N*jve£ji aloveniki v Združenih drianh Vefia s* Tie leto • • • $6.00 Za pol leta » • • • • Z* New York celo leto . Za inozemstvo celo leto LAS NARODA Th* largest Slovenian Daily in the United States* list slovenskih delavcev v Ameriki. limed every day except Sundays 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—1242 Entered as Second Class Matter September 21, 1303, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Oongreu of March 3, 1879. No. 181. — Stev. 181. NEW YORK, TUESDAY, AVGUST 4, 1936 —TOREK, 4. AVGUSTA, 1936 TELEFON: CHelseai 3—1242 Volume XLIV. — Letnik XLIV- SPANSKE VLADNE CETE BOMBARDIRAJO MESTA LETALA BOMBARDIRAJO UPORNIKE: TROJE VELIKIH ŠPANSKIH MEST V PLAMENIH Cene živil se bodo znatno povišale Bombe so uničile dva vlaka z m uniči jo. — Čete upornikov, ki so ogrožale Madrid* odhajajo proti severu. — Na francoskem ozemlju v Maroku je pristalo več italijanskih lejtal. — Vladno vojaštvo zmaguje v Guadarrama pogorju. »MADRID, Španska, 4. avgusta. — Danes se je pričela dolgo pričakovana 'bitka za Sarag'aso, največjo vstasko postojanko na severu. Vladno vojaštvo se bo pri obleganju mesta posluževalo bombnih letal. Proti Guadarrama gorovju, kjer baje vlada zmaguje, so bila poslana nadaljna ojačenja. MADRID, Španska, 3. avgusta. — Vladni letalci so metali bombe na uporne čete in jim povzročili veliko škodo. Ves dan so letalci bombardirali sovražne postojanke severno od Madrida ter vojašnico Alcazar v Toledi in druge sovražne čete v Palmi na Majorki ter v Valladolidu in Sego-vi ji. Po poročilih lista ABC so vladni letalci tudi u-ničili dva vlaka z municijo ter so bombe zažgale več poslopij v Valladolidu in Segoviji. V Palmi na Majorki so letalci bombardirali vojašnico in municijska skladišča. Uporniki so se u-maknili iz severnega dela mesta, ^er je pričelo mesto goreti. Vladni letalci, ki so bombardirali vojaško šolo Alcazar v Toledi, pravijo, da so ubili mnogo konj in da so uporniki brez mesa. Slovita "gostilna krvi", kjer je v sedemnajstem stoletju živel slavni pisatelj Miguel Cervantes in nek muzej sta v razvalinah. Madridska vlada je naznanila, da so njene čete dosegle velike uspehe v Guadarrama pogorju, kjer so v vročih bojih imeli upornike velike izgube. Čete upornikov, ki so ogrožale Madrid, odhajajo proti severu v,obrambo Saragose in v pomoč četam, ki se pripravljajo na napad na San Sebastian in Irun. PARIZ, Francija, 3. avgusta. — Iz zanesljivega vira je znano, da bo Francija naprosila italijansko vlado, da pojasni, kaj je pravzaprav z italijanskimi aeroplani, ki so bili prisiljeni pristati v francoskem Maroku in katere splošno smatrajo z oiačenje španskih upornikom. Temu vprašanju bo dt>dan tudi pojiv, da ostane Rim v španski državljanski vojni nevtralen. Politični krogi pričakujejo, da bo italijanski odgovor na francoski predlog ugoden, ker drugače preti nevarnost evropske vojne. Anglija je že razglasila strogo nevtralnost. Poveljnik francoske zračne sile v Maroku, general Victor Denain, se je vrnil iz Afrike, Vlada mu je naročila, da preišče zadevo italijanskih ae-roplanov, ki so pristali na francoski zemlji v Maroku. Uradno pa je bilo razglašeno, da je prišel v Pariz samo obiskat svojo bolno mater. Enajst italijanskih častnikov, ki so S svojimi aeroplani pristali v francoskem Maroku, se nahaja še vedno pod močno stražo. Nek francoski časnikar je v Tetuanau v španskem Maroku videl 7 italijanskih aeroplanov .na prostem, drugi pa so bili v hangarju. Adjutant generala Franca, major Armada, je časnikarju rekel, da so italijanski aeroplani prišli v Maroko, da odpeljejo italijanske državljane. Na vprašanje Francoza, ako so morebiti aeroplani pripeljali% orožje, je major Armada kratko odgovoril; "Svoji izjavi jiimam ničesar dodati.** LINDBERGH SE ZANIMA ZA NEM. TEHNIKO Posebni vtis je nanj napravil razvoj Dieselovih strojev. — Lindbergh se ni sestal s Hitlerjem. BERLIN, Nemčija, 3. avgusta. — Da se Lindbergh in Hitler nista sestala — po Lindberghovem odhodu je bilo naznanjeno, da sta pri otvoritvi Oliinpijade sedela komaj nekaj čevljev narazen — poja-suujejo ameriški diplomati s tem, da ni bilo mogoče določiti časa, ki Jji bil za oba primeren. Lindbergh je s svojo soprogo odletel v Kodauj na Danskem. Kar je v Nemčiji videl glede letalstva, mu je po njegovem lastnem zatrdilu zelo u-gajalo. Kot pravi Lindbergh, so Neuiei Dieselove motore za letalstvo temeljito razviti ter so sedaj med vsemi narodi na vrhuncu. Amerika glede Dies-selovili motorjev daleč zaostaja za Nemčijo. Na Staaken letališču, od koder je Lindbergh odletel v Kodanj, je bilo samo nekaj uradnikov ameriškega poslaništva ter nemškega zračnega ministrstva. KODANJ, Danska, 3. avgusta. — Lindbergh, ki je dospel na letališče brez posebne pozornosti, se bo 9. avgusta udeležil zborovanja zdravnikov ter bo pokazal umetno sree, katero je izdelal v družbi dr. Alexisa Carrella z Rockefeller Instituta. Takoj po svojem prihodu sta se Lindbergh in nje-g o v a soproga odpeljala v Cliarlottenlund k kapitanu An-ureasu Dam, katerega je Lindbergh spoznal leta 1935 na Groenlandiji. MORILKA JE VSA OBUPANA Mlada morilka se kesa svojega strašnega dejanja. — Oče je pripravljen vse (storiti za njeno rešitev. IZ ŽIVLJENJA VELIKI POŽARI PO GOZDOVIH LOUIS BLERI0TA < SO NAPRAVILI SILNO SK0D0 Franci jažal^e za Blerio- CHICAGO, 111., 3. avgusta. - Suša že traja j?m\ . j rV1, Pre t, tretji mesec, vsled česar nastaja bojazen, da se Angleški kanal. — Pokopan bo v Verfsaiftlesu. Sedemnajstletna šoj a; rik a Gladys MaeKniglit, ki je u-smrtila svojo mater s sekiro ter se nahaja v okrajni jetni-šnici v Jersey City, se bo morala zagovarjati zaradi premišljenega umora. Slična obtožba bo naperjena tudi proti njenemu aseanuajstletuemu to-\ni njegovi prijatelji in častil- PARIZ, Francija, 3. avgusta. — Pijonir v letalstvu, Louis Bleriot, ki je v soboto u-mrl za kapjo v starosti 64 let, leži na mrtvaškem odru na svojem domu pod celo goro vencev, katere so francoskemu pijonirju in premagalcu An-gleš-kega kanala poslali števil- bodo cene zvišale vsem živilom. Po vsem polje-deljskem pasu, razun v Nebraski, južni Dakoti in v Wyomingu vlada suša in vročina, ki se je pričela v juniju, nadaljuje svoje uničevalno delo. POLJAKI BODO ZAHTEVALI KOLONIJE VARŠAVA, Poljska, 3. avgusta. — Poljska bo zahtevala za svoje preštevilno prebivalstvo naselitev v Afriki in Južni Ameriki ter bo mogoče tudi zahtevala kolonije, 'kadar bodo raizpravljali o nemških ko-lonijalnili zahtevah. Uradni list vnanjega urada razpravlja o tem problemu s stališča medna-narodne politike. Po zatrdilu tega lista Poljska ne more za~ posliti v industriji in pri polje-deljstvu vsega svojega prebivalstva, ki narašča po 400,000 na leto. List pravi, da je ta problem mogoče rešiti samo, ako ima prebivalstvo priložnost izseliti se. Zato predlaga list v ta namen svetovno organizacijo. varišu. 