Cr

m
Uredništvo in. upravništvo Glasila je v Chicagi, 111., 2S21 So. 40. Ave., kamor je pošiljati vse rokopisi.;' denarne pošiljat ve, sploh vse, kar ima stik z Ustom.
Jt
Celoletna naročnina za Zdr. Države in Canado je $1.00, za inozemstvo $1.50.
m

GLASILO
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Entered as second-class matter January 28, 1910, at the post office at Chicago, 111., under tha Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju je moč!
"Glasilo” izhaja vsaki
teden v petek. — Cirkulacija je dosegla nad osem tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi in stari domovini.
Cene za oglase po pogodbi. Enostopna 10 point vrsta 8 Centov.
O*
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.

LETO—YEAR V.
CHICAGO, ILL., 12. JULY (JULIJA) 1912.
ŠTEV.—NUMBER 25.
Draginja, davki in carina.
V Ameriki imamo danes visoko carino. Od povsod ,pa prihajajo glasovi, da se zniža carina, ki o-mogoči ameriškim kapitalistom, da pod njeno .zaščito prodajajo po visokih cenah svoje izdelke, ker visoka carina izključuje inozemsko konkurenco.
Kdor trdi, da se z odpravo carine ustvarja za ljudstvo paradiž na zemlji, vzlic 'temu, da se pridrži današnji kapitalistični način proizvodnje, meče ljudstvu pesek v .oči, sploh je navaden demagog, ki hoče z 'hujskanjem pridobiti ljudstvo za se.
Zakaj ?
Kapitalistični način proizvod-nj in draginja sta tesno združena drug z drugim in se tudi ne dasta ločiti drug od druzega. Ke-dor se odkritosrčno bojuje proti draginji se mora logično bojevati proti kapitalističnemu gospodst-vu. Bojevati se proti draginji iri priznati kapitalistično gospodarstvo kot temelj za človeško družbo, se pravi uganjati burke ali pa. hinavščino. Dokler imajo kapitalisti stroje, naravne zaklade in živo delavno moč pod svojo kontrolo, tedaj določajo tudi ce.ne vsem izdelkom. Odvisno je le od organizacije kapitalistov, v kakšni meri zasužnijo konzumente, to pomeni vse ljudstvo, ki je primorano kupovati izdelke, ako linče živeti in noče živo ,pod zemljo: Te resnice se pa, kapitalisti zavedajo in spopolnjujejo svojo organizacijo in povečava.jo svojo iz-Ikoriščevalno salo. Kapital se o-sredotočuje z vsakim dnem. Posebno v Ameriki je že zdavnej izginila- m ed seboj n a. konkurenca. Nekaj kapitalistov se združi v korporacijo, več korporacij pa v trust. Prvič se zvrši taka organizacija v lastni deželi. Ko je pa organizacija z vrš en a, se pa razširi preko meje domovine v inozemstvo, kjer se Združi z organizacijami inozemskih kapitalistov v večji in mogočnejši truist, ki za svoje izdelke diktira cene na svetovnem trgu. Danes imamo “Standard Oil” družbo, katere glava je Rockefeller, ki narekuje cene za zemeljsko olje im izdelke, ki jih pridobivajo iz njega, vsemu svetu. Drug tak polip je parobrodni trust, ki določa cene potnikom, ako se hočejo voziti iz Amerike v Evropo ali pa naobratno.
Iz teh dveh dokazov je razvi-dati, da ima privatni kapital kozin opolitične namene. Ako se do danes kapitalisti še niso organizirali v vseh strokah mednarodno, le dokazuje, da se vsak razvoj vrši stopnjevaje in se v »popolnje-vanju kapitalistične organizacije ne dajo delati skoki. Ali nihče pa ne more dvomiti, da kapital ne stirni za osredotočenjem, kdor z 'bistrim okom opazuje pomnože-vanje vsakovrstnih trustov.
Tem bolj se osredotočuje kapital, tembolj raste njegova moč in občutijo konzumentje njegovo diktaturo. Konzumentje se bodo rešili kapitalizma in njegovega zlega vpliva, ko se zruši in strmoglavi kapitalizem.
Ali gola resnica je tudi, da v današnji človeški družbi, ki prizna za svoj temelj kapitalistično gospodarstvo, davki in carina enemu škodijo, drugemu pa koristijo. Mej tem, ko ima peščica ljudi korist od davkov in carine, ima pa o-gromna večina od njih občutno škodo.
Carina ima v prvi vrsti namen, da podpira razvijajočo industrijo. Navidezno je industrija, ki nima dobrih strojev in izurjenih delavcev, v začetku svojega razvoja carine potrebna, da lahko konkurira z industrialci v inozemstvu. Seveda se to vrši na račun konzu-mentov, ki bi ceneje lahko kupili izdelke od inozemskih industrialcev kot domačih. Na ta način dobi par fabrikantov pomoč oid države na račun vsega ljudstva, ki je zelo šepavo utemeljena, češ, da ima tudi ljudstvo koristi od visoke carine: pomanjkanje delavcev in visoke plače. Ali ta hipoteza je. popolnoma napačna. Vsled' naraščajočega priseljevanja je trg vedno prenapolnjen <z delavci,
spopolneni stroji v ameriških tvomieah so pa že zdavnej uničili inozemsko konkurenco, vzlic temu so pa skoraj z vsakim letom zvišali carino. Zakaj to? Da so tvorničarji vsako leto iz ljudstva izželi ogromen dobiček. Tekstilna industrija nam daje v tem ožiru najpopolnejši zgled. Stroji v predilnicah in tkalnicah so tako dovršeni, da ne morejo inozemski tekstilni baroni tekmovati z ameriškimi. 'Naobratno so pa tekstilni delavci najslabše plačani med vsemi ameriškimi delavci. Pet ali šest dolarjev na teden pri vsakdanjem deseturnem delu se ne more imenovati plača. To je navadna beraška napojnina Za tekstilne izdelke, ki prihajajo iz inozemstva, pa imamo '60% carine. Tekstilni baroni iso postali miljo-narji in miljarderji, njih delavci pa beračijo v pravem pomenu besede. Ta dejstva so se jasno in določno spričaHa pred kongresno preiskovalno komisijo v dobi štrajka 'tekstilnih delavcev.
Carina je danes sredstvo za izkoriščanje ljudstva, ki služi le kapitalistom. Vsled carine je ljudstvo izročeno na milost in nemilost podjetnikom, kar .dokazuje dejstvo, da, ameriški kapitalisti prodajajo ceneje izdelke, katere so izdelali ameriški delavci, v Evropi kot v Zdr. državah.
Poj proti carini ne pomeni obračuna s kapitalističnim gospodarstvom. To je le del boja, katerega vodi in bije ljudstvo s svojimi izkoriščevalci. če tudi odstranimo carino in uvedemo svobodno trgovino, se še niso delavci osvobodili kapitalističnega suženstva. Z odstranitvijo carine dosežemo le olajšanje današnjih tožnih in žalostnih živi je' tih razmer 'za . delov no ljuasivh. uemv&vvo se mora boriti proti vsakemu poslabšanju današnjega ooložaja, da je toliko bolj sposobno za zadnjo in odločilno bitko s kapitalizmom.
Naši trgovci na debelo, ki razpečavajo kolonialne produkte in domače pridelke: čaj, kavo in moko, krompir, zelje, sočivje, 'zelenjavo itd., kakor tudi tvorničarji, ki izdelavajo sladkor, hočejo z zo-fizmi dopovedati ljudstvu, da carina ni v nobeni zveži z draginjo. Z njimi v zvezi iso tudi mesarski kralji.’ Zdr. države izvozijo vsako leto za miljardo dolarjev kolonialnih in poljskih pridelkov, kakor tudi mesa v inozemstvo, kjer prodajajo skoraj za eno tretjino po nižji ceni vse kot v Zdr. državah. Farmar dobi za svoj pridelek in svojo živino v primeri z visokimi cenami na drobno skoraj nič, mej tem ko mora ljudstvo plačevati prave oderuške cene za najpotrebnejša živila. Draga so že tako živila in industrielhi izdelki, ker kapitalist zahteva dobiček še poleg njihove vrednosti. Vsi preku-poivalci, posredovalci in branjevci zopet hočejo imeti svoj dobi-, ček. K temu se pridruži še carina in poviša draginjo nad “navadno’’ višino. Iz 'tega Sledi, da se mora delavno ljudstvo boriti z vsemi svojimi silami proti draginji. ,ako noče poslabšati že tako slabih življenskib razmer.
Položaj ameriškega ljudstva je danes tak, da igra vsak cent pri nakupu živil in drugih potrebščin za življenje že veliko ulogo. Zategadelj moramo zahtevati, da se odpravi carina za vse ljudske potrebščine. Do sedaj je naš zakonodajni zbor dovolil vse, kar so zahtevali kapitalisti. Zdaj pa prihaja čas, da da ljudstvu, kar je njegovega in kar potrebuje. Tu ne gre le za carino, marveč tudi za davke. Razlika je le v tem, da ljudstvo razume, da ga guli carina, ne. ume pa, da so davki razdeljeni krivično: Ako bi ne bila resnica, bi že zdavnej ljudstvo pokazalo svojo nevoljo proti neposrednim davkom v isti meri, kot ipiroti carini. Sistem neposredne,-ga davka nima drugega namena, kakor da ljudstvo nosi največji del davčnega bremena in imajo imoviti sloji izdaJtno davčno olajšavo.
Tudi davčna preosnova je nujna potreba. Skrajni čaš je, da po-stavodajni zastopi razhremene ljudstvo, odstranijo neposredni
davek, mesto njega pa uvedejo naraščajoč dohodninski davek, da bodo tudi oni nosili davčno breme, katere ljudstvo živi s svojimi žulji in Sragami.
Iz zgodovine denarja.
Že v starem veku so kovali novce iz najrazličnejših kovin. Spar" tanci in Blizantinci so imeli novce iz cina. Drugi narodi so imeli denar. Grki in Rimljani so imeli na svojih novcih utisnejene živalij Cezar je prvi dal utisnuti na novce svojo sliko, kar so potem posnemali vsi njegovi nasledniki. Na najstarejših novcih niso utisnje-ne nobene besede. Denar iz poznejših do‘b ima tudi že besedilo, kar znanstvenikom zelo . olajšuje raziskovanje. Sčasoma so dobivali novci tudi imena.
V	10. stoletju so kovali na Nemškem prve novce, katere so imenovali : rimski srebrni denarius ali pfenig, in solidus. Prvi novci te vrste so bili kovani le na eni strani, njihova oblika je bila zelo neokusna in. nerodna. Bili «o iz srebra ali pa iz zlata. Solidus je bil vreden 20 do 24 petič, pozneje še več. Denarius je bil iz srebra, včasih tudi iz zlata, navadno pa iz 'bakra. Potem so imeli še tako-zvane brakteate, ki so bili iz samega zlata, ali iz samega srebra. Barakteati so bili v veljavi še od
12.	do 16. stoletja, a niso bili razširjeni v vseh delih Nemčije.
Prvikrajearji so zagledali beli dan v štirinajstem stoletju in sicer na Tirolskem. Imeli so okovan križ, zato je nastalo tudi nemško ime “Kreutzer”. Krajcarje so kovali prvi bizantinski misijonarji. V Blizancu so že oh času Konstantina Velikega kovali na novce križ. Krajcari sn bili bakreni in veliki» je ohranjenih do današnjega pa različnih denarnih zbirkah.
Na Nemškem imajo denar, ki se imenuje marka, ki je tehtala po svojem postanku 22 lotov, v letu 1042, le še 16 lotov ali pol funta. Da bi markine teže ne zmanjšali še bolj, so ji utismili znamenje, marko (iz latinske besede mareus, t. j. kladivo, ki je bilo Nemcem staro posvečeno znamenje.) -Nekatera mesta, so kovala lasten denar, na katerem je bila utisnjena slika dotičnega mesta. Ti novci so v teku časa postajali vedno lažji, le marke so obdržale svojo težo: Od drugih novcev se je tud razlikovala v tem, da ni bilo treba za njeno izdelovanje nobenih posebmie pravic.
Prve petice je dal kovati leta 1286. češki kralj Vencel II. V poznejših časih so petice največ kovali v Meissnu na Saškem in na Hesenskem. Imele so zelo pripravno obliko, zato so se kmalu povsod udomačile.
Prve cekine je dal kovati sici-lijski kralj Rogerij leta 1140. Tolarje so pričeli kovati na češkem v Jachimovu leta 1519. Zelo hitro so se razširili po vsi Nemčiji. Kmalu nato so pričeli kovati polovične, tretjinske, četrtinske in osminske tolarje.
Goldinarji ali florini so dobili ime po mestu Florenci, kjer so .bili izdani prvi leta 1252. Bili so zlati. Na Nemškem so jim rekli re ski goldinarji — odtod naš rajniš.
V	Berlinu imajo v državnem arhivu shranjeno listino iz leta 1332.,,iz katere je razvidno, da so že tega leta napravili poizkus za upeljavo enotnega denarja. Poizkus se ni obnesel. Sličen poizkus so napravili potem še dvakrat, a obakrat je bil brezvspešen.
— Koliko velja letalni stroj.
Stroški za letalni stroj so tem večji, čim večji je motor, ki goni stroj. Seveda je letalni stroj z dvemi krili dražji kakor z enim krilom. Letalni stroj, ki ma motor s 100 konjskimi silami in dve krili, stane 36.000 mark. Letalni stroj z enim krilom in 60 konjskimi močmi velja 24.000 mark. Eno-krilni letalni stroj, ki ima motor z 80 konjskimi silami, se dobi že za 16.000 do 20.000 mark. Najcenejši letalni« 'troj, ki so ga doslej zgradili, je stroj z motorjem za 25 konjskih sil in z dvemi krili. Stane le 8000 do 9000 mark, torej toliko kolikor stane avtomobil.
Ameriške vesti.
* Kakor so svojedobno sužno-držci v južnih državah z najbru-talnejšimi sredstvi zatrli vsak znak nezadovoljstva, ravnotako še dandanes v omenjenih državah nastopajo podjetniki napram štraj kujočim delavcem. Brutalnim podjetnikom je že preveč, ako delavci skličejo shod, da bi se mimo dogovorili o svojih zahtevah.
Brzojavka iz Lake Charles, La. poroča, da je ena stotnija milice in večja tolpa najetih morilcev in ubijalcev naskočila štrajkujoče lesne delavce, ki so zborovali v Grabowu, da se dogovorijo o svojih zahtevah. Seveda naskok ni ostal ‘brez posledic. Trije unijski delavci so bili umorjeni.
Ta napad na mirno zborujoče delavce je pa ponoven dokaz surovosti in pobesnelosti ameriških podjetnikov v južnih državah in njih najetih hlapcev.
* Neznan starec je na grozovit način umoril 11 letno Julijo Connors na praznem stavbišču v New Yorku.
Dekletce je ležalo nago v zaboju in pokrito s spodnjim krilom. Na mrtvem truplu je bilo opaziti eden in dvajset sunkov z nožem v hrbet, šest sunkov v členih in zabodena je bila tudi v srce. Morilec ji je odrezal tudi lase in jih položil pod truplo.
* Vsaki dan nas dnevniki in br-zo.jav seznanijo, da smo v Ameriki za eno železniško nesrečo bogatejši, pri kateri je nekaj ljudi izgubilo svoje življenje ali zdrave ude. Leta 1911 je železniški moloh umoril 3,519 oseb, 60,235 pa ranil.
