onim uslužbencem, j katerih mesečni dohodki so manjši od 2500 Din brutto ni treba dokazati, da so opro- j ščeni tega davka, ker se to lahko ugotovi na podlagi uradnih podatkov, vse druge osebe, ki so naštete kot oproščene tega davka, morajo pravico do oprostitve dokumentirati z listinami. Prav tako morajo dokazat! pravico do oprostitve dotične osebe, ki so sodno ločene in morajo vzdrževati ženo aH zakonsko deco. Nameščenci, odnosno osebe, ki imajo 9 ali več živih otrok in ki ne plačujejo čez 1000 Din letno neposrednega davka ao oproščeni plačevanja vseh davkov, torej plačati kot kazen ie enkratni iznos rednega davka. Potujočim agentom in trgovskim potnikom služi kot dokaz o plačanem davku davčni list (poreaka karta), katerega dobi pri davčni upravi za nabavno ceno (čl. 157. omenjenega zakona >. Potujoči agenti, trgovski potniki, ki pridejo iz inozemstva zaradi nakupa, prodaje in sklepanja trgovskih poslov, vob-če v tuzemstvu plačajo ta davek na obmejni carinarnici ob dohodu v našo državo, kakor je to predvideno v čl. 148., točka n. 5 pravilnika za izvrševanje zakona o neposrednih davkih. Vsi potujoči agenti in trgovski potniki, ki niso izključno v službenem razmerju, se pozivajo, da izpolnijo svoje davčne dolžnosti, plačajo ta davek takoj, da se izognejo kazenskim posledicam, predvidenim v členu 139. omenjenega zakona o neposrednih davkih. Obrati, ki se ne vodijo v stalnem lokala nego s hojo od hiše do hiše in od kraja do kraja, kakor krošnjarji, torbarji, cirkusi, potujoča gledališča, panorame, potujoči fotografi .sejmarji, prodajalci cvetk, igrač po ulicah in lokalih itd. so zavezani plačevati od podjetij, obratov in samostalnih poklicev po členu 42., druga skupina, točka 3. zakona o neposrednih davkih in pravilnika k temu zakonu. Nezavisno od čistega dohodka plačujejo navedeni ta davek še pred začetkom izvrševanja poklica. Davek znaša za davčnega zavezanca samega na leto 60 dinarjev in za vsakega pomočnika po 30 dinarjev'. če izvrševalec navedenih obratov pomnoži tekom leta število oseb, ki mu pomagajo v obratu, plača naknadno za vsako tako osebo po 30 Din, ne pa tudi v takih primerih, če samo menja pomočnika. Davek za omenjene obrate se plača v prvi polovici leta, predno se začne Izvrševati poklic, in sicer v celotnem znesku, če se pa prične poklic izvrševati Šele v drugI polovici leta, se pa plača davek v polovičnem znesku (člen 148. omenjenega zakona o neposrednih davkih in pravilnika). Uvodoma omenjeni davčni zavezanci, ki se zalotijo brez potrdila o plačanem davku plačajo polog redkega davka po čl. 59. zakona o neposrednih davkih še enak znesek kot kazen. Od potujočih obratov se pobere davek ko se izda obrtno dovolilo. Kot dokaz o plačanem davku služi po pristojnem obla-sfcvu izdano obrtno dovoljenje, na katerem davčno oblastvo na predpisani način potrdi vplačilo davka z označbo točne dobe, za katero je davek plačan. Vsi Izvrševalci obratov, ki jih ne vodijo v stalnem lokalu, marveč a hojo od hiše do hiše in od kraja do kraja, se pozivajo, da izpolnijo svojo davčno dolžnost in plačajo ta davek takoj, da se izognejo kazenskim posledicam, predviđenim v členu 139. omenjenega zakona o neposrednih davkih. _ Opozorilo družbenemu davku zavezanim. Vse osebe, ki so načeloma zavezane družbenemu davku, najsi so trajno ali začasno oproščene, potem vsi delodajalci, razen onih. ki ne zaposlujejo mesečno povprečno nad 20 zaposlencev, se morajo po členu 100. pravilnika za izvrševanje zakona o neposrednih davkih prijaviti do dne 25. januarja 1934 podpisani davčni upravi zaradi vpisa v knjigo delodajalcev, ki izročajo uslužbenski davek v denarju. Na to se opozarjajo delodajalci s pripombo, da se uporabi najvišia kazen po Členu 13S. zikona o neposrednih davkih na vsakega delodajalca, ki ima povprečno preko 20 uslužbencev, a se do tega roka ne prijavi oblastvu. — Davčna uprava Ljubljana-mesto. Nevaren vlomilec pod ključem Oblasti so spravile na varno zloglasnega vlomilca Jakoba Lamprehta, ki je pobegnil iz mriborske kaznilnice Ljubljana, 28. decembra. 30. avgusta je pobegnil Iz mariborske kaznilnice skrajno nevaren tat in vlomilec Jakob Lampreht, ki je bil obsojen na večletno ječo. Potepal se je po raznih krajih Slovenije, kradel vse, kar mu je prišlo pod roke in tudi vlamljal, kjer se je le dalo. V noči na 8. septembra je vlomil v Planinski dom v Logarski dolini in tam odnesel raznim turistom več potrebščin, nekaj obleke in fotografski aparat v skupni vrednosti nad 3000 Din, poleg tega jim je pa pobral tudi legitimacijo na imena Franc Magiič, Stanke štangl, Križmanič Faust. Paul Lesjak, Fortunat Herle in Justina Oražen. Pod temi imeni se je izdajal okrog in je lahko delj časa nemoteno cblasti vodil za nos. Saj so ga že nekoč v Celju prijeli, a se je izdal pod imenom Stanko Stangl in ker so premalo pazili nanj. jim je pobegnil. 26. novembra ga je stražnik ustavil v Rožni dolini, ker je vozil po pločniku. Sel je nekaj časa s stražnikom, nato mu je pa pustil kolo in poDegnil. Na Štefanovo so pa orožniki v Medvodah aretirali v neki gostilni moškega, ki se jim je zdel zelo sumljiv in tudi mu niso prav nič verjeli, da se piše Lovro Tadič Prepeljali so ga v Ljubljano in izročili kriminalnemu uradu. Tam so dozdevnemu Lovru nekoliko bolj po g-led a] i na prste, primerjali so jih z odtisi v daktiloskopski razvidnici in kmalu ugotovili, da imajo pred seboj zloglasnega vlomilca Jakoba lamprehta. Pri njem so zaplenili velik rjav samokres na boben-ček, za katerega trdi, da ga je kupil od nekega neznanca. Poleg tega 17 nabojev in še 20 manjših, veliko rjavo listnico s predali, kakršno običajno rabijo mešetarji, diamant za rezanje šip, vetrih, dve železi za odpiranje ključavnic, 5 velikih in 8 manjših ključev za odpiranje izložb in lokalov, vojaško knjižico na ime Tadič, delavsko knjižico neznanega izvora na ime Pušnik ali Pašnik, več cigar Portorico, nekaj cigaret Drava in Vardar, kar dokazuje, da je najbrž vlomil v trafiko, dalje ponošeno moško suknjo, srebrno verižico s Kristusovo glavo in srebrno uro v Šatu-Ijici, denarnico s tremi predalčki in več drugih stvari, katerih lastniki naj se javijo na policiji v sobi uradnika g. Maca-rola, v III. nadstropju. Zaplenili so mu tudi kolo, za katero trdi, da ga je ukradel 25. novembra v neki hiši "v Medvodah, policija je pa ugotovila, da je last Filipa Jančarja iz Zadvora pri Dobrunjah. Lampreht razen dokazanih vlomov in tatvin ničesar ne prizna. Mož je zelo nevaren in predrzen, svoječasno se je tudi družil z znanim zločincem Betonom, ki so ga orožnki nedavno blizu Kamnika na begu ustrelili. Žena z ljubčkotn umorila moža V Čakovcu in bližnji okolici je te dni vzbudila velko senzacijo vest. da je bil v mali vasi Okru^ljača zavratno umorjen ugledni posestnik Nikolaj Ceh iz vasi Pribislavca. Ceh, kt je nedavno v Okrug-Ijači kupil nekaj oralov sveta, je tam odprl gostilno in trgovino Kupčija je dobro cvetela, saj je bila gostilna shajalšče obmejnih trdgovcev in številnih eramčarjev. Zakonca bi lahko živela v miru in zadovoljstvu, toda žena Marija je bila precej lahkomiselna in svojemu možu vse življenje nezvesta. Nedavno je prišel v Okmgljačo 271et-ni Vojislav Stoj lovič, kateremu je Marija kmalu zmešala glavo, čeprav je bila skoraj 10 let starejša. Med njima se je razvilo ljubavno razmerje, za katero so vedeli vsi sosedje, samo mož Nikolaj ne. Bil je prepričan, da prihaja Vojslav zgnij kot prijatelj v hišo in niti malo n; slutil, da ga žena vara. še manj pa, da nagovarja svojega Ijubčka. naj ga ubje in se nato z njo poroči. Nezvesta Marija je liubčku celo ponujala 5 ).(>f 0 Din za katere je bil Nikola zavarovan pri »Jugoslaviji« v Zagrebu. Žena je sama redno p'ačevala vse obroke zavarovalnine, kajti trla je trdno prepričana, da se ji bo iznolnila njena srčna želja, odkrižati se moža. VoiJslsv je dolgo ko ebal. končno je nalete! na ekrane, ki so si pa medtem premislili in mu izdali, kaj je nameravala njegova žena. Nikola je ženo zapustil, ker pa je bil do ušes zaljubljen vanjo, se je kmalu v svojo nesrečo vrnil k nji. Oba morilca so izročili sodišču. tudi uslužbenskega davka. Pravico do P* pod'egel vplivu demonske m zapeljive oprostitve mora prit* vit j davčni zavezanec i ženske. Da bi lažje izvrgla peklenski na-s polnoveliavmimi dokazi pristomi davčni \ črt. je Marija oregovonla moža, naj vti upravi. Davek na neoženlene mo'ke osebe se ne more plačati z davčTrm-; znamkami, smoak se mora odvesti davčni blagajni mesečno v gotovini po .