Štev. 81.
POLITIČEN LIST ZA SLOVENSKI NAROD.
Leto XXXIL
Urednlfitvo jc v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vhod čez dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10.—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
V Ljubljani, v ponedeljek, 11. aprila 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: ia cele leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništvii prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
.A.
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. — I n ■ e r a 11 se računalo enostopna petllvrsla (dolžin« 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 b, za trikrat
9 ta, za več kol trikrat 8 h. V reklamnih noticah slane enostopna (farmondvrst« 26 h. — Pri večkratnem objavljen)u primeren popu
Upravniškega telefona Stev. 188.
P.n.deželnozborskim volilcem v kmetskih občinah sodnih okrajev Kranj, Škofja Loka in
Sijajni izid volitve dne 7. t. m. ostane zapisan z zlatimi črkami v zgodovini političnih bojev, katere bije pošteno kmetsko ljudstvo slovensko zoper svoje sovražnike.
Nič ni pomagala besna agitacija nahujskanih liberalnih pomagačev, nič vladna podpora, nič pomilovanja vredno vedenje nekaterih zapeljan-cev in pa izdajic svojega lastnega kmetskega stanu, nič na kupe raz-trošeni z lažmi natiskani liberalni papir: ob zavednosti in skalnatotrdni značajnosti gorenjskih mož so se razbile vse spletke in nasilje ljudskih sovražnikov in njihovih p o d r e p -n i k o v.
Podpisani odbor smatra kot svojo prijetno dolžnost, da častitim p. n. volilcem na sijajni zmagi ljudske misli in kmetske zavesti naj-iskreneje čestita in se obenem zahvali za zaupanje, izkazano z izvolitvijo od katoliško-narodne stranke priporočanega kandidata.
Slava zavednim kmetski m volilcem!
V Ljubljani, 11. aprila 1904.
Osrednji volilni odbor katoliško - narodne stranke.
Zatiralci svobode.
Na zavodu, ki nosi ime »Jules Simon«, so napisali Francozi besede : »Dieu, patrie, liberte.« Ob svojem času je bil to klic, s katerim so šli v boj proti katoličanom. Hu-genoti, ki so razdirali cerkev, so se aklica-vali na to, da verujejo le v Boga, ne pa v cerkev, in revolucija je proglasila prirodo za Boga. Katolicizem jim je bil premalo naroden, premalo francoski. Zato so ga napadali pod krinko domovinstva. Posebno so pa napadali cerkev, da »zatira svobodo«.
In danes ? Ako bi vstal danes iz groba francoski socialist Jules S mon in bi zaklical besede : »Dieu, patrie, liberte ! — Bog, domovina, svoboda!« — bi ga proglasili za črnega »klerikalca«.
Framasonstvo, ki se je pod krinko liberalizma polastilo državne oblasti, je to de-vizo najprej sramotno zlorabljalo, a potem še sramotneje izdalo. Iz šolstva je odpravilo vero v Boga in mlade duhove napaja z brezbožnimi nauki. Vae verske podobe, da, tudi podobo Kriianega, so pometali iz sol, in zdaj poučujejo mladino v duhu materia-lizma, ki ne pozna ne Bega, ne božjih zapovedi.
Z nečuveno strastjo preganjajo najboljše državljane iz država in s tem slabe moč svoje domovine. Ali niso napadali katoličan-stva zaradi tega, ker uči pokorščino do postavne oblasti? Ali najboljša bramba domovine je ljudstvo, ki je vzgojeno v krščanskem duhu, ki je duh mirnega političnega in gospodarskega razvoja, kateri edini more državo narediti močno in trajno ? Iz uradni-šiva in iz armade preganjajo vae može, ka teri so še kriBtjani po mišljenju in življenju, da jih nadomesti z div|imi in nestrpnimi pristaši sedaj vladajoče framasonske stranke. Pri banketu, ko so že spravili pod kapo številne steklenice šampanjca, je kričal morna riški minister Pelleian : »Ce jaz ne bi bil minister, bi rekel odkrito: Mi hočemo uni-
čiti katoliško cerkev!« V dobi, ko se druge države izkušajo okrepiti in pripraviti svoje armade za brambu, mornariški minister nima druge skrbi, kakor iz mornarice preganjati katoliške častnike in admirale.
Oombes, kateri na čelu svoji kliki kriči, da koraka v boj .proti sovražniku," se ne bori proti sovražniku domovine, ampak proti miroljubnim državljanom, katerih želja je, da bi smeli v cerkvah moliti za blagor domovine. Zaprl je z nasilstvom na tisoče katoliških šol, je izgnal kartu-ziance, ki so na svojih gorah med nebom in zemljo molili in ubogemu ljudstvu izkazali neštete dobrote. V Ploermelu je 1.200 vojakov nagnal na otroke in šolske brate; žal mu je, da ni mogel izgnati vseh, kajti eden je umrl, ko so ga vrgli iz šole. Dvajset tisoč redovnikov in redovnic, katerih življenje je bilo posvečeno ljubezni do bližnjega, so z bajoneti izgnali čez mejo. Tisoči šolskih otrok, kateri so vživali v krščanskih šolah pouk, o katerem so molili celo državni nadzorniki priznati, da je boljši od državnega, je brez šole in čaka^ da na povelje vlade občine nabero ogromne svote, ki so potrebne za zgradbo toliko novih šol in sirotišnic.
Zato se zbirajo katoličani pod praporom nacionalizma in domoljubja, da zbude v Francozih vsaj zavest, da to delovanje uničuje nele cerkve, ampak tudi domovino in slabi francoski narod, kateri se ne bo mogel obraniti, ako se nravno ne prerodi in ne ozdravi od strašnih moralnih bolezni.
Kdo more vzpričo teh nečuvenih atentatov na svobodo vesti še očitati katoli-čanstvu, da je ono sovražno svobodi? Ako je kaka katoliška država kdaj kakega kri-voverca kot veleizdajavca in hujskača proti obstoječemu redu kaznovala, da obrani ljudstvo pred njegovimi nauki, se danes to tisočero povečano očita katoliški cerkvi, češ da je ona zatirala svobodo. Poglejte zdaj, kdo je oni, ki zatira svobodo vesti !
Tisočeri mirni državljani, ki imajo edino to pregreho, da žele tudi pod francoskim jarmom živeti v milosti božji, morajo vsled tega oropani in zasramovani, bežati iz domovine, spremljani od zasmeha ljudi, ki so svobodo porabili za to, da ubijejo svobodo. To so dejanja ^rodoljubnega liberalizma."
Državni zbor
bo baje pričel svoje zasedanje šele 2 6. t. m. Vlada je opustila namen sklicati drž. zbor 19 t. m. »Zeit« pravi, da je temu vzrok obisk angleškega prestolonaslednika na Dunaju.
Sestanek ministrov.
Sestanek italijanskega ministra T i t -t o n i - j a z avstrijskim zunanjim ministrom Golu chowskym v soboto je vzbudil v političnem svetu precej zanimanja. Dunajski listi so prinesli komentarje, a gotovega ne vedo poročati. »N. Fr. Presse« je poročala: Politična vprašanja, ki so ločila Avstrijo in Italijo, so vsa rešena. Kar se tiče gospodarskih vprašanj in njih rešitve, italijanska vlada ve, da obstojajo teikoče, a te so le tehnične narave in niso v zvezi s političnimi namerami avstrijskimi. A»to bo treba stremiti za tem, da se izogne daljnji provizorij. Glavni namen sestanka pa jo bilo osebno zbližanje obeh ministrov. — Sestanek ministrov Tittonija in Goluchowakega Be je imel najprej vršiti v Benetkah, ker bi pa se zdelo to srečanje samo slučajno, sa je izvolila Opatija, da dobi sestanek večji pomen List „Gazeta di Venetia" omenja, da je imela Italija v zadnjem času dovolj vzroka, da ni zaupala dunajskemu ministrstvu. Niti glede vprašanja italijanske univerze v Trstu, niti glede trgovinskih pogodb si Avstrija ni oridobila simpatij italijanskega prebivalstva. Tudi glede Bilkana je želeti, da se doseže sporazumljenje med Avstrijo in Italijo. — O uspehih teh posvetovanj med ministroma ni nič gotovega znanega. V maju pa bo morda minister Tittoni v italijanski zbornici poročal o vtisih, ki jih je dobil v Opatiji. Neki dunajski dopisnik poroča, da je bil videti Tittoni dobre volje, in da se je videlo, da ni nezadovoljen zapustil Opatije.
LISTEK.
Zadnja laž.
Poleg francoskega.
„Babica, Andre je pisal. On pride in jaz sem brž sem hitela, da Ti prinesem to veselo novico; kajti presenečenje bi Te lahko preveč razburilo, če bi slišala naenkrat njegov glas".
Stara, slepa žena v naslonjaču so zgane in se skuša smejati. Globoke brazde temnijo njeno čelo. Teh par kapljic krvi, ki Se kroži po njenih žilah, ji stopi v obraz in ji rdeči rmenkaBto lice. Njene tresoče se roko oklepajo Julijine bele ročice in vzdihujoč povprašuje:
»Zakaj si prenehala govoriti? Zakaj so Tvoje roko tako vroče! Povej mi resnico! Saj veš, da sem šo iz onih dobrih starih časov, ko bo še imeli ljudje pogum, vse prenesti. Zdravniki bo Te opozorili, da ugasuje luč mojega življenja, in Ti si poklicala svojega moža, da mi zatisne slepe oči".
Julija so jo komaj obvladovala.
„0, babica, kako moreš kaj tacega mi-
sliti. Dr. Lorlin mi je včeraj rekel, da Ti je znatno boljše. V dveh, treh tednih se bodeš zopet po našem vrtu sprehajala, potem mi pač moral obljubiti, da bodeš v bodoče bolj previdna".
„Moje drago srce ! Kako si dobro, kakor angel. Tjda jaz si ne zidam gradov v oblake. Andre se ne povrne s potovanja tako brez vzroka".
»Babica, pa si že pozabila, da mora biti do dirke tu?"
Stara, slepa žena molči malo časa, ka kor bi premišljevala skrivnosti, potem pa zašepefle:
„Povej, ali veš za gotevo, da je odpotoval? Slepi, bolni starici so lahko kaj na-tveze".
Julija zardi in jo prekine.
„Babica, tega bi ne bila pričakovala od Tebe. Zakaj bi so Ti bila zlagala, Tebi, ki Te ljubim in spoštujem, kakor lastno mater ?"
„Ne srdi so, moj otrok! Hudobni jeziki so mi rekli, da ne ravna Tvoj mož lepo s teboj in da Ti dela njegova lahkomiselnost in brezbrižnost mnogo žalosti".
„Ti niso menda tudi pripovedovali, da
me muči, da me je zapustil? O, te grde klepetulje!"
„To je torej prazno besedičenje, samo iznajdba nevoščljivih ljudij ? In vidva se še ljubita vedno tako vroče in iskreno, kakor tedaj, ko sem vajino zaroko blagoslovila?"
Julija pogleda v nemem obupu proti nebu in prosi, da naj ji dajo nebeške sile moči.
„Ti si tisti dan naju osrečila, babica. Danes se ljubiva šo iskreneje, kakor tedaj, ko Bi najino srčno zvezo blagoslovila".
„11 vala Ti, moj otrok, Ti si mi vzela veliko težo s srca. Toda oprosti, da Te mučim, povej, če ne keli kakšna senca vajine zakonske sreče, zakaj ne nosiš več poročnega prstana na prstu?"
Mlada žena so strese pri tem vprašanju, ki ji je prišlo popolnoma nepričakovano. Potem se pa ohrabri in bistro se smejoč vzklikne:
„Ampak, babica, to je že zdavnaj iz mode. Zena, ki drži kaj na lepo vedenje, bi se Bramovala sneti rokavico, če nosi poročni prstan. Ta počiva v moji omari".
Stara žena stisne plaho obrvi.
„0 jej, moj otrok! Nekdaj smo imoli
poročni prstan za sveto stvar in pomenilo nam je nesrečo, če smo ga izgubili. Poročni prstan nam je bil edini kras, ki smo ga vzeli v grob. Naša sentimentalnost je bila plemenitejša, kakor vaša koketerija".
Mlada žena je mirno poslušala. Poravnala je blazino bolnici s svojo mehko roko in šepetala:
„Bodi mirna, babica, še danes zvečer si ga zopet nataknem. Sedaj moraš pa mirovati. Dr. Lorlin mi je rekel, da Te ne smem utruditi. Zadremaj malo, jaz ostanem pri Tebi".