Pii vseh teh nezgodah se pa železniške družbe izgovarjajo, da je nezgodo provzročila nepaznost železniških vslUžbencev ali pa hudobna roka nepoznanega človeka. Zdaj, ko je doseglo število oseb, katere tekom enega leta umorijo ali ranijo število padlih in umorjenih v moderni bitki, pa prihaja meddržavna trgovska komisija in pravi, da smo imeli 1225 nezgod vsled slabih prog, 2824, ker niso bili vlaki in proga opremljeni v smislu predpisov za varen železniški promet, 1814 nezgod je nastalo iz različnih vzrokov in le 397 nesreč je zakrivilo železniško osobje. Ako pri zadnji trditvi vpoštevamo, da se morajo vsluž-benci natančno ravnati po ukazih železniških družb in da je v mnogih slučajih zakrivila nezgodo u-trujenost do skrajne meje izkoriščanih železničarjev, tedaj spoznamo, da je prave krivce za železniške nezgode iskati v upravnih svetih železniških družb.
Vzlic temu jasnemu spoznanju se nobenemu železniškemu magnatu ne bo skrivil las na glavi.
*	Znani Hearst, lastnik časnikov v raznih mestih Unije in provzročitelj stavke tiskarjev in easniških raznašalcev v Chicagi, je dal po svojem glavnem in najvišjem. priganjaču zvršiti novo sleparijo, da bi delavcem prodal svoje skebske liste.
Zadnjo soboto so njegovi stav-kokaški prodajalci, ki prodajajo njegove skebske liste ob cestnih vogalih, pokrili skebske časnike z “Daily Worldom”, da so preva-rili mimoidoče delavce, da imajo na prodaj unijske časnike. Marsikateri delavec se je dal zapeljati in kupil je skebski list, ki je ležal pod linijskim. Še le kasneje, ko je vzel list iz žepa, se je prepričal, da je kupil skebski list in se dal goljufati od premetenih sleparjev.
Značilen je pa ta sleparski pojav vseeno, ker dokazuje, da o-šabnim lastnikom kapitalističnih časnikov prede huda, ako se mora eden njih čednih tovarišev poslu-žiti že takih nečednih sredstev, da bi spravil v denar svojo skeb-sko robo.
*	Chicaški prodajalci unijskih časnikov, katere je policija aretirala, porotno sodišče pa spoznalo nekrivim najmanjšega prestopka, so uložili tožbo za odškodnino v znesku 35 tisoč dolarjev proti
policajem, ker so jih aretirali po nedolžnem.
Policija je dobila, kar je iskala!
* Strašna železniška nezgoda se je pripetila, ko je pri Corningu, N. Y. ekspresni vlak zavozil v posebni vlak Lakawanna železnice, ki je bil natlačen z izletniki.
Nezgoda se je pripetila ob 5:25 zjutraj. Dva vozova sta padla raz tir, mejtem ko se je lokomotiva zarila v tretjega do .polovice. Vsled zmešnjave, ki je nastala iz zrušene brzojavne zveze, je dospela dravniška pomoč še le ob 6:30 na pozorišče. Učinek sunka je bil grozen. Razmesarjeni mrtveci so ležali po železniškem nasipu, ranjenci so pa bili stisneni med po-drtinami vlaka in milo klicali na pomoč. Do 40 potnikov je bilo'u-smrčenih, 50 pa ranjenih.
* Nekega zamorca, ki je sežigal podgane, je sodnik radi trpinčenja živali poslal za šest mesecev v prisilno delavnico. Blanck & Harris, lastnika “Triangle West” tvornice, v kateri je zgorelo 143 delavcev in delavk, ker sta dala izhode za slučaj požara zapahniti od zunaj, nista dobila najmanjše kazni.
Pa se pritožujejo naivni ljudje, da je pravica umrla!
* Zveznii senat je odredil, da gre v tisk poročilo zveznega komisarja za delo, Charles Mc.Neila o štrajku v Lawmeee, Mass., v katerem so navedeni vzroki za ogromno stavko tekstilnih delavcev. S to odredbo pa zadobi poročilo javen značaj, in bo tvorilo javno obtožnico proti tekstilnim baronom ali trustu za volno. V njem so očrtane slabo opremljene koče, v katerih bivajo delavci, in žalostne, najostrejšo kritiko izzivajoče življenske razmere.
* Henry Clayton, predsednik kongresnega pravnega komiteja je dvignil obtožnico proti zveznemu sodniku Achboldu pri trgovskem sodišču. .Obtožnica' obsega trinajst točk, v katerih ,se povdar-ja, da je obnašanje sodnika v protislovju z visokimi ideali, o morali in poštenosti sodnikov, ki tvorita značilnejši čednosti vsakega sodnika.
Zgodovina ameriških ogromnih premoženj.
(Konec.)
Največje tatvine in sleparije so ¡se pa zvršile pri gradnji pacifične železnice. Svojedobno, ob času rusko japonske vojne se je mnogo pisalo o tatvini, sleparijah in korupciji pri sibirski železnici. Ameriški časnikarji, ki so imeli tako nežno in tanjko vest zavoljo sibirske železnice, bi zvršili boljše delo, ako bi napisali zgodovino pacifične železnice in povedali ameriškemu ljudstvu o lopovščinah, ki so se godile pri gradnji iste. Ameriško ljudstvo bi izvedelo, da morajo ruski sleparji in tatovi, ki imajo svoje roke v Ijud-kih žepih, priti se učit še le v Ameriko, ako hočejo veljati za prve na svetu med onimi, ki plenijo ljudske žepe.
Leta 1864 je kongres privolil koncesijo za gradnjo železnice s kapitalom sto milionov dolarjev. Tudi pri tem zakonu je odločevala dobro rejena denarna mošnja. Ali kapitalistična sodrga ni bila zadovoljna s plenom? Imeti je hotela še več. Zategadelj je zbornica sprejela v mesecu juliju istega leta nov .zakon, za katerega so po,oficielnem poročilu Wilsonove komisije izdali kapitalisti $436 000 podkupnine. Nov zakon je dovolil za miljo $16.000 do $48,-000 subvencije, poleg so pa dobili kapitalisti še 12 miljonov akrov sveta zastonj. Vzlic temu pa kapitalisti niso hoteli naložiti svojega denarja v tej železnici. Na Vzhodu je bilo še mnogo druzih dobičkanosnih podjetij. V tem kritičnem' trenotku je pa neki Oakes Ames, predsednik družbe in kongresnik izdelal ta le načrt: On in ostali upravni svetniki so pokupili večino delnic “Credit Mobilier Company of America”, neke banke v Pennsylvaniji. Delnice so bile po zelo nizki ceni na
prodaj. Ta banka je prevzela gradnjo železnice in je imela v začetku tudi ogromen dobiček. Kapitalisti, ki se preje niso zanimali za gradnjo pacifične železnice, so pričeli kupovati delnice. Zgradili so tudi nekaj milj železnice. Pri gradnji so rabili le priseljence, katerim so dajali beraško napojnino kot plačo. Za izdelano progo je pa bilo treba plačati $27,313.000 državne subvencije.
Mejtem se je pa nakrat razširila vest o velikih sleparijah pri gradnji železnice. Kongres je moral poslušati ljudski glas, ki je zahteval strogo in nepristransko preiskavo. Imenovali so posebno preiskovalno komisijo, ki je dognala, da so pravi troški za gradnjo znašali le 50 miljonov dolarjev, “Credit Mobilier Co.” je pa zaračunila 94 miljonov. Gospodje, ki so tvorili to družbo, so u-taknili v svoje žene 44 miljonov, železnica je pa bila zgradena iz sredstev, katere je dala država. Obresti obveznic so bile tako visoke, da je bilo očividno, da ne bodo delničarji nikdar dobili kakšne dividende. To dejstvo je na ceno delnic tako vplivalo, da je vrednost delnic pričela padati z vsakim dnem.
Zdaj je prišel čas za Goulda. Kjerkoli so drugi kapitalisti obu pali, je premeteni Gould spoznal, da lahko napravi ogromen dobiček, ako se špekulacija zvrši po njegovih načrtih:
Železnica je imela še 12 miljonov akrov zemlje, katero je dobila zastonj in od katere je bil prodan le majhen del. Nadalje so se lahko dobila od vlade še druga večja zemljišča po zelo nizki ceni. Gould je tudi izvedel po državnih geologih, da so v tej zemlji neizmerni in bogati zakladi rude. Na podlagi teh resničnih dejstev je Gould izdelal načrt in se zvezal z skopuhom, Russel Sa-geom, ki ni privoščil niti sebi kruha, ob svoji smrti je pa zapustil 100 miljonov dolarjev.
Ko sta se s Sageorn dogovorila in soglašala z načrtom, sta naj-prvo pokupila toliko delnic “U-nion Pacific” železnice, da sta imela večino pri železniški družbi. Komaj sta pa imela večino, sta vrgla 200 tisoč novih delnic na trg. Te delnice so pomenile za njiju dobiček. Po dovršenem prvem delu špekulacije se jima je pridružil še neki Dillon. Ta trojica je zaključila, da hoče naj-prvo pomnožiti svoje premoženje na račun druzih manjših delničarjev. V ta namen so pokupili železnice, ki so se družile s pacifično in jih prodali za neznansko visoko ceno “Union Pacific” železniški družbi. Ta spretno izdelan načrt jim je prinesel, da je šla visoka diferenca med. nizko kupno ceno in visoko prodajalno ceno kot dobiček v njih žepe, naobratno so pa izgubilo nosili komaj do polovice.
Po poročilu preiskavalne komisije je bilo pri sleparijah “Union Pacific” železnice ukradenih več miljonov akrov zemljišča in sedem miljonov akrov zemljišča je pa ¡bilo prodanih, ne da bi bila vlada dovolila jih prodati. Prilastili so si tudi sleparskim potom neizmerno bogate premogovnike.
Tekom 18. let je “Union Pacific” železnica imela 176 miljonov čistega dobička. Pri tem je vštet tudi izkupiček za zemljišča. Družba je izplačala $26,650.770 dividende delničarjem in $82,742.850 obresti za obveznice. Deset miljonov dolarjev je potratila za podjetja v Denveru in South Parku, drugih deset miljonov je izplača la za podružne železnice in ničvredne investacije Gouldu in tovarišem. Komisar Pattson ceni, da je Gould napravil pri pacifič-ni železnici 40 miljonov čistega dobička.	j
Gould ni bil le spreten špekulant. ampak tudi dober političar. Ljudstvo je povsod nastopalo proti monopolistom, ki so z monopoliziranjem industrije, hoteli izkoriščati ljudstvo neomejeno.. Gould je nastopil vedno kot zagovornik svobodne konkurence in nasprotnik monopola. Časniki so ga hvalili v dolgih člankih, govorniki pa na govornicah v dobro premišljenih govorancah kot zagovornika ljudskih pravic.
To demagogično sredstvo je izrabil Gould tudi'proti Vanderbil-tu, in ga prisilil, da je kupil od njega brzojavno črto za deset miljonov dolarjev, ki ni nesla nobenega dobička.
Umrl je leta 1892 in zapustil 77miljonov premoženja po oficielnem poročilu. V resnici je pa bilo premoženje večje. Tudi ena njegovih hčera je omožila francoskega grofa Castellana. Kasneje se je dala ločiti in omožila se je zopet s princem Saganom. Časniki si svoječasno prinašali po cele kolone o vzrokih za ločitev zakona.
* *
Nesmrtni Lincoln je dejal po osvoboditvi zamorcev, da je za domovino v strahu, ker v dubu vidi, kako prihaja počast kapitalizem, ki preti s poginom domovini. Lincoln je s svojimi besedami zadel v črno. Kapitalizem' je dobil svobodno pot za svoj razvoj po končani državljanski vojni. Dokler je bila uzakonjena o-sebna sužnost se kapitalizem ni mogel razvijati, ker mu je pred vsem primanjkovalo velike armade industrielnih delavcev, ki je za kapitalistični način proizvodnje absolutna potreba.
Da se je kapitalizem razvil do takega vrhunca v Zdr. državah niso krivi Gouldi, Vanderbilti in drugi miljonarji. To je v gospodarskih razmerah in v načinu proizvodnje. Gospodarski sistem, ki temelji na oplenitvi, ne more prinesti druzega kot bogatine in siromake, ljudi, ki živijo o delu druzih ljudi, ki trdo delajo v potu svojega obraza, zaslužijo pa komaj toliko, da skromno preživijo svoje ali pa dostikrat nimajo najpotrebnejših sredstev za življenje.
Seveda gre kapitalistom v človeški držbi, v kateri je 'uveljavljen kapitalistični princip proizvodnje, vse na roko: gospodska, policija, vojaštvo, zakonodaja itd. Večinoma so vsi zakoni taijo prikrojeni, da varujejo interese mogočnih bogatinov. Siromašen delavec se ne more boriti z bogatinom pred sodiščem, ki najame navadno najboljše: advokate, kateri razumejo tolmačiti zakon na deset načinov.
Doživeli smo marsikatero korupcijo! Pa kaj se je zgodilo? Nič! V začetku je malo zašumelo in vzkipelo v javnosti, potem se je. pa vihar polegel, kot da bi se ne bilo zgodilo nič.
Imeli smo na j večje škandale v industriji za živila. Dokazalo se je, da je v špansko-ameriški vojni umrlo več vojakov, ker so u-živali balzamirano meso, kot jih je bilo zadetih od španskih kro-gelj. Vendar pa niso zaprli nobenega krivca. Vsakdanje tožbe, katere ima vlada s sleparji, ki sp. sleparskim potom prisvojili velika zemljišča, premogovnike in rudnike, nam dokazujejo, kako težko je prijeti one, ki kradejo na debelo, dokler so v človeški družbi uveljavljena kapitalistična načela.
Nekateri ljudje hočejo z reformami preprečiti oplenitev .ljudstva na debelo, če pa natančno ogledamo reformatorje, tedaj zapazimo, da so med njimi ljudje, ki so že podkupovali zakonodajne poslance in uradnike.. Od takih ljudi pa ne moremo pričakovati reform, ker bi zagnali huronski krik. ako bi se mislilo resno na uvedbo reform.
Osredotočenje kapitala v rokah posameznih ljudi, se ne da zabraniti v kapitalistični človeški družbi. To osredotočenje se bo vršilo, dokler kapitalizem ne izpolni svoje zgodovinske naloge, doseže ono stopnjo svojega razvoja, ki je potrebna, da se ga strmoglavi.
Sežiganje mrličev z eletriko. V
mnogih krajih imajo krematorije za sežiganje mrličev. V krematorijih sežigajo mrliče s plinom ali pa s silno razgretim zrakom. Poskušali so sedaj sežigali mrliče tudi z elektriko. Električni način sežiganja ima to prednost, da se ne razvija, pri električnem sežiganju noben dim in da se lažje doseže primerna toplina, ki mora znašati 1500 do 1800 stopinj. Višja ne sme hiti, ker je drugače izid nepooljen.
GLASILO
Slovence Narodne fodoorne Jednote
Izhaja ta danska.
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredništvo in upravništvo: 2821 SOUTH 40th AVE.,
Chicago, Ul.
Velja za tm lete $1.60.
o R o A. N
SLQVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
______ leaned^ weekly.
OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE.,
Subscription, $1.00 per year.
DOPISI.

Bear Creek, Mont.
Delavske razmere so slabe. Ve činoma delamo vsi pod 'zemljo in kopljemo črni diamant. To pa traja le po dva ali tri dni v tddnu. Premogovih rovov je v tukajšni ■okolici pet. Vsi so’ ¡pa prenapol-neni -z delavskimi močmi. Seveda, vsakdo hoče. živeti in gre tje, kjer se. še kaj giblje, če tudi slabo. Torej ne svetujem nobenemu, da bi sem prišel za delom, dokler se razmere ne obrnejo na boljše. Navadno smo začeli prejšna leta s polnim parom že v mesecu septembru. Ali letos se nam obeta bolj slabo, ker poteče naša pogodba z delodajalci v sejutembra. Nihče pa danes še ne more izreči, Kako se bodemo sporazumeli. Res imamo delavsko strokovno organizacijo, za katero se dobro zanimamo. Vseeno ¡se moraimo pa bosti s kapitalisti za grižljej kruha. Še bolj važne za delavce so pa v jeseni predsedniške volitve. Po mojem mnenju bi moral vsak delavec (dobro- ¡premisliti, komu bo oddal svoj glas, da bo v resnici glasoval za se, Svojo družino in svoje tovariše.