^iižboda^lcu. V ost r lem veljajo za to davčno ot>ijko odredbe zakona o neposrednih davkih. Potujoči ageufI. trgovski potniki ki niso izkHrčno v službenem razmerju, so zavezani k plače van iu davka na dohodek od pod-fetii. obratov in poklicev po čl. 42.. II. skup'rta. točka 1. zakona o neposrednih davkih. Nezavisno od čiste-fs dohodka plačujejo navedeni ta davek pred začetkom poklica v letnem iznosu 1000 Din (čl. 52. ln 59. omenjenega zakona o neposrednih davkih). Davek se plača pred začetkrrr. izvrše- I vanja poklica v prvi polovici leta v celot- j nem letnem iznosu po 1000 Din, Če «e na poklic prične irvrše.-.atl v drugi polovici leta, pa v iznosu Din 500 fčlen 148. pravilnika za izvrševanje zakona o neposred-r:b davkih). če se potujoči agent ali trrovki pot- j Nikoli je naročila, nai gre v bližnj gozd nik ne more izkazati s potrdilom o plača- 1 kjer ga bo Čakal nekdo, ki bo kupil več nem davku, mora poleg rednega davka ' hrastov. Ko je prišel Nikola v gozd, je hotapi na Madžarsko več kg kave, ker jo tam lahko prodaja po 160 Din za kg. Pri pos!u mu bo pomagal Voj slav. Nič hudega sluteč je Nikola pristal na to, kupil je več kg kave in neke ncčl sta jo z Vojislavom ubrala čez mejo na Madžarsko Komaj sta bila nekaj korakov čez mejo. ie Vojislav ustrelil iz puške na Ceha in ga ranil v hrbet Smrtno nevarno zadet, se je Nikola obrnil in krknil: »Vojislav kaj si storil?« Več ni mogel govoriti, kajti v naslednjem hipu so odjeknili še štirje streli, ki so mu končali življenje. Truplo nesrečnega moža je nato Vojislav vrgel v Dravo. Nedavno je Drava truplo naplavila In ko so orožniki ugotovili, da je bil Nikola najprej umorjen, nato pa vržen v vodo. so aretirali Marijo, ki je priznala, da je pokojnika umori njen ljubček Voj;slav. Prijeli so tudi Vojislava. ki je umor priznal. Kako demonski tip je bila Marija. Je pač razvidno tudi iz dejstva, da je že dvakrat najela morilce za svojega moža. Nekoč je pregovorila tri cigane in vsakemu ob'iubM.3 po 500 Din. če ji uViejo moža. Fantovska bitka Stična, 26. decembra. V torek, na praznik, takoj po osmi maši, se je pred številnimi gledalci vnela vroča bitka pred in v gostilni g. Goriška v Stični. Poleg velike škode, ki sta jo prizadejali vojskujoči se stranki gostilničarju, je marsikateri bojevnik odnesel iz bitke razbito glavo ali obrezane in obtolčene ude. Glavno orožje v spopadu namreč niso bile pesti ali noži, temveč male ročne sekirice ( bante, tomahavki), ali pa podkve, lopate in različni deli orodja in vo-zovja. ki ga je mogoče najti v kovačevi zalogi. Kdo je prvi boj začel in čemu so vojsko valci prelivali kri, seveda ni znano. Splošno pa je znano, da vlada v mnogih krajih med dolinci in hribovci neugnano sovraštvo. Tako so tudi tukaj prebivalci izlate vasi* Metnaja (fantje, v večini pa možje!), navalili na dolince ali poljce imenovane in obratno. Sovražnik .dobro oborožen z najrazličnejšim orožjem, je navalil v gostilno, kjer ae je s filmsko naglico odigral prvi del bitke. Sodelovalo je do 20 mož, 10 stolov, mnogo litrov in kozarcev, en tomahavk, 1 pihavnik ter lopate, podkve in ročice. V petih minutah je tila oprava v sobi zdrobljena in uničena. Boi se je nadaljeval nato pred gostilno, pa ve-oinoma le z besedo, kajti bojevniki so Upali za g'avami. zaveze ali rane. ogledovali obtožene ude in vezali razkosane mašne obleke. 10 minut trajajoča bitka se je skoraj vsakemu poznala. Najtežje je bil nekdo ranjen v glavo od tomahavka, ki se mu je zasekal globoko v lobanjo nad senci. Mnogo je prispeval k boju tudi alkohol, saj so baje hribci spili 5 litrov sli-vovice. Ker se je izkazalo, da pri sličnih fantovskih bitkah trpe DEJveč glave, sedeži modrosti in je velika nevarnost, da se leti zaradi mnogih udarcev s kJadivi. beti in koli, ali številnih urezov in usekov, popolnoma pokvarijo ali celo izginejo z ramen naše pobožne mladine in ker bi bilo tako brezglavo prebivalstvo najbrže velika sramota za miroljubni slovenski narod, so sklenili nekateri rodoljub! predlagati po svojem poslancu vladi zakon, po katerem bi morali vsi fantje in možje, ki so se Že udeležili vaških bitk ali o katerih bi sumili, da se jih bodo udel^žcM. natakniti ob nedeljah in praznikih po maši jeklene če*??do. kot i;b imaio eas.ilci sli pa za-grebšk- stražniki. Vse to pa zaradi zaščite glav. ki jih bomo Slovenci morda nekoč še potrebovali. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. Četrtek 28. decembra: Tartjffe. Red Sreda. Petek, 29. decembra: Praznik cvetočih česen}. Red B. Sobota, 30. decembra: Turška kumar«, Izve>n. Globoko znižane cene od 5 do 14 Din. JCedelja, 31. decembra: ob 15. uri; Robinzon ne sme umreti. Izven. Znižan? cene od 6 do 20 Din. — Ob 21. uri; Rai potepuhov. Premijera. Izven. Znižane cene. gilvaatrovo v ljubljanski drami. Za Silvestrov večer pripravlja prof. šest novo Šalo v treh dejanjih, ki Ima naslov Raj potepuhov. Dejanje se godi v jetniš-nici. Predsednika sodišča Ofračnika predstavlja g. Sancin, ravnatelja jetoišnice Leopolda Krtačo pa g. Ce*«ar. Jetnišničar je g. Plut, državni pravduik g. Dre izna. Anita Mezetova. Izven. Nedelja. 31. decembra: ob 15. uri; Traviata. Izven. Znižane c?ne- — Ob 21. uri; Pri b^Iem konjičku. Izven Znižane cene. V soboto dne 30. t m. se poje v operi Puceiiiijeva opera Boheue ki spada med ona dela nesmrtnega avtorja, ki so stalno na repertoarju vseh gledališč. V vlog! Mimi nastopi mlada, izredno nadarjena pevka ena. Anita Mezetova, ki po ljubljan-skem državnem konservaloriju nadaljuje svoje študije na Duma ju. V vlogi M uzete pa nastopi prvič gna Sokova, go'emka našega konservatorija. Ostalo zasedbo priobčimo jutri Sobotna uprizoritev BoJteme je izven abonmaja. MIRIM kraljica čokolade Mirimovi BISKOTKI. V trd sneg 4 beljakov vmešaj 14 dkg presejanega sladkorja, 17 dkg nastrgane specijalne kuhinjske čokolade »Mirim* in narezane bele mandeljne. Iz te zmesi oblikuj okrogle biškotke. katere peci na oblatih v zmerno topli pečici. Kuhajte z -rMirirn* kuhinjsko čokolado. Aretacija ljetnih postopačev Skofja Loka, 26. decembra. Ni dolgo tega, ko smo poročali, da je obiskalo neko škofjeloško trgovino samo v enem dnevu točno 85 prosjakov. Da bi se to zlo izkoreninilo, so začele nastopati oblasti z vso odločnostjo proti prosjačenju, ki se ga poslužujejo v ogromni večini nadi javnosti popolnoma neznani ljudje. Domača ubožci namreč imajo vsi svojo oskrbo v mestni sirotišnici na Spodnjem trgu. Uspehi energičnega nastopa se že kažejo Prejšnji teden so privedli v zapore okrajnega sodišča v škcfji Loki kar štiri nepridiprave, ki se sumi o njih, da imaio različne grehe na vesti. V soboto so nai-preje zaprli delavca Franca Guzej<3. ki se je potikal naokoli; baje si je pridržal srebrno uro. a preživljal se je s popravljanjem ur. Išče pa možakarja zaradi nekih kazni tucV sresko načelstvo v Kranju. Se isto dopoldne ie romal v celico neki France Slugovec. Dolže ga težke telesne poškodbe in predno bo izpuščen, bo moral to zadevo sodišču poiasniti. Par dni poprej so prijeli orožniki Karla Pintarte, doma iz Selc. Zapisan^** imajo za vnaču-garla. PintaHa. ki le bil že 34 krat pred-k^znovan. iščejo tudi zaradi tatvine. Aretirati so ga v žabnici m mu odvzeti nahrbtnik, napolnjen s kašo in fižolom. Tudi Marija Druškovič bo morala pred sodnike. Prodajala je po škofji Lioki razno robo, ki sumijo o njej, da je bila ukradena, a niso lastniki oblastem znani. Oblasti so nadalje na sledu tatovom, ki so odnesli Silvestru Buhu v črnem vrhu zimski površnik in 181 Din v gotovini. Ta akcija pa bo dosegla uspeh le, ako ljudje sumljivih tipov in elementov ne bodo podpirali, marveč jih sproti prijavljali na pristojna mesta. lilii Iz Novega mesta — Predavanje. Drevi ob 20. priredi kluO dolenjskih visokošolcev javno preda-vanj-e v mali dvorani S::ko!skega doma. Predaval bo tov. LJe.e: Tendence gospodarskega :n duhovnega razvoja. Vstop je rrost. — Silvestrov večer. Program Silve-strovega večera v Sokolskem domu obsega letos Walfriedovo burko v treh dejanih »Makse?