Bolnica je zadremala. Le tiho, tiho se splazi skozi spuščene zaveso žarek luči v tiho sobo; hrušč prodira le votlo s ceattf v sobo, le brnenje muh se sliši, ki letajo semintja.
Mlada žena so zgane vsakokrat, kolikor-krat voz pred vratmi obstoji. Včasi ae vzdigne in gre po prstih ven, da pogleda na uro. — Bode li držal besedo? Ve li, da lahko stara gospica vsak trenutek izdihne ? Ali naj bi bila njena žrtev, njena nadčloveška žrtev, ki jo je prinesla, ko so ji zdravniki katastrofo prorokovali, zastonj ?
O, kako se je tresla, ko je stala pred
Povsod obstrukcija.
V kapstadskem parlamentu so imeli te dni tudi obstrukcijo. Jamesonovo ministrstvo je predložilo spodnji zbornici predlogo, naj se nje število pomnoži za 11 članov. Stranka Afrikandrov (holanska strankah je takoj pričela obstrukcijo, ki je trajala tri dni. Nasilno jo je končal W. B. Benv, kije vstal in izjavil, da ne pusti nikomur več govoriti, da kar debato zaključuje in odreja glasovanje. Predlog je bil z 42 proti 32 glasovom sprejet.
Zarota na Haiti.
London. Kakor se poroda iz Kings-tona na Jamaiki, so ondi odkrili novo zaroto proti predsadniku, generalu N o r d a. Zarotniki ao hoteli povzročiti revolucijo.
Francoska pred novimi boji.
Dne 1. maja se bodo vršile v 36.000 francoskih občinah občinske volitve. Republikansko demokratični odbor, katerega častni predsednik je bivši ministrski predsednik Waldeck Rouseau je izdal oklic, v katerem poziva Francoze, naj volijo le naj-boljšerepublikance". Oklic seobrača nekoliko proti Combesovi taktiki, a v principih se strinja s Combesom. Oklic se končno poteguje za znani „blok" in poziva vse republikance, naj nastopijo proti opoziciji. S tem je Combes lahko zadovoljen. — Opozicija pa tudi ni brezdelna in upa doseči uspehe vsled tega, ker po odpravi kongregacijskega pouka občinam narastejo novi veliki stroški. Francoski nacionalisti so imeli v Parizu velik shod, na katerem je akademik Lemaitre prorokoval opoziciji zmago, na katero pa sedaj nikakor ne moremo še verjeti. Francoski katoličani so premalo organizirani.
Combes in Pelletan sta sestavila obširno proskripcijsko listo, da iz armade in uradništva izbacneta vse one, ki jima nočejo slediti skozi drn in strn.
Značilno je prorokovanje Louis Napoleona, ki se je nedavno izrazil: ,Jaz ne računam na versko krizo, ampak na finan-cijelno. Ogromno zvišanje šolskih potrebščin, veliki stroški za bodoče delavsko starostno zavarovanje in enake stvari, ne bodo dopuščale, da bi se „blok" vedno mudil samo pri ,.klerikalizmu", ampak zadeti bo moral tudi ob kapitalizem.
Kalkan.
Carigrad. Bolgarsko-tur-š k a pogodba je bila 8 t. m. zvečer podpisana.
S r e d e c. Bo'gar*ko turška pogodba, katero sta podpisala v Carigradu bolgarski diplomatični agent N a č e v i č in predsednik min. sveta S a i d paša, ima sledeče gla vne točke: Kneževina bolgarska se je zavezala, da bo zabranila vsski vstašii četi prehod na svoje ozemlje kakor tudi uvoz razstreljivih snovi, kar se itna kontro lirati po mešani komisiji. Turčija se je pa zavezala, da bo izvršil« v popolnem obsegu reforme, ki so bile določene v Miifzstegu, da pomilosti vse vjetnike, da bo podpirala vse begunce, ki se povrnejo in sploh vse krščanske podanike, ki so bili vsled vstaje kakorkoli oškodovani, da ne bo več delala na mejah sitnosti zaradi csrine, da zopet vpostavi svobodni železniški promet, da ne bo več nadlegovala bolgarskih podanikov, ki bodo imeli rt dne petne lista ter da bo sprejemala sposobne Bjlgare v pravosodne in upravne službe. Vest o sklenjeni pogodbi je povzročila v političn h krogih veliko za doščenje.
njim, skoraj brezzavestna, in ko jo je meril on z vprašajočim pogledom. In potem, potem ga je prosila z napol zadušenim glasom, naj pozabi za kratko urico, da ne bodeta danes, jutri zakonito več mož in žena, naj da tolažbo umirajoči, da je njena vnukinja srečna, ljubljena žena.
»Dajte ji to tolažbo.'
Nato je Andre zasmehuje odvrnil:
„Še vedno tako sentimentalna ? Toda naj bode, igral bodem v ti družinski idili."
Starka se je vzbudila in zdelo se je, da njene tresoče Be roke nekaj iščejo.
»Hitro zdravila, zadušim se, moje srce je obstalo. In Andre še vedno ni prišel. O, Julija, moja uboga Julija, jaz sem imela vendar prav."
frjfii V tem trenutku odpre služkinja vrata in vpi§1j tiho: „Sme li gospod groi vstopiti?«
„Andrč je prišel", zakliče mlada žena veselo. »Ni res, ti do voliš, da mu hitim nasproti.«
Hiti mu nasproti in rdeča od zadrege jeclja pretrgane beBede, ki jih spremlja z glasnimi poljubi na roko.
»O, moj ljubljenec, zdaj se ne ločiva več; tako je žaloBtno, če te ni. — Ko bi bil dalje izostal, bi bila šla v samostan. O, kako se bode babica veselila."
Carigrad. Poslanika sporazumnih velesil Avstro Ogrske in Rusije sta izročila v soboto turški vladi v smislu sklepov ino zemsko orožniške komisije spomenico. V tej spomenici potivliata turško vlado, naj do 20. t. m. vloži 50 000 funtov v otomansko banko, v svrho da se poravnajo prvi Btroški za razne nabave in plače ter naj ista skrbi, da vloži v bodoče vsaj 15 dni pred koncem meseca v emenjeno banko svoto za mesečne izdatke. Končno se v spomenici izjavlja, da bodo genaral O i o r g i s in nje. govi pribočniki nadzorovali redno izplačevanje, nakar je turška vlada že prej sama pristala.
Dunaj. Listi povdarjajo, da je podpisana turško-bolgarska pogodba velike važnosti za vbo E »ropo, ki je s to pogodbo na pravoslavne velikonočne praznike dobila za« gotovilo, da se bodo sadaj razmere na Balkanu mirnejše razvijale. Odvisno je seve vse od Turčije, ako pokaže tudi ona, kakor Bol« garija, resno voljo in ako dogovora ne bo smatrala samo na papirju Mej slovanskimi krogi se pa izraža mnenje, da se je Turčija s pod pisom te pogodbe hotela le rešiti iz hipne zadrege, a da nima resne volje zbolišati raz mere Slovanom in kristjanom na Balkanu.
Kaj se godi v Tibetu?
Kakor smo že sporočili, sa je nedavno bila bitia med navidezno „mimo" ekspedi cijo Angležev v Tibetu in slaba oboroženimi Tibetanci. Ti so imeli samo starinsko orožje, a Angleži moderne puške in maksim topove, zato ni čuda, da se je bitka končala z zmago Angležev. Več sto Tibetancev je obležalo mrtvih in Angleži imajo prosto pot za nadaljno prodiranie. Ta dogodek ima veliko politično važnost, ki se zdaj še niti ne da preceniti.
Z3 jeseni je šla angleška ekspedioija v Tibet v deželo Dalai Lime in po več neuspešnih pogajanjih med poslaniki Dalai Lune in vod|o angleške ekspedieije je prišlo do prvega krvavega spopada med Angleži in Tibetanci. O namenu te anglešne ekspedieije se je dosti jasno izrazil angleški pod kralj lord Curion. Govoril je o neprestano rastočem delokrogu angleškega vpliva v Aziji in odločno izjavil, da bo Aiglija z vsemi silami preprečila, da se vplivu Rusije ne ugnjezdi v Tibetu. Govor brda Curzona je bil očito naperjen proti uspešnim ruskim poskusom, da pridejo do vpliva na dvoru v Lhassi, glavnem mestu Tibeta. Angleška ekspedicija ima gotovo namen, da izrabi ugoden čas, ko je Ruaija zapletena v vojno z Jjpanom, da spodkoplje vpliv Rusije in razširi angleške zveze s Tibetom.
ZJaj je tekla kri, in nikakega dvoma ni več, da bodo Angleži brez ozira na ugovor ruska diplomacije skuhali vsiliti Tibe-tancem svojo voljo. Ako se jim tudi takoj ne posreči polastiti se dežele, bodo vendar ustanovili tam svojo nadvlado, in premagani deželi ne bo preostalo drugega, kakor po koriti se gospodarskim in političnim zahtevam Anglije. Vendar ni verjeti, da bi An glija mislila, popolnoma polastiti sa Tibeta, ker ta dežela vsled svoje nepristopnosti ni ugodna za stalno naseijenje kake tuje države Angliji Ba gre le za to, da si pridobi odločilen vpliv v Tibetu in spodrine Rusijo.
Zadnja zmaga ni donesla Angležem nikake slave, ker Tibetanci so slabi vojaki, večjidel oboroženi z lokom, in so imeli le nekaj starinskih ruskih pušk, in Angleži, so od svojega cilja še zelo oddaljeni. Čim globlje bodo prodirali proti glavnemu mestu
Andre stopi k naslonjaču in se spusti mehanično pred njim na tla in jeclja :
»Babica, tu sem zopet!«
Umirajoča pa šepače s posebnim glasom, ki se zdi, kakor bi prihajal z onega sveta.
»Ljubita se, moja otroka, ljubita se vedno in večno. In ti, moja Julija, si natakni poroSni prstan. Prineslo bi lahko vajini ljubezni nesrečo, če ga ne bodeš nosila."
Sakunde so pretekale. Bolnica utihne. Smehljaj še in vzdihnila je.
„Se želite česa ?« vpraša grel in vstane.
„Ne! hvala, da Bte svojo obljubo izpolnili."
Pri vratih obstoji obotavljajo se.— Dve težki solzi spolzneta Juliji po licih in vzdih se izvije iz njenih prs. On stopi za korak nazaj in ji ponudi osramočen roko.
»Julija!* pride proseče izmed njegovih bledih usnic. »Julija, oprosti 1«
Za trenutek se obotavlja; potem se vrže v njegovo naročje,' in tok vročih solza se vlije iz njenih očij.
Nobena beseda ne onečaščuje te svete ure. Andrč in Julija poklekneta pred mrtvo grofico in iz očij, mokrih oi solz, žari novo upanje, nova sreča.
dežele, tem težjo nalogo bodo imeli, ker bodo Tibetanci poskusili vse, da ne zasedejo tujci njihovega posvečenega mesta. Za Angleže nastane šele tedaj prava nevarnost, kadar pokličejo Tibetanci svoje oborožene menihe, katerih je nepregledno veliko število, da se vržejo na vsiljivce.
Glavno vprašanje pa je, kaj bo ukrenila Rusija napram angleškem prodiranju v Tibetu. Zadnje leto je prišlo vsled tega že večkrat do ostrih razprav med rusko in angleško diplomacijo, in so Tibetanci že sami poklicali dvakrat na pomoč carja kot svojega zaščitnika. Na afganistanski meji imajo Rusi znatne vojaške oddelke, ki prete ustaviti se angleškemu pohodu. Kakor kažejo znamenja, se nabirajo med Tibetom črni oblaki vojske.
Prizorišče nadaljnje angleške ekspedieije bo izjemoma majhno ozemlje med skrajnimi konci Himalaje na jugu in večjima mestoma Sigalze in Šaza na severu.
Tibet je skoraj petkrat tako velik kot Avstro-ogrska država in se deli politično na tri dele. Poglavar Tibeta stoluje v Lhassi, to je Dalai Lama, kateremu pa stojita ob strani dva kitajska komisarja, ker ima Kina nad to budistovsko duhovniško državo protektorat.
Dalai Lama je najvišji budistični duhovnik in velja kot poosebljeni Buddha. Glavnega mesta Lhasse ne sme prestopiti noben tujec; mesto šteje okrog 70.000 prebivalcev. Stalne armade ima Tibet okrog 5000 mož, ob vojski pa to število narase na 60.000.