Bratje, delavci! Ne poslušajte prillznenih agitatorjev, ki vam za vaš glas ponujajo smodko, ali pa čašo tiste vboge ječmenove vode, da bi delali še vjpribodnje za kapitaliste ali izkoriščevalce delavstva. Delavci bodimo ¡složni na volilni dan in glasujmo za naše pra vice in ti-rjatve, da se bodo naši otroci vsej hvaležno spominjali nas, da smo jim ugladili pot za boljšo bodočnost. Zlata in denarja jim me moremo zapustiti, ker so nas kapitalisti obrali za vse. Zapustimo jim boljše življenške ra'z-mere, da jim bo toliko bolj olaj šan boj za popolno osvoboditev iz kapitalistične gospodarske sužno sti.
Na slovenskem društvenem polju se še preeej dobro vzdržujemo. Imamo tri podporna društva, katerih sem član. Vsak Slovenec im!a (priliko, da se pridriiži k enemu ali dragemu podpornemu društvu, da se zalvara-j-e za slučaj ne' zgode in b-oleizni.
V kratkem smo imeli štiri po-nesrečbe. Prva dva sta Slovenca: Louis Merhar je pohesrečil -enem mesecu dvakrat. Prvič je poškodoval roko, dragic bi bil pa kmalu izgubil življenje. Friamk Pirc je bil -drugi, ki je moral žrtvovati nogo motohu, 'kapitalizmu Stroj ga je zgrabil za nogo in jo pretrl. Mesec dni je trpel straš ne muke. Po enem mesecu so pa zdravniki izjavili, da mu jo morajo odrezati pold kolenom. Prvi je član S N P J, -dragi pa J. S. K. J. Draga dva sta bila Italijana. Ede'n je bolj malo poškodovan in upamo, da bo okreval. Dragmu je pa -zil-amilo obe roki in dobil je težke poškodbe na glavi.
Slovenci in Hrvatje ne odlašaj te s pristopom v podporno organizacijo. Nihče ne ve za uro svoje nesreče.
članom in članicam pa priporočam: delajmo v-eldno z združenimi močmi! Ne prezirajmo brata, alko je erven, ne bodimo mu nevoščljivi, ako je premožen. Ne prepirajmo se med seboj, saj smo ^vsi otroci matere Slovenije. Pokažmo v dejanju, da smo člani napredne in procvitajoče “Slov. nar.
tpodp. jednote!”	.
John Kastelic, tajnik.
da, pa tbdi ne ob vsakem času. Najprimernejši čas je mesec julij, ko ¡pričnejo kositi seno. To velja le za one, ki se pogodijo za dn-eVno in mesečno mefedo. Letos je lahko dobiti delo na farmi. Mesečna mezda znaša $30 do $35, ako se delavec udinja za vso sezono. To se pravi, da ine pusti de la, dokler ne pride mraz. Kdor pa preje ostavi delo, mu pa farmar izplača polovico zaslužka. Skoraj vsakdo piše, da farmarji plačajo $30 do $35 n!a mesec. Nihče pa ne pove, da mora vsakdo, ki napra vi pogodbo z farmarjem ali agentom delati vse ¡poletje, ako hoče, da mu farmar izplača vso mezdo.
Tukaj je le nekaj premogovnikov, ki so v Burlingtonu in Wil-to-nu. Y Burlignitonu je šest rovov, v katerih dela po leti le 4 do 12 mož, v -zimskem času pa 20 do 50 -mož. Premog rabijo le za do maco rabo v okolici. Y Wiiíonu sta dva rova. Y enem rovu dela po leti sito, v ¡zimskehi času pa do tri sto delavcev. Premog je visok do 12 čevljev in se tudi. loči od premoga v premogovnikih drazih kPaj-ev. Premog je ložiji in naloži ti je treba, za ¿'no tono večji vozi' ček kot drugod. Natančnejša po ročfla ne morem dati, ker še nisem posikusil delati v premogovniku.
N-ekoč sem čital dopis v “G N.”, v katerem je poročal dopi sovalec, da se v Carpió N. D. še preeej zasluži. Odšel sem tudi jaz v omenjeno me'sto iz namenom, da dobim delo. Tako je prav, ker po malgamo drag draizemu do dela ker potovanje stane denar.
Jos. Šega.
menjene osebe le odsev današnjih razmer. Yendar pa ne smem molčati kot predsednik vapričo goro* stajsne laži, da je “Triglav” vzel najem vse dvorane in godbe, kot piše dopisnik z dne 5. julija ‘A. Sl.” Zategadelj pozivljem tajnika omenjenega društva, da javno dokaže, kedaj je “Triglav” z vršil ali pa nameraval zvršiti kaj takega.
Ker vem, da društvo “Triglav” ni nikdar zvršilo kaj takega, pa ostane hudobnemu dopisniku za vedno vtisnen pečat lažnjivca.
Martin Železnikar, preds.
Bismark, N. Dakota.
Brezposelnih delavcev je tukaj še dosti, ker se še ni odprlo delo na farmah. Letos bo letina vsled pomladanskih viharjev bolj pozna. Obe državi, South in North Dakota sta poljedelski. Zategadelj se dobi delo le po leti. Seve-
Barberton, Ohio.
“Ysaka stvar do gotove meje in ne preko nje!” To naj vzamejo na znanje oni, katerih se tiče ta dopis.
Večina čitateljev se še gotovo spominja zadnjega dopisa v “Gla šilu”, v katerem sem poročal, da je društvo “Triglav”, štev. 48 po zvalo v Barbertonu vsa slovenska društva na skupno delo. Odzvala so se vsa društva, izvzemši enega ki seveda ni .zapisalo napredk. -na svoj prapor in sili nazaj v one blažene Sase, ko grmade . Društvo je ponosno odgovorilo •da se ne pridruži nobeni zvezi, ker lahko hodi svojo pot. Obvesti
10	smo vzeli seveda na znanje, da si ni bilo uradno.
Ali glej ga zlomka! Na redno sejo v mesecu juniju prikoraka deputaeija omenjenega društva in naznani po br. vratarju, da že
11	raztolmačiti svoje želje članom dr. “Triglav”. Deputaeija je za prosila, ida bi se društvo “Tri glav” udeležilo parade in blago «lovljenja njih zastave. Pričela je razprava in društvo “Triglav” je zaključilo soglasno : ‘ ‘ Ako se dra štvo pridruži zvezi, bo “Triglav na razpolago. Ako se pa društvo ne odzove do določenega časa, se “Triglav” slavnosti ne udeleži marveč priredi svojo veselico smislu že preje sprejetega za ključka.”
Društvo ®e ni odzvalo in “Tri glav’ je priredil svojo veselico dn« 4. julija, ki je najsijajnejše pre segla in prekosila najdrznejše nade in upe. Pridobila je drašt vena blagajna, društvo je pa hranilo svojo čast in ponos.
Naobratno je ipa slavnost društva, ki je pljunilo v prijateljsko ponujano desnico, končala zelo klaverno, ker se tudi druga dra štva niso hotela -dati ponižati.
Zdaj so pa ti nazadnjaki priče il gonjo proti ostalim društvom Barbertonu, posebno pa proti društvu “Triglav”. Ne bom se spuščal v čenče in prismodarije ki jih sedaj trosijo, ker se obsoja jo same po sebi.
Sploh bi ne omenil cele afere da se ni pričela strastna gonja proti društvenim uradnikom in da hi me ne vezala dolžnost kot 'predsednika, da moram hraniti društvo, njegove uradnike in člane pred naipadi, pa naj že prihajajo že s katerikoli strani že hočejo. Društvo “Triglav” seveda vseeno napreduje v članstvu, kakor tudi v finančnem ozira. Stara resnica .potrdi tudi v tem ozira, da duševni pritlikavci ne morejo ovirati napredka. Zategadelj bratje “Triglava” le tako naprej ! Bodite neumorni agitatorji za naše društvo in jednoto, da čim preje dosežemo deset tisoč članov. Ne ozirajte se na laži, ki jih trosijo hudobni jeziki o načelih in ciljih naše jednote in našega dru* štva. Laž ima kratke noge! Yedno prodirajoča prosveta bo kmalu slehernemu odprla oči in generali, ki bi radi zopet zakrili solnce napredka in izobrazbe ter ustvarili temo na zemlji, bodo ostali osam" Ujeni in brez vojske. Mi lahko gledamo bodočnosti mirno v obraz, ker bodočnost je naša. Zato pa bratje naprej, po začrtani poti naprej do cilja — do deset tisoč elanov in članic!
Ne bom se spuščal v osebnosti, ker naš boj nima nič opraviti z osebami, zavedajoč se, da so o-
Joliet, 111.
Opozarjam vse člane društva Jolietska Zavednost”, štev. 115, da se udeležijo prihodnje seje dne 14. julija ob devetih dopoldne, ker imamo na dnevnem redu važne točke radi prihodnje konvencije. Dogovoriti se bo treba, ako bo mogoče oditi na piknik vseh čikaških društev S. N. P. J.
Willow Springs. Ako se tozadevno zjedinimo, potem bo treba tudi določiti čas za odhod.
Pristopnina je še vedno znižana na $3.50 do meseca septembra. Bratje društva “ Jolietska Zavednost”! Bodimo složni v agitaciji. Potrudimo se in pripeljimo vsak še po enega novega kandidata na sejo. V našem mestu je še mnogo Slovencev, ki še niso člani nobene podporne organizacije. Obrnimo se do njih, raztolmačimo jim cilje in načela naše jednote in razložimo jim, da so za primerno majhen mesečni prispevek zavarovan visoko za slučaj, bolezni in smrti. Nesreča ne praznuje, še manj pa bolezen. Kdorkoli vam odgovori, da še ni član podporne organizacije, mu prigovarjajte toliko časa, da ga pridobite za naše draštvo in jednoto.
Dogodil se je slučaj, da je -bolezen položila 22 letnega mladeniča na postelj. Stanje mladega bolnika je bilo z vsakim dnem sla-bejše in končno je nastopila smrt in ugrabila mlado življenje. Mia demič ni bil član nobeiie podporne organizacije. Ali ni to žalosten slučaj!
Kdor ni član nobene podporne organizacije, zelo težko okreva ako se ga loti resna in težka bolezen. Ako človek nima denarja, ne more dandanes poslati po zdrav nika in kupiti vspešnih zdravil proti zdravje razjedajoči bolezni Noben delavec si pa ne more toliko odtrgati od svojih ust, da bi bil v bolezni ali nesreči popolnoma preskrbljen. Ako že hudo zadene bolezen ali nereča mladega in neoženjenega fanta, kolikor-bolj še le občuti bolezen oženjeni mož, ko ni v družini nobenega, da bi zaslužil za vsakdanji živež.
Mimo in dostojno je letos Joliet praznoval proslavo proglasitve neodvisnosti Zdr. držav. Dne 3 juija na predvečer pred proslavo so socialisti z godbo na čelu pri redili pohod po mestu. Dne 4. ju lija so korakala v dolgi povorki uniformirana društva. Dne julija zvečer so pa pivovarne pri redile pohod po mestu. Po končanih slavnosteh je vsakdo pohitel v gostilno, da si s čašo piva priveže dušo v tej neznosni vročini Med njimi sem bil tudi jaz in sem v dražbi nekega rojaka napil naši napredni in proevitajoči jednoti.
Mike Likovieh, tajnik,
zdaj vstopili v jednoto. To bi bila krivica in proti našim načelom: vsi za enega; eden za vse.
Asesm-ent naj bo za vse enak. Tudi mladi člani, ki so se še le danes pridružiti naši jednoti, bodo nekoč postali stari. Ali bi jih ne zabolelo v duši, ko bi po 20 ali 30 letnem članstvu morali plačevati še enkrat toliko kot oni, ki so prišli za njimi.
Previsok asesment bi tudi ne koristil jednoti. Povišati asesment le za 5 c, kot pravi neki dragi brat, bi bilo pa zopet premalo.
Naše mnenje je, da bi vsak član plačal mesto enegta dolarja dva dolarja na leto za “Glasilo” v štirih obrokih kot sedaj. To je štirikrat v le-tu po 50 c. Kar bi ostalo od “Glasila”, naj bi pa šlo v rezervni sklad. Ysak član ima poleg “Glasila” najmanj še en lilst, za katerega mora plačati dva dolarja ali pa še tri na leto. Zakaj ne bi bilo “Glasilo” vredno dveh dolarjev, ki j-e. vendar eden najboljših slovenkih listov? Me-sečnina ,bi potem pri naši jednoti znesla le $1.25 mesečno, če bi pa kdo vprašal ali rekel: “No, kaj pa “Glasilo”, za katerega moraš plačati dva dolarja na leto?” Odgovoriti bi bilo lahko: “Glasilo’ je list, ki me vedri, mi bistri um in za katerega ne ¡plačam nič več, kakor za kateri dragi Slovenski list.
Naše. mnenje je tbdi, da bi se združile napredne organizacije v eno močno organizacijo. Kolikor več nas je skupaj, tolikobolj sigurna je naša bodočnost!
Za draštvo 11 Bratska Sloga” štev. 62.
L. Juuko.
“Dolenjec”, da se njih člani udeležijo veselice v notnem številu. Seveda so nam dobrodošli tudi vsi člani in članice vseh drugih slovenskih podpornih društev v Barbertonu, ki tvorijo podružnice raznih jednot in zvez, Saj je oh takih prireditvah najugodnejša prilika, da pokažemo medsebojno narobno solidarnost!
Vse članice društva “Slovenke v hoj za narod” naj se udeleže te veselice s pripeto regalijo na prsih.
Nla svidenje dne 27. julija na veselici.
Ivanka Lužar.
Pozor člani “Francisca Ferrera” štev. 131!
Prihodnja redna mesečna seja društva “Francisco Ferrer”, št. 131 v Chicagu se vrši dne 20. julija (sobota), začetek ob osmi uri zvečer v naši navadni dvorani. Na sejo pridite vsi, ker treba bo odračunati denar za tikete za skupni piknik chikaških društev S. N. P. J., kt.eri se vrši naslednjo nedeljo 21. julija. Na dnev nem redu je tudi rešetanje jed-notinih pravil. Bratje in sestre, uvažujte to!
Ivan Molek, tajnik.
Razprava o rezervnem fondu.
Calumet, Mich.
V	“Glasilu” čitamo vsakovrst* ne rfazprave o rezervnem fondu, zato hočemo tudi mi novedati svoje mnenje. O predlogu glede jed-notine farme naj govorijo tisti, ki kaj ralzumejo o farmah in poljedelstvu. O dohodkih in stroških farme ne vemo mnogo ali <pa skoraj nič, ker smo bili v domovini, — kakor že pravijo — osdbeniki. Na Cafliumetu pa tudi ne raste dru-zega kot sala-ta in krompir. Dragi pridelki ne morejo dozoriti, ker imamo spomladi eden mesec, dva poletje, potem pa zopet eden mesec jeseni. Pa še poletna meseca sta dostikrat podobna jeseni.
Br. Strupek pravi, da naj bi se neustanovila konzumna društva pod kontrolo jednote, ker bi bili člani le bratje in sestre jednote, nečlani bi pa seveda nasprotovali takšnim zadragom.