1,1 Daniel T. O'Regan, okrajni pravdnik, ki je prekinil svoje počitnice ter se pojavil v svojem uradu, je rekel: — Če ne bo aiobenih drugih zadržkov, bom naprosil veleporoto, ki bo sestala dne 15. septembra naj jo obtoži umora. Nato bom predlagal .smrtno kazen. Včeraj je obiskal morilko njen oče Edgar W. McKnight. Postala je histerična ter začeli najprej kričati, da aii usmrtila svoje matere, nato je pa izbruhnila v jok in jecljala, kako strašilo ji je žal. Oče je bil tako pretresen, da ni mogel izpregovorti nobene besede. Nato je najel znanega odvetnika R. Lewisa Kennedy- ja. Bivši ministrski predsednik Pierre - Flandin, justični minister Mure Renart in najslavnejši francoski letalci so ga obiskali na mrtvaškem odru, RUSA PRIPRAVLJENA NA POLET LOS ANGELES, Cal., 3. avgusta. — Dva ruska letalca čakata samo na ugodno vremensko poročalo, da odletita na 15,000 milj dolgi polet čez severni Atlantik v Moskvo. — Njun aeroplan ima samo en motor. da mu izkažejo zadnjo čast. Bleriot bo v sredo pokopan Sigumund 'Levanevsky in v rodbinski grobnici na poko-)Vlktor L Levčenko usta naj-pališču v Versailles. (boljša ruska letalca in sovjet- Bleriotovo ime je z razvojem ska vlada ^ pripravljala ta SMRT ZA UMOR POLICISTA CHICAGO, 111., 3. avgusta. — Izmed treh roparjev, ki so bili obdolženi, da so ustrelili policista Jerome McCauleya, sta bila dva obsojena na smrt, tretji pa na 199 let zapora. McCaulev je bil ustreljen, ko je skušal s svojim tovarišem prijeti tri roparje, ki so izvršili več ropov v severnem delu mesta. (Porota je priporočila smrtno kazen za Franka Kor-czykowskega in Andreja Bo- gackega ter 199 let zapora za I talstvo modernega letalstva neločeno združeno..Ni bil samo najodlič-nejši in najdrznejši letalec, temveč tudi izboren iužinir. Najbolj senzacijonalen njegov čin je bil, ko je 25. julija 1909 preletel Angleški kanal ter napravil 23 milj dolgo pot v 33 minutah. Bleriotova smrt je težak u-darec za letalstvo, ker se je do | zadnjega bavil z raznimi iz- v najdbami. "Letalstvo Francije je v žalosti," piše "Figaro". Eden najstarejših veščakov, ki je stal ob zibelki letalstva in je doživel njegov napredek, nam je bil nenadoma vzet." Največja Bleriotova zasluga je v tem, da je svet prepričal, da letalstvo ni samo velika zanimivost, temveč da je velik pripomoček moderni civilizaciji. Letal je od enega evropskega glavnega mesta do drugega, da je dvomljivce prepričal in mlade ljudi navdušil za le- polet dve leti. Ruski znanstveniki pričaku jejo od tega poleta, da bo pojasnil zemljepisne in zračne skrivnosti skrajnega severa, kar bo velike važnosti za Rusijo, ki se neumorno trudi, da zgradi aeroplane, ki bi bili prikladni za polete čez ledene pokrajine. Polet bo trajal tri tedne. — Ustavila se bosta v Alameda, Cal., Seattle, Wash., v Nome in Fairbanks!! v Alaski, nato pa čez Beringovo morje v Sibirijo. Levčenko pravi, da bo od Alaske dalje smer poleta negotova in se bosta letalca ravnala po vremenskih poročilih z ladij in raznih vremenskih postaj. Paula Jenkota. in je ustanovil prvo NABAVA STROJEV ZA BOMBNALETALA WAjSHINOTON, D. C., 3. avgusta. — Vojni department je naročil danes pri Wright Aeronautical Company v Pa-terson, N. X, 150 strojev za bombna letala. Stroji razvijajo po tisoč konjskih sil. Veljali bodo $1,327,190. BIVŠI DIPLOMAT SE JE PRIDRUŽIL VSTASEM LIMA, Peru, 3. avgusta. — Lomiš Ajviles. Tiscar, dosedanji tukajšnji poslanik španske vlade, je izjavil, da bo vbodo-če zastopal . vlado generala Franca. USMRTITVE V SING - SINGU > SING-SING, N. Y., 3. avgusta. — Odkar je bil pred 45 leti vpeljan električni stol, je umrlo na njem 397 zločincev. Od teb. jih je bilo usmrčenih 240, odkar je bil pred 16 leti imenovan za kazniškega ravnatelja Lewis E. Lawes, ki je bil vedno velik nasprotnik smrtne kazni. Usmrčenih je bilo 5 žensk. tovarno za aeroplane v Franciji. Njegova tovarna se je posebno izkazala v svetovni vojni. Leta 1929 je Bleriot opustil letanje ter se je samo še bavil z iznajdbami, po katerih bi bili aeroplani bolj vami. ŠESTIČ SE JEPOROČIL COLORADO SPRINGS, Colo., 3. avgusta. — 52 letni oljni m a gnat Guy Waggoner iz Texasa se je danes poročil z dvajsetletno Virginijo Green. To je že, njegova šesta žena. Od prejšnjih petih se je ločil. AMERIŠKI ROMARJI PRI PAPEŽU CASTEL GANDOLFO, Italija, 3. avgusta. — Papež Pij je sprejel danes v avdijenci sedemdeset ameriških Italijanov, ki so dospeli iz Pennsyl-vainije v spremstvu štirih katoliških duhovnikov. EVROPSKA KAMPANJA ZA TURISTE WASHINGTON, D. C., 3. avgusta. — Ker so v tem letnem času pričeli Amerikanci v posebno velikem številu pri-najati v Evropo, nudijo razne države turistom velikem ugodnosti. Ker želi Italija povabiti kar največje število turistov, jim nudi "gostoljubne čeke' — knjižice kuponov, s katerimi je mogoče dobiti sobe v hotelih in bencin za avtomobile po znižani ceni. Te kuponske knjižice prodajajo vse turistovske in paro-brodne pisarne. Amerikanee, ki pride v Italijo, si more s kuponi kupiti bencin, ako pokaže tudi kuponsko knjižico za hotele.. • Posebno z ozirom na bencin so te knjižice velike važnosti, kajti galona bencina stane v Italiji $1.16, s kuponi pa samo 59 centov, fca daljše potovanje po Italiji pa je še nižja cen«. Tudi po železnicah imajo turisti znižane cene. Cena koruze je poskočila na $1.05 pri pol bušlju — najvišja cena od leta 1929 — pre-dno so čikaški trgovci z žitom zaprli svoje urade. Cena je pretekli teden poskočila za 17 centov. Oni farmerji, ki so še mogli kaj prodati, so dobili nekaj u-panja, da bodo za ono žito, ki ga bodo pridelali, dobili tem višjo ceno, kot so napovedali zvezni cenitelj škode'po suši. Cene pšenice in krme ao mnogo višje od lanskega leta. Cena mleka je skoro povsod poskočila za en cent pri kvar tu. Konserve so v krajih suše zelo drage in povpraševanje za njimi je še vedno veliko. Požari po gozdih in prerijah so po posušenem sevroza-p a d u povzročili velikanski) škodo. V Seneca, S. D., je pogorelo 10 trgovskih poslopij, ena cerkev in eua stanovanjska hiša. V Cresby, Minn., je velika ploha ravno ob pravem času rešila 300 hiš. "Poletna Bela hiša" predsednika Coo-lidgea v Brule gozdu je komaj ušla plamenom. ČRNA LEGIJA" PROTI ZIDOM DETROIT, Mich., 2. avgusta. —Javni obtožitelj Duncan C. McCrea je objavil, da je William Guthrie izpovedal, da je nek vpliven član "Črne legije" pred devetimi meseci prišel k njemu na doinu in ga nagovarjal, da bi v svoji hiši gojil bacile tifusa. Guthrie je rekel, da so legijonarji nameravali mešati bacile med mleko in ga prodajati v krajih, ki so gosto naseljeni z Židi. - McCrea je tudi rekel, da sq legijonarji skušali pridobiti nekega lekarnarja, da bi izdelo^ val ročne granate* in strupeni plin, s katerim bi bilo mogoče moriti lj-udi. Lekarnar, čegar ime pa McCrea ni objaVil, ju tudi priznal, da je pred dvema letoma pristopil h črnim legi-jonarjem, da ni upal polici-, ji naznaniti njihovega delovanja, ker bi bil gotovo spravljen 4'na varno".