London. List „St. Jam. Gazette" hoče vedeti, da se je glede Tibeta doseglo sporazumljenje med Anglijo in Rusijo. Ruski list „N. Vremja" pa izraža v ostrih besedah ogorčenost, ki jo je povzročilo v Rusiji zadnje prodiranje Angležev v Tibetu.
Iz brzojavk.
Dunaj, Aogieški prestolonaslednik in njegova soproga prideta na Dunaj obiskat cesarja Franca Jožefa dne 19. t. m.
Dunaj. Danes so se začela v Budim pesti posvetovanja o določitvi skupnega proračuna. Ob tej priliki pridejo v razpravo tudi predlogi italijanskega diplomata Mira glie, kako naj se reši vinsko vprašanje.
Praga. Miadočeški izvrševalni odbor ima jutri, 13. t. mes., sejo o političnem položaju.
V r a t i s I a v a. Stroški za nemške vo jake, ki so od 2i. marc* dalje bili poslani proti vstašem v nemško Južno Afriko, znašajo 10 milijonov murk.
B o 1 o g n a. Tu se vrši kongres italijanske socialne demokracije, Na shodu je tudi dunajski dr. A d 1 e r, ki je po-d.rjal, da avstrijski socialni demokratje niso nasprotniki Italijanov.
Pariz. Povdarja se, da bo franoeski zunanji minister D e 1 c a s s o odstopil, ker se predsednik L o u b e t ne bo sestal s papežem, kar je oo želel.
Rusko-japonska vojska.
Rusi praznujejo pravoslavne velikonočne praznike Ponosno plove del ruskega port arturskega brodovja na morju južno od pol otoka Kvangtung v korejskem zalivu, kakor tudi južno od tega zaliva v Pečilski morski časti. Poročevalec »Times* poroča, da je 6. t. m. pri Dalnjem, 56 kilometrov od Port Arturja njegovo lad|0 „IIai Nun« ustavila ruska križarica „Bajan«. Tudi brzojavka »D*ily Telegrapha« iz Veihaivei potrjuje, da je 6. t. m. več rustih bojnih ladij križalo v Pečilsktm zalivu Rusi so dobro na straži, in Japonci bodo moraii misliti na nova sredstva, da zapro izhod iz portartursko luke.
Kakor se poroča iz Port Arturja, je kontreadmiral Jensen imenovan poveljnikom ruskega brodovja v Vladivostoku. Poveljnik Reitzenstein, ki je to brodovje doslej poveljeval, je došel v Port Artur, kjer je prevzel poveljstvo nad divizijo torpedovk.
Prva japonska »rmada generala Kurokija s 50.000 vojaki in 20.000 nevojaki je, kakor javlja berolinski »Lovalanzeiger«, pri P,oug-jangu. Prednje straže stoje pri Aiidžu, prednje straže konjeništva pri Kazanu, podlaga ar made se razteza od Čemulpo Sčuta, kjer stoje štirje rezervni bataljoni. 5000 pijo-nirjev izdeluje železnico Sčul Fusan, ki bo v jeseni gotova. Fusan Jiponci močno utrjujejo. Večina ruskih kozakov se je umaknila preko reke Jalu. Ruski kozaki so se v Koreji vzorno obnašali in niBO plenili, kakor so trdili Japonoi, o katerih pa z vso gotovostjo trdijo Korejoi. Japonci v Koreji trpe vsled raznih boleznij, posebno vratne bolezni so jako razširjene mej njimi. Obojestranske patrulje imajo baje povelje, se sedaj izogibati spopadom.
Rusija mej kavkaškimi gorskimi pre bivalci nabere dva polka jezdecev, ki se udeležita vojske.
Prodiranju Japoncev k Jalu reki sedaj Rusi ne napravljajo praktičnih ovir. Prvi ja ponski oddelki bo dne 28. marca prišli v Tvičun.
Promet m sibirski železnici bo listi doslej premalo oenili. Vsak dan vozi sedaj šest do osem vlakov povprečno z 2500 do 3000 možmi. Car je vodstvu sibirske železnice izrazil svojo zahvalo za hitro prevažanje vojaštva. Prvi del transportne operacije je bil 14 dni prej izvršen, kakor je b lo določeno.
Japonski častnik Takakaši, ki je izdal Rusom nekaj nevažnih mornariških spisov, je bil obsojen na osem let težke ječe.
Rasni dogodki.
Petrograd. 11. aprila. Na prošnjo dveh kmečkih ebčin, ki sta hoteli dati za vojne namene 5300 rubljev, katere so te dobili za zemljišča, prodani neki železniški družbi, je odgovoril ruski car, da v sedanjem trenotku ni treba Rusom žrtev, ki bi vplivale na ljudsko blagostanje.
I n k a v. 11. aprila. General Kuropatkin je odredil, da se je posadka v Niučvangu pomnožila za 10.000 mož, ki pridejo tja že v dveh dneh. Oficijelno se poroča, da je na-daljnih 15.000 mož pripravljenih, da vsak trenotek pride pomagat branit Niučvang. Vhod v luko je pri Niučvangu sedaj zaprt z minami.
Irkutsk, 11. aprila. Čerkeški prostovoljci prihajajo v Irkutsk. Dne 7. aprila jih je prišlo 25, v kratkem jih pride 1000.
Dunaj, 11. aprila. Londonski listi priobčujejo jako neverjetna poročila, da so Japonci v četrtek prekoračili reko Jalu. Isti listi poročajo, da je bil mej ruskimi in japonskimi prednjimi stražami pri Tatungtauvu boj. Verojetnejša je vest Reuterjevega urada, da je japonski poslanik v boulu naznanit korejskemu zunanjemu ministru, d a s o s e Rusi umaknili preko Jalu in da so japonske čete zasedle mejo ob reki Jalu
S a n g a j , 11. aprila. Podkralj v Nan-kingu je sklenil, pomnožiti utrdbe na spod. Janztse in posaoko pomnožiti s čttami, katere so izvežbali Evropejci.
Ruska mornarioa.
Petrograd. Rusko ladjevje, ki se nahaja v Baltiškem morju, bo meseca junija pod vodstvom admirala Bošdestvenskv - ja odplulo proti Vzhodni Aziji. To ladjevje obstoji iz 4 velikih oklopnic, in ima vsaka po 16.000 ton, iz dveh oklopnih križaric, iz 5 križaric, 2 transportnih ladij, devetih podmorskih torpedovk, 2 kontretorpedovk in 5 torpedočolnov najnovejšega sistema. V Sueškem prekopu se bosta tej eskadri pridružili še dve oklopnici, in v Rdečem morju križarica „Aurora'<.
Mobilizacija ruske armade
Kakor ho pornča iz Londona, je naročila ruska vlada 12 podmorskih ladij po naj -novejšem sistemu, ki morajo biti čimprej dovršene. Sest podmorskih ladij zgradi baje neka ameriška tvrdka, a drugih šest pa ruske ladjedelnice. A 'gltški izvedenci trdijo, da utegne prihod ten ladij v vode vztočne Azije spremeniti ves položaj. Tudi baltiška eskf dra, ki odpluje na Vztok v juniju, vzame seboj več podmorskih ladij.
Petrograd, 9. aprila. (Riska brzojavna agentura) General baron Stakelberg in načelnik prometnih čet sibirske vojske, general Sabielen, se pod^sta v vzhodao Azijo.
Ruski general o vojnih operacijah.
Neki general ruskega generalnega štaba in prijatelj generala Kuropatkina se je izrazil o predstoječih vojnih operacije na su-skem: Rusi pripravljamo svoje operacijsko polje najprej ob reki Jalu. Zdaj se nahajamo v dobi, ko združujemo svoje moči. Prednjih čet ne moremo izpostaviti vdarcem Japoncev, ker imamo za hrbtom slaba pota. Kitajska je nevtralna samo za čas, sedaj pričakuje nadaljnega razvoja na bojišču, in s tem imamo računati. Vsak resen udarec od strani Rusije mora biti za Japonce smrtonosen, jim mora zmesti vojne načrte. V aprilu bodo Japonci po številu močnejši, pozneje bodo videli Kitajci, da morajo biti na naši strani. Pred aprilom niso Japonci ukrenili ničesar, koncem aprila bodo skoraj gotovo poskusili razrušiti železnico pri Tvantungu.
Angleško časnikarsko poročanje.
Poročevalec »Time«« si je za poročanje najel poseben pirni« »Uaimun« s katerega potom brezžičnega brzoiava pošilja poročila preko Koreje in Port Arturja. Tako so poročila lista »Times«, ki se ognejo japonski cenzuri, zanesljivejša, nego vesti onih angleških liBtov, ki svoja poročila zajemajo v Tientsinskih in šangajskih tvor-nicab laži. Tudi poročevalec lista »Daily Telegraph« ima na razpolago poseben parnik, a ima to smolo, da ni bil ša nikdar poleg, ko se je kaj važnega zgodilo tBr tako pobiral nezanesljiva poročila po pomorskih mestih. Ta list za vojna poročila daje na teden 30.000 mark, „Daiiy Mail«, katere najboljši poročevalec Makencie je v Koreji padel b konja ter si zlomil oba nogi, ima 10 časnikarjpv na delu v Hihi in v obrežnih mestih na Koreji ter izdaja za vojna poročila na teden 20.000 mark. »Dailv Ekspres«
III. Priloga BO. štev. »Slovenca« dn6 11. aprila 1904.
ima istotako ondi 10 časnikarjev in iste izdatke kakor „Daily Mail". Ti trije listi torej plačujejo vsak teden 70.000 mark ali mesečno 300.000 mark, torej na leto nad 3*5 miljona mark za porodila, ki niso često niti vredna, da se jih omenja in ki delajo k večjemu le zmešnjave.
Tolstoj o vojski.
V razgovoru z nekim pariškim dopisnikom se je grof Tolstoj izrazil o vojski: Ne poznam razlike med rasami. Jaz sem pred vsem za človeka. In naj se zgodi karkoli, kakšne koristi bo imelo od tega človeštvo? Ta vojaka kaže, da ljudje pozabljajo svoje dolžnosti ali jih prav nič ne poznajo; višje kakor dolžnosti napram družini, napram domovini, napram ljudem so gotovo dolžnosti napram Bogu. Ali če vas ta beseda ženira, napram vesoljstvu. A ljudje ostajajo trmasti v barbarstvu, in vidimo jih, kako s pre-vdarkom začenjajo grozne vojske, mesto da bi priznali, da je prva in najvažnejša dolžnost mislečih bitij, da odpravijo vojsko. — Dopisnik je omenil velik napredek Japoncev, in nato je Tolstoj odgovoril: Japonska je posnemala Evropo le v njenih napakah.
Dnevni opravki japonskega vojaka.
Pozimi vstanejo japonski vojaki ob 5., poleti ob 4. uri zjutraj. Četrt ure pozneje že pripravljajo zajtrk: riž, sočivje, mrzlo meso in dve čaši čaja. Ob 6. uri se prično vaje. Vsake pol ure je pet minut odmora. Tekom enega leta iztreli vsak vojak 250 ostrih strelov. Opoludne je ravno tak obed, kakor zjutraj. Vsak drug dan dobi vojaštvo mesto mesa ribe. Od poludne do 2. ure je odmor ali notranja služba. O i 2. do 6. ure zvečer so zopet vaje, nakar sledi večerja. Namesto riža v najnovejšem času vojaki dobe zvečer ržen kruh. Od 7. do 9. ure zvečer je izhod. Mej manevri je služba jako trda; hrana obstoji takrat iz polne pesti riža in neke omake.
Nameravani japonski napad na otok Askold.
Blizo Vladivostoka je otok Askold, na katerem živi kakih 3000 jelenov. Ti jeleni so neke posebne vrste, kakoršnih ni najti nikjer drugod. VrednoBt teh jelenov se ceni v neverojetno visoki meri nad jeden miljon rubljev. Dragocenost teh jelenov obstoji v tem, da plačujejo Kitajci eden par rogov vsakega jelena po 300—500 rubljev, ka tere rogove rabijo v medicinske svrhe. Pre bivalci na tem otoku se boje, da bi ne prišli Japonci in da bi se ne polastili teh jelenov — za hrano japonski vojski.