«, ki jo je prevol naš rojak, geldarški gralec Cesar. Režja je v rokah strok. učit. g. Sterbenka. Po :gri je p'es s ponoćnim govorom. Pri silvestrovanju pa sodeluje tudi sokolski salonski orkester. Dostop v dvorano je po 12. uri prepovedan. — Dva nova zdravnika. Tuk. banovinska ženska boimca je dobila po odhodu rreišnjiga, v meščansk.h krofih priljubljenega se n u uda rij a, g. dr. L. Kožuha, novega v osobi g. dr. V.ktorja Cerčeka, do sedal zdravn ka drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani. Po novem letu pa pride v našo bolnico specijalist za pljučne bolezni, g. dr. A»uon Furtim, dosedanji asistent zdravilišča na Golniku. Ker ni :me!o naše mesto do sedaj še nobenega špecija-llsta v tej stroki, bo to imenovanje velike važnosti za Dolenjsko in za Be'o Krajino, kjer imamo mnogo tuberkuioznli. — Božićnica podružnice KJS v šolski telovadne z ljubkimi nastori dece. dekla-maciiami in netjem otrok iz otroškega vrtca ter dečkov in dekle osnovne Šo'e je doseg'a popo:n uspeh. Qbč:nstvo, ki je prisostvovalo božičnici, [e nagradilo ma'č-ke z ob 'no nolnao Po nastonh ie spregovorila ga. predsedn.ca. pozdravila občinstvo in se toplo zahvalila sestram od-bornicam za njihovo požrtvovalnost. Po- sebno zavaio je izrekla vsem dobrotnikom in dobrotnicam, kd so pomagali pri pripravah za 'božičnico. Po govoru ie prinesel angel lepo okrašeno in razsvetljeno božično drevesce v veHko vesehe otročič-kov. Pri tem je bilo obdarovamh 32 najpotrebnejših šolskih otrok z obleko, toplim perilom, čevlji in pecivom. 30 reveže v pa je dobiiO podporo v denarju in velk zavitek peciva. Veseli so se obdarovanci zahvaljevali za darove m preprčani, da je se nekaj dobrih ljudi na svetu, so odš i domov. — Božlčevanje. Letošnji božič j« bilo nebo naklonjeno Dolenjcem, pa je posla o Z3to krasno vreme, kakršnega je malo o božičnih praznikih. K polnočmc: so hite'e v naše cerkve množ;ce ljudstva, ne samo iz mesta, ampak tudi iz okolice, vse pa ziastj v frančiškansko cerkev, kjer je igr~! pn polnočnici, o«b spremljavi orgel soko'-ski orkester. Polnočno mašo je darova! gvardijan frančiškanskega samostana p. Cio-rijjn cb asistenci ostalih sobratov. Na sveti dan sam je bilo v mestu živahno vrvenje, zlasti dopoldne, popoldne tra so bile razprodane vse vstopnice k predstavam kina »Dom«, kjer se je predvajal film »Tarzan^ Okoliški hribi so bili polni smučarjev, sanke so prišle namreč že povsem iz mode. Na Štefanovo so zjutraj hitele organizirane skupine smučarjev na razne strani, največ pa proti Gorjancem. Popoldne so se napolnile gostilne in godci tt» imeli dosti opravila, da so ustregli plesa željnć mladini. Najbolj so štefanovah meščani, ki so odrinHl v Trško goro in straž-ke zidanice, kjer so dostojno zaključil Štefanov dan z mnogimi šteta ni._ Poledica in poplave Ljubljana, 2S. decembra. Nebo nam Je naklonjeuo. Zdaj, ko wuo se naužiii sne-sa ter vseh blagrov, ki ao r njim v zvezi, so Je sneg začel pošteno solziti In nebo se ki&a kot o vseh svetih. To pomeni baje konec smučarstva, kar *y zidi nekaterim m a j počnem bn e j še pri vsej stvari. Toda zadeva ni tako tracrlčna. Snoči se je namreč namestu smuearstv.i razmahnil po mestu enakovreden ■por*« Poti in ho'iniki so zledeneli, po cestah so pa stale luže. Temperatura je te dni najprimernejša za poledico. Podnevi je kvi -jermi po dve stominji toplote, dočim ponoči temperatura nekoliko pade, da začno luže zmrzovati. Ko so se suoči ljudje vrača.1 iz služb, so bili hodniki zkvieneli. Nihče ni bil več trdn'h nog, kot da že obhajamo Silvestrovo noč. Ljulj*' so povsod lovili ravnotežje kot g\a love auuičarji. In to Je zdravo, v tem jO velik poinen sporta. Ker torej zdaj preživljamo čase splošne ^-i navdušenja, je prav, da vsi podipiramo no va stremljenja. Zato se tudi nihče ne zgraža, da hodniki niso posuti s petkom ali pepelom. Snoči so se valjali ljudje po hodnikih, kot da &o se nasrkali janževca. Kavalirji so bili v permanentni službi. Na vsakem koraku bo Jih klicale dame na pomoč. Toda tudi kavalirji so potrebovali sami pomoči. O polomljenih udih pa ne govorimo, kajti žrtve so v takšnih primer h samo ob seoi umevne. . Davi je še vedno deževalo. Zgoraj luže, pod njimi led, kamorkoli si stopil. V službe smo racali in motovilili, kot da učimo hoditi. Zato so bile povsod zamudo Danes Je št' itak r.^.ool plačnik, zato nam ne sme nihče šteti v zlo, če nismo točn*. Poti v Tivoliju so davi postavali s per-kom, v mesta se pa led staja itak sam Zaradi iuž tudi ni vredno, da b: si grenili življenje. Od streh lije. tu In tam m«-čejo sneg s streh, na cestah pa Občuduje-mo, kako se sneg spreminja v brozgo, vendar nihče ne obupuje, niti smučarji ne. Seveda sneg tudi vozijo k LjublJamiM, dolge kolone voz pom'kajo od jutra do večera proti Sv. Petra nasipu, da mora meščana kar ganiti, kako skrbe za njegov blagor. Dobro se zavedamo, kaj pričakuje veči na od nas. Samo po sebi se razume, da bO smučarji večina l'i da pričakujejo, da 00 časopisje v teh žalostnih loeh piiobcevata učinkovite recepte za izielovanjo smučarskih maž. Toda tudi druge častne naloS1' nas čakajo. Zdaj se moramo predvsem zavzeti za potapljajoče se meščane Smučarje pa lahko tolažimo z novim snegom. Naj ne pozabijo napovedi vTomenskih prerokov, ki so napovedovali Izredno hudo zimo! Nedvomno bo v tej sr'zimt ležal sneg vsaj do junija, kajti tudi nebcščaril morajo upoštevati takšno armado prupad-nrkov belega sporta. Misli o času Čas je posoda, človek vsebina. Oboje je življenje. Človek neprestano želi in stremi ustaviti ter premagati čas, toda vsebine bi ne bilo brez oklepa. V tridi-menzijonalnem svetu ne moreš ustvariti drugačnega sveta. Vendar, dokler živiš, pronica neprestano skozi zavest občutek časa, odteka življenje. * Ko se je začel človek zavedati časa, je začel slutiti večnost. V tem je protislovje: Večnost je brezčasje. Čas je oblika Človeškega življenja, kar pomeni, da bi brez človeka ne bilo časa po naših pojmih in da je čas samo možnost, da oblikujemo svoje življenje. Trenutek pred večnostjo ne pomeni nič — navidez, v resnici je pa večnost brez pomena pred trenutkom za človeka, ker človek živi samo v trenutkih ter je zanj večnost prazen zvok. Vse je minljivo, a večna — vedno minljiva — je minljivost. Na vse, kar je minljivo, ne smemo gledati z očmi, da nima cene zaradi svoje minljivosti. Vse Časovno ima ceno in pomen, zato, ker obstoji. Večnih vrednot nL Toda tudi mi nismo večni. Čemu bi naj človek živel delj časa, ko pa navadno niti tega časa ne izrabi, odnosno ga zlorabi t Čas in delo sta vrednota, sam čas pa neizrabljen zaklad. Življenja ni brez časa, a je brezča-sovno, če mu ne da delo vsebine. **r*.n i. »SLOVENSKI N A R O Dc. dne 28. decembra 1933 -ter. 294 SAMO šE DANES! V E L E F I L M HREPENENJE Predstave ob 4., 7. U in 9.*4 uri zvečer Rezervirajte si vstopnice! ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Dnevne vesti _ Izpremembe v državni službi. line novani so pri upravi policije v Ljubljani za pođoađzornike agentov 1. razreda pod-nadzornike agentov II »azredn Kart I Pavlic, Fran Pav lovič in šTtfu.n kavelj, z.t policijske stražnike II. ra/ieda zvaničniki policijski stražniki III. razi eda Matevž Breznik, Josip Cokelj, le»ia. Dornig, Jakob Gabrovec. Josip Novak, A ud rej Samar in Vinko Zore. Nadalje so im« novani za zva-ničnico III. pot skupine dnevničarka splošui bolniei v Ljubljani Fianeiska Bri-celj, za policijskega aeents. »II. razredi zvanienika policijski a^ent 111. razreda pri predstojnistvu mestne policije v MarilorJ Aiitou Cebe :n Za zvanlčt.co II. pol. skupine zvaničnlca III. pol. sfrupine pri predstojnistvu mestne policije v Mariboru Valerija Tinta; premeščeni s', do uprave policijo v Ljubljani k preldtcjništvn mestne policije v Mariboru pod.iauzi.rnik policijskih as-Tntov I. razreda "ran Jelen, iz Maribora k upravi policije v Ljubljani pod- nadzomk policijskih agentov razred«! Fran Kodelja, od Breskega načelstva v Gnitijem gradu na lastni prošnjo k sres-kemu oaoelstvn v Ptuju zvan ion ik Konrad ceh. od sreskesra naeojstva v Kamniku k banski upravi v Ljub j an o zvaničnica Pavla Grzinčič, od srcsKe^a načvlstva v Kranju k sreskemu načelstvu v Ljutomeru zvarjen ik Andrej Ko-*o-=a, oba na lastno prošnjo, od bnnske uprave v Ljubijan' k sreskemu načelstvu v Kamniku zvnnlč- neica Josiplna Krdll in ed sieskesra nače.