V	našem društvu so večinoma mladi fahtje, skoraj bi rekli, da niti stari Frane Jožef nima takih čvrstih in mladih dečkov. Yendar se pa tudi mi nes trinjamo z dopisovalcem, ki pravi, da naj bi se asesment raJzdelil po razredih. S tem bi oškodovali stare člane, ki so od začetka v jednoti. Mnogo jih je med njimi, ki so ustanovili organizacijo; imeli so težko delo, poleg so pa culi še marsikatero grenko s strani nazadnjakov. Zdaj naj bi pa plačevali še enkrat tolilko kot mladi člani, ki so še le
Black River Falls, Wis.
Mnogo predlogov sem čital za rezervni fond. Vendar se pa ne strinjam z nobenim.
Nekateri člani so za nakup farme. Po mojem mnenju bi farma koristila le onim, ki bi delali na nji, ali pa bili nje upravitelji. Je dnota bi imela le troske.
Zopet 'drugi člani so za nakup velikega zemljišča, ki naj bi se članom prodajal v majhnih parcelah. Mogoče bi jednota s to kup čijo napravila nekaj profita. Vse kakor bi pa bilo mnogo dela in sitnosti, po vrh pa še izguba. Pro dajalec za zemljišče bi gotovo za h-teval visoko plačo. To je vaga na reč. Špekulira naj dotični, ki ima mnoigo denarja na razpolago Ako pa kteri članov želi kupiti zemljišče, ¡ga. lahko kupi povsod kjer je rodovitno zemljišče po ce ni na prodaj in jednoti se ne bo treba podajati v špekulacijo.
Še manj se pa strinjam, da bi naša jednota zgradila -svoj lasten dom za onemogle člane, ker bi morala zgraditi tudi bolnico in plačevati zdravnike. To bi koristi lo le nekaterim članom, ne pa vsem.
Ne strinjam se, da bi se povišal asesment, -ker je asesment že tako visok in bi se skrčilo število članov.
Strinjam se le z -dopisnikom, ki priporoča, da bi naša jednota po sojevala denar na hiše po 6% mesto da ga ulaga v banke po 3 % in 4%. Rezervni fond bi ra stel, ne da bi bilo treba povišati asesment. Želim, da bi društva boljše nadzorovala bolnike, in da bi zdravnik dobro pregledal nove kandidate, ker -čestokrat pristopijo z boleznijo k društvu.
Anton Roth,
čl. dr. “Jolietska Zavednost
Chicago, 111
Članom društva “Slavija”f, štev. 1. na znanje!
Odbor za skupni izlet je dovo lil posameznim društvom, da smejo na izletu dne 21. julija peči jagnje v -prid svoji blagajni in ob svojih stroških. Drva so suha in pripravljena, na mestu. Ker se pričakuje mnogobrojne in vsestranske udeležbe, ker ima “Sla vija” zmožne brate, ki so umetniki v praženju janjca na ražnju priporočam, da bi naše draštvo naročilo par janjcev in ju po ločilo na raženj.
V sporedu so nekatere pomanj kljivosti, katere je1 treba popra viti vsaj na tem mestu. N. pr Kegljanje aa dobitke. K tej točki je treba povedati, da jei prvi do bitek 5 dol., dragi 3 dol. in tretji pa 2 dolarja. Kdor ima izurjeno roko v metanju krogelj, bo lahko poskusil svojo izurjenost in se bo ril za prvenstvo.
Yeč o tem bo poročal odbor na društveni seji dne 14. tega meseca.
Dne 13. t. m. se vrši glavna seja za skupni izlet ob osmih zvečer v Narodni dvorani. Ystop je do voljen vsem, ki bodo opravljali delo na izletu in s svojim delom pripomogli do boljšega vspe-ha.
Nikar ne pozabite priti v soboto zvečer na skupno sejo. Odbor ra bi 60 bratov, ki bodo opravljali delo na izletu. Draštv» “Slavija’ jih mora dati 20. Čisti prebitek in deficit se bodeta delila enako namreč po -članih.
To upoštevajte.
Ivan Žvanut, zapisnikar.
kih ljudskih plasti naraven pojav ali j-e le posledica današnje organizacije družbe? Znani statistik Karol Balled raziskuje ta problem. Preden se zamere rešiti zgornje vprašanje, je treba odločiti kakšen način življenja se vzame za podlago. Največje torišče za prehranit ev nudi rastlinska hrana, ker se porabi lahko vse zemeljsko površje, ki je le količkaj rodovitno ; pri omenjeni hrani nastopajo -pa domlače živali kot konkurent človeka. Na vsakega Japonca ¡pride na leto 200 kg. žita, na vsakega prebivalca v Nemčiji 450 kg in na .vsakega Amerikanca 1000 k‘g. Da pride tako različna množiba žita na posamezne dežele je vzrok v tem, da imajo po teh ,deželah različno število domačih živali, ki so sredstvo za obleko in ki seveda tudi uživajo več ali manj žita. Ako bi imeli Nemci toliko ovac, da bi dobivali za svoja oblačila dovolj volne doma, tedaj bi morali polovico plodne zemlje izkoriščati za p-rehranitev tega števila ovac. Angleški ge-o* graf Ravenstei-n je preračunal, da je na zemlji živeža za 6 milja.rd ljudi, statistik Firkis- j-e povišal to število- celo na 9 miliard in Open beimer trdi — glede na bodoče tehnične izpopolnitve -in na omejitev hrane na. sočivje in rastlin Ske korenine -— da preživlja ze-m lja lahko 200 do 250 miljard ljudi. Bailed pride do -drugačnih zaključkov, ker pravi, da zemlja ne rodi toliko množino. Ako se eza me amerikanski ¡način življenja za, merilo, 1.2 hektarjev za vsake ga človeka, tedaj bi bilo le za 23 33 miljonov ljudi prostora; po nemškem načinu življenja, pol hektarja na vsako osebo, bi bilo za 5600 miljonov oseb prostora po japonskem načinu za 22.400 miljonov. Iz tega, je razvidno, ka ko velikega pomena je živi jenski način. Ballod pride končno do za ključka, da lahko naraste Slove štvo na 5600 miljonov, torej da siei dahašmje število potroji, vendar bo ob najboljšem življen shem načinu za vse dovolj živeža in da bi dandanes imelo vse člo v-eštvo lahko trikrat boljši 1 jenski način kakor ga imajo Nemci. Te številke dokazujejo da je le današnja politično - go spodairsfca, organizacija kriva, da nimajo vsi ljudje onega naravne ga bogatetva, ki bi ga lahko imeli
Naznanila in vabila.
Ambridge, Pa.
Draštvo “Naš Dom”, štev. 33 priredi svojo gozdno veselico ali piknik dne 14. julija na farmi John Delaeha v Ledsdale, Pa.
Yse brate in sestre našega društva, ki se niso udeležili seje dne 30. junija, opozarjam na zaključek, katerega smo sprejeli na omenjene seji in se glasi, da plača vsak član (ica) 50c vstopine, ako se tudi piknika neudeležb
Bratje in sestre na piknik omenjenega dne, na prosto, na sveži zrak, ven v naravo. Proti mali vstopnini 50c dobi vsak izletnik 10 kozarcev piva. Za dober prigrizek bo skrbel odbor.
Na svidenje v nedeljo dne 14. julija na pikniku.
Val. Repovsb, tajnik.
Barberton, O.
Društvo- “Slovenke v boj za na-rod”, štev. 50 priredi dne 27. julija veliko veslieo v dvorani br. Boškota na Boliver Ro,ad.
Na veselico vabimo najuljudne-je vse Slovence im Slovenke v Barbertonu in okolici. Veselica bo nudila vsakovrstno zabavo: ples, ¡šaljiv srečolov itd. Samoposebi se razume, da bo odbor tudi skrbel za najboljšo svežo- pijačo in prigrizek.
Posebno pa vabimo bratska društva “Triglav”, “Lavdon” in
Razno.
— Koliko ljudi je na svetu
Prav natančno se ne more določiti število vseh ljudi, ker v mnogih deželah nimajo ljudskega štetja Posebno na Kitajskem se ne mo re izvedeti zanesljivega števila prebivalcev. Sicer imajo tudi na Kitajskem ljudsko štetje, a dolo čijo le število družin. Število pne (bivalcev kitajske države navaja jo eni z 275 milioni, drugi zopet s 430 milioni. Zelo skrbno je izpe 1 Jano šteje v angleški Indiji. Vseh ljudi je na svetu 1700 milionov, Dr. Gulišambarov je po natančnih računih dognal, da pride na 1038 milionov prebivalcev 521 milionov moških in 516 milionov ženskih torej na 1000 moških 990 žensk, V Evropi pride na 1000 moških 1027 žensk, v Afriki na 1000 mo ških celo 1045 žensk. V Avstralij pride na 1000 moških le 973 žensk Zelo malo žensk je v Kanadi in v vzhodni Avstraliji. Na Alaski pride na 1000 moških le 391 žensk. To pa zapadi tega, ker je na Alaski, kjer kopljejo zlato, tako mrz lo podnebje, da malokateri moški delavec vzame s seboj ženo. Še večje pomanjkanje žensk je na polotoku Malakka, kjer pride na 1000 moških le 389 žensk.
steklenic mleka, 26.561 pollitrskih -steklenic pinj-euega mleka in 464 iitrov pinjenega mleka v ročkah. Ako pregledamo te številke, vidi* mo, da je kon-zum piva padal, konznm brezalkoholnih pijač naraščal. Na. vsakega delavca je prišlo leta 1911. 10.7 litrov piva in 31 litrov brezalkoholnih pijač. Pijače so prodajli v kantinah, ljudskih kuhinjah in konzumnem društvu. Tudi našim delavcem priporočamo, maj pijejo med delom čimmanj alkoholnih pijač, da si ohranijo Svoje moči.
Drago- je, kadar iščejo razvedrila in nimajo težkega dela. Nik-do naj pa ne vživa piva posebno po leti preko mere ob nobenem času.
— O nevarnosti muh. Neznatne muhe, ki si^jpoletjiu tako nadležne, veljajo vobče kot neznatne nedolžne živaliee. Ali temu ni tako. Dr. Hummer je na zadnji seji zdravstvene komisije pojasnil, da je muha izelo nevarna žuželka. Povz-ročuje namreč neko bolezen, ki je zelo podobna vročinski bolezni, in na kateri -zboli in umrje v poletju zelo mnogo majhnih otrok, ker pijo mleko, ki ga je o-kužila muha.. Tudi odrasili zbole dostikrat -za to boleznijo-. Dr. Hummer je priporočal kot -najboljše sredstvo -za poHoučavanje muh, da se jim nastavlja papirnate vrečice, ki so polepljene. Na tako1 .vrečico se je ujelo tekom 24 ur 100 muh. Te vrečice naj bi bile postavljene po cestah, da se love muhe, preden pridejo v stanovanja, dalje po hodnikih in pa -po dvoriščih. Komisija je poslala tudi tozadevno vlogo londonske mn mestnemu svetu-.
Naj višje železnice na svetu. Y
Evropi je bila pred kratkim še naj višja železnica zobotirna železnica v Švici iz Zermatta na Gomergrat, ki je na najvišji točki dosegla 3018 m nadmorske višine in je bila sploh edina železnica v Evropi, ki se je vzpenjala nad 3000 m. Sedaj jo pa prekaša -železnica na Jungfrau, ki doseže na postaji “Eismeer” 3162 metrov višine. Do- te postaje je železniški promet že otvorjen. Prihodnja postaja na tej železnici Jungfraujoch ho v višini 3396 m. in kadar bo železnica dodelana, bo končna postaja v predoru Jungfrau 4075 metrov nad morjem. Dolgo časa je bila najvišja normalna železnica vse Evrope ona čez Brenner na Tirolskem, katere najvišja točka je bila 1367 metrov nad morjem. V Evropi je še več precej visokih železnic kakor: čez Mont Ceniš v višini 1338 metrov, čez Arlberg v višini 1311 metrov in Gotthardtska železnica v višini 1154 m. Železnico čez Brenner pa prekaša že nekaj let simplonska železnica, ki doseže 1430 metrov višine. Ameriške železnice pa prekašajo evropske prav izdatno, pose-blio one v Južni Ameriki. Železnice v višini 3000 metrov, ali celo 4000 metrov niso tam nič nenavadnega. Y Mehiki so najvišje železnice vse 3000 nad morjem; pri Salazarju 3041 m, na Tremontu 3453 m, na Ten-nu 3119 jn. V Južni Ameriki doseže železnica iz Antafagasta v Boliviji 3956 m. Pri Palacayji v Boliviji teče železnica v višini 415-2 im. V bližini velikanskega gorskega jezera Titicaca izpeljana železnica je 4270 metrov nad morjem in draga železnica od tega jezera k morski obali, ki je 'bila zgrajena že leta 1873., doseže pri Vineoeayji 4470 m višine. V Andskem: pogorju je žična železnica, ki spleza celo 4618 metrov visoko. V Južni Ameriki grade neko novo Žično železnico, ki bo še za 6 metrov višja. Ali tudi te železnice še niso najvišje. Y Boliviji bo v najkrajšem času zgrajena železnica, ki bo šla v višino 4751 metrov nad morjem. Še nekaj višje, samo 35 metrov nižje kakor naj višja evropska gora Mo-ntblanc, je slavna železnica Droya v višini 4775 metrov, ki je sploh naj višja železnica na svetu in bo ostala najbrže še dolgo časa, ker projektirana železnica na Montblane se ne bo mogla v-zpeti prav do vrha.
— Koliko ljudi preživlja lahko zemlja? To vprašanje je veljalo dolgo časa za “(pereče”, ker so nekateri znanstveniki dolkalzova-li, da se človeštvo vedno bolj množi in. da postaja boj za obstanek vedno oibupnejši. Sedaj pa dela znanstvenikom ravno nasproten pojav preglavico. Padanja števila novorojencev je internacionalen pojav in prejšnje politike, ki so s strahom čakali dne, Ko ee bo človeštvo drenjalo po zemlji, navdaja sedaj strah, da je človeštvo na potu pogina. Vzlic teinu ni izgubljen čas, ki ga posvečajo znanstveniki rešitvi vprašanje, koliko ljudi da lahko preživlja zemlja, ker to vprašanje vsebuje še drago važnejše : ali zemlja preživlja lahko ljudi dobro? Ali je beda žiro-
— Pijača med delom. Proletar ci, ki morajo opravljati težko delo, pravijo dostikrat, da morajo piti med delom, da jih pivo krepi Dokažano pa je, da pivo- prav nič ne krepi, ampak prežene le za kra tek čas utrujenost in moč, ki jo dobi delavec mimogrede od čaše uiva, je varljiva. To preizkušajo delavci sami lahko, če poskusijo namesto s pivom z mlekom, kavo, limonado. Te pijače v resnici krepčajo in o'svežijo človeka. Mnogo je delavcev, ki so se prepričali o tem. Pri enem izmed največjih obratov v Zgornji Slezi ji, v (premlogovniku in plavžu akcijske družbe Zabrže, opuščajo delavci bolj in bolj pivo. Iz statistike posnamemo: V desetih letih. od 1901 do 1911, je naraslo število delavcev od 5600 na 7800. Leta 1908. se je prodalo največ piva, namreč 147.000 vrčev in 25-000 pollitrskih steklenic. Čez tri leta so -razpečali le 14.500 vrčev in 142.000 pollitrskih steklenic. Kave -so ¡prodali do leta 1901. le malo, polagoma se je povečal kon-zum kave in leta 1909. so prodali 284.000 pollitrskih loncev kave. Leta 1905, so pričeli prodajati tudi limonado in seltersko Arodo. L.