Admiral Skrydlov,
poveljnik ladjevja v Črnem morju, se je izrazil o pomorski vojski v vzhodnji Aziji: »Japonoi so pomorščaki prve vrste, ne poznajo strahu in so zmožni čudovitih del. So slavohlepni in ošabni do skrajnosti. V po sesti izvrstnega ladjevja so močni, četudi ne strašni nasprotniki. Njim manjkajo tradicije, od katerih so prešinjeni ruski pomorščaki, ki se ničesar in niktgar ne boje«. — Da bo Rusija zmagala, o tem Skiydlcv ne dvomi. Ako izvzamemo prve napade, ni japonsko brodovje doseglo nikakih uspehov, in na dalje jih tudi ni pričakovati. Zdaj je admiral Makarov v Port Arturju in mogoče so srečne operacije od ruske strani. Japoncem pa prete porazi. Rusko ladjevje v Črnem morju ae ne oborožuje. Sovražnik bo razbit, in v kratkem bodemo čuli o velikih ruskih uspehih.
Štajerske novice.
š Poskušeni zavratni umor. V zapor mariborskega okrožnega sodišča so pripeljali 55 let staro, pri posestniku Janezu Hlebu v Jelovecu pri Mariboru usluibeno deklo Julijano Glodež iz Slivnice. Njena 85 let stara gospodinja Terezija Hleb je čutila, da ji nekdo nekaj primešava v kavo. Ker je sumila, da je to strup in ker je bila ljubosumna na svojega znatno mlajšega moža in ono deklo, nesla je te dni, ko ji je zopet dekla natočila kave, kavo v preiskavo k županu v Voiternico. Župan je kavo poslal sodnijskemu zdravniku, ki je izjavi), da je v kavi arzenik. Orožniki so pri hišni preiskavi našli pri Ju ijani Glodež velik koa arzenika, nakar je bila Gladež aretirana,
š Afera poneverjenja v okrajnem zastopu celjskem je rešena povoljno, in sicer na ta način, da je okrajni odbor pozval bivšega načelnika dr. Srnec?, da te kom treh mesecev dobro voljno plača po taj niku Kosemu poneverjeno svota, ako pa ne bi hotel dr. Srnec ustreči temu pozivu, se attar izroči sodišču. »Domovina" naglaša, da je pot, ki jo je nastopil okrajni odbor, povsem pravilna, tako, da mu ne more prigovarjati tudi najhujši nasprotnik se danje večine v zastopu Naj bo že, da dr. Srnec plača dobrovoljno, ali pa po raz Bodbi sodišča, ali pa razsodi isto, da dr. Srneca ne zadevlje nobena krivda: v nobenem
slučaju se ne bo moglo očitati Stovenem, da so oškodovali okraj.
fi Politično druitvo »Pozor" v Ptuji priredi svoj občni zbor v četrtek dnč 14. aprila 1904 ob 2. uri popoldne v »Narodnem domu". K prav obilni udeležbi vabi odbor.
š Dobro pleme. Gostilničarju in posestniku Mat. Roichu pri St. Janžu na Dravskem polju je ena sviBja v 1 in pol leta vrgla 68 mladih. Pred par dnevi mu je vrgla 21 mladih.
š Porotno zasedanje v Celju, drugo v tekočem letu, se zaCne dne 2. maja.
š Pasja kontumacija je v Celju in okolici odpravljena.
š Umrl je v Poljčanah veleposestnik g. I»an D e t i č e k , star 52 let. — V Celju je umrl umirovljeni nadučitelj g. Gustav Potočnik v 61. letu svoje dobe.
Loške novice.
1 Na volitvi pri Jožku. G. župan volivcu: »Koliko si star?« — Volivec: »Dvajset let«. — »Ti ne smeš voliti, si premlad«. — »Čemu ste mi pa dali pravico?«
—	»Pa vendar ne boš«. — Volilni komisar: »Štirinajst dni je bil volivni imenik na raz polago; takrat je bil čas, da popravite, sedaj je prepozno. Danes velja njegov glas ravno toliko, kakor glas drugih volivcev«.
—	Do prihodnje volitve Be boste že naučili sestaviti pravilen imenik volivcev, kaj ne go spod župan? G. župan (diugemu volivcu): »Tako mlad pa res ne sme voliti. Koliko si star?« —»Prosim, gosped župan, že šestindvajset let živim; pravica je moja". — In gospodu županu se je zmračilo jasno lice. Šteli so glasove, volivci ao gledali in poslušali ; liberalci so se jezili in molčali, tako so jim sapo zaprli. Voliveo članu komisije: .. Vi ste Demšarju en glas premalo zapisali, to pa že ne gre". — »Preglejmo!" — In prešteli so glasove in glasovnice, pa so našli, da enega glasu niso vpisali. Eden liberalcev: „Ea glas gori ali doli, saj ni nič". Naš volivec: »Zapisati se mora vsak glas, naj bo Demšarjev ali Novakov, če je en glas nekaj ali pa nič".
1 »Petdeset glasovnic sem podpisal za Novaka jaz sam", je govoril te dni neki liberalec, „zmaga v Stari Loki bo naša". Pa so šteli m šteli Novakove glasove, pa so jih našteli ravno devet manj ko petdeset.
1 Liberalec v hlevu. Na dan volitve so bili liberalci silno potrti. Prav mnogo Be jih je zbralo v Jožkovem hlevu. »To je primeren kraj za liberalce", pravi eden navzočih mož, »tam pri neumni živini lahko uganjajo svoje surovosti, med ljudmi jih ne smejo več". — Nekaj hudomušnih mož je pa dejalo, da jih bo Kovačev Gašper podkoval, da ne omagajo pod težo svojih glasov.
Zahvala.
Povodom moje izvolitve v deželni zbor izrekam tem potom vsem svojim cenjenim volivcem najprisrčnejšo zahvalo za zaupanje, katero ste mi izkazali na dan volitve. Skušal bom po svejih močeh željam onih, kateri so mi poverili čast deželnega poslanca, ustreči v vsakem oziru. Istotako se zahvaljujem prisrčno za pismene in brzojavne čestitke, ki sem jih prejel na dan izvolitve.
F^sm Demšar.
Dnevne novice.
V Ljubliani, 11. aprila PismO ljubljanskega knezoikofa do ljubljanskih Nemcev, katero je pro-teetantovske agitatorje tako razgrelo, da zabavljajo čeznje v vseh nemškonacionalnih in židovskih liatib, ravno Vrtled senzacije, katero vzbuja, kaže, da je bilo ne le umestno, ampak tudi potrebno. Jasna in odkritosrčna beaeda je najboljše sredstvo, da se zbudi za nimanje za resnico. Seveda so odgovori na to pismo, ki zdaj prihajajo od protestantov-ske strani, vse drugo, samo ne resnicoljubni. Tako n. pr. »Deutsche Stimmen« očitajo ljubljanskemu škofu grozovito pregreho : ljubljanski škof je kriv, da so delavke v tobačni tovarni »od hudiča obae-dene!" To je nekaj posebnega. Prvič je ta iznajdba čisto nova in doslej še ni znano, da bi bila kaka delavka obsedena, prej bi se dalo kaj takega reči o onih, ki delavstvo zaničujejo — drugič pa ljubljanski škof vendar nima nič opraviti s prepiri v tobačni tovarni. — Potem zahtevajo od ljubljanskega škofa, da mora ukazati katoliškim poslancem, da se naj v deželnem zboru miroljubno pod vržejo in naj bodo po besedah sv. Pavla »podložni in ubogljivi do oblasti«. Mi pa mislimo, da sv. Pavel, ko je pisal o oblasti, ni
zahteval pokorščine do politične oblasti med strankama barona Schwegla in dr. Tavčarja. Zakaj protestantovski pisec ne citira nešte-vilnih mest iz sv. pisma, ki govore o p r a-vičnosti do drugih in ki prepovedujejo zatirati bližnjega? — Vse drugače, kakor protestantovski agitator iz Ljubljane, pa sodijo drugi liati. » Č e c h « je priobčil celo piamo v prevodu ter pravi: »List ljubljanskega knezoškof* diha pravo apostolsko ljubezen. ... Ko smo ga čitali nam je pa prišlo na miael, kako radost, da kako navdušenje bi povzročil podoben list, ako bi bil izdan n. pr. v nadškofiji dunajski k stotisočerim Čehom, ki tam prebivajo«...
f Monsignor Alojzij Stare. Včeraj zjutraj ob pol dveh je umrl v Ljubljani v svoji hiši veleč. g. Alojzij Stare po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti. Veliko soboto je še vodil procesijo v Mengšu, veliko nedeljo pa ga je stresel mraz, vendar je v ponedeljek še v grajski kapeli maševal. Sel je potem domov, kjer ga je močno tresla zimica, veadar je ustajal naslednje dni, tudi v četrtek še bil pri mizi, v petek pa ni mogel več ustati. Nihče ni mogel s sigurnostjo vedeti, kje da je sedež bolezni, ne kateri pravijo, da je bil trebušni tifus. V soboto je nastopil popolni kolapsua; popoldne je bil previden, ponoči je mimo umrl. Gospod Alojzij, tako so ga navadno imenovali, je bil rojen 10. junija 1836. v Mengšu iz znane Staretove rodovine. Njegovi Btarši so ga izredili prav skrbno, imel jih je celo življenje v čislih. Preživeli so ga štirje bratje in ena sestra. Posvetil se je duhovnemu stanu in bil posrečen 26. julija 1859. Njegova prva služba je bila v Planini na Notranjskem. Bil je ondi dve leti, eno leto je bil obenem tudi učitelj na ljudski šoli, njegov učenec je bil takrat dr. Jos. Dolenec, profesor bogoslovja, s katerim sta bila do sedaj v posebnem srčnem razmerju. Celo leto je preskrboval šolo za 120 gld. Nato je prišel v St. Vid nad Ljubljano k pokojnemu Blažu Potočniku. Nedavno je še pravil, kako so s« ga bali v St. Vidu, češ, iz dobre hiše je, mu pa ne bo nobena jed všeč. Ko so pa videli, da je prav vse od kraja, bili so veseli in ves čas je vladala lepa vzajemnost med župnikom in kaplanom. V St. Vidu je imel g. Alojzij mnogo posla, malone vse uradovanje, eno leto hude koze v župniji, a vse je storil lahko in z veseljem Potočnik je umrl in Stare je bil upravitelj, čisto sam. Za njim pride Ant. Potočnik iz Planine za župnika v Št. Vid, torej je bil g. Stare že drugipot njegov kaplan. Tedaj je bila prazna župnija Rova pri Kamniku, ktere patron je bil njegov brat, posestnik na Kolovcu; prosi tjekaj in dobi to mesto. Ondi ostane 23 let. Popravil je župnišče, cerkev, nabavil mnogo krasnih masnih oblačil in večino plačal s svojim denarjem. Grede k cerkvi se nekoč prehladi in dobi srčno napako in naduho, ki ga je tlačila do smrti. Radi tega je šel v pokoj in se preselil 10. maja 1896 v Ljubljano, v hišo, ki sta jo skupno posestovala z bratom dr. Josipom, ž njim vred sezidal še eno hišo na Marije Terezije cesti in stanoval v njej do smrti. Bil je v pokoju, a ni počival. Kamor se ga gospodje vabili na spoved ali na službe božjo, povsod je rad šel. V Ljubljani je pristopil k vsem koristnim društvom, v politično življenje ni segal, a na društvenem polju je deloval mnogo. Ako si vprašal pri društvu, kdo da je blagajnik, čul si skoraj vedno isto ime gospod Alojzij Starš. Posebno lepo je deloval v Vin-cencijevi družbi, in ker je bil usmiljen do ubogih, upamo, da je dosegel usmiljenje tudi pri Bogu. Štedil je s krajcarji, a izdajal je stotake. Cerkvi na Brezji in na Sveti gori bi lahko povedali, kakšen dobrotnik je bil rajni g. Alojzij. Njegova pokojnina je šla vsa za uboge. Bil je pa v oskrbi ubogih zelo previden, ni se dal slepiti; zategadelj se je zdel komu trdosrčen, a njemu se je škoda zdelo denar izdajati zapravljivcem in pijancem. Velik podpornik bil je tudi cerkvi v Mengšu in ondotnemu katol. izobraževalnemu društvu. Bil je tudi sindikus frančiškanske provincije, kteri posel je opravljal z veliko skrbjo in natančnostjo, zategadelj je ukazal preč. frančišk. provincijal v vsakem samostanu eno slovesno sv. mašo-zadušnico zanj. — Neizmerno ga je veselilo imenovanje pa-
peževim komornikom, žal, da je trajalo veselje tako malo časa. Da je živel g. Alojzij še kaj časa, gotovo bi bil storil še mnogo dobrega, a odmerjena mu doba je potekla. Naj gredč dobra dela za njim, mir njegovi duši! — Pogreb se je vršil danes ob 5. uri iz mrtvašnice pri sv. Krištofu, kei zdravniki trupla niso pustili prepeljati v Mengeš. O oporoki se razširjajo po mestu različne vesti. Informirali smo se in izvedeli, da oporoko eksistira, odprta pa še ni.