-stva v Ptuju k sreskemu nacfistvu v Kranju zvauičnik Tomaž Ogrizek. _ Iz banovinske službe. Imenovana sta za banovlnskepra arhivskega uradnika banovinski uradniški pripravnik pri upravi banovinske žrebčarre na Selu pr! Ljubljani Je^ip Cotič iu z? banovinskoga zdravnika uradniškega pripravnika pri javni ženski bolnici v Novem mestu zdravnik voonter v državni boinlci za ženske bo'ezni v Ljubljani dr. Viktor čerček; premešre.n je banovinski zdravnik združene zdravstvene občine Ljubno dr. Josi? Arh za ba-n-ovinskega zlravn'ka združene zdravstvene občine Star: u g pri Črnomlju s sedežem v Starem trgu _ Iz jSlužbeneda lista«. >Shižbeni list kr. banske uprave dravske banovine< št. 104 z dne 27. t. m. objavja pravilnik za izvrševanje proračuna, odobrenega Zvezi Sokola kraljevine Jugoslavije za leto 1933 —1931, sestavljenega iz dižavne podere, apisek industrijskih podjetij, ki so po vrsti in zmogljivosti posebno važna za znsčT to in obrambo države ter lzpreiue-mbe v staležu državni in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine, „ Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 1. do t. m. je bilo v dravski ba novini 37 primerov tifuzn'h bolezni, 7 griže. 6G škriatinke, 10 osne, 221 davice (smrieii 1). 20 Sena (smrte-u l), 13 vnetja priu-še^ne slinovke. 3 krčevite odrevenelo-nadzorniki aeentov I. razreda Karel nika in 1 noric. _ Dražba l°v«». Tvov občine Dolenji I-*o- >ratoc se 1k> oddajal v sal.up za dobo O-i 1. aprila 1934 do 31. marca 1937 v petek 2. marca 1931. ob 9. dopoldne pri »reškem načelstvu v Logatca. _ Luksuzni davek na Izgotovljene obleke. Glede luksuznoga davka na izgotovljene obleke je izdalo finančno ministrstvo naslednji odlok: Ako izdelujejo krojači Obleke iz luksuznemu davku podvrženega blaga za st**ašijce odnosno naročnike, ki so obenem potrošniki, torej za osebe, ki bodo nosile obleko same, potem ta obleka ni podvržena lu-ksuznemu davku. Alto p-a je naročnik trgovec, ki daie materijal krojaču le r svrho konfekcijoniranja l.n to konfekcijo naprej prodaja, je oble.:a iz luksuznega blaga podvržena luksuznemu davku, od katerega se odbije iznos davka, ki je bil že plafan zo porabljeni materijal. — Prirodoslovne razprave. Prirodoslovna sekcija Muzejskega društva za Slovenijo je 17dala letos žc 3. zvezek Prirod, razprav Ta zvezek prinaša prvi botaniški prispevek: dr. M- Vraber. Donos k poznavanju rodu Riella. 3 slike v tekstu in tab. VIII—X. Po temeljiti morfološki in embriološki anal'7i za vrbuje avtor razpravo z Z-aktjučki o sistematski pripadnosti tega mahu. Kakor čujemo, je obstoj našega edinega znanstvenega prirodoslovne.ua časopisa ogrožen. Da ustreže svojim članom in splošni potrebi, je ustanovila Prirodoslovna sekcija poljudni list Proteus, ki žanje veliko priznanja (ki mu pa žalibog ne odgovarja primerno število naročnikov . . .) in — obenem ogroža obstoj svojega starejšega, znanosti posvečenega tovariša! Prirodoslovna sekcija apelira na svoje člane, naj ostanejo zvesti »Prirodoslovnim razpravam« — če ne kot čitatelji in strokovni interesenti, naj jih obdrže kot podporniki in poskušajo tu pa tam pridobiti kakega novega člana. Saj 30 Din letno ni prevelika žrtev za to. da se vzdrži znanstveno glasilo slovenskih prirodoslovcev. Biblioteka, ki jO ustvarja društvo z zameno svojega časopisa za druge znanstvene revije, raste od dne do dne. Posebej opozarjamo na to, da ie ta biblioteka vsem članom, tudi onim izven Ljubljane, vedno na razpolago. — Vodja sirskih Arabcev v Banja Laki. Včeraj dopoldne je prispel v Banja Luko delegat sirskih Arabcev pri Društvu narodov Emir šekib Arslan Bev ki je bil tudi že lani v Jugoslaviji Nastanil se je pri prijatelju inž. Salihagiču. _ Vreme. Vremenskm napoved prav!, da bo oblačno, južno vreme, dež. Že včeraj je po večini krajev na/e države deževalo, snežilo pa v Skoplju in Zagrebu. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Splitu 1, v Beogradu 8. v Ljubljani 2.2, v Zagrebu in Skoplju 2. v Mariboru 1, v Sarajevu 0.0. Davi je kazai barometer v Ljubljani 752.7, temperatura je znašala 0.4. — Morilec Markovič obsojen na smrt. Pred velikim senatom se je včeraj končala razprava proti bankirju Mihailu Markoviču, ki je s sekiro ubil trgovca S tanko vi ca, Za razpravo je vladalo v Beogradu veliko zanimanje in je bila razpravna dvorana ves čas nabito polna. Zaslišanih je bilo mnogo prič, ki so zelo bremenile Markoviča, ki tudi sam svojega dejanja ni tajil. Včeraj je bil zadnji dan razprave. Državni tožilec Vojislav Petkovič je zahteval za Markovi-čev zločin smrtno kazen. Po govorih treh zagovornikov, ki so nagiašali, da Markovič ne predstavlja tipa ubijalca, temveč da je le velik pustolovec, je dobil besedo obtoženec. NagUisil je, da so njegovi zagovorniki imeli premalo časa, da bi proučili njegovo življenje. Zanikal je. da bi bil pustolovec, pač pa je dejal, da je strahopetec. Veliko denarja je šlo skozi moje roke. Lahko bi si bil postavil palače, pa sem bil neumen, vsakemu sem rad pomagal. Ubijalec nisem. Preje bi poneveril imetje banke, saj sem imel v rokah za okoli 900.000 njenih akcij, kakor da bi ubil človeka zaradi 26 tisoč dinarjev. Umor Stankoviča je delo abnormalnega človeka. V mojih žilah teče poštena kri. Predsednik je nato razpravo zaključil in naznanil, da bo sodba izrečena ob 18.30. 2e mnogo pred tem časom so velike množice oblegale sod;sče. Ko je vstopil v razpravno dvorano predsednik, jc nastala grobna tišina. Sodišče je spoznalo Markoviča za krivega in poudarilo, da obstojajo vsi karakteristični znaki zločina razbojnisrva. Zato je bd obsojen na smrt in na trajno zgubo častnih pravic. Državni tožilec se je s sodbo zadovoljil, doeim je zagovornik prijavil priziv in revizijo. Obtoženi Markovič je na predsodnikovo vprašanje, da-li sprejme kazen, odgovoril, da se bo pritožil. Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« gren- aca do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za žensko so preizkusili, da »Franz Jo-sefova« voda v največjih slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« ^renčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Obsodba zaradi uboja. Pred senatom trojice v Mariboru sta se včeraj zagovarjala dva posestniška sinova iz Podove zaradi uboja. 3. septembra t. 1. sta na neki veselici v Kačah napadla posestni ko vega sina Štefana Paumana. Marčič je navalil nanj s koso. Veronik pa z vilami. Pa u man jc bil stisnjen v kot ir se je branil s stolom. Nedolžna žrtev tega spopada je postal cestar Anton Gole. ki ga je Marčič po nesreči s koso zabodel v srce. Sodba se je glasila: Marčič 8. Veronik pa 6 let težke ječe. — Vlom v Murski Soboti. Te dni so neznani storilci vlomiLi v skladišče blaga na kolodvoru v Murski Soboti ter odnesli za 10.000 Din raznih predmetov Večina, tega blaga je bila last trgovca Sistarja v Murski Soboti. Vlomilci so izginili brez sledu. Vse kaže, da je na delu nevarna vlomilska tolpa, ki zadnje čase strahuje vse Prekmurje in Medmurje. — Tragedija ciganke. V gozdu pri Gru-btekem polju so našli te dni zmrznjeno ciganko Jano Bogdan in novorojenčka, Ne-srečnica je popolnoma v samoti in brez vsake pomoči rodila dete ter v-mrzli -noči z otrokom vred zmrznila. — Poskusen samomor Slovenke v Zagrebu. V Zagrebu zadnje dni zopet razsaja samomorilna epidemija. Med božičnimi prazniki si je končalo življenje več ljudi, toda epidemija samomorov še ni ponehala. Včeraj so prepeljali v bolnico posest-nico Dorico Peleševo iz Zelengaja, ki ac jc ustrelila v levo prsno stran. Peleševa si je že enkrat hotela končati življenje s strupom, a so jo takrat komaj rešili. — V minuli noči je skočila v Vlaški ulici pod tramvaj 231etna služkinja Margareta Marko. Voznik je v zadnjem hipu opazil njen namen in je z vso silo zavrl voz Potegnili so jo izpod voza in jo prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili notranje poškodbe. Vzrok poskušenega samomora je bila baje beda. Iz LinHIjane —lj Trgovine v nedeljo dne Z\. t. m bodo ves dan zaprte, v zmislu sporazuma ostanejo odprte le trgovine, ki se bavi jo izključno z jestvinaml. Uprava Zdruie- nja trgovcev., _!j Ce postane S« toplejše, bomo imeli v mestu prave poplave. Včeraj je ie začela teči voda v nekatere na Sv. Petra nasrnu. V starem rlelu meata'lahko vdre voda marsikje v kleti. Snejra je Se povsod dovolj, da lahko pričakujemo poplave. «li v najboljšem primeru brow>. Včeraj so zopet pobirali fine^ na Marijinem trgu. Zakaj ga niso pobrali vse?a prvič, ne vemo. EMina tolažba je. da bo zo»pet pritisnil mraz. sicer bi bilo v«« pod VO- do. To je pa seve le tolaiba. K sreCi se Tonvperatura ni menosro dvignila ter ee ni niti od tajala zemlja, ki je zirwznjena precej ploboiko. Zato zunaj mesta že ni blata in brozge. A vode so že začele neznatno naraščati. Težko je prerokovati, «li se bo v mestu sneg preselil sa>m ▼ Ljublja-nioo ali ga bodo zvozili. —li Naši kinematografi. Prekrasni film * Hrupen en p« predvaja kino ^Matica« aamo še danes. — Na novega leta dan bomo v Ljubljani prvič