1910.	šo popili delavci 39.000 ste-kleifie selterske vode in 45.000 steklenic limonade, naslednje leto pa 57.600 'steklenic selterske vode in, 53.300 steklenic limonade. Leta 1907, so pričeli tudi s prodajo juhe. Leta 1911, so prodali 6000 loncev juhe. Tudi mleka so raizipečali veliko množino. Leta
1911.	so prtodali 22.011 litrov mleka v ročkah, 38.934 pollitrskih
— O kavi. Zelo je razširjeno mnenje, da je kava škodljiva, ker vsebuje strup- — kofein. Nekateri pa trdijo, da je v eni skodelici kave tako malo kofeina, da niti misliti ni na kak škodljiv učinek. Yzrok, da škoduje kava nervoznim ljudem in onim, ki imajo srčno hibo, je iskati drugje. Pri žganju kave se razvijejo strupene snovi, ker se spremene sestavine ka-vinih zrn vsled visoke topline. Snovi, ki se razvijejo pri žganju, uplivajo zelo nepovoljno na duh in okus kave. Na draždan-ski bigi,jenični razstavi so žgali kavo na način, ki izključuje spremeno kavinih snovi tako, da hi škodovala. Predno žgo kavo, jo očistijo vseh nečistosti, ki provzročajo, čeJ so žgane neprijeten duh in vseh tolšč. Za izčiščenje se rabi le nekaj minut. Na ta način očiščena kava je neškodljiva in ima silno prijeten duh. Pri očiščenju ostane velika množina umazane teko* čine, ki dovolj jasno kaže, -da je treba kavo pred žganjem temeljito osnažiti.
Svetovni jezik Ido (Esperanto reformita) so uvedli neobvezen predmet na dunajski trgovski šoli nadvojvode Rainerja z dovoljenjem deželnega šolskega sveta. Pouka se udeležuje 45 učencev z dobrim uspehom. Oni dobe koncem leta tudi razrede v šolska izpričevala, Dejstvo, da traja pouk samo nekaj mesecev, jasno dokazuje, da je jezik Ido zelo lahek, pa tudi, da je že dandanes koristen, sicer ga dež. šol. svet nižjeavstrijski ne bi dovolil upeljati. Y naprednih narodih ima od dne do dne več pristašev.
Slovenska Narodna
Ustanovljena 9. aprila
1904
Podporna Jednota
Inkorp. 17. junija 1907 v drž. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: Martin Potokar, 1625 S Centre Ave., Chicago Podpredsednik: Jakob Miklavčič, Lock Box 3, Willock,Pa Tajnik: Ivan Verderbar, 2708 S. Lawndale Ave., Chicago Telephone Lawndale 4635
Blagajnik: Fr. Korce, 6006 St. Clair Ave., Cleveland, O. Zapisnikar: Feliks Namors, 1834 Ashland Ave., Chicago.
NADZORNI ODBOR:
Vincenc Canjkar, 1226 a, Tiffang Ave.
Frank Černe, 6034 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Lavoslav Zevnik, Neustadt Store, LaSalle, Hi.
POROTNI ODBOR:
John Šarc, box 131, Cumberland, Wyo.
Valentin Stalick, 302 Pilot Butte Av., Bock Springs, Wyo. Josip Bricelj, box 342, Conemaaigh, Pa.
UREDNIK GLASILA:
Jože Zavertnik, 2821 So. 40th Ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1842 S. Ashland Av., Chicago, 111.
Denar je pošiljati naravnost na blagajnika, pritožbe gledo nerednega poslovanja na predsednika nadzornega odbora, preporne zadeve pa na predsednika porotnega odbora Ivana Šarca, vse druge uradne stvari na gl. tajnika
1VANHOE.
Roman. Spisal Walter Scott Poslovenil J. Z.
(Nadaljevanje.)
“Ali me boš res zapustil,” je vprašal princ, “ko si mi t o lik r at obljubil svoje zvestobo?”
“Tega ne bom zvrsti,” je odgovoril die; Bracy. “Ostanem vam zvest v vseh rečeh, ki se vjemajo z viteško častjo. Take roparske pustolovščine: pa niso v naši pogodbi. ’ ’
1“ Nesrečen knez sem,” jo tea-klical Ivan. “Moj oče Henrik je imel zveste služabnike — pritožil se je o besedolomuiem duhovniku in kri Tomaža a Beketa, ki je bil svetnik, je brizgala na oktav. — O Tracy, Mo-rville, Brito*), pogumni podložniki, vaša imena vaš rod je izumrl. Sin, katerega je zapustil Renigald Fit-zurze, pal zaostaja daleč za zvestobo in pogumom svojega očeta.”
“On ne zaostaja za nobenim,” je rekel Valdema-r Fitzurze. “Ker se ne more zvršiti drugače, bom pa jaz prevzel vodstvo te nevarne pustolovščine. Ali moj oče je glas zvestega prijateljstva plačal zelo dnatgo, vendar pa ni za Henrika zvršiil tega, kar naj bi storil jaz. Rajše bi napadel vse svetnike v koledarju, kakor da bi obrnil svojo sulico proti Rihar" du z levjim srcem. — He, ljudje! Pošljite k meni Hugh Bardona! — Tebi de Bracy, tvojemu pogumu pa izročam v v-arstvo princa Ivana. Srečno princ — na svidenje!
“Oddaljil ;se je,princ Ivan je pa rekel de Bracyu: “Odhaja, da oljarne mojega brata: Pri tem mu pa vest toliko očital, kot bi šlo za saksonskega franklina. Upam, da se bo spomnil naših ukazov in ravnal spoštljivo z Rihardom.”
De Bracy je odgovoril s smehljajem.
“Pri sv. devici!” je rekel Ivan. “Naša povelja sto bila jasna in določna), daisiiravno ste jih mogoče preslišali, ker ste stali pri oknu. Zapovedali smo mu, da naj skrbi za varnost Riharda in gorje glavi Valdemar ja, ako bo nepokoren ! ’ ’
“Toraj je bolje, da pohitim do njega in mu povem vašo željo,” je rekel de Bracy, “ker jo je lahko preslišal kot sem jo jaz.”
“Ne,” ja zaklical princ nejevoljno. “Jaz vam jamčim, da me je slišal. Za te imaim pa drugo delo. Morie, stopi bliže, nasloniti se hočem na tvojo ramo.
Ko sta odhajala v zaupnem objemu iz dvorane, je princ Ivan vprašal z zaupnim glasom: “Moj ljubček, kako pa sodiš o Valde-marju? — On zida na to, da postane naš kancelar. Ali mi bomo premislili, predno bodemo tako važen urad izročili človeku, ki je vprav dokazal, da mu naša kri ni sveta, ker je pustolovščino proti Rihardu radovoljno in z veseljem sprejel. Gotovo si domišljaš, da si prišel pri nas ob veljavo, ker si neprijetno nalogo pogumno odklonil. — Ne, Morie! Tebe spoštujem, ker si storil čednosten sklep. Gotovo se morajo nekatere stvari zvršiti. Ali zvrševalea pa ne ljubimo in častimo. Naobrat-no si pa marsikdo pridobi pri nas
*) Renigald' Fitzurze-, William Tracy, Hugh de Morville in Rihard Brito so bili oni plemenitni-(ki na1 Henrikovem dvoru, ki so s:e dali podkuriti o-d1 kralja in so u-morili znamenitega Tomaža Beketa.
na ugledu, čeprav se zoperstavi zvršiti uslugo gotove vrste. Kdor ujame mojega nesrečnega brata, si s tem še ni pridobil toliko zaslug, da postane kancelar, kot ti, da postaneš maršal, ker si viteško dklonil ponudbo De Bracy ne žabi tega1”
“Omahljivi tiran!” je mrmral de Bracy, ko ga je zapustil princ Ivan: “Gorje onim, ki verjamejo tvojim besedam. Tvoj kancelar —! Hm, kdor mora varovati tvojo vest, ima lahko breme. — Ali angleški maršal! No to je nekaj, kar je vredno, da se človek bori zanj! ’ ’
Ko je bil Ivan sam, je ukaza! poklicati najemnika Hugh Bardona. Do njegovega prihoda je pa nemirno hodil po sobi gorindol.
“Bardon”, ga je nagovoril Ivan, “kaj pa je hotel Fitzurze?”
“Dva fanta, ki poznata pota v severni divjini in razumeta izslediti sled enega človeka in konja.”
“Ali imaš dva taka fanta?”
“Vaša milost, seveda. Prvi je doma iz Hexamshira in razume slediti tatovom kot krvni pes zasledenemu jelenu. Drugi je iz Torkshira in napne marsikateri-krat svoj lok v Shorwoodu. Med Richmondom in tu pa pozna vsak kamen, grm in drevo.”
“Dobro”, je pristavil princ. — “Ali pojde ž njima na pustolovščino?”
“Seveda ”
“V kakšnem spremstvu?” je vprašal Ivan.
“,S . seboj bo vzel debelega Thoresbija in Viteralda, katerega radi njegovih grozovitosti imenu-ejo srce iz marmorja. Poleg ima pa še tri bojevnike, ki pripadajo k četi Ralf Middletona, katere navadno imenujejo spijinghovske sulice. ’ ’
“Dobro, dobro”, je ponavlj tl princ. “Bardon, zelo važno je, da natančno opazuješ de Braeija, ne da bi on o tem kaj vedel. Opažu,) ga s kom občuje in kaj dela. Svoja opazovanja mi pa sporoči od časa do časa. Ne žabi na to. Ti si mi odgovoren!”
Hugh Barden se je priklonil in odšel.
“Ako me de Bracy izda,” je rek Ivan, “ako me izda, kar občutim, potem hočem imeti njegovo- glavo, če bi tudi Rihard že stal pred jorškimi vratini.
Pet in trideseto poglavje.
Vrnimo se zopet k Izaku, ki je bil v spremstvu dveh izobčencev na potu proti templstonskemu kapitelju, da bi se pogajal radi osvoboditve njegove hčere,
To poslopje je stalo dan hoda od Torquilstona. Žid je upal, da dospe še pred nočjo v kapitelj. Ko je svoja voditelja odslovil na robu gozda, je stopal urnih nog proti svojemu cilju. Kake štiri milje od kapitelja je pa postal tako truden, da je moral iskati počitka v malem trgu, v katerem je živel židovski rabi iz njegovega rodu, ki je daleč slovel radi svoje zdravniške vede.
Nathan Ben Izrael je sprejel -svojega rojaka z gostoljubnostjo, ki je uveljavljena po verskem zakonu in katero Židje radi drug drugemu izkazujejo med seboj. Postregel mu je z najboljšim in dal mu je prašek, ki je učinkoval z vspehomi proti mrzlici.
Ko jei drugo jutro Izak vstal in je hotel odpotovati, je Natan ugovarjal kot zdravnik in prijatelj. Povedal mu je, da ga lahko stane življenje Ali Izak je ugovarjal, da gre v tem slučaju za več kot za njegovo življenje, ako danes zjutraj ne pride v Templeeto».
“Kam, v Templeston?” je zaklical Natan, čudeč se in prijel je Izaka zopet za žilo: “Mrzlica je odnehala, ali njegov um se je o-mračil —”
Zakaj ne v Templeston? je odgovoril njegov bolnik. Vem, da bivajo tam ljudje, ki se zgražajo nad otroci Izraela. Ali naša kupčija nas sili, da občujemo s temi krvoločnimi nazarenskimi vojaki, potem moramo tudi obiskavati njih kap-itelje in samostane tem-plarjev in johaniterjev.”
“Vem, vem”, je rekel Natan, “Ali ti je znano, da je Luka pl. Be-atamnoir, glava njih reda, katerega imenujejo velikega mojstra, zdaj v Templestonu?”
“Nevem”, je odgovoril Izak. “Zadnja poročila so se glasila, da biva v Parizu in izprosi pomoč pri Filipu proti sultanu Saladi-nu.”
“Prišel je nabrat na Angleško”, je rekel Natan. “Njegovi bratje so iznenadeni. On prihaja, -da bo obdržaval ostro s-odbo nad svojimi brati. Njegovo oko plamti jeze proti onim, ki*so grešili proti obljubi. Strah teh sinov Be-liala je velik. Mogoče- si že slišal o tem?”
“Pripovedovali so mi, da je Luka pl. Beaumnoir človek, ki izpolni vsako črko redovnih predpisov, da je grozovit in strašen nasprotnik Saracencev in trdosrčen trinog napram otrokom izvoljenega ljudstva.”
“Niso ga nazivali zaman tako!” je pričel Natan. Mnogo tem-plarjev se udaja veselju in zabavam in se da podkupiti s srebrom in zlatom. On sovraži iascivost, preziral zaklade in stremi za mu-Seniškim vencem. — Bog Jakoba naj jo pošlje kmalu njemu in vsem njegovim tovarišem. Posebno pa preganja otroke Izraela. On smatral um-oritev Žida za Bogu dopadljivo delo. On preklinja našo: zdravniško ve-do kot sporočilo satana. — Bog naj ga kaznuje!”
“Vzlic temu moram v Templeston”, je odgovoril Izak. “Moram tje, če tudi grem v največjo nevarnost.”
Potem je pa! Natanu povedal vzroke, ki ga -ženejo v brlog leva.
Rabi ga je poslušal pazno in je po obredu svojega naroda izkazal najgl-obokejše sočutje. Raztrgal je obleko in zaklical: “Ah, ubogo dete! — O, nesrečno diete! — Gorje tebi, krasota Ziona! — Gorje, gorje podjarmljenemu Izraelu!”
“Sedaj lahko razumeš, kako je : menoj”, je nadaljeval Izak. ‘Odlašati ne smem. Mogoče se bo Bois> Guilbert ,bal tega) Beaum-noira, da* ne bo zvršil svojih namenov in se vrne Rebeka zdrava na -duši in telesu zopet k meni.” ‘Pojdi tje in bodi moder”, je rekel Natan Ben Izrael. “Modrost je rešila Daniela iz levnjaka! O-gni se velikega mojstra, ako le moreš, kajti on se veseli, ako lahko trpinči naše ljudstvo. Boljše bi bilo, ako bi govoril le z Bois -Guil-bertom. — -Splošno je znano, da Nazarenci niso enakih misli.
Bog jih naj udari s slepoto in napravi zmešnjavo med njimi. Brat, ti se pa vrni v mojo hišo, kot bi bila hiša tvojega očeta in povej mi vse, kar boš doživel. Jaz upam, da boš pripeljal s sabo Rebeko, blagoslovljeno učenko modre Miriam, katere ozdravljenja preklinjajo ti ne verniki, kakor da bi jih bila zvršila s čarovniškimi umetnostmi.”
Uro kasneje je bil Žid Izak pred kapiteljiem.
Poslopje templarjev je ležalo sredi travnikov in njiv. katere je pridobil prejšnji preeeptor. Bilo je močno zavarovano. Dva črno oblečena suličarja sta čuvala- mostič. Drugi v enaki obleki so1 pa mrtvaškim korakom stopali no utrdbah. Bili so bolj podobni strahovom kot vojakom. Nižji bratje so nosili tako obleko, odkar so v Palestini nastopili krivi bratje v beli obleki vitezov in njih oprod in so redu prizadjali mnogo škode.
Včasi je šel kak vitez v dolgem belem plašču preko dvora s prekrižanimi rokami in pobešeno glavo. Ako sta se srečala dva viteza. tedaj sta se v smislu redovnih predpisov pozdravila molče in svečano, sklicevaje se na sv. pismo.” Kdor rabi mnogo besedi lahko greši.” — Življenje in smrt sta odvisna od tvojega jezika.” Na kratko: Komaj se je vrnil Beaumnoir, je zginila pretirana toleranca in oživela je asketična strogost redovniških predpisov.
Izak je premišljeval, kako bi zahteval vstop, ne da bi pri njih vzbudil jezo. Zavedal se je, da so fanatiki tega reda ravnot-ako nevarni njegovemu narodu kot razkošni uživači, da bo tukaj njegova vera rodila sovraštvo kot je preje njegovo bogatstvo vzbudilo nevoščljivost in lakomnost.”
Lulka Beaumnoir je šetal v majhnem vrtu mied zunanjimi utrdbami. Razgovarjal se je zaupno z
nekim bratom, ki se je ž njim povrnil iz Palestine.