- Lekarnar je rekel, da so nameravali legijonarji metati ročne granate s strupenimi plini v hiše in avtomobile svojih "sovražnikov" in jih na ulici zbadati z zastrupljenimi igla-, mi. v Lekarnar pa je častniku Ie-< gije refcel, da ne zna delati bomb in da ne mara imeti 3 tem nikakega opravka. j •*&LWAB ffaSDUZ'" New York, Tuesday, August 4, 1936 "da* Naroda" I (1 OMpondaa) . Owned end Published by • SIAYKMC PUBLISHING COMPANY Frank B*kaer. President l. Benedlk, Tnu. Place of business of the corporation and Sli Weal lStk BtoMi, Brnqh d of above officers: New I«k OUr, N. X. -GLAS NARODA" (Volea of tfcoPesple) lamed Every Day Except Sundays and Holiday« Sa celo leto velja sa Ameriko in -Kanado...................................16.00 Za pol leta .................... $3.00 ga četrt leta........;____..... fijso Za New York sa celo leto......9TO0 Za pol leta.................... f&oe Za inosemstvo sa celo leto ...... $7.00 Za pol leta....................I8J60 Subscription Yearly $6.00 Adrertlaement on Agreement Dopisi bres podpisa ln osebnosti se ne prlobCoJejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče nrznanl. da hitreje.najdemo naslovnika. "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan isvaemfil nedelj in praznikov "GLAS «ARODA". 21« W. 18th Street. New York. N. Y. Telephone: GHelsea S—1242 DRŽAVLJANSKA VOJNA NA ŠPANSKEM Na Španskem se bori demokracija za svoje življenje. Fašistična Nemčija in fašistična Italija si prizadevata zadati ji zadnji, smrtni udarec. Dve navidez prijateljski vladi pomagata z orožjem vstašem, ki so se dvignili proti vladi, s katero živita v miru. Hitler in Mussolini sta ponovno izjavila in svečano obljubila, da ne bosta "eksportirala" svojih naukov, zdaj pa skušata z združenimi močmi uničiti nadaljno demokracijo ter vzpostaviti nadaljno fašistično vlado. Nemški agent je in deloma itudi italijanski so skušali v Združenih državah in drugod organizirati fašistično gibanje. Izza svetovne vojne je pa prvi primer (in le malo slič nih primerov pozna zvetovna zgodovina) da preskrbujeta dve vladi z orožjem vstaše, ki skušajo strmoglaviti demokracijo v drugi državi. Uničenje španske demokracije bi bila velika nesreča za demokracije po vsem svetu. Evropske sile bi bile vržene iz ravnotežja. Kontinent bi bil v rokah fašističnih sil. Francija in Skandinavija bi bili osamljeni, dočim bi bil Balkan izročen na milost in nemilost Hitlerju in Mussoliniju. Španski narod se skuša iznebiti jarma zatiranja. Vlada skuša dobaviti kmetom več zemlje, delavcem boljše delovne pogoje in skuša iztrgati srednji razred iz rok korumpirane fevdalne monarhije, ki je povzročila, da je Španska za več stolet\j zaostala. f Dokler ni izbruhnila na Španskem revolucija, je skušala biti Ljudska fronta kolikor mogoče obzirna s svojimi nasprotnik. Ta njena obzirnost je bila pa slabo poplačana. — Oistniki, "ki vodijo vstajo, bi morali biti že davno prej izgnani iz armade. Ljudska vlada v Franciji je skušala biti nevtralna. Ko. jo je Španska prosila za orožje, ni hotela ugoditi njeni pro šnji. Silu Rdbleisu in drugim voditeljem španske vstaje je dovolila, da so spletkarili na francoskih tleh proti svoji vladi. Mislila je pač, da bodo isrtotako nevtralne tudi Portugalska, Nemčija in Italija. Toda zgodilo se je ifaš nasprotno. Portugalska diktatura pomaga španskim vstašem. Italija pošilja vstašem letala. Nemške bojne ladje so v španskem vodovju in lahko vsak hip priskočijo vstašem na pomoč. Španski fašisti so pripravljeni prodati svojo zemljo, samo da dobe pomoč. Italiji so obljubili otok Malorco in del španskega Maroka, Nemčiji pa neko afriško kolonijo in Kanarsko otočje. • THE LARGEST SL'OVENE DAILY IN VJ9&. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazil« izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO Za $ ZJtS s &.«• * 7J» $11.1« $45 Ai Din. ioe Din. m Din. M Din. SN Din. MN Din. A 43*00 * tltM $164.00 lir 200 Lir 500 Lir 1000 Lir 1000 Lir 3000 WEE BE CENE SEDAJ HJTMO MENJAJO BO NAVEDENE VENE PODVRŽENE MPMEMEMR1 QOMI Aid JKtLl Za bpbdk valjih v dinarjih aH Se boljšo pogoje. IZPLAČILA V SLOVENK? PUBLISHING COMPANY ' "Glaa M«****" mor mas, N. T. x ; Vtiai z Vdikoiezerske Razstave * * ; % -nJm' 1 jp v 'Oevelandu. - Napisal R. Samov.- Nanesla je prilika, da sem posetil veliko razsftavo v Oe-velandu. Odmeril sem ji dvanajst ur za ogledovanje. V krajšem času ni mogoče dosti videti, kar je vredno gledanja. Vstopimo pri glavnem vhodu na St. Claim, na takozvano Stoerwlin-Williams Plaza. Tu je o^bsežen prostor s sedeži za koncepte, ki se vsak dan proiz-. vajajo ob določenih urah. Od tam krenimo v mestni avditorij (Public Hali), ki je en i največjih zborovalnih dvor.i'i v A-meriki s prostorom za 12.000 ljudi. V njej sta se zadnji mesec vršili dve veliki konvenciji: republikanska in Tovmsen-dova. V spodnjih prostorih im:i me^o Cleveland in razne mestne oriran izacije zanimi vozbirke zgodovin, stvari in opis^ delovanja raznih oddelkov. Zanimiva je zlasti razstava departmenta za vodo in mestno elektrarno. Nadalje imajo o-krašene prostore razna bližnja ohijska mesta. V reduih izložbenih dvoranah pod zemljo za-j vzemajo največ prostora izložbe železne in jeklene industirje. Čudovita, kolosalna reč: Pred nami je razgrnjena cela zgodovina železa in jekla: od primitivne fužine pred dvema tisočima leti do najnovejših plav-žev in peči. V naravnih modelih vidimo železni rudokop z avtomatičnimi svedri in maši-nerijo kot se uporabljajo v rudnikih okoli Iron Mountains v severnem Michiganu, v