poslušali znamenitega komorne-Zaklad gorac tudi sinoči privabil izredno mnogo ljudi v kino »Dvor«. Film ie Se na apor^du prihodnje dni. za novo loto na bo predvajala ZKD aenzaeijonalno delo >Xa-gamac, ki ie bilo posneto v osrčju Afrike. —lj Silvestrovanj« v Kazkil. Za leto«-nje silvestrovanje v Kazini vlada no vsej pravici veliko zanimanje. Program je skrbno sestavljen in bo nudil v svojem humorističmem delu pač najboljše, kar smo do xdaj taneli pri takih prireditvah na sporedu. Občinstvo najbrž sploh ne bo prišlo iz smeha in zabave. Svi ral bo priznani Ronnr-jazz, na&a najboljša plesna, godba. Vse kale, da bo to večer mladosti, prešernega smeha i-n razposajene zabave. —lj Ns nasedajte sleparjem. Glede na opozorilo vojaške oblasti, da se pojavljajo po deželi elementi, ki izsiljujejo naivnim ljudem denar pod pretvezo, da jim bodo v vojaških zadevah posredovali, opozarja jo oblastno koncesijom irane Informativne pisarne v Ljubljani cenjemo občinstvo, da takim ljudem v bodoče ne naseda. NAJBOLJ EKONOMIČNA sedanjosti je švedski sistem AGRIPPA v obliki knjige brez predalov in omar. — Pojasnila daje zastopstvo za Jugoslavijo tvrdka M. TIC AR, LJubljana, centrala: Selenburgova ulic« 1, filijala: Sv. Petra cesta 26. — Ta splošno priznana veletrgovina s papirjem nudi v največji izbiri razne knjige, registratorje, kakor sploh vse pisarniške ln tehnične potrebščine. — Polnilna peresa prvovrstnih znamk od Din 40.- naprej. —y O občinskem gospodarstvu bo poročal župun g. dr. Dinko Puc na predavanju, ki ga priredi Obrtniško društvo v Ljubljani jutri v petek ob 20. uri zvečer v restavraciji *Zve2da<. Vabimo sosnodarsko javnost n» polnošteviiuo udeležbo. —lj Okrajna organizacija JN3 za Poljane priredi evojo običajno božičnico v Soboto dne 30. docraibra 1923 ob 17. url 3u man. v telovadnici na li. državni reai* ni gimnaziji na Poljanski cesti. Vabijo vsi t-enjerni darovalci in ciani ter sorfniš-ljeniki. da s svojo prisotnostjo počaste t*> socialno prireditev. —Ij Za družabni večer >Krke< na Sd-vestrovo pri Mikliču je veliko zanimanje. L.anl je moralo oditi več sto prijateljev »Krito«, ker niso dobili več" prostora. Žito je iKrXat poskrbela, da se bo leto« vrši! družabni večer v vseh spodnjih pro štorih pri Mikliču. Letošmji proigrani j« pestrejši od lanske/a leta. Smeha bo gotovo na koše. Večer se prične ob 8. Ker bo velik naval, pridite pravočasno, da »1 zagotovite sedvže! —lj Združenje gostilniških podjetij V Ljubljani vabi vse »roje člane, da se udeleže predava«nja obrtniškega društva v LJubljani v petek dne 29. t. m. ob 20. ■ rl zvečer v restavraciji >Zvezda<. Govoril bo župan g. dr. Dinko Puc o občinskem gospodarstvu mesta LJubljane. Pripravlja se nov občinski proračun. Interes naših članov zahteva, da so o gospodarstva r ob-činski upravi tudi podrobno informirani. V ta namen se tudi to predavanje priredi. Združenje gostilniških podjetij t Ljubljani. _rj Ciril Metodova družb« ima t zalogi ra-z^lednice za novo leto, ki se dobo t trafikah, trgovinah in r pisarni Beethovnova ulica št. 2. Kupujte CM razglednice! Podpirajte CM družbo! f;67_n _!j >$oca« priredi svojian članom In prijateljem na silvestrovo drutaben večer, in sicer letos v dvorani Okrožnega urade izšla v Londonu knjiga »Življenje Andre\va Carnegia«. Ko prečitaš to zanimivo, temeljito delo, moraš priti do spoznanja, da je bil Carnegie vtele.šenje dveh največjih idealov, ki sloni na njih etika življenja, namreč modrega zaupanja vase in ljubezni do bližnjega. In ti dve vrlini sta dvignili Carnegia tako visoko, Ua pozna zgodovina le malo mož, ki bi ga dosegali. Mnogi najbrž ne vedo. da je bil jekleni kralj Amerike rojen Anglež. Rodil se je kot sin siromašnega tkalca 25. novembra 1837 v DumferrnJinu blizu škotskega Edinburgha. Gospodarska kriza, ki je leta 1545 hudo pritiskala njegovo domovino, je pognala tkalca Carnegia od doma v Penrcsv Ivani jo. Spremrjaia sta ga zvesta žena in 1J-letni sinček Andrew. Mladost bodočega Kreza >e bila zelo trda. Komaj je prispel v Ameriko, so ga poslali starši v pralnico volne, kjer je delal za tedensko mezdo 1.25 dolarjev. Kot 1-4-letni deček je dobil mesto brzojavnega sla in kmalu >e napredoval do telegrafista. To je bil začetek njegove presenetljive karijere. Potem je zapustil Peimsvlvanijo in se naselil v New Yorku„ kjer se je ponudil eni največjih brzojavnih družb, da ji bo reorganizral brzojavno slnžbo. Z brzojavnih žic je preskočil Carnegie na železniške tračnice. Kot 24 letni mladenič je bil vsemogočni tajnik su-perintendanta pennsylvan-ske železnice Th. Scotta in skupaj sta uvedla spalne vagone ter zaslužila lepo premoženje. Bil >e sicer še zelo mlad, vendar je pa tvegal samostojne investicije. Njegova mati si je izposodila nekaj denarja na hišo in ga dala sinu, da bi -poskusil svojo srečo. Ko ie bilo Carnegiu 27 let, je 2 a slu žil že 50.000 dolarlev letno, imel je že davno plačano »hipoteko sreče« in bil je že bogat mož celo v Ameriki. Nizke postave in svetlih las je bil Andrew tako nežen, da je lahko nosil damske čeveljčke. Tiste čase je kipela v Ameriki industrijska špekulacija. Neizkoriščena naravna bogastva ter genijalnost pionirjev industrije in trgovine sta vodila k naglemu napredku, ki je strmela nad njim vsa Evropa. Carnegie je kupil v Pennsvlvaniji farmo s petrolejskim! vrelci, in v enem letu je zaslužil s petrolejem milijon dolarjev. Potem je ustanovil v Pittsburgu delniško družbo, ki je gradila železniške mostove. Slučajno srečanje z Bessemerjem v Angliji mu je naenkrat odprlo oči in spoznal je, da ima Jeklo sijajno bodočnost. Od tistega časa je živel samo za izdelovanje jekla. In v mrzličnem delu ni popustil, dokler ni postalo mesto Pitts-burg središče izdelovanja jekla, tako da je izgubila Anglija prvenstvo. Tako je zavojeval sinček škotskega tkalca jekleni trg vsega sveta in postal je jekleni kralj. Kot pristen Škot je Carnegie sovražil borzo, na kateri ni nikoli špekuliral. Ko je potrkala na vrata tovarn in bank v letih 1873 in 1893 kriza, Carnegiu ni bilo treba ustaviti obrata kakor večini industrijskih podjetij, temveč je lahko svoje podjetje še znatno razširil. Leta 1893 je kupil od Rocke-fellerja koncesijo na slovJte petrolejske vrelce v Minnesoti. Leta 1901 je nastopila na jeklenem polni proti Carnegiu huda konkurenca v osebi J. P. Morgana. Toda Carnegie ie kmalu spoznal, da grozi njegovemu konkurentu polom. In tedaj je storil presenetljiv korak ki je sicer rešil njegovega potapljajočega se nasprotnika, na dru^gi strani je pa dal zmagovalcu v roke največje bogastvo sveta. Carnegie je ponudil vsa svoja podjetja Mor-ganu. Nekaj minut je zadostovalo in največja transakcija sveta je bila gotova. Carnegie je zapisal na listek svojo zahtevo: »400 milijonov dolarjev« in ta listek je odnesel njegov tajnik Morganu. Morgan je prebral številko in zamrmral »Dobro!« Naslednjega dne ie telefoniral Carnegiu. če bi mogel priti k njemu da se pomenita. Carnegie je bil starejši in hotel ie obdržati popolno moralno zmago, ž^ato je odgovoril Morganu, da je od njega prav tako daleč od njegovega stanovanja. kakor nasprotno. Pripisal je pa. da bo *eio srečen, če pride Morgan k njemu. In Morgan je res prišel. Pogovor obeh Krezov je trajal četrt ure. Pred odhodom je stisnil Morgan Carnegiu roko, rekoč: »Mister Carnegie. dovolite, da vam čestitam, da ste postali najbogatejši mož sveta!« In to ie bila čista resnica, kajti še noben človek na svetu ni imel toliko denarja v gotov -ni. Se predno je izpojiil 40. leto, je Carnegie sklenil opustiti gospodarsko udejstvovanje in posvetiti vse svoje bogastvo splošno koristnim namenom. In svojo obljubo je začel izpolnjevati čim je prodal svoja podjetja Morganu. Takrat se je začelo blesteče, idealno Carnegievo življenje, ki ga ves svet pozna bolj. nego dobo njegove borbe in zmage. Carnegie je začel proučevati potrebe dobrodeLrrh, znanstvenih in umetnostnih zavodov, potem je pa delil milijone, da je svet kar strmci. Naj-vei je potrosil za ustanavljanje in podpiranje knjižnic. Po seznamu iz leta 1919. ko je veliki dobroinik umrl, je bilo 2811 knjižnic iz Carnegievlh ustanov. Pa tudi univerze je boga;o podpiral Univerze v Edin-burgliu, G!asgo\vu, 5t. AnJrcwsu in Aberdeemi so dobi'.e po 2 milijonu funtov. N.i Wiisonovj ^ r. je usrauovil znamenito zve/Aiarno. M;s!il je pa tudi na stare državnike, ki sa v mladosti posvetili svoje moči državi. Th. Ro-oseveltu je določil dusir.rtno rento 10.000 dolarjev letno, nekaterim angleškim politikom pa po 2500 funtov. Eden izmed njih, Llovd George, je šele nedavno umrl. Zadnja leta svojega življenja ie preživel Carnegie na svojem Škotskem gradu Skibo in v Le-duoxu v državi Massassaohets, kjer je tudi umrl. Tam je nekoč vprašal svojega tajnika: »Povejte mi no. koliko smo pa že razdali? — 326,657.339 dolarjev, — je odgovoril tajnik. — Križ božji, — je vzdLhnil Carnegie smeje, — kje neki sem nabral toliko denarja?