Veliki mojster je bil že prileten, kar je pričala njegova, dolga siva brada, goste in košate obrvi, ki so senčile njegove oči, iz katerih še ni izginil ves mladeniški ogenj. Njegove stroge, jeklene poteze na obrazu in divji p-ogled, -sta pričala, -da je strašen bojevnik. Vsled asketičnega posta je bil medel, na njegovem čelu je pa bliščala žareča ponosnost zadovoljnega- p-obežnjaka.
Vzlic temu je bilo v teh jeklenih in trdih potezah nekaj plemenitega, pridobljivega. Bil jei velik, stopal je veličastveno in vzlic svoji starosti p-o konci. Njegov beli plašč je bil iz navadnega blaga in popolnoma po vzoru sv. Bernh-ardla. Na levi r-a!mi je pa imel všit križ iz rdečega sukna.
Na njegovi obleki ni bilo opaziti, hermelina in drugih dragocenih okraskov. Le njegov jopič je bil podšit z fino jagnjetovo kožuhovino. V roki je imel “abakas” ali uradno p-ailico, na koncu katere je majhna ploščica z rdečim križem.
Njegov .spremljevalce je bil e-nako oblečen. Le .po spoštovanju, ki ga je izkazal velikemu mojstru, je bilo poznati, da nista enaka. Preceptor ni stopal ž njim v eni vrsti. Z.alostajal je malo za njim, vendar ne tako daleč, da bi moral vieiliki mojster obrniti glavo, kedar je govoril ž njim.
“Konrad’, je spregovoril veliki mojster, “moj ljubi tovariš v mojih bitkah in čudežnih dogodkih, le tvojemu zvestemu srcu, lahko razkrijem svojo dušo. Le tebi lahko povem, da sem večkrat zaželel, odkar -sem prišel na Angleško, da bi se združil s pravičnimi. Na Angleškem nisem videl stvari, ki bi polnila mojo -dušo z veseljem, izvziemši grobov naših bratov pod streho cerkve v našem svetišču, v onem ponosnem, glavnem mestu. O pogumni Robert -de Pos! sem razmišljal, ko sem gledal te dobre križarje, ki izklesani iz kamna; ležijo na svojih grobovih — o, plemeniti Viljem pl. Mareshal.l! o-dprite svoje celice iz mramorja in delite mir s svojim trudnim bratom, ki bi se rajše bojeval s sto tisoč krivoverci, .kot da bi gledal vpropastenje našega svetega reda.”
Res je tako”, je ■ odgovoril Konratd Mont Fitchet. Naši bratje ,na Angleškem so bolj brezbožni kot na Francoskem.”
Ker so bogatejši”, je odgovoril veliki mojster.
Odpusti brat, ako moram hvaliti sam sebe! Ti veš, kako sem ‘živel. Strogo sem se držal predpisov našega reda, boril sem se s satanom, premagal sem leva, ki hodi rjoveč, da 'bi koga požrl — pobil sem ga, kjerkoli sem ga srečal ravnajoč se po tem, kar nam sv. Bernhard v pet in štiridesetem poglavju ukazuje:	Ut 1-eo
semper feriatur. Pri sv. svetišču! Tako navdušenje kot je bilo meni, ga iščem zaman pri teh 'bratih. Kaj prepisujejo naša pravila? Kako jih naši bratje spolnujejo. Ne smeli bi nositi posvetnega -kinča, ne okrašenih čelad. Na stremenih i n uzdi, bi ne smelo biti zlata in srebra. Ali kdo hodi danes tako okrašen kot siromašni vojaki templja? Naša pravila prepovedujejo loviti ptice, streljati živali s psico, trobiti v lovski rog in goniti živali s konjem. Kdo je pa danes bolj izurjen lovu s sokolom in psi kot tem-plarji? Citati ne bi smeli druzega ko-t -svete- besede, katere naj bi se jim čitale pri odmoru. Ali njih ušesa poslušajo klativiteške pevce, njih oči pai čitajo prazne romane. Ukazalo se jim je, da morajo izstrebiti čarovništvo. Oni pa študirajo prokiete kab-ilistiške tajnosti Židov in magijo pagan-skih Saracencev. Predpisana jim je nalva-dna hrana: korenine, juhe in kaša. Meso smejo jesti le1 trikrat v tednu, ker mesna hrana vpliva škodljivo na telo. Njih mize se pa šibijo pod težo okusnih jedil! Piti smejo le vodo. Zdaj se pa vsak pijanec hvali, da zna piti kot templar. Celo ta vrt z znamenitimi rastlinami iz oddal j enega podnebja je bolj podoben haremu nevernega emirja, kakor pa njivici, na kateri naj bi krščanski menihi sadili zelenjavo za svojo kuhinjo. — Konrad! Boga bi hvalil, ako bi to že bilo vse! — Ti veš, da nam je prepovedano sprejemati one pobožine žene, katerih niso dodali našemu redu kot sestre, ker se v šest in dvajsetemu poglavju glasi, da je prasovr-ažnik s pomočjo ženske družbe že marsikaterega spravil s pravega pota, ki vodi v raj. V zadnjem poglavju je celo prepovedano poljubiti mater in sestro. — Sram me je iz. govoriti, kakšna razuzdanost se je razširila med nami. Vznemirjene so duše naših čistih vstanovite-Ijev Hugha pl. Payena, Gotfrida pl. Saint - Omera, kakor blago-
slovljenih sedem, ki so se združili prvi, da posvetijo svojo službo svetišču! Konrad, videl sem jih po noči, kako so kapljale solze iz njih svetih oči radi grehov, ki jih zvišujejo bratje in ker se valjajo- v razkošnem in razuzdanem ‘življenju. “Beaumnoir!” -s-o rekli, ti spiš — zbudi se! Na svetišču je madež, črn in gnil kot gobavost! Vojaki križa, ki bi se morali ogibati ženskih oči kot uogledov ba-ziliska, živijo v grehu ne le z ženami svojega rodu, -temveč tudi z ženskami prokletih paganov in še bolj prokletimi Židi. Beaumnoir ti spiš! Zbudi se in maščuj našo stvar! — Ubij te grešnike. —• Moške in žeoiške!” -— Tu je izginila prikazen. Ali njih bele plašče sem videl vihrati in cul rožljati njih oklepe, ko sem se prebudil. — Zvršil bom, kar so mi naročili. Očistil bom svetišče. Iztrgal b-om iz poslopja kamenje, na katerem so madeži gobavosti.”
“častitljivi oče, pomisli! je rekel Mont Fitchet, “da sta čas in navada provzročila, da se je ta madež zajedel. Bodi z reformacijami ravnotako previden, kot so pametne in pravične.”
(Dalje prihodnjič.)
Odlomki iz zgodovine Zdr. držav.
Po raznih virih sestavil J. Z.
(Nadaljevanje.)
V mirnem času se nam značaj Indijancev prikaževa v boljši luči. Ali Indijanec je vedno rad sameval, bil je otožnega značaja, če tudi je bil najboljše volje. Bil je otrok gozda in nepreglednih šum. Šumo je bolj ljubil kot svo vigvan (šotor), svoj šotor pa bolj kot. selo. Indijanska žena je bila pravo tovorno živinče. Opravljati je morala vsa domača dela.
Indijanci niso poznale civilne vlade. Vsak rod je imel svojega glavarja. Temu so -bili v vojni in miru pokorni člani enega rodu- do gotove meje-. Včasd se je v vojni tudi več rodov združilo v eno zvezo pod skupnim glavarjem. Taka zveza ni bila nič kaj trdna. Posamezni rodovi so se večkrat dvignili proti glavarju, da bi zrušili vrhovno poveljstvo. Ako jih je glavar premagal v vojni, po tem je ostal vrhovni poveljnik do svoje smrti. Po njegovi smrti je pa zopet vsak rod delal po svoje.
Indijanci so verovali v vraže, le redko kedaj so se uda jali malikovanju. Verovali so v velikega duha, ki biva povsod in vlada naravne sile, ljubi poslušne in kaznuje grešnike. Njemu so tožili-svoje -gorje in mu darovali. Niso pa imeli posebnih zgradenih svetišč, v katerih bi darovali velikemu duhu. Verovali so tudi v podrejene duhove: slabe in dobre. Duhovi obeh vrst so bivali na zemlji. Slabi duhovi so Indijancem prinašali slabe sanje, bolezni, slabe razmere, hude zime in glad. Dobri duhovi so jih osrečevali s solnčnimi žarki, mirom, dobro letino in z divjačino. Čarovnik ali prerok (medicine man) je zvedel o namenih duhov in njih delih s postom in molitvijo. Razlagal je tudi voljo velikega duha. Pri verskih obredih so se Indijanci obnašali zelo resno in svečano.
Z ozirom na umetnost je bil Indijanec barbar. Njegov dom je tvoril šotor, ali pa slaba koča. Zastavil je nekaj kolov v krogu, ki so se križali v sredi; kroginkrog jih je pokril z vejami in kožami, tlakoval je notranji prostor s pleteninami iz trstja, ognjišče je postavil v sredi, na protivetrovni strani je pustil mal vhod in dom Indijanca je bil zgraden. Orodja je poznal malo. Rabil je lonec, pletene iz gline, vreče in torbe, da je- nosil v njih živila, kladivo iz kamena, da je ž njim štolkel turšico. Kdor je lastoval kotliček iz bakra, je veljal že za bogatina. Bojevnik je nosil s seboj sekiro iz kamna ali bakra, ki je bila redkokedaj čista krvi. Njegovo orožje za napad- in o-brambo sta pa tvorila lok in psica. Psico, ki je imela na koncu kamen ali železo, je istrelil s tako silo v bizona, da ga je smrtno nevarno ranil. Svoj cilj je zadel na dve sto jardov, posebno, če je bil bel človek za tarčo. Za obleko je islužila Indijancu odeja, katero je vrgel okoli sebe in jo privezal okoli vratu z vrvico- iz usnja Za svojo obučo, katero je imenoval makisin, in golenice, je pa rabil kožo jelena, sme- ali bizona Okoli sebe je pa obesil zobe klopotače, kremlje jastreba, orlova peresa, razne živalske kosti in skalpe (koža z glave) svojih so vražnikov. Kedaj je bila vojna, je pa sebe pobarval z živimi 'Tn fantastičnimi barvami. Čarovnik ga je namreč iJčll, da je bolj str a
šen sovražnikom, ker ni podoben bledoličnikom.
Jezik Indijancev je zelo siromašen. Imeli niso besede brat, pač pa starejši brat ali mlajši brat. Pri nekaterih rodovih so bojevniki rabili za označen je ene-iniste ideje povsem druge besede kot ženske. Jeziki so bili enoslož-ni. Večkrat so več enosložnih besedi združili v eno besedo, da je bila podobna večsložnim besedam evropskih narodov. Nekatere take besede so izrecno dolge.
Ples je bil pri vseh Indijancih v navadi. Ali to ni bil kak družaben ples marveč je bil eeremo-njelen: bojni ali pa verski. Več krat so bojevniki plesali gami, potem so se jim pridružile še ženske, da so v krogu drveč, peli svoje enolične pesni. Kedar so se zabavali, so dirkali med seboj, streljali v tarčo, veslali v čolničih ali pa se igrali z malimi kamenčki, ki so nadomestovali današnje kocke.
Navadno je bojevnik sedel, pu-šil iz pipe in Se globoko zamislil v svoje misli. Pušenje tobaka je bilo povsod v navadi. Ko so pa prišli Evropejci v deželo, so se pa udali pijači. Najbrž nobeno pleme na svetu ni toliko trpelo vsled uživanja opojnih pijač kot Indijanci.
II.
Neki severni pomorščak, imenom Herjulfson je bil prvi beli človek, ki je let 986 p. Kr. videl zapadno obrežje Amerike. Jadral je iz Ieelanda proti Greenlandu, ko ga je na morju zajel hud vihar in ga gnal proti Newfoundlandu ali Labradorju. Dva ali trikrat je videl suho zemljo, vendar pa ni skušal stopiti na suho. Obrežje je bilo nizko, na njem so bile zaraščene šume, in se je toliko ločilo od dobro poznanih greenlandskih pečin, da je bil Herjulfson popolnoma prepričan, da je videl nepoznano obrežje. Ko je dospel v Greenland, so on in njegovi tovariši pripovedovali o čudovitih krasotah dežele, ki leži na zapadu.
Štirinajst, let kasneje je razkril Lamerik Lief Erickson. Ta ice-landski kapitan je čul, da je Herjulfson videl novo deželo zapadno od Greenlanda in odločil, da ;se prepriča o resničnosti njegovih trditev. Spomladi leta 1001 je prijadral dio obrežja Labradorja. Ker je vedno hrepenel po čudežnih dogodkih, se je s svojim tovariši izkrcal. Našel je podnebje -bolj milo kot v svoji domovini, zaraditega ni mislil na povratek. Obrnil se je proti jugu in prišel do današnje države Massachusetts, kjer je ostal več kot leto dni. Obiskal je Rhode Island, kasneje je pa po hudih viharjih priplul v njujorško luko. Njemu je sledil leto kasneje Thorwald, ki je po ustmenem poročilu umrl v Fali River. Leta 1005 je sledil tretji brat imenom Tborstein, dve leti kasneje pa pomorščak Thor-finn Karlseene s 150 ljudmi, ki je baje južno prijadral do Virginije. Tem so sledile zopet druge skupine Icelandcev in Norvežanov, ki so ustanovile kolonije v Newfoundlandiji in Nova Sco-tiji. Kmalu so pa kolonije propadle. Na poldivji pomorščaki so mislili, da so odkrili zapadno stran Greenlandije, ki je severno zaokrožila proti zapadu.
O severnih pomorščakih, ki so prvi odkrili obrežje Amerike, pripovedujejo kroničarji, da so bili zmes predrznih pustolovcev, ki nisu poznali zakonov in so bili napol korzarji in prenesli vsako podnebje.
Mnogo zgodovinopiscev trdi, da Icelandci in Norvežani niso nikdar odkrili Amerike, da so enake trditve le posledice bajk in pripovedk, ki so jih drzni mornarji pripovedovali v oddaljenih deželah in svetovih.
III.
V resnici je pa prvi odkril A-meriko Krištof Kolumb, ki se je podal na daljno pot na podlagi nauka, da naš planet tvori krog-Ijo. Že leta 1356 po. K. je trdil angleški potnik, sir John Mande-ville, da je svet okrogel. Ljudje so preje mislili, da je svet ravna ploskva kot miza, ki je pokrita 7, hribi iu dolinami in vodami. Kdor pride na rob te ploskve, pa pade v neizmerno globok prepad. Verjeli so tudi. da se solnce dviga na enem kraju ploskve v jutro da zvečer proti zapadu zopet iz-izgine pod njo.
Krištof Kolumb je bil izkušen mornar. Opazoval je pri križanju po oceanu zvezde. Večkrat je morju videl plavati rastline, ka keršne niso rastle v tedaj odkritih krajih
Na podlagi svojih lastnih opazovanj in izkušenj je Krištof Kolumb trdno verjel, da svet mo ra biti okrogel. Ali Krištof Ko lumb in njegovi prijatelji so se vendar motili glede obsežnosti
kroginkrog le kakih deset do dvanajst. tisoč milj. Za trdno je verjel, da mora prijadrati do vzhodne Indije, ako prepluje tri tisoč milj.
Krištof Kolumb se je rodil v italijanski luki Genua leta 1435. Že v nežni mladosti je odšel na morje in se pridno učil vseh ved, ki so1 bile potrebne za kapitana. Dvajset let je križaril po Sredozemskem morju in Atlantiku ob evropskem obrežju. Skoraj deset je prosjačil pri bedastih, neumnih in zapanih vladarjih in pobožnih menihih, -da bi mu pomagali opremiti ladjo, s katero bi šel iskat bližnjo pot preko Atlantika v vzhodno Indijo. Slednjič ga je uslišala Izabela, kastiljan-ska kraljica in ga opremila s potrebnim za daljno pot.