bližini pa odprto železno jamo z gibajočimi žerjavi in premikajočimi se vlaki, »kar je najbolj znano našim Minnesotcanom iz Mesaba Range v okolici Ely, Chisholm, Aurora, Hibbing, tid. Kogar zanima tiskarstvo, bo videl najmodernejši tiskarski stroj, ki pred njim giblje in se vrti pravo živo bitje . . . Je še vsepolno drugih strojev, priprav in izdelkov, da si lahko vsak izbere, kar ga veseli podrobneje gledati. Vrtni nasadi (Horticultural Gardens) na kraju, kjer se je raztezala še pred par medici zanemarjena dumpa, presenetijo vsakega gledalca, komur je stari Cleveland ob jezeru količkaj znan. V prijazni restavraciji ob oknu, gledajoč na vrt, se od-počijemo ob sandwichu in Čaju. Poslopje z uradno zvezno ali federalno razstavo je naš prihodnji cilj. , . V njem vidimo krasno izdelane panorame, da pride človeku, kakor bi zrl ob najlepši solčni svetlobi pennsvlvnnij-ske in koloradske hribe in doline, po katerih tečejo gladke moderne ceste a-li se nam pa odpirajo čudoviti pogledi na srce pretreteujoče kanjone ob reki Colorado. Blizu tam je pavili-jon Floride, ki je menda kine vse razstave. V oddelku Firestone družbe vidimo pravo farmo s par kravaani, konji, ovcami, kokošmi in racami. Celo hudega kozla imajo! Nad vsem pa gospodari pravcati farmer. V starem Gloibe teatru, ki je posnetek Shakespearovega gledališča v Londonu iz leta 1600, se udeležimo predstave znane komedije 4 A Midsummer NigKt Dream*' ali Sen kresneiroči, ki jo je tako klasično prevel v slovenščino Oton Zupančič. Sicer je Shakespeare ;precej moderniziran in skrajšan na tri četrt ure, na letakih pišejo, da je> "streamlined", vendar se nisem zlepa tako od srca nasmejal- v j Zadnja predstava največjega 1 * spektakla99 na eeli razstavi, "Parada let," (Parade of the Years) se prične ob 9:15. Hitimo tja. Vstopnina je. le 40 centov. Na obsežnem odprtem kaza-lišču se pred nami razvija zgodovina afrieriškega ljudstva in še posebej Clevelanda v zadnjih sto letih in več. V mogočnih skupinah nastopa nad 200 ljudi. Tukaj vidimo prve Dionirje, kako se pomikajo s pokritimi vozovi od vzhoda proti Velikim jezerom in že dalje proti zapa-du, v Colorado, Utah, Californi-jo. Jahači, cowboyi, zapadni roparji, Indijanci, zlatoiskalci, vsi so predstavljeni v pravih posnetih nošah raznih dob. Pred nami hitijo stare kočije, po tračnicah prisopihajo originalne ameriške lokomotive od stare DeVittove do B. & O. lokomotive "999" iz eollinwood-skih NYC tovarn pa do najmodernejših strojev. Viiitonov avtomobil iz leta 1896 kašlja mimo nas, za njim pa pridrvi najnovejši Ford ali Chevrolet. Če ne vidite nič drugega, že ta predstava vas bo zadovoljila, da ste obiskali razstavo; kot Italijan reče: Vidi Neapolj in umri. Zdaj zavijmo na IJlice sveta (The Streets of the World). Tu lahko opazujemo, kako žive in se ravnajo, kaj jedo in pijo razni narodi sveta. Nad trideset narodnosti je najelo prostore za izložbe svojih umetnin in izdelkov ali le za zabavo in postrežbo s pijačo in jedjo. Nekatere imajo več poslopij, zlasti Italijani in Poljaki. Jugoslovanska ulica je bolj v skritem kraju, menda zato. ker smo znani kot krotak in I ponižen narod pred tujci, čeprav nismo taki med seboj, zlasti še ne — po malih časopisih! (Po eni straniski odhod-ni ulici blizu jugoslovanskega trga bi vseeno morali zahtevati od vodstva razstave nekaj več luči, kar bi pripomoglo reklami za naša podjetja.). Eno je arhitekt Rychtarik zadel: spravil je Slovence, Hrvate in Srbe skupaj; ne sicer pod eno streho, vendar tako da so najbližji sosedi. Slovenska gostilna "Ljubljana" obsega največji prostor; takoj zraven je hrvatski stojnica Štefana Lubiča s pestro razstavo jugoslovanskih platnenih izdelkov, vezenin čipk in preprog. Naproti slovenske gostilne je srbska kavarna (Bogdan Filipovič) z izvrstnim domačim pecivom in lectom ter mehkimi pijačami. Ob iščimo vse tri. Pri Luči-ču si ogledamo hrvatske narodne noše in jugoslovanske umetnine, pri Srbih si narceinini fabojjčni štrukelj in kavo. nato stopimo na "vrt" pred gostilno "Ljubljana." Ozračje je prisrčno, domače. Lep in topel večer je. Nad nami bleščijo zvezde. Zdaj se nam bo; prilegla kranjska klobasa, ne preveč počesnjena, in kislo zelje, pa slovenska potica. Jaz si bom privo-Vi! nekaj čaš piva, vi si pa naročite vino ;po stari slovenski navadi ali kaj drugega, naši fantje in dekleta nam bodo zdaj zapeli nekaj naših domačih in tudi zaplesali, da l>o zaključek dne kot se spodobi. Chicago, lil. V zadnjem dopisu sem poročala o smrtnih slučajih. Žal mi je, da moram danes zopet. — Umrla je rojakinja Misa Jennie Gaber, stara 38 let. Rojena je bila v vasi Trnje, fara Stara Loka pri Škofji Loki na Gorenjskem. V Ameriki je bivala 23 let, večinoma v Chica-gu.oziroma Oak Parku, kjer je služila kot sobarica pri Ame-rikaneih. Bila je veselega značaja in priljubljena pri vseh, ki so jo poznali. Ležala je na mrtvaškem o-dru pri g. Ani Borštnik, ki je njena sorodnica. Tukaj zapušča svaka Cirila Pichmana in nečakinjo Ainico Pichman, v starem, kraju pa očeta, mater, štiri brate in eno sestro. Pokopana je bila 28. julija iz cerkve sv. Štefana na Summit pokopališča ob obilni udeležbi sorodnikov in prijateljev. — Vsem prizadejtim moje soža-Ije. Nadalje izrekam sožalje družini Andrew Žagarja v New-burg, Ohio. Ko sem bila pred tremi leti pri njem, mi je razkazoval lepo urejeni-Slovenski Narodni Dom, čigar oskrbnik je bil. Potem mi je razkazal svoj lastni dom, ki je bil isto-tako uzorno urejen. V resnici, škoda za mladega očeta in skrbnega gospodarja. Moje i-akreno sožalje njegovi soprogi in c^li družini. Nadalje bi tudi rada omenila skrbno urejene in pisane članke, ki jih piše gospod Fr. Kerže. On v resnici zapiše kakor misli. Posebno mi je ugajalo, ko je zapisal, da bi se morala vse naša društva ter je-dnote in zveze združiti v eno veliko organizacijo, ako hočejo še zanaprej obstati, kajti vera in politično prpričanje ne bi smela pri bratskih organizacijah igrati nobene vloge. Prav je imel Mr. F. Kerže, ko je rekel : Dokler ti plačuješ svoje prispevke, si dober član in deležen vse podpore; nasprotno pa, ako si pri Jednoti, ki ima socijalistična načela, si lahko najbolj vnet socijalist. in zagovornik, če ne boš plačeval mesečne prispevke, boš suspendiran. Ravno tako je pri katoliških jednotali. Lahko greš vsak dan v cerkev, ako ne boš plačeval svojih prispevkov, '♦GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, "to lahko stori. — Naročnina za j tar i kraj stane $7. — V | Italijo lista -ne Ijamo. boš suspendiran in ne boš deležen nobene podpore. Jaz ne vidim nobene zapreke, da se ne bi mogle slovenske jednote in zvoze združiti. Seveda, največ nasprotja je od gotove strani, ker bi gobove o^ sebe zgubile dobro službo. Na to se ne bi smele ozirati osebe, ki so v odboru za združenje.