__ Jeseniška senzacija Jesendce, 27. decembra. Po Jesenicah, po v?ej Gornjega ki dolini tn Se dalje na okrog se splošno govori o >pjevačicah«, ki ie nekaj časa pojejo v kavarni >Paris.- na Jcusenicah. Take senzacije na Jesenicah še nikoli ni bilo. žene se boje za svoje može, dekleta za svoje fante, ki kar tekmujejo med seboj, kdo ©i bo priboril simpatije te ali one ^pjevačice*. Vsi se čutijo poklicani, vsi mislijo, da pridejo sigurno na vrsto, a dekleta so dostojna, ls tu in tam kog-^ osvigne koketen pogled, pa je ta ali oni srečen in upa takoj na uspoh. V naSetn. mestu sta dve kavarni, ki pa že dalj 9 časa nista imeli skoraj nobenega posi*. Ena kavarna nosi ponosen naslov >r*arist in velika svetilka nad vrati neprenehoma mežika, a do zadnjega brez uspeha. Pred kratkim pa je podjetni kavamar naročil iz Zagreba tri pevke in dva gospoda, ki ob spremjjevairjii raznih instrumentov prepevajo vesele popevke, čeravno ni petje, ne gpodba posebno imenitna, je kavarnn. vedno polna ljudi, od katerih većine ne spraviS na nobeno predavanje, ne na shod, najmanj pa na koncert, pa naj gra prirede trboveljski slavčki ali pa zbor Glasbene Matice. To je nekaj «a Jesenice, ki so sedaj res postale mesto. Za okolico pa sila privlačen kraj. Res čudeži se gx>de na svetu. Treba je le pri pevkah precej g-lobokeg«. dekolteja, nekaj koketnih pog-ledov in nič drug-e^a, pa se love moški kot muhe na med. Kljub temu. da so Jesenice mesto, pa SO mnogi Jeseničani Se vedno va*čan1, ki g-leda.jo začudeno na tri pevke, kot nekoč kmet, ko je na Gorenjskem stekel prvi vlak. Z Jesenic _ Jt«enice ob praznikih. Letos amo imeli na Jesenicah božične praznike tako lepe kot ze dolgo ne. Gornji del mesta in vse planine na okrog so žarele od krasnega zimskega, solnca, noči pa lepo svetle, v katerih je blestel sneg, kot da je posut z milijoni biserov. Vsi trije dnevi so bi) i v znamenju zimskega sporta, mlado iu staro se je smučalo na vseb koncih in krajih, bolj izvežbani smučarji pa so Sli na vrhove Karavank, na katerih je vladalo pestro življenje. Pri Sv. KriZu pa je bilo osobito v torek toliko smučarjev in sankačev, kot doslej Se menda nikoli. Cele procesije ljudi so se vračale veselo razpoložene in razigrane proti večeru v mesto, ki je izgledalo kot ob priliki velikih shodov in manifestacij. — Pred ustanovitvijo proti tuberkuloz- nega dispanzerja. Minulo sredo se je vran na mestnem magistratu sestanek vseh v poŠte v prinajajoCih. činiteljev za ustanovitev protituberkuloznega dispanzerja. Navzoči so bili zastopniki sreskega načel-stva, občine Jesenice in okoliških občin. KIT), glavne in krajevne bratovske sklad-niče, Delavske zbornice, Suzora ter drugih zdavstvenih in socijalnih ustanov. V ta namen bo prispevala Kranjska industrijska družba Din 20.000, mestna občina Jesenice 10.000 Din, večje zneske pa tudi okoliške občine, bratovska skladnica, Delavskr. zbornica in Suzor, tako da je že sedaj zagotovljenih okrog 60.000 Din. _ Osebna vest. Na mesto pokojnega Antona Zugvitza je bil izvoljen za poslovodjo Splošne gospodarske in konzumne zadruge za Gorenjsko, r. z. z o. z. na Jesenicah, dosedanji tajnik g. Kristan Cvetko, ne pa g. se^ra Tvan, kot smo pomotoma poročali zadnjič. Pri Splošni hranilnici in posojilnici za Jesenice in okolico p« vodi posle predsednik g. gega Ivan, šolski upravitelj v pokoju na Jesenicah. 9tev 204 »SLOVENSKI NAROD*, dne 2S. decembra 1«33 Nov škandal sta Madžarskem Profesor Zemplen je baje sam nagovoril sina, da Je umoril svojo mater Madžarska javnost se Še vedno zanima za podrobnosti obravnave proti 15 iememu bionizu Zenipie-iiu, ki je umoni svojo mater ter bil obsojen na 3 leta in 3 mesece ječe. Zadnji dan obravnave se je javil sodišču za mia-doieme tožencev stric, bivši javni notar dr. Peter Nemeth, češ da mora povedali nekaj važnega. Sodnik ga pa ni hotel poslušati, sklicujoč se na kazenski zakon o mladoletnih, ki določa, da se ne sme dopolniti pričevanje proti mladoletnim v času, ko se je že pričela glavna obravnava. Potem je stari gospod na policiji izpovedal, da je prepričan, da je oče mladega morilca profesor tehnike Geza Zemplen sam navajal svojega sina k umom, ker je bil edino on interesiran na tem, da bi bila njegova živčna in duševno bolna žena odstranjena s sveta. Stari gospod je izjavil, da je pripravljen sprejeti nesrečnega fanta za svojega in skrbeti zanj, dokler ne doraste. Sodnik je bil med preiskavo z obtožencem zelo prijazen, vendar pa je odklonil važno pričevanje in sicer iz tehtnih razlogov. Sodnik je eden navpril;'ub-ljenejših pravnikov na Madžarskem, sodeloval je pri sestavljanju zakonov o mladoletnih in v svoji praksi se vedno ravna po na.;mr>derriejših načelih- Med razpravo ni niti z besedico omenil, da je obtožencev oče politično zelo eksponiran. Profesor Zemplen je eden najvplivnejših mož tako zvanega madžarskega narodnega preporoda. Zq jeseni 1°19 je organiziral na tehniki študente v »Društvo prO'boija'ocih se Madžarov« in z vladno podporo je organiziral iz študentov samostojne čete, ki so cela leta vznemirjale Budimpešto in okolico Te čete ie vzdrževala vlada in njihova Ledena palača v naravi Znameniti niagarski slapovi so zamrznili ln se lzpremenili v naravno ledeno palačo. Kitajski pregovori Stara kultura Kitajske se ne kaze samo v njeni bogati literaturi, temveč tudi v prislovicah, ki so bili z njimi vzvišeni nauki modrijanov približani preprostemu ljudstvu. Kitajski pregovori so deloma podobni pregovorom zapadnih narodov, deloma se pa razlikujejo od njih po visokem spoštovanju izobraženih ljudi in preziranju žensk, dvema značilnima pojavoma v kitajski kulturi. Cujmo nekaj tipičnih kitajskih pregovorov: Brez ljudi lahko živimo, brez prijateljev pa ne. — Zasmehovalčeva duhovitost je roganje. — Prijateljstvo ne pozna ovinkov. — Dobre ceste niso dolge. — Različne blodnje ne trajajo dolgo; še tako neznatna resnica pa ostane kljub vsemu zavijanju in preganjanju večno. — En dan velja za tri dneve tistemu, ki dela vse o pravem času. — S srcem je kakor z morjem: veter odločuje v vsem. — Kdor sebi ničesar ne odpusti, mu je vse oproščeno. — Norec se čudi najbolj samemu sebi, Če napravi kakšno neumnost. — Knjige govore mojemu razumu, prijatelji mojemu srcu, nebo moji duši, vse drugo pa samo mojemu sluhu. — Če ne gre srce z razumom, nam ne pomagajo Se tako vzvišene ideje. — Samo veliki duhovi imajo voljo, vsi drugi samo želje. — Ječa je noč in dan zaprta in vendar vedno polna, cerkev je pa vedno odprta in vendar vedno prazna. — Vsega je konec, če se narod bolj boji bede, nego smrti. — Duh žene je živo srebro, njeno srce je pa i2 voska, — Tudi najbolj radovedna žena rada povesi oči, da jo ljudje vidijo. — ženski jezik doseže vse, kar zgreši njena noga. glavna naloga je bila preganjati komu-ftiste, žade in druge sovražnike države. Studenti prof Zemrplena so zastavili leta 1921. pod vodstvom svojega profesorja pred Budimpešto pot cesarju Karlu, ki se je vračal na Madžarsko, in s tem so preprečili povratek Habsbur-žanov na prestol. Za Gombosovo okolico, ki Ji pripada tudi Zemplen Je bilo zelo neprijetno, da je ta umor sploh prišel pred sodišče. Tem neprijetnejša je bila okolnost, da je sodnik znan kot mož, ki se vedno drži zakonov in ki ne trpi nobenega političnega vpliva. 