Dne 3. avgusta 1492 je Krištof Kolumb zapustil s tremi jadrnicami luko Palos. Po eden in sedemdeset dnevni vožnji, dne 12. oktobra je Rodrigo Triana, ki je bil na straži, zaklical: “zemlja”. Izstrelili so top kot dogovorjeno znamenje. Na vseh ladijab je nastalo nepopisno veselje. Ob soln-čnem vzhodu je pa Krištof Kolumb prvi stopil na suho in vspri-čo naivnih domačinov razvil ka-stilijanski praper. Otoku je dal ime San Salvador.
V nadaljnih treh mesecih je odkril otoke Concepción, Cuba in Hayti. Na otoku Hayti je v zalivu Caracola* iz le'sa ladje Santa' Maria zgradil forto. Bila je to prva stavba, katero so postavili Evropejci na novem svetu. V začetku januarja se je Kolumb zopet vrnil na Špansko, kamor je dospel v marcu, kjer so ga sprejeli s častmi in veseljem.
Zmes.
Tolstoj proti zakonu. Pred kratkem so izšli spomini Tolstoja.Med temi je tudi pogovor Tolstoja s soprogo, v katerem se Tolstoj odkrito priznava za nasprotnika zakona. Najprej je dal domači u-čitelj Tolstojevih, otrok,Lažurskij, pravi Tolstoj o zakonu, da je zakon pogreb, potem nadaljuje: ‘Mož stopa sam dalje; naprti mu težo dveh centov na hrbet, srečen bo, ker je sam. Ampak obesi mu ženo- na nogo : ta ga vleče nazaj in ga ovira pri vsakem svobodnem gibanju njegove volje.” Grofica ga je vprašala: “Zakaj si se pa ti oženil?” — Tolstoj: “Takrat še nisem razumel vsega tega.” — Grofica: “Ali hočeš s tern reči, naj svoje naziranje vedno menjavamo?” — Tolstoj je žalostno zmajal z glavo in rekel:	“Vsaj
človek naj stremi po popolnosti.Za svojo lastnoi osebo se ne morem pritoževati čez svoj zakon in poznam tudi resnično srečne zakonske zveze. Ali vzlic temu je zakon vse prej, kakor praznik: -dve ■bitji se združita, da si medsebojno nalagata bremena.” — Grofica: “Jaz pa menim, da se združita v medsebojno pomoč.” Tolstoj se je žalostno smehljal: “Gotovo to hočeta; ali kako naj zmoreta to? Kako naj si pomagata? Kot tujca se -združita in tuja si ostaneta vse svoje življenje... Oni, ki se hočejo poročiti, naj- to tudi store, morda najdejo pot, da si pripravijo srečno; življenje. Ali od vsega začetka naj se zavedajo, da vbdi ta korak v prepad, da pomeni -padec. Potem pa seveda, potem naj zastavijo vso svojo moč v to, da si življensko zvezo kolikor mogoče ustvarita srečno — če je to sploh mogoče.”
— Železniški vozovi za molčeče. Na Francoskem bodo v najkrajšem času upelj-ali na progi Pariš—Hautos vozove za one, ki hočejo imeti med vožnjo mir pred klepetavimi sopotniki in sopotnicami. Te vozove bodo pozdravili z največjim veseljem vsi oni nervozni ljudje, ki so od dela v svojem poklicu zmučeni in katerim bo gotovo dobro delo, da bodo imeli vsaj na potovanju mir.
— Nerednosti v francoskih muzejih. Po neki -statistiki manjka v francoskih narodnih muzejih nič manj nego 323 slik najimenitnejših mojstrov. Od teh spada 138’ francoski, 103 italijanski, 6 španski in 20 holandski šoli. Vendar pa, pristavlja statistik, je bilo le malo slik ukradenih, večina se jih nahaja po okusno okrašenih sobah visokih uradnikov in ministrov. Ravnatelj muzeja Louvre ima sedaj nalogo na tihem poiskati te skrite dragocenosti.
LISTNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVNIŠTVA.
Vse brate tajnike in dopisnike-prosimo, da so vsi važni dopisi, naznanila in spremembe vsaki teden ze do torka zvečer v uredništvu. Dopisi, naznanila in spremembe, ki prihajajo kasneje, pri-- zemeljske obl«. Mislili so, da meri Idejo še le drugi teden vpoštev.
IMENIK.
krajevnih društev S. N. P. J.
1.	—Društvo Slavij a štv. 1., Chicago,
111. — Bred.:	Alois Jalovec, 969 W.
18th St. — Taj.: Jos. Versčaj, 1504 S 57. Court, Cicero, 111. — Blag.: J. Bartol, 3816 W. 24. St. — Seje se vrše vsa ko drugo nedeljo u mesecu.
2.	—Društvo Triglav štv. 2, La Salle, Dl.—Pred.: Thomas Golob, cor. 18th & Wright St. — Taj.: L. Zevnik, 1037 2nd St. — Blag.: A. Mežnarič, 1101 — 1st St.
3.	—Društvo Adrija štv. 3, Johnstown,
Pa.—Pred.: Pr. Smarekar, b. 54.6, Conemaugh, Pa. — Taj.: J. Hribar, 509 Broad St, Johnstown, Pa.—Blag.: Mike Pečjak, 524 Broad St., Johnstown, Pa. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
4.	—Društvo Bratstvo štv. 4, Neff, Ohio. — Pred.: Leo. Plahuta, b. 186, Steel, Ohio. — Taj. John Mauri. Box 42, Neff, Ohio. — Blag. Loorenc Potočnik, box 42.
5.	—Društvo Naprej štv. 5, Cleveland, Ohio. — Pred. Pr. Černe, 6034 St. Clair Ave., N. E. — Taj. Ant. Peterlin, 1143 E. 63rd St. — Blag.: Jos. Birk, 6029 Glass Ave., N. E.
6— Društvo Bratstvo štv. 6, Morgan,
Pa.—Pred.: Alois Glaser, b. 77, Morgan, Pa.—Taj.: Baltazar Glazer, b. 77. —Blag.: P. Miklavčič, B. P .D. 3, b. 43, McDonald, Pa.—
7.—Društvo Bratoljub štv. 7, Cla-ridge, Pa.—Pred. John Tušar, b. 171.— Taj. J. Mlakar, b. 68,—Blag.: Val. Red-nak, b. 462.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
■ 8.—Društvo Delavec štv. 8, Co. Chicago, 111. — Pred. John Marinčič, 9503 Ewing Ave. — Taj. Rudolph Lustig, 9463 Ewing Ave. -— Blag.: Jos. Kuhelj, 9553 Ewing Ave.
9.	—Društvo Bratstvo Naprej štv. 9, Yale, Kans.—Pred.: Ivan Sajovec, b. 73.—Taj.: J. Homec, b. 15.—Blag." M. Izlakar, b. 101,-—Vsi v Yale, Kans.
10.	—Društvo Trdnjava štv. 10, Rock
Spring, Wyo.—Pred. F. S. Tauchar, 440 7th Street. — Tajnik:	Jos. Pishler,
30&—6th Street. — Blag.: Val. Stalick, 302 Pilot Butte ave. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
11.	—Društvo Sokol štv. 11, Roslyn, Wash. — Pred.: Ant. Stanfel, b. 361 Taj.: Matt Kučan, b. 906.—Blag.: Geo Švab, b. 486.—Vsi v Roslyn, Wash.
12.	—Društvo Edinost štv. 12, Murray, Utah.—Pred.: Ed. Hoffman, 14 State St. — Taj.: Jos. Šobar, R. F. D. 7, b. 2 —Blag.: John Sablich, b. 464.
13.	—Društvo Edinost štv. 13, Wheeling Creek, O.—Pred.: Rudolf Tomažič, R. 1, b. 36, Bellaire, O.—Taj.: Ant. Zagorc, b. 689, Bridgeport, O. — Blag.: Victor Solar, b. 312, Bridgeport, O.— Seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
14.	—Društvo Sloga štv. 14, Wauke gan, 111. — Pred.: John Mahnič, 316 So. Utica St. — Taj.: Jacob Podboj, 717—8th Street. — Blagajnik: Blaž. Mahnič, 714 Market St.
16.	—Društvo Sloga štv. 16, Milwaukee, Wis.—Pred.: Louis Bewitz, 198 1st ave.—Taj.: John Rezel, 198—1st Ave. — Blag.: Matt Schetina, 306 — 1st Ave. — Vsi v Milwaukee, Wis.
17.	—Društve Bled štv. 17, So. Lorain, Ohio.—Pred.: Frank Ažman, 1657 E. 31st St. — Taj.: Pr. Vevar, b. 34. Blag.: John Tomšič, 1740 E. 29th St.—
19.	—Društvo Orel štv. 19, W.Mineral Kans. — Pred.: John Goršek, b. 469, Stone City, Kans. — Taj.: Mihael Maček, box 484, Stone City, Kans.—Blag.: Ignac Černe, b. 520, Stone City, Kans,
20.	—Društvo Sokol štv. 20, Ely,Minn, —Pred.: John Teran, b. 432. — Taj.: John Judnich, b. 479. — Blag.: Anton Boljka, box 442.
21.	—Društvo Orel štv. 21, Pueblo Colo. — Pred.: Martin Kočevar, 1219 Eiler Ave. — Taj.: Pr. Stupar, 1234 Eiler Ave. — Blag.: Jacob Heningsman 1230 Berwind Ave.—Seje vsakega 1 dne v mesecu.
22.	—Društvo Danica štv. 22,Trimoun tain, Mich.—Pred.: Jacob Zadel, b. 288 —‘Taj. Matt. D. Likovič, c. o. Baltic Store, Baltic, Mich. — Blag.: Jos. Oza-nič, b. 297, Trimountain, Mich.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
23.	—Društvo Edinost štv. 23,Darragh, Pa. — Pred.: Matt Kitz, box 96. — Taj.: M. Brunet, b. 221, Darragh, Pa.— (Za ekspresne pošiljatve: R. R. Sta. Madison, Pa.)—Blag.: V. Hutter, b. 67 Arona, Pa.
24.	—Društvo šmarnica štv. 24, Jenny Lind, Ark.—Pred.: Anton Kolbe b. 102. — Taj.: Anton Ravnikar, b. 84, —Blag.: Pr. Gorenc, R. R. 3, b. 246, Fort Smith, Ark.
26.	—Društvo Bratje Svobode štv. 26, Cumberland, Wyo.—Pred.: Anton Shif-frar, b. 64.—Taj. Jer. Werčič, b. 178. Blag.: Ig. Bozovičar, b. 47.—Seje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 10. uri dp. v dvorani na st. 2.
27.	—Društvo Celje štv. 27, Frontenac. Kans.—Pred.: Jos. Jereb. — Taj.: John Kerne, b. 147. — Blag.: Louis Prelož-nik.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
28.	—Društvo Novi Dom štv. 28,Greenland, Mich.—Pred.: Peter Geshell, b 111.—Taj.: Jos. Mihelič, b. 83.—Blag.: Mike Geshell, b. 83, Greenland, Mich.— Seje vsako četrto nedeljo v mesecu.
29.	—Društvo Domovina štv. 29, Thomas, W. Va.—Pred.: Jos. Rus, b. 188. -—Taj.: Alois Lukeh, b. 381.—Blag.: Knavs, b. 78.
30.	—Društvo Popotnik štv. 30, Weir Kans.—Pred.: Ant. Indihar, b. 204, Chicopee, Kans.—Taj.: A. Potisek, b. 181, Weir City, Kans.—Blag.: Tomož. Mravlja, b. 221, Weir City, Kans.
31.	—Društvo Slovenski Dom štv. 31, Sharon, Pa. — Pred.: Fr. Vodenichar, 112 N. Water St. — Taj.: Fr. Sto-niša, R. P. D. 57 b. 66. — Blag.: Pr. Bittenc, 108y2 N. Water St.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu v prostorih br. Pr. Vodeničar, 112 N. Water St.
32.	—Društvo Sava štv. 32, Winter-quarters, Utah.—Pred.: Mihael Simšek, box 34. Taj.: Pr. Markošek, b. 1. (za ex-presne pošiljatve R. R. Scofield, Utah. Blag.: Peter Mede, b. 92.
33.	—Društvo Naš Dom štv. 33, Am-bridge, Pa. — Pred.: Joseph Pelc, b. 146. — Taj.: Valentin Repo-vš, b. 591. —Blag.: Peter Švigelj, b. 344. — Vsi v Ambridge, Pa.
34.	—Društvo France Prešeren štv, 34, Indianapolis, Ind.—Pred.: Matt Pnrk, 2611 W. Michigan Ave..—Taj.: Anton Radkovič, 428 Haugh St. — Blag.: F. Mervar, 701 Holmes Ave. — Seje vsako četrto nedeljo v mesecu.
35.	—Društvo Zvestoba štv. 25, Chicopee, Kas.—Pred.: Jos. Intihar, b. 252. Taj.: Ant. šular, b. 209.—Blag.: Ant. Rižnar, b. 126.
36.	—Društvo Zveza štv. 36, Willeck,
Pa. — Pred.: Jos. Zajc,, b. 155. — Taj.: L. Dolenec, b. 253. — Blag.: Paul Tau-čar. — Seja vsaka druga nedelja v mes.
37.	—Društvo Proletarec štv. 37, Lo-wellville, O.—Preds.: Andreas Dobnik, R. P. D. No. 1, box 132, Poland, O. — Taj.: Lovrenc Tomažič, R. F. D. No. 1, box 132, Poland, Ohio. — Blag.: John Ribič, box 3155.
38.	—Društvo Ilirija štv. 38, Kenosha, Wis.—Pred.: John Ahlin, 360 Oak St. —Taj.: Ignac Radovan, 316 N. Oak St. —Blag.: Pr. Zupančič, 376 Hanson St.
39.	—Društvo Narodni Vitezi štv. 39, Chicago, 111.—Pred.: Pr. Hudale, 1340 S. 42nd Ct. — Taj.: John Hodschar, 1726 So. Centre Ave.—Blag.: Pil. Kaplja, 1650 S. Throop St. — Jed. zaist.: Felix Namors.—Redne seje vsako prvo soboto v mesecu.
40.	—Društvo Zvon štv. 40, Durango, Colo.—Pred.: Anton Hegler, b. 1253.— Taj.: Anton Blatnik, b. 521. — Blag.: Martin Verče, b. 427.
41.	—Društvo Slovenija štv. 41, Irwin, Pa.—Pred.: Jer. Knez, b. 175, Claridge, Pa. — Taj.: Fr. Perko, b. 64. — Blag.: Anton Retar, R. P. D. 2.
42.	—Društvo Večernica štv. 42, Aldridge, Mont.—Pred.: John Petek, b. 144 Electric, Mont.—Taj.: Gr. Zobec, b. 144 Electric, Mont. — Blag.: Andrej Pelhan, Electric, Mont.
43.	—Društve Aurora štv. 43, Aurora Minn. — Pred.: Vine. Mikulič, b. 21. — Taj.: John Žumer, b. 53. — Blag.: Jos. Virant, b. 18.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu od 1 y2 popoldan.
44.	—Društvo Danica štv. 44, Cone tnaugh, Pa. — Pred.: Jos. Pavlovič, b. 574.—Taj.: John Brezovec, b. 6.—'Blag.: Jo-s. Dremelj, b. 275. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 uri pop. v Slovenskem Izobraževalnem Domu na Franklin, Pa.
46.	—Društvo Gorenjec štv. 46, Oregon City, Ore. — Pred.: Joseph Zolar, box 176. — Taj.: Matt Skoff, box 307.
■ Blag.: Joseph Prošt, box 344.