- Vročina je tudi tukaj malo odnehala. Delavske razmere so se malo izboljšale, ali vseeno je še 85 tisoč družin na reliefu. Pozdrav vsem čitateljem "G. N." Frances LukanicTi. MLADINA SE POTEGUJE ZA STARE Dandanes je že nekako moderno postalo, da se paladina pritožuje nad starimi, češ, da jim odjedajo kruh. Zato je zelo zanimivo brati, da se je v Parizu zgodilo ravno narobe. Na -slovečem pariškem vseučilišču Sorboni namreč dijaki niso nastopili zoper svoje stare profesorje, ampak so se za nje celo prav odločno potegnili. Odlok prosvetnega ministra je namreč velel, da se morajo profesorji, ki so dosegli določeno starost, dati takoj upokojiti. Zoper ta odlok so slušatelji ondotne medicinske fakultete sklicali protestno zborovanje. Rekli so, da je odlok, po katerem bi morali profesorji, ki so prekoračili svoje 65. leto, zapustiti svojo profesorsko stolico, neprimeren in krivičen. (Je hočejo ministri doseči, da bodo mlajše učne moči poklicane na vodstvo bolnišnic, zato ni treba slovečih' učenjakov odtegniti zaslužnemu delovanju samo zato, ker imajo 65 let. Ta nastop pariške mladine je vzbudil splošno začudenje. ISCEWO GOZDARJE— za sekanje .kemičnega lesa. — Lahko si sami kuhajo ali so nai brani pri bossn ,v kempi. Pridite ali pišite na: MORRISj CHEMICAX. CO., Morris, Tioga .County, Penna. .(IOsl)! OGLASI NAJ SE rojak P. MANDIC, 15825 Sara-nac Rd., Collinwood, Ohio, ker pismo nam je bilo vrnjeno* od pošte s pojasnilom "Ni v seznamu". > Uprava "Glas Naroda".5 (3x) Advertise .in M(3ae fN*ro4*' za potovanje. Je namenjen potovati v stari kraj sli dobiti koga od Uni| .je potrebno, d* je poutat t vseli stvmrei}. V »led naše dolgoletne skušnje Vam žamoremo dati najboljša pojasnila in twit vse potrebno preskrbeti, da je potovanje ndOhno lii hitro. Zato se xa-npno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za .povratna dovoljenja, potni liste, vi reje in spfeh vse, kar je .za, potovanje najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedriavijani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker se dobi is Washingtena. povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, tipi.najmanj en Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, in udobno potovali. NAJBOLJ RAZŠIRJENA OBRT SLOVENK PUBLISHING COMPANY - - (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. I V depresiji je vse zaostalo: industrija je zaostala, trgovina in obrt. Kolesje se ne vrti več, če se pa vrti kje kak kolešček, se ne tako kot bi bilo treba. Edinole le ena obrt se je v depresiji čudežno razcvetela: snaženje čevljev. Sna žile i čevljev so zelo spretni. V dveh, treh minutah ti jih osnažijo. Pri tem se poslužujejo neke pomade, paste, volnene cunje in krtače. So mojstri, nič ne rečem, toda slovenskega Janeza, ki je bil tri leta pri vojakih, ne bodo nikdar bitali v tem pogledu. Janez je s cvekom o-drgnil za prst debelo blato, zatem je pa dvakrat pljunil, s krtačo podrgnil, pa se je bleščal soldaški škrpet, da je človeku kar vid jemalo. V Evropi je snaženje čevljev podvrženo posebnim predpisom in odredbam. Vajenci morajo snažiti čevlje pomočnikom, dekle jih snažijo vsem članom v družini, kontrolor bi jih najraje osnažil davkarju, koncipijent sodniku, poslanci ministrom, ministri pa kralju. V starem kraju je navada izpostavljanja čevljev splošno razvita. Predno ležeš v hotelu >pat, postaviš čevlje pred vrata. Opolnoči pride portir, jih pobere izpred vrat in s kredo zapiše na podplat številko sobe, v katero spadajo. Včasi se mu nabere po sto i li še več parov. Nato snaži do zgodnjega jutra, nadajoč se večje ali manjše napitnine. Ko je zjutraj vse osnaženo, polo ži par za parom pred sobo. Zmotiti se ne more, kajti na vratih sobe je številka in na podplatih je s kredo zapisano, v katero sobo spadajo čevlji. Pred kratkim je bila v Ljubljani imenitna poroka. Ženin je bil v najboljših letih, nevesta pa nedolžna mlada stvari-oa, o kateri so rekli, da nima niti pojma o življenju. Žele sedemnajst let je bila stara. Ženin je vsak večer zahajal v hišo svoje neveste, to da najkasneje ob enajstih se je poslovil. Bilo je torej vse po paragrafih. Večer pred poroko je pa rekel nevestinim starišem, da i-ina še nekaj opravkov v Zagrebu in da se ne bo vrnil prej kot ob osmih zjutraj. Pa tudi mlada nevesta se je spomnila, (ia ima nekje na Gorenjskem staro teto, katero bi še rada obiskala in prenočila pri nji noč pred poroko. Stariši niso branili, in tako sta šla vsak svojo pot. Naslednjega jutra se je vrnila nevesta že ob osmih. Rekla je, da je na postaji najela taksi, češ, da je bolj komod. Ženin se je pa 6b pol devetih pripeljal — tudi s taksijem. | Oba sta bila nekam zamišljena, najbrže utrujena od dolge vožnje. Vsak v svojem kotu sta sedela in gledala v tla. Ja, priprave za zakonski stan so salamensko težke. Ob desetih so se odpeljali v cerkev, ki je -bila polna ljudi. Ko sta ženin in nevesta pokleknila, sta se dve tercijalki, 1« sta klečali skoro tik pred oltarjem, dregnili v rebra in si pomenljivo pokimali. Nagnili sta se na levo in desno ter zacepetali novico .svojim .prijateljicam. V par minutah se je senzacija razširila po vsej cerkvi. Gledalci so komaj zadrževali 8 meh. Na podplatih ženina in ne veste je bilo namreč s kredo še vedno razločno napisano: — Soba stv. 12. # "QL3LB VAXOWZ" New York, Tuesday, August 4, 1 936 THE LARGEST SLOVEN E DAILT IN UJ33 Naši v Ameriki ROJAKE FROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. MIH. KOMROY: TISOČAK IN ČLOVEK dolarjev." Čez nekaj minut je ravnatelj dodal: "Slišite, gospod, ee mi poveste vtse podrobnosti o najdbi, bomo mi o njej poročali in tako si prihranite izdatek za objavo. Ali je bil bankovec v denarnici; ali so bile kake listine v njej?" 'Ne. Bankovec je ležal zgran-;en na cesti.'