Katoliško politično druitvo ia kranjski okraj se bo ustanovilo v najkrajšem času. Pravila se predlože te dni. To bo odgovor (kolikor ga niso že pri volitvi prejeli) na skrajno predrzna izzivanja liberalcev. Poskrbeti hočemo za to, da bo liberalce enkrat za vselej veBelje minulo, skli-cavati še kake kmečke shode in posvete v Kranj, veselje minulo kranjske postopače, ki se imenujejo tudi »sokole", napravljati kake politično pofarbane shode v okolici, sploh poskrbeti, da bodo kranjski liberalci imeli malo več respekta pred nami. Bili smo pre-tihi in premimi, zato so si dovoljevali največje arogantnoBti. Ker nas pa tako lepo prosijo, se bomo pa malo krepkeje odzvali. Pokazati hočemo — kakor Bmo že rekli — da lepa Gorenjska je in ostane naša!
O smrti konservatorja g. CrnO-logarja, učitelja v Smarji pri Ljubljani, se nam še poroča: Centralna komisija za umetnost in zgodovinske spomine ga je poslala narisat cerkve pri Treh farah pri Metliki. Gospod Crnologar je v torek narisal znamenite ondotne spominke, ponoči se je pa peljal z vozom čez Gorjance, ker ga je dolžnost klicala v sredo v šolo. Mej potom se je v mrazu prehladil in prišel v sredo že bolan domov. Takoj se je vlegel in v petek je umrl. Z gospodom Črnologarjem smo izgubili Slovenoi enega najodličnejših avstrijskih konservatorjev. Tekom 48 ur mu je vzela življenje huda angina. Črnologar je bil mož železne vztrajnosti. Od knjigove škega pomočnika se je izobrazil za učitelja in za priznanega preiskovalca domače zgodovine. Včeraj se je vrSil v Smarji pogreb ob veliki udeležbi pokojnikovih prijateljev in častilcev. N. v m. p. I
Vegove razglednice. Dunajskim Slovencem naznanjamo, da je prevzela prodajalna umetnin „Zur Oper", Karntner Ring st. 2, prodajo Vegovih razglednic in Vegove slike. Dunajčani prav pridno kupujejo Vegove razgledioe.
Družba sv. Cirila in Metoda je imela svejo 149. vodsteno sojo dne 24. marca 1904 v svojih prostorih v »Narodnem domu«. Prvomestnik otvarja ob 3. uri pop. Bejo ter pozdravlja g. družbenega razsodnika dr. Frana Tominška, ki je požrtvovalno prevzel posel blagajnika mesto obolelega dosedanjega blagajnika g. prof. Martina Petelina. Ko bi komu čast. družbenikov bila do njega kaka zadeva, bodi naznanjena do njega adresa: »Gravosa v Dalmaciji". Blagajnik je izkazal za dobo od 1. januarja do 22. marca 1904. 9.16134 K dohodkov in 7.097 80 K stroškov, torej prebitka 2.063-54 K, kateri znesek se poviša za gotovinski saldo z dne 31. decembra 1903 v znesku 1021 27 K ter je omenil, da raz-položnina v znesku 3.084 81 K ne bode zadostovala v pokritje tekočih stroškov. Ko se rešijo došle vloge, sprejme se ponudba g. Jerneja Bahovca, trgovca v Ljubljani, da založi peresa v družbeno korist in se dr. Ivan Svetina pooblasti za stavbo otroškega vrtoa v Jesenicah, zaključi prvo-uiestnik sejo ob 2 6. uri zvečer.
—	Švedski kralj in kraljica sta si
danes ogledala postojinsko jamo. V Pestojni jih je pozdravil deželni predsednik baron Hein.
—	Pogorel je skedenj Rahneta v Vinji. Vsa ondi spravljena slama in krma je po-g vrela. Zgorel je tudi en prešič. Škode je 6000 kron, zavarovalnina znaša 1200 kron. Zažgal je 3 in pol lota stari posestnikov sin z žvepljenkami.
—	Straina nesreča na železnici Iz Oseka poročajo : Pri odhodu nekega zabavnega vlaka se je prigodila tu straina nesreča. Potniki še niao vsi vstopili, ko jo dal vlakovodja pomotoma znamenje za odhod. Vlak se je pričel pomikati naprej. Več oseb je odletelo s stopnjic pri vlaku; nekaj oseb
je priilo pod koles«. Enemu možu in dvem ženskam so kolesa odtrgale noge. Več oseb je tudi težko ranjenih.
—	Nove slovenske stavbe v Gorici Prijateljem slovenskega Šolstva v Gorici naznanjamo veselo vest, da stavba novega »Šolskega Doma" (Mali Dom), ki bo obsegal devet šolskih prosto rov, lepo napreduje. Dozidano je ža pritličje do prvega nadstropja; sledili bodeti še dve nadstropji, ki prideta pod streho, kakor upamo, v treh ali štirih tednih. Lepo je gle dati, kako stavba ped spretnim vodstvom bratov Mozetičev raste it tal. Le eno je, kar dela odboru skrbi, namreč misel, da bo treba delo tudi plačati. Zato se obračam* do vseh poštenih rojakov, katerim je vzgoja in pouk, probuda in presveta našega milega, nadarjenega in za vse dobro sprejetnega naroda pri srcu, naj priskočijo društvu z gmotno podporo na pomoč. Kdor utrpi dati, ne more bolje obrniti svojega daru, nego v pospeševanje tega važnega Kulturnega dela za n*š narod. — »Trgovski dom« je zdaj docela pod streho, tudi kupola se vidi v ospredju.
—	Občinske volitve v Ratečah
bodo na pritožbo Antona Kovačiča 16 t. m. pred upravnim sodiščem.
—	Častnim občanom je izvolilo sta-rašinstvo bovške občine gospe da Bogoljuba P r i z i n g a , c. kr. okrajnega glavarja v Tolminu.
—	Značilni pojavi. Na razsvetljavi v
Opatiji povodom bivanja cesarjevega je po šiljal parnik »Eiore« z električnim reflektorjem na Opatijo in Učko rdeče, bele in ze lene žarke — madjarsko trobojnico. Hrvaškim šolskim otrokom so pa zabranili nositi hrvaške trobojnice!
—	Dinamitni patroni. Iz Boh. Bistrice se nam poroča: Na mostu na Ledin-cah je vzdignil šolski deček Urban Mencin ger desko in našel pod njo več dinamitnih patronov. Enega prižge z žveplenko, nakar je eksplodiral in neprevidnemu dečku na desni roki odtrgal več prstov. Pod mostom so našli še nad 20 dinamitnih patronov. Bržkone so patrone Italijani skrili pod most, ki so pred nekaj meseci ribe z dinamitom pokončavaii in bili potem vsled tega cb Bojeni.
—	»Kmet Joža Novak iz Jame',
se je bralo po vseh vogalih prijaznega kranjskega mesta. Kmet Joža Novak, je bilo za pisano na nebrojnih listkih, ki so jih po gričih iu dolinah kranjskega okraja nosili te dni poštni seli. Kmet Joža Novak, je pušta-biral Fortunov Peter, dokler sa ni naučil celega imena na pamet. Ej, bilo je šole ! A imajo svoje glave. Ime je že še šlo, a kaj bodi ž njim, pri tem se jim je zmedlo. Iz Jame je javkal Grmekov kmečki neodvisni zbor; v jamo je cdjplesala četa svobodnih mož. In danes doni po VBem kranjskem okraju pogrebna pesem : Kmet Joso Novak v Jamo, v Jamo, v Jamo.
—	Ponos velja ! Ko je stari Lovrač brez vinarja v žepu mogočno v opalti zahteval pajkelc tobaka, je pobrskal slovesno malo po žepu, nato pa je svečano izjavil: •Ej, za štiri solde pa res ne bom menjal de *etaka.« Junaško je odšel. Za njim so pa kihali opaitarjevi otroci. — Tako se je zgodilo z »neodvisnim kmetom«.
—	Podaljšana bohinjska železnica. V četrtek popoldne se je vršilo v mestni dvorani v Gorici posvetovanje glede name ravane železnice Gorica-Červinjan, ki bi tvo rila podaljšanje boh. železnice z novo zvezo Dunaj Rim. Sprejeli bo tako resolucijo: Vitalnega interesa za našo deželo je želez niška zveza naravnost iz Gorice v Červinjan, prve vrste, ob desni strani Soče. Deželni odbor naj se zanima za to, ter dela, da se vdloči vlada za potrebne dispoiic je za gradnjo te železnice; resolucija se predloži mini strskemu predsedniku, trgovskemu, polje-delsaemu in železniškemu ministru. Lihi povdarjajo očitno, da se jim pri tej železnici gre v prvi vrsti le za boljšo zvezo z laškim kraljestvom z narodno -političnega stališču. »Gorica« piše v tej zadevi: »Nikdar nismo bili in tudi sedaj nismo na sprotniki kateremukoli podjetju-, ki pospešuje promet v deželi, tudi temu nismo; a uverjeni smo, da so vsi tozadevni napori sunek v zrak, ker so gospodje aranžerji pre več jednestranski. Našim poslancem pekla damo pa na srce skrb, da delajo mirno in previdno od svoje strani na to, da se po daljša vipavska železnica ter izvede železniška zveza od Sv. Lucije skozi Idrijo z Rudolfovo ali vrhniško železnico.«
—	V Kamniku so pokopali včeraj popoldne 23ietno Gabrijelo Treven, hčerko pokojnega gosp. L. Trevna, bivšega vrlospoštovanega nadučitelja na Blokah in prej na planini pri Vipavi ob polnoštovilni udeležbi dekliško Marijine družbe in mnogih drugih pogrebcev. Svoji tovaršici je zelo ganljivo zapel zbor dekliške Marijino družbe pod vodstvom gospioo C. M a t i č i č pred hišo in na pokopališču. Dekleta Mar. družbe so svetile ob krsti in nosile krasne vence; krsto pa mladeniči Mar. družbe. Svetila jej večna luči
—	»Bezirki Lehrerbibliothek Umg. Laibaoh naj blagovoli pojasniti, če že ima samoslovcnski pečat
—	„Komls" skozi okno. Vojaki v vojašnici na Travniku v Gorici mečejo kruh skozi okno. Te dni zvečer sta priletela dva kosa „komisa" na tlak v ulici Caserma, in kmalu bi bila zadela nekega človeka, ki je šel tam mimo. Ta je pobral kot zid trda dva hlebčka ter ju nesel na policijo.
—	Novo društvo se |e ustanovilo v Pulju. — Ime mu je »Slovensko društvo«.
—	Oddaja smodnika za streljanje zoper točo. Kakor vsako leto, bo preskrbel deželni odbor kranjski tudi letos kranjskim vinogradnikom smodnik za streljanje zoper točo. Razpošilja s« le v zabojih po 25 kg.; zaboj stane K 20 60. Prošnje je poslati naravnost deželnemu odboru v Ljubljan«, ob enem pa tudi ves znesek, kajti na nepla čena naročila se ne bode oziralo. V prošnji je natančno navesti prejemnika ter zadnjo postajo. Razpošiljalo se bo vsa t prvi teden v mesecu.
—	„Rdeči križ". Dne 9 t. m. imel je odbor deželnega in gospejnega pomožnega društva »Rdečega križa" za Kranjsko svojo sejo. Letno poročilo in računski zaključek vzela sta se na znanje; dalje rešile so se razne prošnje za podpore, in potem so se vršile volitve društvene predsednice, prve podpredsednice in druge podpredsednice. Voljene so bile naslednje dame: za predsednico gospa baronica Hein, za prvo podpredsednico gospa Antonija Kosler, za drugo podpredsednico gospa Beti pl. Laschan. Gospodu c. kr. štabnemu nadzorniku dr. Vin cenciju Svobodi izrekla se je najtoplejša zahvala za njegovo večstransko podporo kot vojaški svetovalec.
—	Ukaz za šolska vodstva in za učence. Ker prepogosto ravno šolarji trpinčijo živali, posebno pa zasledujejo ptioe pavke, dalje poškodujejo razne rastline, drevje in nasade, izdalo je naufino ministrstvo ukaz, naj se v šoli ne le pri narovoslovju, temveč pri raznih drugih predmetih učence od tega početja odvrača in svari. Za učitelja bo to tem hvaležnejši predmet, ker se s tem mla dini vcepi veselje in čut za naravo. Posebno priporoča minister dobre naravoslovne knjige za šolske knjižnice. Koristno bi bilo, da bi se tudi v šoli prebirali primerni odstavki iz takih knjig.