2e prvi dan obravnave so prišle na dan mnoge podrobnosti fcz rodbinskega življenja prof. Zemplena. ki bi v dm?: državi zadostovale, da bi funaka takih dogodkov za vedno izločili iz javnega življenja. Profesorjeve čete so zakrivile grozne umore in trpinčenja nedolžnih ljudi, vendar pa je veljal njihov kolovodja za svetilo narodnega preporoda. Ko je 5i» tal v večernih listih podrobna poročila o razpravi, je porabil svoje politične stike, da bi ne prišle na dan nove podrobnosti. In res je prišel Še istega dne k obravnavi sam pravosodni minister dr. Lazar in čez nekaj minut je naročil sodniku naj javnost izključi. Obenem je bila proti sodniku uvedena discipinama preiskava. Pravosodni minister je tudi odredil, naj mu čim prej predlože osnutek zakona, ki bi bila z njim odstranjena posebna sodišča z mladoletne, ta zadnji spomin na dobo, ko je bila Madžarska na pol poti k civilizaciji. Govori se, da je moral profesor Zemplen zaprositi za upokojitev, ker je prišlo v javnost preveč podrobnosti iz njegovega čudnega rodbinskega življenja. Borzna poročila na grobu Na budimpeštanskem pokopališču so našla te dni vso premraženo staro Židovko na grobu njenega moža, ki je umrl pred 15 leti. Ubogo starko so prepeljali v bolnico, kjer je pripovedovala, da hodi že od moževe smrti vsako popoldne na pokopališče, kjer čita dragemu pokojniku borzna poročila iz raznih listov in denarnih zavodov. To je bilo najljubše čtivo njenega moža in kakor je rajnki vsako popoldne čital borzna poročila, tako mu jih hodi zdaj Čitat na grob žena. V bolnici so bili seveda radovedni in so starko tzpraševali še o tem in onem Povedala je, da se ji mož večkrat prikaže v sanjah in ji svetuje, kako naj upravlja podedovano premoženje. O položaju na borzah je bi! vedno dobro informiran in tako je ženica prepričana, da se mora njegovih nasvetov držati rudi zdaj, čeprav je mož že davno mrtev. Tik pred koncem vojne ji je raimki v sanjah svetoval naj nakupi čim več dolarjev in res je s tem rešila svoje premoženje pogubnih posledic inflacije. Nedavno, pred padcem dolarja, ji je rajnki svetoval, naj ku»pi italijanske Kre. In zopet se je izkazalo, da je bil njegov nasvet dober. Da se mu izkaže hvaležno, skrbi, da je vedno dobro informiran o položaju na borzah. Muhe sovražnice človeka Poleti se pritožujemo, da nas nad* legujejo muhe. Naše nadležne muhe pa niso nič v primeri z muhami v tro* pičnih krajih. Zloglasna muha tse-tse je opustošila v Afriki cele pokrajine, ker prenaša grozno spalno bolezen, ki neusmiljeno kosi med zamorci. V ne* katerih močvirnatih krajih južne Ev* rope sploh ni nobenega prebivalca, kjer so okuženi z malarijo, ki jo pre* našajo komarji (anopheles). Šele če take kraje osuše, da se komarji ne morejo več rediti, se lahko ljudje na* selijo v njih. Pravijo, da je propadla kultura stare Grške zaradi malarije, ki je tako oslabila ljudi, da niso bili več za delo. Pa tudi muhe, ki ne sesa* jo krvi, lahko postanejo človeku ne* varne. V Avstraliii je poleti toliko muh, da si v naših razmerah kaj ta* kega niti misliti ne moremo. Po izlož* bal se nabere na steklu toliko muh. da si morajo trgovci pomagati s posebno napravo, ki okna neprestano izp:ra z vodo, sicer bi se izložbe sploh ne vi* dele. Se večja nesreča »o muhe v krajih, kjer rede avstralski farmer ji ovce Tam žive muhe, ki so prvotno legle jajčeca kakor naše muhe na trupla aH druge gnijoče snovi orsaničneea izvor ra. Ko so pa ljudje začeli rediti ovce,; so se spravile nekatere vrste muh na nje in začele leči jajčeca v ovčjo vol* no. Ličinke so se začele zajedati v ovčje telo, nastalo je zastrupljenje kr* vi in cele črede ovac so poginile. Renderson v Pariza Predsednik razoroiitvene konference Arthur Hendereon se je sestal te dni v Parizu s francoskim zunanjim ministrom Paul Bon-courjem Uspavalni stroj Profesor John B. B. Morgan z North \Vestern univerze v New Yorku ima gotovo dobro srce, saj si je dolga leta prizadeval pomagati ljudem, ki imajo tako razdrapane živce, da ne morejo spati. Dolgo je ameriški učenjak Študiral in delal poskuse, končno je pa le dosegel svoj cilj. Njegov namen je bil izumiti stroj, ki bi pomagal človeku zaspati. Njegov trud ni bil zaman. Izumil je stroj, ki z nežnimi, bo-žajočimi zvoki uspava še tako nervoznega Človeka. Gre za električno napravo, ki se postavi k postelji in ki nadomestuje človeku razne praške za spanje. Vsake pol minute se začuje iz stroja prijeten, mehak zvok, spominjajo* na pesem mirnega morja v tihih nočeh. Potem je pol minute vse tiho in znova se začuje šumenje morja. Zdaj dela ameriški učenjak na praktični izpopolnitvi svojega izuma. Najvažnejše vrprašanje je, kako spraviti v sklad ponavljanje zvokov z ritmom dihanja človeka, ki ne more zaspati. Svoj izum je poskusil prof. Morgan že na mnogih nervoznih ljudeh in vsi so zaspali v nekaj minutah. Iz Ptuja mm »mjm — li seje i-res-k-e. fcmiti^kesn odbora. Pred dnevi se je vršila v Ptuju s?:a s^eftke-sa kmetijskega odbora pod pred**-!sivom c. Žunkoviča iz Sv. Bolfenka v ri?loz~;.h. Odbor ie obravnavali ver prošenj zi počeli lev podpor cofsncem raznih kmetijtko 206vr> danskih *ol- Podporo ie naklonil petirr £0-•pncem po Din 100 do Din 15o m exns. Podporo so dobile toidf razpe zadruire. Na 6fii se fe obravnavalo tjd! vprašanje nki-nitve povanske gasilke zveze. Do leta 19S1. je bil tudi župni načelnik beltinsk? g^il^ke župe. Ptuiska gasilska čela si si-ej? v črst. da ie pod vodstvom takega strokovnjaka, čigar do*ed?.nje delo v t*»j stroki nam je dobra garancija za bodoče delo nnšega gasilnega drr?tv«. — Požar v mesni. Te dni Je nenadoma začelo goreti na podstrešju hiš? pekov, skesa mojstra Fiihrtneria Josipa v Vseh svetnikov ulici. Gasila «0 očmi i kmalu udušili tsr s tern preprečili požarno katastrofo, ki bi bila lahko usodna za sosedne hiše. Baje je ogenj nastal, ker so popoMne iet-e-za dne eoirrevali zmrznjeni \v-dni rezervoar z varilno lampo ter t? iskra preskočila v bližini ee nahajajoče žaganje. — Boitčnira revnih otrok in ienir. Na?* vrle Kolalice tudi leto* niso pozabile na siromake. Podružnica Kola higosl. s^=1er jim f3 priredila v soboto v mestnem gledališču l?po božičnico, kateri je oripostvovalo t .idi mnogo občinstva z mestnim županom C. Jersetom na čelu. Proslavo je otvorila dekliška osnovna šota z ljubkimi deklamacija-mi pod veliko in bogato okrašenim božičnim drevescem. Pev*-ki zbor meščanska šole je zapel prav lepo neka? božičnih Pernic- Potem ie bilo obdarovanih okrog 400 otrok iz mesta in okolica ter 72 starih r?vnih ženic z ra-znimi dsrili. Skurno ie bilo razdeljenih med uboge nad Din 18.0C0. Vsa fee-t in priznanje odboru KJS 0 predsednico ero. Jelko Šalamunovo na čelu. ki se n*so ustrašila ne truda, ne žrtev in nam znova dokazale, kaj xmor? skupno požrtvovalno in zavedno delo. H vela tjdi meščanom, predvsem trgovcem, obrtnikom in denarnim zavodom, ki so podprli društvo in mu omogočili tako bogato in lepo božičnico. Čudež — čigav ;'e ta ribnik? — Občinski. — AH bi bito kaznivo dejanje, ako bi ujel v njem ribo? .-: ? - - -j ■ — Ne. temveč čudež. Iz življenja Slovencev v Ameriki Dve žrtvi nesreč in dva utopljenca. — Novi grobovi. — Slovenec obtožen umora Na železniškem tiru pri Duluthu »o nedavno našli mrtvega 621etncga Petra Rezka, bivajočega v Elvju, država Minnesota in doma s krošnjega vrha pri Metliki. Do-| mnevajo, da je na spolzkih tleh zdrsnil, med padcem pa z glavo udaril ob tračnico in obležal nezavesten. Ker ni bilo nikogar blizu, je revež zmrznil. Strojevodja prvega vlaka je opazil truplo na tiru. ustavil je vlak, nakar so mrtveca prepeljali v Elv. kjer so ga pokopali. Pokojni Rezek je bil že več let brez dela, pri njem so našli samo 95 centimov in to je bilo vse njegovo premoženje. V kraju Perrvville, država Pennsvlvani-ja, je vlak do smrti povozil Jurija Cervana. ki se je po brezuspešnem iskanju dela vračal domov. Nesrečneža je hudo razmesa-rilo. — V Jolietu. država Illinois, je 11. novembra v reki Desplames utonil Alojzij Roliha, v isti reki pa tudi 721etni Steve Ver-tin, doma iz Draga tuša pri Črnomlju. Pokojni je živel 50 let v Ameriki. V Clevelandu so umrli: 45letna Ivana Černigoj. rojena Badalič. Pokojna je bila doma iz vasi Osek pri Gorici, odkoder je prišla v Ameriko pred 13 leti — Nenadoma je obolel Marijo Lucincin, ki so ga morali z reševalnim avtomobilom prepeljati v bolnico, a je med prevozom umrl. V stari domovini zapušča ženo in tri otroke. — Marija Stefanič, žena Antona Stefaniča in mati sedmih otrok, ki je sedem let bolehala na raku. Pokojna je bila stara 45 let. — llletni Matija Lavnč. sin edinec rojaka Lavriča. — V Chicagu je umrla znana rojakinja Ana Skala Pokojna je bila doma s Štajerskega, zapustila je mož* in sina. — V istem kraju so 20. novembra pokopali Josipa Debelaka, ki je umrl po kratki mučni bolezni. Pokojni je bil doma iz Podnar-ta na Gorenjskem, star je bil 57 let. Zapustil je ženo. sina in hčerko. — 18. no- Iz Kranja _ Občni zbor SK Korotana. Drevi ob 2^. uri ima agilni SK Korotan v knjižnični dvorani Narodnega doma svoj občni zbor. Edini športni klub bo drevi polagal račune za preteklo leto in določil amernk-e dela za prihodnje leto. Dolžuost vseh prijateljev Korotana, zlasti