* 4 4 No, potem pa res ne vem, s o i m bi se lastnik izkazal, razen, če mu je znana številka bankovca." Henry je segel v žep, rekoč: "Vam bom bankovec kar pokazal." "Ne, ne," se je branil urednik, "ne maram ga videti in svetujem vam, da ga tudi niko-mu ne pokažete. Kako lahko bi si kdo zapomnil številko bankovca in bi potem s to številko prišel v uredništvo ponj Ali vas smem še vprašati, kaj kanite zapraviti s tem denarjem, če se laistnik ne bi javil." "O. zakaj pa ne! Vse mesto naj kar zve, da se bom v tem slučaju oženil z gospodično Dolly Suimersonovo. Že dolgo čakava ker \noja služba ni prav zr prav stalna. Pet dolarjev bom dal župniku, ostalo bova pa zase uporabila." "Izvrstno! To bo kar čedna zgodbica za v naš list. Ali ste v Fair view rojeni?" "Sem, tukaj sem rojen, lipam pa, da ne bom Jo smrti o-stal samo v tem kraju." "Tako? Kaj vam pa v naval v pisarno in vstopil vanjo,' šem mestu ni všeč T" ko da je vsa tvrdka njegova "Fairview je mesto za stare last. "Ali je ravnatelj že tu!"|ijudi< Stari ljudje ga upravlja- V malem mestu Fairview je imelo kaj malo ljudi priliko, da bi mogli kdaj videti bankovec za tisoč dolarjev. In tako je tudi Henry Armstrong mislil v prvem hipu, da je našel le bankovec za deset dolarjev, ko se je sklonil na cesti in ga pobral. A ko je bankovec razgrinjal, je bil večji in večji in dasi ni lastnim očem verjel, vendar ni bilo moči zdvajati. Bilo je ob desetih dopoldne, v petek, in Henry je vprav šel v pisarno, v "Zavarovalnico French in Jones." Tu je bil že več let v službi. V zadnjih mesecih pa so odpustili že toliko osebja in zmeraj se je dogajalo na petek, zato je bil Henry ves potrt na poti v pisarno. Če bodo kdaj 'sestavljali zapisnik človeških bolezni, bodo brez dvoma našli tudi ogrožanje zdravja z omahljivostjo in bojazljivostjo, iz omahljivosti se izcimi strah, z njo j_- strto zaupanje v druge ljudi in zaupanje v svojo lastr o osebo. O-mahljivost,1tx>do rekli, je kislina, ki razjeda najgloblje jedro človeka — in prav bodo imeli A če človek kar nepričakovano najde bankovec za tisoč dolarjev, tedaj šine njegova duša ko raketa kvišku in sam sebi se bo čudil, kako bo začutil v sebi različne moči in sile, ki se mu še sanjalo ni o njih, da jih ima. Tako se je tudi godilo skromnemu Henry ju. Mogočnih korakov je kar pla- je vprašal s krepkim glasom. Ko so ura vprašanje zanikali, je kratko zaukazal: "Povejte gospodu Frenchu, da moram govoriti z njim! Pridem nazaj!" S temi besedami je odhitel Henry naravnost v uredništvo "Fairviewskih Novosti." Tu je napisal obvestilo, da je našel tisočdolarski bankovec. "Lastnik naj ise zglasi pri Henryju Armstrongu." To obvestilo ga jo in ti mislijo, da je vse, kar koli" on,i storijo in mislijo, edino pravilno. Toda mi, mladina, mislimo drugače. Večkrat se pogovarjamo z mladimi ljudmi in nihče nas noče delj časa o-stati v Fairviewu, kolikor bo pač primoran. Kam v tak kraj bomo šli, kjer s časom napredujejo." "Tako? Kako to mislite, pro- sim "Kako? Na primer tako, da je stalo dolar m sestdeset sto-gogpod Young, ne ravnate tink. Henry pa m imel niti be- prfU% ko poSiliate svojG avtomo-liča v žepu, razen onega tiso- bHe 8 svojim časopisom po čaka. Vprašal ali more po-|mestnih ulicaH( pa niso „iti za_ poldne prinesti denar. Ker mn pa tega brez privoljenja glavnega urednika niso mogli dovoliti, je odšel Henry k ravnatelju za oglasni oddelek, da bi * i izprosil dovoljenje "Tako, človek najde tisoč dolarjev, pa nima denarja za oglas. To je pa res čudovito. V tem mestu ni še nikoli noben človek našel bankovca za tisoč varovani zoper nezgode. Rekli boste, seveda, da vam hočenn zavarovalno polico obesiti za vrat, vendar je prava potrata, da vaši avtomobili nisu zavarovani.' 1 - ... "Kako to prav za prav veste, če smem vprašati?" "Ke% je naša tvrdka že večkrat vprašala pri vas, ali ne bi dali avtov zavarovati, pa ste vedno odgovorili, da niste potrebni tega. To pomeni, da ste nazadnjaški in da nimate nobenega podjetnega duha!" "Tako?" "Saj sem vedel, da vam moj odgovor ne bo všeč, toda — vprašali ste me. Mogoč ? si jaz sam še včeraj ne bi bil upal povedati vam svojega mnenja, a danes sem pač drugačen človek, rakšen sem bil včeraj." — S temi besedami je Henry odšel iz uredništva. Ko je prišel do zavarovalnice, je bila ura že deset. Ne da bi ga kdo prijavil, je kar potrkal ha ravna tel jeva vrata. "Povedati vam moram, gospod French, da ne bom mogel nič več delati za vas," je odločno dejal. "Bolje je, da ,odpovem to službo sam, kakor da me vi vržete na cesto. Poudarjam pa, gospod French, da nimam nikakih razlogov zoper vas ali zoper tvrdko, toda — vse to-ie vodstvo in vsa uprava — vse se mi zdi do dna zgrešeno. Ko sem šel davi v pisarno, sem spotoma našel bankovec za tisoč dolarjev in zato si bom poiskal kako drugo nameščenje. Kar nič veš ne morem strpeti tukaj, ko nisem nič na trdnem! In prav rad bi vam povedal, zakaj ljudje mojega kova ne morejo službovati pri vas, seveda, če bi me hoteli poslušati." "O, prosim. Saj je jako zanimivo, da človek zve, kakšnega mnenja je bankovec za tisoč dolarjev." "Saj to je tisto, gospod French! Če bi ne bil našel denarja, pač pa bi nikoli zvedeli resnice! A sleherni vaš uslužbenec bi vam prav tako govoril, če bi se ne bal za službo. Tako pa životarimo od tedna do tedna in trepečemo od strahu, kdaj bo koga zadelo — in ta negotovost poraja strah in bojazljivost in vpiav to je slabo za vaše kupčije. Neznosno je ozračje, ki delamo v njem — in če mislite, da tega vaši naročniki ne čutijo, se jako motite. Ves promet bi bil pri vas dokaj boljši, če se ne bi sleherni vaš uslužbenc bal svoj lastne sence. To sem vam hotel povedati in upam, da mi oprostite to odkritosrčnost." Sredi besed je zabr io1 telefon. Glavni urednik "Fair-viewskih Novosti" je želel govoriti z golspodom Henry j om Armstrongom. "Oprostite, da sem bil prej tako uar tepenr prekinil najin (Nadaljevanje na 4. 9trani) V Harrietta, Mich., je imel John Okorn, sin slovenskih sta-rišev, mlatilni stroj. Letos je začel v tamkajšnji okolici mlatiti rž in pšenico, kajti oyes je zaradi suše uničen. Tretji dan mla'tnje so spravili stroj na hlev kjer je imel farmer vse pripravljeno. Ko so pričeli mlatiti, je nastala eksplozija. Bazen hiše so uničena vsa gospodarska poslopja in seveda tudi mlatilni Btroj Škoda je velika, ker stroj ni bil zavarovan. 