Ljubljanske novice.
Velika zarota odkrita v Ljubljani V našem, sicer jako mirnem mestu so prišli na sled nevarni zaroti. Nevarnost bi bila velika za obstoj sedanjega reda. da bi slučajno ne bila prišla stvar na dan. Zbirališče zarotnikov je bilo ped zemljo, navadno zvečer. Ker je bila zarota jako razširjena, se je čuditi ljubljanski mestni policiji, da ni prišla zaroti prej na sled in da je zvedela za to zaroto šele posredovanjem drugih oseb. Tolika ne paznost mestne policije je najstrožje obsodbe vredna. V prihodnji obč. seji bo podana baje radi te nepaznosli policije interpel&c ja. Ko liko rodbin je prizadetih vsled odkritja te zarote, ša ne vemo natančno, vendar se bomo potrudili, da borno izvedeli za vsa imena. Vso stvar je odkrila bistroumnost »Narodova". Kdor ne verjame, naj posiuša te le »Narodove« strašne besede, ki bo na našajo seva zopet na »klerikalce«: »Imeli ao v konsumu tudi neko Bkrivno društvo. Vsak član zarote je moral pokazati p i p e c kot znak in izpregovoriti neko besedo, da jo smel vstopiti. Tudi dr. Krek je bil pri ti skrivni družbi. Vpričo takemu početju se ni čuditi, da so zdaj cigararice tako drzne po stale«. — „Lahko dokažemo s pričami, da je bil dr. Krek član društva, pri kojem je vsakdo moral imeti nož". Tako piše »Narod« čisto resno. Človek vidi ža kar kri in čuje pokanje bomb, ko prečita to »Narodovo" senzaciionelno odkritje. In sedaj naj pomislijo Ljubljančanje, če ni nevarno redu in miru šaljivo gostilniško omizje — navadnih »pipčarjev", ki v znamenie svojega dostojanstva in mejsebojne prijateljske zveze nosijo vedno seboj — ne bomb — ampak na videti »pipec«. In to naj bi ne rszdražilo »Naroda«? To je strašna »skrivna družba", katerih je pa po raznih ljubljanskih gostilnah mnogo in ki prav nič ne skrivajo, ker ni rnajo nič prikrivati. Če smejo Nomci v ka zini imeti svojo različno imenska omizja, če smejo frakarji v »Narodnem Domu« imeti svojo frakarske sestanke, tedaj bodo tudi lahko mirno, zadovoljno in veselo živeli dalje raznovrstni „ljub'janaki pipčarji". »Narod« naj bo preverjen, da no bedo nikomur tre buba preparali in naj ga ima tudi tako de jelega, kakor dr. Tavčar. Kdor še ni verjel, da se na Balkanu dela dan, bo po tej »Narodovi" vesti o tem gotovo prepričan.
P. Hartmann pride jutri popoldne z brzovlakom na kratek joset v Ljubljano. Potuje v Zagreb kjer bo vodil 21. in 22. aprila svoj oratorij »S. Francisous«, nad katerim sr o so divili lani v Ljubljani. Na posebno željo umetnikovo bodo sodelovali isti solist', kakor v Ljubljani.
50letnica, odkar je bila zidana trnovska
cerkev, je bila včeraj.
Iz tobačne tovarne. Gospod urednik! Upamo, da uaui oprostite, če Vas opomnimo na neko pomoto, ki jo je prinesel Vaš ce njeni list glede S e 1 a n a. Poročevalec o tobačni tovarni se je gotovo zmotil, ko je omenjal Selanove harmonike, kajti na har moniko se Selan ne razume, le za kitaro ima pripravne prste, ker je nekoč jako gan ljivo brenkal od Plaukarjeve gostilne, kjer si jo je »izposodil«, do tobačne tovarne. Nam ta krasna melodija kar no gre iz spo mina, in če ne bo Selan s svojimi bedarijami miroval, mu jo bomo v kratkem med pokanjem znanih topičev glasno zapele. »Narodu« je le čestitati, da ima tega muzi-kanta na svoji strani. Koomurja bi bilo tudi dobro vprašati, če je ptič ali miš. Ko likorkrat se luna pomladi, tolikokrat menja on svoje prepričanje. Enkrat je soc. demokrat, potem je narodni socialist, potem pa zopet narodnjak, ki se liže krog smetišnice, ki se ji pravi »Slov. Narod«. Pa kdo bi mu to zamoril; kdor jo brez srca za sestre in očeta, ne more biti dober za sodelavca Slednjič bi rade še na nekatere laži v »Narodu« odgovorile, pa je škoda papirja, ker te vrste ljudem resnico dokazovati je tako ne hvaležno delo, kakor črnega vola prati. Radovedne smo le, kje bo tiste delavke, ki z »Narodom* simpatizirajo. Če so kje take, morajo biti prave mačke, da se puste dru gim terorizirati. Zakaj ne nastopijo ter nas »klerikalke« ne pomandrajo v prah? Po naših mislih ni zavedne delavke na strani lista, ki piše, da smo predobro plačane pri delu, ki je zdravju skrajno škodljivo. Da »Narod« iaže, da smo nahujskane od »klen kalcev« in vse zadeve o nas umetno zavije, ni nič novega, in zato upamo, da se na merodajnih mestih ne bo nanj oziralo. Zoper to, če se jemljejo v prvi vrsti mestna dekleta v tovarno, me prav nič nimamo; le toliko bi dostavile, da je na kmetih enako pomanjkanje hlapcev kaaor dekel, in zato bi svetovale, da bi gospodje od »Naroda« temu s tem odpomogli, da bi pustili svoje ne umne pisanje in spremenili svoj delokrog v toliko, da bi šli na kmete z vilami gnoj kidat, ker s peresom so ga že dovolj naki dali. S.cer naj pa ta gospoda še pom sli, ker vsako izdajalsko notico o nas z dr. Krekom zabeli, da je naša tovarna državno podjetje, ki mora biti v zgled drugim podjetnikom. Ce nam predbaciva delavke iz predilnice, rečemo le toliko, da tega, če niso organizirane kakor me, ni kriv g. dr. Krek, marveč one same, ker se nočejo združiti, ker ne vedo, da je v slogi moč. Enako je t dru gimi tovarnami. Pa bodi dovolj! O priliki bomo pa povedale, koliko preveliko plačo imajo razni gospodje, ki se prištevajo »na prodni« stranki, in kako oni svoje posle in delavce plačujejo. E;, gospodki, tisti časi so minuli, ko jih je moralo Btotine jokati zato, da se je eden smejal.	Delavke.
Mašniško posvečevanje. Petek, 8. aprila, sta prejela v lu.ajšnji ttnuzoškclijski kapeli prezbitcrat frančiškana Fr. Solanus Slaby in Fr. Sebastianus Sebe s 11 k. V nedeljo je premil. g. knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič v Zatičini podelil mašniško posvečenje cistercijanoma F r. Josipu B o h m u in Fr. Avguštinu Kost e 1 c u.
Mej vajenci Danes zjutraj vdaril je v. Streliških ulicah mizarski vajenec Anton Hjstnik, stanujoč na Dolenjski cesti št. 8, svojega sovajenca Franca Puceljna z desko tako po glavi, da je bil naenkrat ves v krvi.
Tatvina v cerkvi. V frančiškanski cer ivi je bilo včeraj zjutraj Barbari Ladika, kovačevi ženi, stan. v Zgornji siški št. 88 iz žepa ukradena denarnica, v kateri je imela okoli 3 krone denarja. Tatvino je iz vršila neka brezposelna mlada ženska.
Tatovo skrivališče. V Prisojnih ulicah sta včeraj zjutraj našla dva dečka več ve-trihov in eno dleto. To tatinsko orodje je jilo skrito pod eno desko, kamor jo je bil skril najbrže kak uzmovič.
Nepošteni raznašalec knjig Pavel H Jerman, 30 let star, raznašalec knjig in časopisov je bil včeraj aretovan, ker je knjigo-tržcu Ot .nu F.scherju poneveril denar, ki ga je izterjal pri naročnikih.
Občni zbor surovinskega društva čevljarjev na Kranjskem imel bi se vršiti v Aurovem salonu. Ker pa salon ni bil pripravljen, načelstvo pa samo ni vedelo, kje naj bi se vršil občni zbor, tekali in iskali so člani v vidni jezi na načelništvo drug druzega in končno vendar našli prostor pri „Novem svetu", kjer je bilo načelstvo zbrano. Debata bila je živahna. Blagajniku Luka s u izrekel je zbor nezaupnico, ker ni izpolnjeval v redu svojega posla, kakor pravila določajo in kakor mu je redni občni zbor naročil. L u k a s se je krčevito držal svojega mandata, vendar vse zatrjevanje, „da je prisežen mož" mu ni pomagalo. Namesto L u k a s a bil je za blagajnika izvoljen gospod Gačnik. V nadzorstvo pa: Salmič,
Polanko", KevaS,'Franc in Klisch. Društvo je imelo koncem poslovnega leta 65 članov.
Nenravna dela v razložbi Kleinmayer-jeve knjlgotržnlce Tvrdka K 1 e i m a y r &Bamberg jo razložila razne podle in umazane brošure. Nočemo navajati naslovov. Tvrdka Kleinmayr hočo veljati za prvo knjigotržnico v Ljubljani in vendar deva take podle brošure v razložbo. Seveda — drugim gospodom se pa vsiljujejo nabožna dela!
Javno predavanje krščanske socijalne zveze bo jutri ob polu 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Predaval bode gospod dr. Žitnik. K obilni udeležbi vabi odbor.
Občni zbor kovinske zadruge vršil se bode v četrtek, 14. t. m., v Aurovem salonu. Gospodi kovinarji se vabijo, da gotovo v polnem številu pridejo.
Izgubljen denar. Denar, katerega je okolu velike sobote izgubila neka gospa, se dobi na Poljanski cesti štev. 32.
Zopet potresno tresenje. Včeraj dopoldne so zaznamovali vsi instrumenti tukajšnje potresne opazovalnice oddaljeno tresenje, ki se je začelo ob 9. uri 54 minut 40 sekund ter je bilo končano ob 10. uri 13 minut.
Hlapec pod vozom. Hlapec Franc Pivk, v službi pri Oskarju Treotu na Marije Terezije cesti je bil danes dopoldne, ko je vozil glino v Zupančičevo opekarno v Trnovem, tako pijan, da je z voza padel in prišel pod voz. Zdrobilo mu je desno roko. Prepeljali so ga v deželno bolnišnioo.
Na današnji nabor jo prišlo 159 fantov iz ljubljanske okolica. V vojake je bilo potrjenih 48.
V frančiškanski cerkvi sta bili včeraj dve novi maši; zjutraj ob 5. uri jo je obhajal č. p. Šolan S 1 a b y, pridigal p. Sigmund Zega, ob 9. uri č. p. S e b a b t i -jan SebeBtik, pridigal preč. p. provincijal Konštantis Luser. Nova maša vedno mika verno ljudstvo, obakrat je bila cerkev polna vernikov. Veličastno petje je povzdi galo slavnost. Oba novomašnika sta iz daljne češke provincije, svatje so bili tedaj le asistenti in nevidni angelji božji.
Najdeno in izgubljeno. Na Poljanski cesti je našla vdova Marija Čala bankovec za 10 kron. — Vpokojeni oficial Rajko Ješenak je zgubil nekje v mestu denarnico z vsebino 7 kron.
Dohod laških delavcev. Včeraj ponoči pripeljalo se je s posebnim vlakom 520 italijanskih delavcev v Ljubljane; nekoliko jih je ostalo tukaj, drugi pa so se odpeljali v Gradec in na Dunaj.
Izseljevanje. Dne 9. t. m. odpeljalo se je z južnega kolodvora 13 oseb v Ameriko, dne 10. t. m. pa 15.
Draginja na ljubljanskem trgu postaja že nenaravna. Da so razmere že neznosne, je vzrok posebno to, kakor je bilo že več krat povdarjano, da branjevci in njihovi me šetarji zunaj mesta prokupujejo blago in potem po poljubno visokih eenah prodajajo. Da se to vsaj deloma omeji, storila je go-stilničarska zadruga korake, da bodo varstveni, policijski in orožniški organi tako početje nadzorovali, odnosno zabranjevali. — testna policija in orožniške postaje v ljubljanski okolici so že dobile potrebna navodila.