pa podpornih članov Je, da se občnega zbora udeleže ln z nasveti pripomorejo do čim lepšega uspeha. — Težka nesreča. Pretekli teden Je po. sestnik Franc Križnar ta Stražišča, brat ondotnega župana, Sel v &kofjo Loko na žago po žaganje. Pri nakladanju na žagi pa ga je zagrabil stroj in hudo poškodoval. Ponesrečenca so odpeljali v ljubljansko bolnico. _ Lov na lisico. Tukajšnji agiln! zim- skospc*rtni odsek SPD priredi 1. Januarja 1934 ob 14. url popoldne na Torklji lov na lisico. Zbirališče pri Sentpeterski graščini. Prijavnina znaša 2 Din. Prijave se sprejemajo pred pričefkom lova na zbirališču. Zmagovalec prejme darilo. Vabljeni vsi smučarji. — Smučarska nezgoda. Na božični dan Je Mr na Torklji pravi žlv-žav. Staro lo mlado je uganjalo svoje smučarske vragolije in kazalo svoje umetnije. Med drugimi se je prav pridno smučal tudi g. 2ivko Adamič, tovarnarjev sin Na precej strmem pobočju pa je nenadoma tako nesrečno padel, da si je v Členku izpahnil kost in nalomil piščal. Pome srečen ega smučarja so takoj s sanmi odpeljali k dr. Božiču, ki mu je nudil prvo pomoč, nato pa na njegovo priporočilo v šlajinarjev sanatorij na rdntgejisko preiskavo. _ Sokolski 6mučarskj sestanek bo drevi ob 20 uri v restavraciji Narodnega doma Predmet: Smučarske tekme 30. In 31. decembra ter na novega leta. Pridite k sestanku polnoštevilno Zdravo! cr,6-n Iz Trbovelj _ Božični prazniki v trboveljskem rudarskem revirju. Tudi letoAnji prazniki so bili v naši dolini v znamenju splošne krize. Nikjer ni bilo videti onega veselega brezskrbnega razpoloženja, ki je v.a-dalo ob večjih praznikih pred leti, ko delovno ljudstvo &e ni čutiio današnje huSlovenaki Narod« sicer silno ra*. Siril ▼ naSI dolini, tod« s te-m 1» ne smemo driati- križem rok, stremet: moramo za tetp, da bo postal pravo giasilo ln zagovornik tefenj našega delovnega ljudstva Da to-4ose4emo, nem pa je potrebna podpora vseh cemjenih naročnikov, čitateljev vembra je v Chicagu umrl Franc IljeS, za katerim /alujejo žena, sin in hčerka. — V kraju Steelton, država Pennsvlvanij«, je po petmesečni bolezni 18. novembra umrl Janez Brodnik, za katerim žaluje vdova. — V Clevelandu je po dolgi helezni umrl Gregor Rajer po domače Jersetov, star 5$ le. L'okojni je bil doma iz Martinje vasi. fara St. Lovrenc na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. — 6. decembra je v Clevelandu preminul eden najstarejših pijonirjev Jakob Jemc. Podlegel je srčni kapi. Pokojni je bil doma iz Že-rovnice, fara Grahovo, v Amerika je prišel pred 40 leti. — 1 decembra je v Mil-vaukeju umrla Ivanka Komar-Florjanova. Pokojna je bila stara 45 let. Zapustila je sina in moža. ki ga je v teku enega meseca zadel že drug težak udarec, saj so mu nedavno pokopali tudi hCerko edinko Gabrijelo, v Pucblu je umrl 521etm France Vidmar, doma iz Brezovega dola na Dolenjskem. Zapustil je ženo in pet otrok. Znanega slovenskega pogrebnika Antona Grdino je blizu Pittsburgha doletela velika nesreča, pri kater: bi kmalu izgubil življenje. Med vožnjo je zgorel njegov avtomobil, s katerim je vozil tudi filmski aparat ter filme, ki jih je razkazoval po slovenskih naselbinah. GrdinA si je po čudnem in srečnem naključju rešil samo golo življenje. V Peoriji se je nedavno začela obravnava proti Janezu Petje, ki ga dolže umora nekega Lewisa Nelana, ki je bil ubit v tihotapski beznici East Peorija. Zločinci so nato njegovo truplo odnesli na železniško progo, da bi fingirali samomor ali nesrečo. Zaradi tega zločina je bil pozneje aretiran tudi Martin Virant, katerega so pa v ječi do smrti pretepli in nato obesili, ker ni hotel pričati tako, kakor je hotel s<">dn;k. da je nnmreč rojak Petje morilec. !n prijateljev, katere prosimo, da naS list povsod priporočajo. One cerajene naročnike pa, ki so z naročnino v zaostanku, pa vljudno prosimo, da blagovolijo isto do no-vt>;'a leta poravnati. ras mm CirkuSkI velefihn Velika maneža se predvaja v zvočnem kina Idealu SAMO SE DANES Predstave ob 4., 7. in 9.» i url mm Iz Hrastnika — Nad 20.000 Din za bedno rudareko deco. Obdaritev bcdTie de>ee gladujočih rudarjev je bila letošnje leto na prirejenih božičnicah zelo velika. Tako sta obe šoli na skupni božićnici, ki sta jo priredil! s pomočjo banovine ter s prisrpevtoi tukajšnjih podjetij In društva rudniških nameščencev ln ostalih dobrotnikov, obdarovali vso najpotrebnejšo deco z oblačili in obutvijo v vrednosti nad 13.000 Din. Bnako Je Sotvol obdaroval svx>jo bedno številno deco za darovi, ki predstavljajo vrednost nad 6000 Din. ako prištejemo k tennu šo božičnico otroškega vrtce vzkliknil stari Mathieu, viueć, kako je padia ena krogla blizu »l~oudruyanta« v morje. In brž je skočil k štirim topovom ter nameril enega na Angleže. Počil je strel. — Stavim, da sem zadel! — je vzkliknil krmar. — To boš videl, ko zasedemo njihovo ladjo, — je dejal kapitan. * In smeje je pripomnil: — Upam, da si meril tako, da ladje nisi preveč poškodoval. To je dobra ladja in s francosko zastavo bi delala čast našemu brodovJu. — Računam s tem, — je odgovoril stari Mathieu mirno. Vitez de Vaudrev je moral občudovati hladnokrvnost obeh mož, ki sta se tako mirno spušča!* z eno ladjo v boj proti dvema dobro oboroženima angleškima ladjama. Po ivuiiiem zgledu je sam s polnim zaupanjem pričakoval spopada. In v tem pričakovanju se je obrnil h kapitanu, rekoč: — Gospod kapitan, kakor veste, je pod mojim poveljstvom petindvajset mož. — Vem ... —Četa vojakov, ki jo je pustil general pod mojim poveljstvom, je od tega trum tka podrejena vam, ki vas priznani za svojega poveljnika .,. Izvolite mi torej zapovedan, gospod kapitan, kaj nai storim, da bo-in mogel povedati vojakom, kaj se pričakuje od njih... — O romska strela! — je odgovoril kapitan, — od vaših vojakov pričakujem, da se bodo bo-riLi kakor levi — Imajo puške, naj jih torej junaško rabijo. Čim se dovoli približamo Angležem ... Ko pa pride do spopada na nož, naj vzamejo sablje, sekire, kopja... Takoj zapovem, naj bo vse to pripravljeno. ... Sicer pa, naj sežejo po vsem, kar se da v boju s pridom porabiti. Važno je, da pobijejo čim več sovražnikov. In ves v ogn^u je kapitan zaključit* — To bo boj za čast domovine, vitez, boj na življenje in smrt, in v tem boju je vsako orožje dobro; o tem se bos*le kmalu sami prepričali. XXII. In čez pol ure je p'riplul »Foudrov-arvu z napet-imi zadri 4 mht. p-%1. \* r.&r. rAr. it *jf9S »4 !«. t. Jadranska kapljica« 1 Najfinejše peneče vino -PANONSKI BISER' ki ne zaostaja za francoskim šampanjcem, steklenica dinarjev 32.— v delikatesni trgovini >L RAVTAR, LJubljana, Stari trg št. 19. 4925 POSKEUl' JEM denar na HRAN 11. i < I ŽICE velikih denarnih zavodov. — Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12. 87/L Ze vaši predniki so pred več kot 60 leti kupovali blago v splošno znani trgovini R. MIKLAUC (poleg škofije) zato boste šli tudi vi z zaupanjem v našo trgovino. Naše geslo: DOBRO BLAGO, NIZKE CENE, PRIJAZNA POSTREŽBA! IZGOTOVLJENE PERNICE 180x115 iz finega puh. perja Din 230.— do 280.—; Ia puh Din 450.— in 610.—. SVILENE PUHASTE ODEJE Din 780.— in 950.—. Na zalogi vse vrste klotaste odeje Razpošilja po povzetju — Rudolf Sever, Ljubi lana. Marijin trs 2 __ vsake vrste kupi Suppanz, Pristava. 5010 FRIZERKA dobi stalno mesto.— Ponudbe: Ursulesku, frizer, Murska Sobota. 5009 KKOJACICO . potrebuje trikotaža ^Jugoslavl-ja«, Paja Jagerović i drug, Zemun, Cara Dušana 25. 5008 „Jadranski biser44 edino originalno desertno vino več let staro. — Božična cena liter Din 22._. Vemoi ht orginal Din 22.— Druga namizna vna po znižanih cenah. OPERNA KLET SPALNE FOTELJE, COUCH ZOFE In otomane izdeluje po konkurenčnih cenah SITAR KAROL LJUBLJANA Wolfova ulica St. IZ (dvorišče), telefon 28-10 Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, stolic, holenderjev. malih dvokoles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KARLOVftKA CESTA ST. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko! Na drobno! Na debelo! Najceneje ln najbolje kupite vse prvovrstne vrvarske lastne izdelke motvoz, žimo, volno, afrik ne prem oči j ive konjske plahte itd. mamo pri Prva kranjska vrvarna !n trgovina s konopnino IVAN N. ADAM IC LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št 31. Tel. St 2441 MARIBOR. Vetrinjska ulica št. 20. Tel. št. 2454 CELJE, Kralja Petra cesta štev. 33. Urejuje; Josip Zupana* Za »Narodno aaaarno«: Fran Jeneraen «• Za upravo in lnaerauu Oet usta; U ion Cnrialot — Vsi ? Ljubljani