29. julija je umrl v Clevelan-du 78-letni slovenski pionir Jos. Kuhar, ki je bil znan mnogim Slovencem Pokojni je bil doma iz Stojanskga vrha, fara Sv. Križ pri Krškem, odkoder je prišel v Ameriko pred 44 leti. Rajni je bil vdovec 23 let, odkar mu je umrla soproga Marija. Delal je ves čas v tovarnah železa, med temi 20 let v znani "pleharni". Zadnjih 17 let ni več delal v tovarni. V svetovni vojni mu je bil na Francoskem ubit sin Josip. ★ Iz Colorada poročajo: V Den-verju je pred kratkim umrla na posledicah poškodb, dobljenih pri avtni nesreči, 48-letna Angela Mohar, ki zapušča moža, dva sinova in peft hčera. — V bolnišnici v Glenwood je pred kratkim preminula Katarina Godec, roj. Ivec, doma iz Maline pri Semiču v Beli Krajini. Podlegla je mrtvoudu, ki ;o je bil prvič zadel pre^ petimi leti, drugič pa 27. junija letos. Pokojnica je bila stara prišeljenka in ima več sorodnikov v Crested Buttu, Golo., kjer je prej živela z možem. Zadnja leta je živela na farmah. V četrtek ob 2. uri zjutraj je preminul v bolnišnici v Girard, kamor je bil pred par dnevi prepeljan, poznani rojak Herman -Perehlin Pokojni je bil 49 let star. Doma je bil iz Celja na Štajerskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 25 leti. Svoječasno je živel v Little Falls, N. Y., zadnjih pet Wt pa v Girard, O. Tam zapušča soprogo, štirje nedorasle otroke, v Little Falls, N. Y. pa sestro Matildo, poročeno Gra-Šič in veliko sorodnikov. MESTO ZA KAZNJENCE. LEGIJA TUJCEV V ŠPANSKI FASlSTlCNI VSTAJI t . „ „ ■ > . . - ■;. .. v ✓ Oddelek legijoiiArjev v španskem delu Maroka, kjer je najprej izbruhnila vstaja proti de-i. Jurski vladi Vstseem po veljuje general Franco. Lepe milijone je italijanska vlada namenila za zgradbo 'mesta kaznjencev", k\ se bo razprostiralo na površini 200,-000 štirjaških metrov ob za-padnem robu Rima, nedaleč od Svetega Petra. Naprava bo obsegala dve kaznilnici, za moške in ženske, dalje bo imela rezervni zavod za poklicne zločince in zločince iz nava«he, ki bo razdeljeni v posamezne oddelke p o vrstah zločina, potem znanstveni zavod za "proučevanje zločincev,; bolnišnico za kaznjence, paviljone, v katere bodo pripirali režimu nevarne ljudi začasno iz razlogov javne nevarnosti in javnega reda, končno-šolo, delavnico in knjižnico. Vsako poslopje bo stalo zase in kaznjenci različnega so-cijalnega izvora in različne izo-braze se ne bodo mogli mešati med seboj. Gradnjo 'vseh teh objekltov bodo končali HELENA, ^nao, spisala Marija Kmetova, 134 , strani. Ceoa----------------------------- .40 V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice aa deželi—duševno o-samljene žene v obliki, ki Človeku seie globoko v dušo in mu ostane neizirr^o v spominu. HUDO BREZNO in drage povesti, spisal Frane . BxJavae. 79 rtraai. Cm* ______________________ J5 Naš iaboren pripovednik in poznava tel j narave nudi čltatelju lepoto naših km lev ln rfnimlvosti I* življenja naših ljudi IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj Je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, splet-kari, doživlja in pozablja, tod» strast do ga. 'nikdar ne mine. IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. ŠTIRI KNJIGE. Cena ..................3.35 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebuje nad tisoč strani. [ZBRANI SPISI dr. Janeza Menelngerja, trda vez, 100 strani. Cena ....................................1.50 Janes Menciger se po pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s poti, ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V knjigi so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA BROUČKA V XV. STOLETJE, spisal Čeeh Svatopluk. 246 strani. Cena L20 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gospoda Broučka v dobo strašnega in slavnega husitskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konca do kraja. JAGNJE, 110 strani. Cena broš. trdo vezano......'........................ .40 Vez..... .45 .35 V knjigi je poleg naslovne šc povest "Starček z gore". Obe sta posebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj . Krištof Šmid. JERNAČ ZMAGOVAČ, spisal H. Sienkiewiez, 123 strani. Cena _____________________________________________ .50 Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da Jih človek čita. JU AN MISERIA, spisal H. L. Goloma, 168 str. Cena Ta pretresljiva povest je vzeta iz dobe španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžnem obsojenega Juana Miserije. V o-sebl brezvestnega Lopezinka pa vidimo, kam privede človeka živijenje brez višjih vzorov. J69 JURČIČEVI ZBRANI SPISI 6. zv. Doktor Zober — Tugomer Cena Jurčič ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so napripravnej-še čtivo za dolge zimske večere. Njegovi originali, dovtipni Krjavelj, skrivnostna pojava V desetega brata in cela vrsta drugih njegovih nepozabnih obrazov bodo večno živeli JUTRI, spisal Andrej Strog, 85 strani. Cena trdo vezane .75 Knjiga je posvečena onim, ki so šli skozi bol In pričakovanje... Pi»svečena je njihovemu tihemu junaštvu- KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena ........................ A6 Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresničile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarin, polet v stratosfero itd. KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj, 308 strani. Cena .75 Ediuole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega napoldivjega plemena, ki je živelo ln deloma še vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. Napeta povest, polna burnih dožlvHajev od začetka do konca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Aie-čevec. TRI knjige po 150, 180 in 114 strani. Ona .........60 vsak zvezek. Vsi trije--------L50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-ši poslali v šole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od šole do šole ter si slednjič priboril v živi je- \ nju mesto, po katerem je stremel. Knjige so \ pisane živahno. Ob čitaniu se bo moral čitatelj večkrat od srca nasmejati. KMEČKI PUNT, spisal Aug. Šenoa .....75 Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graščaki. — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečita*. LA BOHEME. Spisal H. Murger. 402 str. Cena...90 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga fo svetovno znano de»v.. LISTKI, (Ks. Meško144 strani............ .70 LOV NA ŽENO spisal J. O. Cunvood. 