Izgubljeno. Na Mestnem ali na Pogačar-evem trgu izgubila je v soboto, 9. t. mes., jranjevka Frančiška Bjzlaj, stanujoča na Po janski cesti štev. 47, denarnico, v kateri je mela okoli 22 kron denarja. — Na poti od Resljeve ceste do Dalmatinovih ulic izgubila je v petek, dne 8. t. m., šolska učenka Ani Schley, stanujoča na Rasljevi cesti štev. 20, zlat obesek.
Umrl je g. Matija Peršin, občeznani in spoštovani gostilničar na Gorenjem Rožniku v starosti 76 let. — Umrl je v Kolodvorskih ulicah pisar g. Henrik J e r o m.
Žrtev alkoholizma V deželni bolnici je radi preobilo vžite pijače umrl urar Jožef Sunta. Na dvorišču hiše, v kateri je stanoval, so ga našli brezzavestnega. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v bolnico, kjer je umrl.
Dobrodelna veselica v korist Salezijan-cem v Rudniku, katero bo priredile nekatero sotrudnice salezijanskoga zavoda včeraj v jivšem »Katoliškem domu«, je občinstvo v vsakem oziru zadovoljila. Ža pred sedmo uro se je jelo zbirati občinstvo, katero je napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Pod spretnim vodstvom marljivega mladega ka-pelnika je zapel oktet, obstoječ iz 4 gospo-dičen in 4 gospodov, tri ljubke narodne jesmi, in sicer tako precizno in nad vse dovršeno, da je bila burna pohvala od strani občinstva povBem zaslužena Neutrudljivemu in požrtvovalnemu gospe du kapolniku želimo, da spopolnjuje svoje zmožn:sti v prid naše pesmi! Najsijajnejša točka celega vsporeda sta bila dva solospeva iz .Carostrelca" in »Fausta" znane sopranistinje bi. gospodične 3 r n e P o v s e t o v e. Odveč bi bila na tam mestu vsaka pohvala, kajti to, kar nam e podala gospodična Povšetova, že ni več dilentatizem, temveč umetnost. Hrupno odo-jravanje, burna pohvala in krasen šopok, vse to je pričalo o simpatijah, katere vživa
v naših krogih gosoodična Erna Povietova. Na glasovirju jo je spremljal iz posebne prijaznosti gosp. prof. De k leva. Med odmori je igrala ljubljanska društvena godba nekaj točk v splošno zadovoljnost in priznanje občinstva. H koncu programa pa nas so presenetili naši diletantje s svojim izvrstnim predstavljanjem enodejanske šaloigre »Dva gospoda inensluga". Posamezne vloge so bile jako spretno razdeljene in pred-stavljavci so tekmovali med seboj, kdo bode izvrstneje pogodil svojo vlego. Priznati moramo, da smo v zadregi, koga naj bolj pohvalimo. Ali imenitnega sluga Ivana ali hi-šino Reziko, srečno pogodenega slikarja Protina ali elegantno gospo Pavlino. In kaj naj porečemo šele izborno maskiranemu gospodu stricu Grdinu? Vsi so nam nudili mnogo zabave, mnogo smeha in zato hvala jim! Želimo jih kmalu zopet videti na odru. Hvala tudi trudapolnemu gospodu režiserju Verovšku. Vrle prirediteljice te dobrodelne veselice so lahko ponosne na moralni in materijelni uspeh sinočne veselice; oboje podpore potrebni dečki v salezijanskem zavetišču so jim gotovo iz dnu src hvaležni za njih požrtvovalnost in mnogi trud.
Odlikovan domači obrtnik. V izložbenem oknu g. tapetnika D»gotina Puca v Gradišču je razstaviien obris salonske oprave, ki je bila v februvariju k t s razstavljena na pariški razstavi in odlikovana z zlato častno svet njo, častnim križcem in častno diplomo. S tam je odlikovana tudi šentviška mizarska zadruga, katere poslovodja ie v. Dragotin Pua
Zgubljena je bila dne 4 t. m. od Sv. Jakoba pn Sari po Dunujski cesti do Ljubljane železna, črno barvana palica s p isre-brenim di zajem, vredna 6 kron. Kdor to je našel, naj jo proti primerni nagradi odda v trgovini g. Valentina Goloba.
Posredovalno delovanje mestne posredovalnice za delo in službe v Ljubljani v mesecu marcu V primeri s prejsujim me-seojm je došlo v tem mesecu nekoliko več deloponudb, a nekiliko manj ženskih delo« jemalcev, tako da je došlo splošno več oglasil delodajalcev, nego delojemalcev. Skoraj isto razmerje je z lanskim letom jednacega meseca, le moških delodajalcev je došlo znatno več. — V splošnem so se naročila povoljno reševala, le kmttskih, vrtnarskih in hišnih poslov je nekoliko primanjkovalo, Iker je po istih mncgo vprašanj. — Po sredovanje s stanovanji je imelo deloma uspeh, a vajencev ni bilo mogoče dobiti. — Istotako je bilo tudi vnanja naročila težavno ireševati-
Izpred sodišča.
Cerkven tat in tatica. Pred goriško okrožno sodnijo se je vršila v četrtek razprava proti Elizi Ropretič in proti Antonu Giulio radi tatvine. Kradla sta od nov. 1902. do febr. 1903. po cerkvah, in sicer v n u n s k i cerkvi v Ljubljani, kjer sta pokradla dragocenostij okoli 106 K, v frančiškanski cerkvi na Kostanjevici v Gorici, na Sveti Gori, v cerkvi sv. Antona Gorici, Ropredič pa, je ukradla še v cerkvi sv. F 1 o r i j a n a vLjubljani verižico vredno okoli 50 K. Giulio je bil obsojen na 6 mesecev trde ječe, Ropretič pa na jedno leto in pol.
Književnost in umetnost
*	Spominski listi is zgodovine <3. in kr pehotnega polka it. 17 vitez pl Milde Po rokopisni polkovni zgodovini in drugih virih sestavil prof. Ant. Funtek. Na 101 strani pripoveduje knjiga slavna obleganja naših »kranjskih fantov" od leta 1647. dalje. Knjiga priča o velikem trudu, katerega je morel imeti gosp. pisatelj, da je snovi tako zanimivo zbral in jih podal v tako poljudni obliki. Izšla je v cesarski kralj, zalogi šolskih knjig na Dunaju. Ta knjiga bi bila jako dragocena za knjižnice po naših društvih, zato je želeti, da bi prišla tudi v splošno prodajo, ter tako širšim krogom nudila priliko seznaniti se z vrlinami sinov naše dežele, katere je g. pisatelj v tej knjigi tako krasno opisal.
*	Nove »Smarnice.«. V zalogi Katoliške Bukvam« v Ljubljani izšle so ravnokar za leto 1904. nove Smarnice pod naslovom : »Marija v pre d podobah in podobah. Zbral Jožef Vole, župnik. Z dovoljenjem prečast. knezoškofijstva ljubljanskega. Knjiga obsega 308 stranij in stane vezana z navadno obrezo 2 K, z zlato obrezo 2 K 40 v., po pošti 20 v. več.
Bazne stvari.
Najnovejše od raznih strani.
N o v a z i m a. Po Tirolskem je v soboto močno snežilo. Tudi na južnem Češkem in Nižje Avstrijskem so imeli velike snežne vihirje. — Mačeha morilka. 31 letna Ana Hirtel v Ašu jo svojega pastorka strašno mučila. Zaprtega je imela v svinjskem hlev«. Predvčerajšnjim ga je
tako dolgo nabijala s polenom po glavi, da ae je deček mrtev zgrudil. Truplo je brez srtoa mačeha vrgla na železniški tir, da bi vzbudila mnenje, da je dečka vlak povezil. železniški paznik je to opazil ter jo prijel. — o I a r č e k samomorilec. V Ni-lolsburgu se je obesil učenec tretjega raz reda ljudske šole, ker se ie bal, da bo doma kaznovan. — Zopet češka p o s o j i 1 n i o a v neredu. Pri pisojilnioi v Čehu °o dobili ned^statka 318 000 kron. — Obsojena radi skript. Pred pri zivnim sodiščem sta bila obsojena 431etni jurist Mine O.to in 44 etni medicinec Adolf Seifert, ker sta trgovala z vseučil. skripti,— Krvav dvoboj V North Forc v zahod. Vireriniji s*a imela policijski ravnatel| Farland in bogati trgovec Ballard političen dvoboj. O Uala sta oba mrtva namestu — Policaja ustreli) je v D >hort M ch. v Ameriki Hrvat J sip Urbanov 6 ker ga je policaj hotel ar pirati, ko je pretepala! svojo soprogo. — Ženski kovači. D» se tudi ženske pečajo b kovaštvem, to ni nič novega in nič posebnega. Na Angleškem je 316 ženskih kovačev.
Svobodomisleci med sabo. »D.-uštvo francoskih svobodomisltcev« je organizacija, ki zdrufnie vse najhmše sovražnike krščanstva na Francoskem. Zlaj se jim je pa edinost zelo skrhala. Naibolj jih je zelo kompromitirala af.ira Charbonnf)l. — Ta odpadli duhovnik je bil naihuiši kriflač. S *dajič ao ga vrgli vun iz uredništva li»ta »Actirn". To je nagnilo tudi častnega predsednika B rthe lota, da je odložil svojo čs?t. Barrhelot je slaven kemik, ki se pa za drusre st /sri nič ne zmeni kot le za znanost. — Ko je vida', kakšne umazanesti se gede v tej »svobodo miselni" družbi, se ji je zahvalil za čas". — Predsednik Buisson je tudi že izjavil namen, da sledi temu zgledu. Zdii je pa odstopil tudi podpredsednik Delpech. V svojem pismu pravi, da izstopa iz društva »svobodomisle-cev«, ker so v njem taki ljulie, s katerimi neče imeti nič skupnega več. Tukaj naj Cim* bes preganja in konfncira, ne pa v samostanih!
Slanik. Londonski sotrudnik »St Pe terburger Herolda« piše: Ker je slanik na Angleškem kot živilo velike važnosti, ni čudno, da ga pesniki proslavljajo v svojih proizvodih. V prejšnjih stoletjih se še pri kraljevskih pojedinah ni pogrešalo slanika. Pripoveduje se, da je nekega dne neki ribič nalovil več slanikov. kakor jih je potreboval. Slučajno je obes i osla'e nad ognjem na ognjišču, in ko se je nekoliko pozneje povrnil, našel jih je pečene. Ti so mu tako dobro difiali, da je takoj letel v bližnji grad, kjer se je tedaj slučajno mudil vzhodnoan-gleški kralj Siegebert. Se isti dan je jedel ves kraljevski dvor pečene alanike in kralj je ves razveseljen ridi te iznajdbe podelil mestu, kier je prebival ribič, važne nrivile-gije, katere ša dandanes vživa. Krali Elvard je naročil vsako leto za svoj dvor 24 paštet z do s to slaniki, in ki so ie njegova hči Margareta poročila c brabantskim vojvodo, poslal ji je kralj kot poročno darilo 10.652 senikov.
Pij X. ob telefonu Iz Benetk sed o-roča, da je bil na Veliko nedeljo poklical oo telefonu papež novoimenovanega beneškega patrijarha msgr. Aristida Cavallarija. Papež je rekel: »Eminenca! Voščim Vam in celi Vaši škofiji vesele velikonočne praznike«. Patrijarh j« bil vsled tega tako gi njen, da ie v razburjenosti odgovoril le ne kaj besedi.
Naloga: V Kranju ie bilo 250 neodvisnih voli cev, v Loki 300 v Poljanah 300 Kol ko jih io vaeh snupai ? — Otroci so frteli po svoie. Pri vnlitvah so pa nastopili m>">f.je in so naštoli 293 D obili so otroci leo nauk. Možje štejejo može, ctroci pa naj ostanejo pri otrocih.


Telefonska In brzojavna poročila.
Izgredi v Samoborn.