194 JtranL Skrajno napet roman iz modernega življenja. Človeka tako prevzame, da ga z velikim zanimanjem prečita do konca. Naročilom je priložiti denar, bodist v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al: 2 centa. Če pošljete gotovino, reka-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW^OBK, N. Y. , Hči druge žene New York, Tuesday, August 4, 1936 MOT LJJIGW9T BlBJrBNE DULY IN UJ33. □ 12 ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. ZA VIŠEK POZABLJIVOSTI Mogoče mo.i zakon z Elo ne bi bil postal tako tezkk in imicen, bi bil ž njo sam in bi mogel v«e dneve izpolniti z napornim delom. Kajti delal sem vedno rad kot najpleme-mtejsi uotek življenja. Moj oče je od baronice prejel za-zeljeno posojilo in to okolščino je poratbila, da mi je vrnila vse ponižsnje. Tudi je Elo vedno utrjevala v njenih muhah in neumnostih. In tako je prišlo, da je Ela pri najmanjšem piepiru, ki pri njenom značaju niso mogli izosta'ti, meni kazala na svo;e bogastvo, k čemur jo je vedno naščuvala njena mati. Ako sem ji nato rekel, da me s tem sili, da ji postanem tuj, je jokala in se pritoževala tako dolgo, da sem svojo besedo preklical Četudi me je Se vedno goroče ljubila, me'je s svojimi besedami vedno žalila. M9j ponos se je pričel'dvigati, to leto sem neizmerno trpel, čutil sem se odvisnega od obeh žensk, ki ste bile mojemu značaju tako tuji in nisem vedel, kako bi temu napravil konec. Moj položaj pa je bil še tem manj olajšan, ko sem opazil, da je baronica vsak moj korak zasledovala z nezaupanjem .nr ji v resnici ni bilo treba. Ker pa po njenem mnenju njeni hčeri nisem kazal dovolj ljubezni, mi je življenje premenrla v pekel. Slednjič je s svojim nespametnim postopanjem do-vedla talro daleč, da je Ela pričela postajati ljubosumna na vsako žensko, ki je prišla v mojo bližino. 'Njena mati jo je v tem potrjevala, četudi se v tem nisem nikdar pregrešil " Kot rečeno bilo je mučenisko življenje; počutil sem se kot ujetnik na gradu kajti celo na mojo sestro Kati, ki sem jo imel zelo rad, je bila Ela ljubosumna, da sem jo moral prositi, da opusti svoje obitske na grad. Elina bolna ljubosumnost pa se je še večala, ko se je pričela čutiti mater. V tem času je bila v svojem obnašanju neznosna.^ Kot večinoma vse žene, ko se jim bliža rojstvo, s«- je mučila z mislimi na smrt in tedaj me je mučila'in me rotila, da ji obljubim, da ne bom nikdar, ako bi umrla, poročil 9VVJU IM>,ven 1 ; «f' ^ "i f P°miriti» saj nisem mogeiQOO'O'lj'QQiQiQuo Pišite nam za cene voznih listov. reservacijo kabin in pojasnila za potovanja. SLOVKMC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York Znanstvenik Storring, ki ga je dolga leta opazoval, ga takole popisuje: Čeprav je ta mo/. že več let poročen ter prebiva v udobnem domu, vendar sanj sar se je Ela bala. Nekaj dni po Helginem rojstvu se je Ela vsled malomarnosti neke strežnice, ki jo je mati za njo vzela v hišo, neizmerno razburila. Kričala je in divjala in dolgo Časa je ni bilo mogoče pomiriti. Nato jo je prijela mrzlica — in naslednjega dne je umrla v naročju svoje nesrečne matere. - —............... Vsled dolgih bojev je bilo moje srce tako razdejano, da ea™°. 0 tem' da bi se mo-el nisem imel niti občutka osvoboditve. Ela se mi je tako smi- ro^lh z nevesto< ki jo je ljubil lila in njona mati tudi, toda predrugačiti nisem mogel To- pred nesre5°- Ko nm povedo za mene tudi ni bila osvoboditev in moje življenje se ni prav nič izboljšalo. Mesto Ele je bila sedaj Helga dedinja po svoji stari materi in to majhno otroče je sedaj vladalo na gradil, ker je baronica svoje srce še z večjo prisrčnostjo navezala na svojo vnukinjo voščeni tablici, na katero ne moreš nobene stvari več napisati. Znano jo, da stari ljudje že čez nekaj minut pozabijo vse, kar so pravkar slišali, da pa imajo čudovit spomin za vse, kar se je dogijalo v dobrih starih časih, torej takrat, ko so bili še pri ir.oči. S temi svojimi spomini so včasih svojim domačim že !;ar v nadlego. Sposobnost zapomniti si kaj, z leti ponehava, toda spomin,na doživetja mlajših let pa ostane. Tako tudi zgoraj omenjeni ponesrečeni delavec ni izgubil spomina na dogodke iz tistega časa, preden se je ponesrečil. Ponesrečil se je manjnika meseca, zato pri njem še vedno vlada večni maj in še vedno misli, da hod- po svetu kot 25 letni mladenič. Tako se torej dogaja čudo, da nas šele spomin s svojim bogatim zakladom v preteklosti doživetih s!'k dela polnovrednega Človeku sedanjosti. Tega pozabljivega delavca so morali takoj odpustiti iz tovarne, ker je vsako naročilo takoj pozabil. Najhujša posledioa take pozabljivosti pa je, da je tak človek tako rekoč popolnoma odrezan od drugih ljudi. Tak revež pozablja vse skupaj nžito in doživeto veselje ali trpljenje. Kdor tako pozna velike nesreče. ki izvirajo iz prevelike pozabljivosti, bo šele znal prav ceniti svoj spomin, če ga ima. TISOČAK IN ČLOVEK Nadaljevanje t 3. tiram. Moja tašča je na zelo razžaljiv način zame odločila dohodke, ki pa bi končali, ako bi zapustil grad. Tega denarja nisem dotaknil, toda tudi gradu nisem mogel zapustiti, četudi bi rad. ker mi je tašča z mrzlim zaničevanjem rekla: '•Kakorhitro mi bo vaš oče vrnil denar, ki sem mu ga posodila, smete zapustiti grad, do tedaj pa ste za posojilo porok.?' Hotela me je obdržati v svoji bližini, da me je mogla vedno nanovo poniževati in me zasledovati s svojim sovraštvom. Drugače pa me je smatrala samo še za nadležen privesek nje-L«e male vnukinje, ki je« ?ebi v škodo bila moja hči. Da sem imel pravico do te hčere, ji ni prislova misel. Od prvega dne so me odtegovali od Helge; njena stara mati je prevzela celo njeno oskrbo in vzgojo. Komaj mi je še dovolila, da sem jo kdaj videl in videl sem, kako je bila podobna svoji materi m priznavam, da nisem mogel občutiti mnogo ljubezni do svo-?og& otroka. Čutil sem tudi, kako smotreno mi je bila Helga • dtujevana. Toda nisem bil dovolj trdosrčen, da bi bil baronici Santen vzel tolažbo, ki jo je ^videla v Helgi, drugače si Kaj takega ne bi dovolil. Ker Helge nisem mogel tako lju-b?ti kakor bi bilo v drugačnih razmerah mogoče, tudi nisem« mislil, da sem opravičen, da bi zabranil njen'vpliv na otroka ! Moreš si mislih, Gonda, kako grozno je bilo za mene to življenje. Bil sem odločen in delaven mož, ki je želel, da bi -voje moei porabil zn kako delo, in vendar nisem mogel ničesar proti* tej ženski, čije sivimš tvo me je davilo. Za nobeno ceno se nisem smel brigati; nisem se smel vmeševati v gospodarstvo, nnjbrže zato, ke<« je čutila, da me more najhujše za^ deti, ako me zakoine v brezdelje. Toda slednjič ;e prišla rešitev. Moja sestra je našla resnega snubca, ki ga je imaa iz srca rada. Bil je bogat in pripravljen stopti v tovarno mojega očeta kot' družabnik. Moj oce je slutil, kako mučeništvo bom moral prenašati četudi se pn njem ir-m rrkdar pritoževal, da ga ne bi žalostil. .dojega svaka je prosil, da mu je dal vsoto, ki si jo je izposo- T •ba™n,ce 6,8111(1111 ns t?«i si je mnogo opomogel. Moj .