Zagreb, 11. aprila. Včeraj je bil napovedan v Samoboru ljudski shod z dnevnim redom : »Fmancijelna samostojnost Hrvaške". Namestu tega je pričel govoriti Frankovec Mirko pl. Pasač e proti narodnemu zastop niku Kiepaohu, ki je shodu predsedoval. — Kiepacb je s kmeti imel neko pravdo glede nekega zemljišča, a kmetje so te dni pravdo izgubili. Ko je župnik Miletic istotako pričel govoriti proti Kiepachu ga je ta pozval na dnevni red. — Med zborovalei je nastal radi tega silen nemir. Nekateri kmetje so napadli Kiepacha, nato so kmetje šli pred obč neki urad in pobili vsa okna. Tudi na bliJn em občinskem uradu v Podvrhu so pobili okna, vdrli v urad, razbili pohištvo, polili spise s petrolejem in jih zažgali. Pozvani vojaki so pripravljali puške, kar se enemu vojaku v diugi vrsti izproži pomotoma pviška. Strel je zadel prednjega vo jaka. Bil je iakoj mitev Iz Zagreba ja odšla v S»mobor stotnija 16. pešpolka.
Samobor, 11. aprila. Pri včerajšnjih i7gredih ao kmetje pretepli poslanca Kiepacha in obč. blagajnika. Demolirali so občinski urad.
Japonsko-ruaka vojska. London, 11. aprila. Iz Tientsina pri baja vest, da se je vršila mej Japonci in Rusi velika bitka, uili vlaki ranjencev so ši preko Htrbina v Mukden. (Brzojavka ne pove, kje sa je bitka vršila. Gotovo je ta brzojavka ena onih lafcij, katere Angleži pošiljajo v svet ob pomanjkanju resničnih poročil. Ured.)
Petrograd, 11. aprila. Vsa poročila, da bi že sedaj kaka vlast posredovala mej Rusijo in Japonsko so izmišljena. Istotako so izmišljena poročila, da v Harbinu mej ruskim vojaštvom divjata tifus in kolera.
Soul, 11. aprila. Potrjuje se, da so se Rusi umakn>li preko reke J ilu. Tudi tu pre vladuje mnenje, da hočejo Japonce izvabiti v Mandžurijo in ondi šele bi',i glavno bitko.
Petrograd, 11. apriia. C»r Nikolaj je odlikoval ministra železnic, II lkova, z redom belega orla.
Celovec, 11. aprila. Včerajšnji ustanovni shod slovenskega delavskega društva slovenski soc. demokrati preprečili. Vrši se vnovič prihodnjo nedeljo.
Dunaj, 11. apriia. »Montagspoat« poroča, da se delegacije snidejo meseca maia in da ni rea, da bi bil rok za sklicanje dtž. zbora odgoden na pezneje. Državni zbor se snide 18. ali 19. t. ni.
Dunaj, 11. aprila. Imenovanje dr. Baura nadškofom r Olomucu je takorekoč gotova stvar. Sedaj je le še od dr. Baura odvisno, ako sprejme
Opatija, 11 aprila. Laški zunanji mi nister Tittoni je odpotoval danes zjutraj v Ankono, laški poslanik Avarna pa v Benetke
Rim, 11. aprila. Iz Budimpešte se poroča glede vinske klavzule, da bo rešeno vprašanje tako, da se določi za italijansko vino posebna oarina. Uvoz bo omejen in vino bo moralo imeti označeno gotovo kakovost. Glede popolnega konkretnega spo-razumljenja v vseh političnih in gospodarskih točkah pripravlja grof Goluchovaki na pod'Hgi dogovorov v Opatiji nove predloge.
Madrid, 11. aprila. Kraljica vdova Kristina dementira veati o atentatu na svojega sina. Kraljica pravi, da se je eksplozija izvršila pred palačo, ko je kralj že bil v svojem stanovanju.
Berolin. 11. aprila. Newyor8ki milijonar Haard se silno trudi, da bi postal kandidat za predsednika republike. Najel je 300 sob za agitaoijo.
London, 11. aprila. Iz Tibeta poročajo, 50 angleških vojakov je dobilo vas Sa-mondu zasedeno od 200 Tibetancev, ki so na Angleže streljali. To kaže, da se nameravajo Tibetanci prodiranju Angležev upreti. Od Gvantse prihajajo številnejše tibetanske čete.
Budimpešta, 11. aprila. Vse slaščičarna a^ 7aorle. ker vsi a1*š*irt*rii slavUajo.
1.	Dopisovati v slovenskem jeziku,
bodisi z Nemcem ali Lahom.
2.	Zahtevati od t^rdk slovensko dopisovanje, račune, naznanila potnmov itd
3.	Zahtevati od tvrdk slovenščine zmožne potnike.
Tako združeni storili bomo veliko za sveto narodno stvar!
Rodbina Franc Martine naznanja v lastnem in imenu ostalih sorodnikov tužnim srcem prežalostno vest, da je v nedeljo, dne 10. t. m., ob 9. uri zvečer po dolgi mučni bolezni, previdena s svetotajstvi zamrla naša predobra gospa oziroma mati in tašča
Barbara Plank roj. Marenko
v 88. letu svoje starosti.
1'ogrcb predrage rajnke vršil se bode v torek, dne 12. t. m. ob 5. uri popoludne iz hiše žalosti, Cerkvene ulice št. 5.
Predrago rajnko priporočamo v molitev in prijaven spomin.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v farni cerkvi sv. Janeza Krstnika. Ljubljana, 11. aprila 1904. Mesto posebnega obvestila.
Precejšnjo množino
(Pušpana) ima naprodaj škofijski vrtnar pri Sv. Petru, Sv. Petra cesta št. 95 v Ljubljani. 92g 2-1
Nove TBi
Smarnice.
Dotiskane so nove Smarnice: .Marija, mati dobrega sveta" — Spisal ilr. Lavoslav Grego rec. — Dob vajo sev »TIskarni sv. Cirila« ▼ Mariboru. Cena izvodu 1 K 80 v., po pošti 20 v veC.
628 3-1
Na znanje!
Ali ste že blagovolili ponoviti svojo cenjeno naroebo na
»Slovenca"?
ponovite naročnino takoj, da se Vam lisi redno dopošilja.
Cena je razvidna na glavi lista.

NflivArifi 75i1n(ra najboljša in najcenejša tvrdka za udj VCtja Z,aiuga, naročevanje ozir. nakupovanje H
Copieev za pleskarje, sobno slikarje,
v.sdarje in mizarja. LakOV, pristnih angleških, za vonj ve.
Emajlne prevlake, pristne, v
posodicah po */,, V. V. in 1 kg.
Jantarjeve glazure za pode.
Edino upitao in najlepše mazilo za trde in mehke pode. Voščila, štedilnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše. Rapidola, pripravnega za vsakovrstne prevlake. Brunolina za barvanje naravnega lesa in pohištva.	288 60—15
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv v tubah, g. dr.
SiJtiOofalda.
Firneža, prirejenega iz lanenega olja, pristnega, kranjskega.
Steklarskega kleja, pristnega,
»aiamOeno trpežnega. Gipsa, alabasterskega in štukaturnega. Karbolineja, najboljšega. Fasadnih barv za apno. Barv, suhih, kemičnih, prste-
n i h in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje. Vzorcev za slikarje, najnovejših.
Ustanovljeno 1.1832.
Adolf Hauptmann
Ustanovljeno 1. 1832.
L kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja
♦f ♦f
♦f
f
•f •f
•f •f
•f

630 l—l
rn
1 uge polni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš nepozabni in preljubi soprog, oče, tast in stari oče, gospod
MATIJA PERŠIN,
posestnik in gostilničar na Zg. Rožniku
v soboto dne 9. aprila 1904 ob '/j 10. uri zvečer, previden s sv. zakramenti za umirajoče po kratki mučni bolezni v starosti 76 let mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega pokojnika se bode v ponedeljek, 11. aprila 1904, ob 4. uri popoldne z Rožnika prepeljalo na viško pokopališče k zadnjemu počitku.
Sv. maše za pokoj, rajncega se bodo brale pri čč. oo. frančiškanih v župni cerkvi in podružnicah.
Blagi pokojnik se priporoča v molitev in prijazen spomin.
Na Zg. Rožniku, 10. aprila 1904. Jerica Peršin, soproga. — Roza dr. Kavčič-eva, hči — Dr. Jakob Kavčič c. kr. dež. sodn. svetnik, zet. — Danica, Zorka, Jelica, unukinje.
629 1-1
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v I^jubljani
javlja tiuno vest, da je njen dolgoletni načelnik nadzorstva,
častiti gospod
Alojzij Stare,
častni papežev komornik in posestnik v Ljubljani,
dt,e 10. aprila v starcsti 68 let, preminul.
Pogreb prerano umrlega bode danes, dnč II. aprila 1904 ob 5-uri popoldne iz mrtvašnice ni pokopališče k sv. Krištoiu.
Ljubljana, dne 11. aprila 1904



I Žrebanje nepreklicno j | 23. aprila 1Q04. |		Glavni dobitek 1 Kron 40.000 Kron 11
1 Srečk |	:e za sobe grevnice, j ^maver i po 1 krono s ' v Ljubljani. §	
■ Efektni dobitki se ne izplačajo vgotovini. g		
Krojaški salon za gospode
Ivan Magrdič
Ljubljana, Stari trg štev. 8.
Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega in najboljšega tn- in inozemskega blaga.
292 26-11
' '''//sv'"'' v'/''..'••' V ' '	'f	"
•f f
♦f •f
f + f f f 1 +
♦f
633 1-1
rr • •
l uznim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je iskreno ljubljeni brat, prečastiti gospod
monsignor
Alojzij Stare
župnijski upravitelj v pok., častni komornik Nj. Svetosti papeža Pija X., apostolski sindik frančiškanske provincije sv. Križa itd.
danes v nedeljo, dne 10. aprila t. 1., ob polu 1. uri po polnoči po kratki bolezni in sprejemu sv. zakramentov za umirajoče v 69. letu starosti popolnoma Bogu vdan izdihnil svojo blago dušo.
Truplo predragega rajnika bode v pondeljek, dne II t. m., ob 5 uri popoldne v mrtvašnici pri sv. Krištofu slovesno blagoslovljeno in potem na pokopališču pokopano.
Svete maše zadušnice darovale se bodo v raznih cerkvah. V Ljubljani, dne 10. aprila 1904.
Sestra in bratje.
Venci se na željo rajniku hvaležno odklonijo.
Gostilna
v najem
se takoj odda na lepem prostoru v Ljubljani s celo opravo.
Naslov po\6 upravništvo »Slovenca«.
Služba
organista in cerkvenika
se odda v Javoru pod Ljubljano.
Nastop o sv. Juriju. Prosto stanovanje, drva. in nekaj zemljišča. Nadaljna pojasnila daje
Župni urad Javor pod Ljubljano,
P. Sp. Hrušica. 623 3—2
J*avna zahvala.
Podpisano županstvo sc smatra dolžnim, izreči zahvalo vsem onim, kteri so o priliki požara, nastalega dne aprila na $tari-Vrhniki, tako točno prihiteli v pomoč, pogumno nastopili preteči nevarnosti nasproti in pripomogli rešiti S^aro Vrhniko pred velijo materijelno škodo. wr-	Stttfj
Najprisrčnejše pa se zahvaljuje požarnim stražam v Dolenjem- in Gorenjem-JLogatcu, v J^orjulu. Verdu in na Vrhniki, katere so vzlic take oddaljenosti in zbog neugodnega vremena tako hitro dospele na lice mesta in pomagale za£lušiti elementarno silo.
Županstvo na Vrhniki
dne 8. aprila 1904. Gabrijel - Viktor J-elov^ek
62 Y 1—1	župan.
rev
K uharica
dobi službo v župnišeu male faFe v ljubljanski okoliei.
Več pove iz prijaznosti upravništvo .Slovenca".	624 3-2 "
Za^od za mebliranje in dekoracije
FRANC
Ljubljana, Frančiškanske
Telefon št. 97
DOBERLET, ulice št. 10.
pohištvo vsake vrste
od najnavadnejšega do najfinejšega.
Zaloga tapet, rolet, karnis za okna, zagrinjaS,
preprog. —-->>
Največja izbera
blaga za pohištvo
Enostavne in*luksuriozne
ženitbene oprave,
solidno in poceni izvršene.
Dekoracije.
Oprava celih stanovanj, hotelov in kopališč.
I
Nakup ln prodaja »iakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri ireb&njih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Premete za vsako trebanje. K u I * n t n a iurSite* naročil na borzi.
99
Menjarična delniška družba
K IS C U
, Nollzeile 10 In 13, Dunaj,
«MT Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
££	stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh špokulaoljsklh
vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče viaocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih i.	glavnlo.	134 316
Izdajatelj ia odcoT*r«i uradnik: »r. l(saol| Žltslk,
ITiak »Katoliike Tiskarne« v,. Ljubljani.