47.	—Društvo Illinois štv. 47, Spring-
field, 111.—Pred.: Fr. Bregar, 1602 E. Capitol Ave.—Taj.: Matija Ranker, R P. D. 3. — Blag.:	Fr. Golob, 1818
Middlie St.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu v žvegličevi dvorani na 1858 So. 15. St.
48.	—Društvo Triglav štv. 48, Barber ton, O.—Pred.: Martin Železnikar, 432 Bolive Road.—Taj.: Pr. Tonija, 423 Ho-pogan ave. — Blag.: John Balant, 311 So. 4th St. — Vsi v Barberton, Ohio
49.	—Društvo Ljubljana štv. 49, Gi rard, O. — Pred.: John Anziček, z. 362 Taj.: Frank Geršak, box 408.—Blag.: Alojz Strah, box 408.—Soje vsako prvo nedeljo v mesecu.
50.	—Društvo Skala štv. 50, Clinton Ind.—Pred.: Victor Zupančič, b. 17, R R.—Taj. Leo Prašnikar, box 67.—Blag. Karl Vrabič, b. 445.
51.	—Društvo Narodni Dom štv. 51 Aspen, Colo.—Pred.: Mathias Stariha b. 34. — Taj.: Louis Lesar, b. 475. — Blag.: A. E. Rigler, b. 582.
52.	—Društvo Zvezda štv. 52, Brough ton, Pa.—Pred.: Ant. Demšar, b. 135— Taj.: Jak. Dolenc, b. 181.—Blag.: Mih Mali, b. 155.—Seje vsako tretjo nede Ijo v mesecu ob ^10 uri dp. v dvorani Sv. Barbare.
53.	—Društvo “V Boj!” štv. 53, Col-linwood, O.—Pred.: Andrej Pelan, 5608 Culcuta Ave.—Taj.: D. Blumel, 6216 Blodgett Avenue. — Blag.: Joe Kun čič, 439 E. 156th St., Collinwood, O. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dop. v dvorani sobrata Travni karja na 117. St.
54.	—Društvo Jutranja Zora štv. 54. Glencoe, O. — Pred.: Pavel Dolenc, L Box 43. — Taj, Ig. žlemberger, L. Box 12. — Blag.: Joe Zibert, L. Box 11. Seje vsako -drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dp. v dvorani ‘‘Union”.
55.	—Društvo Slovan štv. 55, East Pa lestine, O.—Pred.: Jos. Hafner, b. 158, Taj,: Pr. Miklavčič, b. 291. — Blag, Ant. Jurjavčič, b. 31.
56.	—Društvo Slovenija štv. 56, New York, N. Y.—Pred.: Zvonimir Jakše, c
0.	Knauth, Nachod & Kuhne, New Yrk City.—Taj.: Felix M. Dolinar, 465 Ker rigan Av., West Hoboken, N. J.—Blag, Fr. Ojster, 757 E. 179th St. — Seje vsa ko drugo soboto v mesecu.
57.	—Društv» Planinar štv. 57, Black Diamond, Wash.—Pred.: Pr. Kučar, b 606.—Taj.: Gregor Porenta, b. 701. Blag.: FT Potočnik, b. 600.—Seje vsa ko drugo nedeljo v mesecu »b 10. uri dp. v Masonic dvorani.
58.	—Društvo Litija štv. 58, Wilbur ton, Okla.—Pred.: John Majdič, b. 71 Taj.: Pr. Lauf ar, b. 71. — Blag.: Pr. Skvorž, b. 616.
59.	—Društv* Zavednost štv. 59, De Pue, 111.—Pred.: J*e Dolinšek.—Taj Jos. Urbanc, b. 253. — Blag.: Dan Badovinac, b, 341.—Vsi v De Pue, 111.
60.	—Društv» Simon Gregorič štv. 60 Lloydeil, Pa.—Pred.: Pr. Arhar, b. 31 Taj.: Jacob Kovsca, b. 115.—Blag.: P Kerpan, b. 1076, Beaverdale, Pa.
61.	—Društvo Sparta štv. 61, Gilbert, Minn,—Pred.: Vikt. Steh, b. 92,—Taj Frank Gimpel, b. 18.—Blag: John Stebe, b. 338. — Seje vsako tretjo -nedeljo mesecu, začetek od 10. uri dopoldne dvorani Zalarja.
62.	—Društvo Bratska Sloga štv. 62 Calumet, Mich.—Pred.: Pr. Lesar, 415 6th St.—Taj.: Le oJunko, 26 Oak St Blag.: John Plautz, 329 — 6th St.
63.	—Društv* Bistrica štv. 63, Rilton Pa.—Pred.: Joe Poglednik, b. 216 Taj.: Rudolph Sparhakel, b. 158. — Blag.: Jos. Poglednik, b. 216.
64.	—Društvo Slovenska Zastava štv 64, W. Newton, Pa.—Prod.: Otto Teka-vec, b. 443.—Taj. Bartol Vertačnik, R, P. D. No. 3, b. 98. — Blag.:- Jos. Ker-hlikar, b. 89 R. 3.
65.	—Društvo Prvi Maj štv. 65, Bree zy Hill, Kans,—Pred.: Blaž. Godina, R R. 1, b. 62.—Taj. Rochus Godina, R. F. D. 2, b. 125. — Blag.: Pr. Žnidaršič, R P. D. 2, b. 57.—Vsi v Mulberry, Kans Seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9 uri dop. v dvorani sobr. M. Zupan.
66.	—Društvo Prosveta štv. 66, Alix,
Ark___Pred.: Matt. Pivk, R. P. D. No.
1,	Altus, Ark. — Taj.: Frank Mazek, b. 26. — Blag.: Gregor Salamon, b. 26
67.	—Društvo Dolenje štv. 67, Hun tington, Ark.—Pred.: John Veršnik, b. 36. — Taj.: Karl Petrich, b. 136. — Blag.: Anton Medved.
68.	—Društvo Slovenec štv. 68, Raci ne, Wis.—Pred.: Pr. Jelenz, 203 How land Ave. — Taj.: Jos. Werbiê, 827 Riverview St. — Blag.: Mar. Bajuk, 730 Burbeck St.
69.	—Društvo Napredek štv. 69, Eve leth, Minn.—Pred.: John Kobe, b. 112. Taj.: Jacob Ambrožič, 415 Pierce St. —Blag.: Fr. Steblaj, 508 Grant Ave.
72.—Društvo Spoznanje štv. 72, Radley, Kans.—Pred.: Fr. Vehar, b. 47, Radley Sta., Pittsburg, Kans.—Tajnik : Pr. Rugelj, R. R. 1, Pittsburg, Kans.— Blag.: Ant. Kramar, b. 92, Radley Sta., Pittsburg, Kans,—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
74.—Društvo Grozd štv. 74, Virden, 111. — Pred.: Fr. Reven, b. 12. — Taj,.: Jos. Jurak, b. 426. — Blag.: Simon Kaučič.
.75.—Društvo Slovenec tšv. 75, Roslyn, Wash. — Pred.: Gregor Jansiček. — Taj.: Louis Aristovnik, b. 866. — Blag.: M. Aristovnik, b. 192.
76.	—Društvo Prijatelj štv. 76, Skidmore, Kans.—Pred.: John Alič, R. R No. 3, b. 190, Columbus, Kans. — Taj.: Martin Jurečka, R. R. 3, b. 60, Columbus, Kans. — Blag.: Matt. Dabalack, b. 13. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani br. Zakrajšeka ob 9. uri dop.
77.	—Društvo Bratstvo štv. 77, Df Kalb, 111. — Pred.: Matt Hamovz, 1142 Market St. — Taj.: Frank Rep, 1108 Market St. — Blag.: Pr. Žakelj, 1315 Louis St.
78.	—Društvo Zveza štv. 78, Manor, Pa.—Pred.: Pr. Boštjančič, b. 89.—Taj. Louis Bonač, b. 275.—Blag.: Jos. Horvat, b. 118.
79.	—Društvo Dobrodošli štv. 79, Cie Elum, Wash.—Pred.: Paul Kolar, b. 337.
:—Taj.: Fritz Verderbar.—Blag.: Math. Kavzlarič, b. 22.
80.	—Društvo Soveboda štv. 80, Brere-ton, 111.—Pred. Thomas Pelc, Brereton, 111..— Taj.: Filip Oreškovic, box E. — Blag.: Jos. Stipanovič, b. 87. — Seje
sako prvo nedeljo v mestni dvorani ob 9Y2 uri dop.
81.	—Društve Solnce štv. 81, Red Lodge, Mont. — Pred.: Alois Jeler, b. 47. — Taj.: John Grgurič, -b. 50. — Blag.: Jos. Hrovat, b. 14.
82.	—Društvo Triglav št. 82, Johnstown, Pa. — Pred.: Carl Cerjak, R. P. D.
3, box 57.—Taj.: Pr. Šuštarič, R. P. D. No. 3, b. 56.—Blag.: Mihael Lompret, b. 54, E. P. D. 3.
83.	—Društvo Planina št. 83, Bingham, Utah.—Pred.: John iSamec, b. 78. — Taj.: Geo. Stepan, b. 805. — Blag.: Jurij Prijanovič, b. 78.
85.	—Društvo Slovenski Delavec štv. 85, Orient, Pa. — Pred.: Jos. Tarzelj, box 54. — Taj.: Jacob Novšek, b. 105, Orient, Pa. —- Blag.: Anton Korbar, b. 7, Edenborn, Pa.
86.	—Društvo Slovenski Dom štv. 86 Chicago, 111. — Pred.: Ant. Pue, 1340 So. 42nd Ct. — Taj.: Frank Slana, 460 N. Halsted St.—Blag.: Jos. Goričan, 642 Grand Ave. — Vsi v Chicagu, 111.-Seje vsako prvo nedeljo v mesecu na 527 Milwaukee ave.
87.	—Društvo Prostomisleci -štv. 87. Herminie, Pa. — Pred.: Ant. Sornik, b 202.—Taj.: Valent. Urbas, b. 58.—Blag. Fr. Lovše, b. 277. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
88.	—Društvo Dobri Bratje štv. 88 Moon Run, Pa.—Pred.: Fr. Podmišljak b. 222. — Taj.: Mihael Jerala, b. 217.-Blag.: Lenard Mih®n, b. 68.
89.	—Društvo Glas Nareda 89, Mid way, Pa. — Pred.: Fr. Zornik, b. 39. — Taj.: John Nagode, b. 56. — Blag.: Vine. Janežič, b. 34.
90.	—Društvo Rdeči Prapor štv. 90 Hackett, Pa. — Pred.: Pr. Volk, b. 164
•Taj.: Matt Furar, b. 68. — Blag.: Ant. Slanovič, b. 147. — Vsi v Hackett Pa.
91.	—Društvo Johnston City štv. 91 Johnston City, 111. — Pred.: Joe Ban b. 385.—Taj. Matt Hren, b. 287.—Blag. Ant. Donat, b. 507.
92.	—Društvo Rožna Dolina štv. 92 Franklin, Kans. — Pred.: Alois Karlin ger, R. P. D 4. b. 86, Girard, Kans. Taj.: Pr. Vegelj, R. R. No. 4, b. 143 Girard, Kans. — Blag.: Matt, šetina b. 23.
93.	—Društvo Zarja Svobode štv. 93 Randall, O. — Pred.: Ant. Kocjančič b. o. — Taj.: Jokh Daničič, R. P. D. 3 b. 114, Warrensville, O. — Blag.: Frank Japelj, b. 26.
94.	—Društvo Triglav štv. 94, Colora do City, Colo. — Pred.: Joseph Boitz, b. 389. — Taj.: Ant. Fabjančič, b. 498.
—	Blag.: Fr. Adamich, b. 633. — Seje prvo soboto po desetem v Schmittovi dvorani na Colorado ave.
,95.—Društvo Lilija štv. 95, Oglesby, 111. — Pred.: Joseph Gorišek, b. 67. — Taj.: Joseph Mencin, b. 197. — Blag.: Joseph Legan b. 11.
96.	—Društvo Bratje Vsizaenega štv. 96, Livingston, 111. — Pred.: Leo Zve-glich, Livingston, 111.—Taj.: Pr. Krek. Blag.: John Muvrin, b. 152.
97.	—Društvo Krim štv. 97, Bessemer Pa. — Pred.: Henrik Slapničar, b. 121.
—	Tajnik: Paul Tasoto, box 105. — Blag.: Pr. Meršak, b. 146.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani br. J. Serjaka.
98.	—Društvo Sokol štv. 98, La Salle,
Gl. — Pred.: Teo. Grgovic, 5th Uuion St. 1403. — Taj.: Partin Novlan, 5th Croset St. 528. — Blag.: Thomas Golo bič, 203—2nd & Uion St.
99.	—Društvo Slovenski Rudar štv. 99, So. Willmington, 111. — Pred.: Jer. Lav čan, Gardner T. O. R. 3, b. 21. — Taj.: Pr. Žnidaršič, b. 380. — Blag.: Jos Gorz, b. 282.
100.	—Društvo Golobček štv. 100, Victor, Colo. — Pred.: Anton žitnik, b 148, Goldfield, Colo. — Taj.: Joseph Samec, b. 643. — Blag.: Jos. Mohor, b. 373.
101.	—Društvo Trdnjava štev. 101, Grays Landing, Pa. — Pred.: Al. Drak sler, b. 24. — Taj.: Matt, žele, Grays Landing, Pa., b. 132. — Blag.: Fr. Kastelic, b. 21, Martin, Pa.
102.	—Društvo Nada štv. 102, Chicago, 111.—Pred.: Johana Stroj, 1156 W. 18th St. -—- Taj.: Elziabeth Kure, 2634 So. Hamlin Ave.—Blag.: Mary Hočevar 2317 So. Leavitt St. — Vse v Chicago,
111.	— Seje vsako drugo nedeljo v mesecu: 184-3 So. Centre Ave.
103.	—Društv® Jutranja Zora štv. 103, La Salle, 111. — Pred.: Mary Grgovic, 835 Crosat St. — Taj. Fanny Novlan. 5th Croset St. 528. —■ Blag.: Rozalija Turk, 1146 La Harpe St. — Seje vsako drugo nedeljo v mesesu od 1. uri pop. v dvorani Mrs. Potink.
104.	—Društvo Zavedne Slovenke štv 104, So. Lorain, Ohio. — Pred.: Ivanka Krištof, 1605 E. 29th St. — Taj. Josefa Eisenhardt, 1777 E. 29th St. — Blag.: Antonija Svet, 1685 E. 31st St.
105.	—Društvo Studenček štv. 105, Indianapolis, Ind. — Pred.: Pred. Matelič, 517 W. Washington St. — Taj.: John Šekli, 966 W. Pearl St. — Blag.: Pil. Godina, 909 W. Pearl St.
106.	—Društvo Prostost štv. 106, Imperial, Pa. — Pred.: Alois Capude, b. 86. -— Taj.: Ignac Muršec, b. 328. — Blag.: Jos. Susterič, box 94.
107.	-—Društvo Planinski Raj št. 107 St. Louis, Mo. — Pred.: Val. Sever 3404 S. 2nd Street. — Tajnik: John Bertoncelj, 3404 S. 2nd Street. — Blag.: Jos. Dolenc, 3127 S. 7-th St. — Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu na 9th St. in Alben ave. ob 2 uri popoldan.
108.	—Društvo Jutranja Zora št. 108 Ely, Minn. — Pred.: Ana Teran. — Taj. Uršula Bezek, ib. 64. — Blag.: Marija Klemenčič.
109.	—Društvo Orel štv. 109, Ladysmith, BB. C. — Pred.: Mirosl. Grgich.
—	Taj.: Jos. Pečjak, b. 120. — Blag.: Anton Turk, South Welington, B. C.— Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri v prostorih br. predsednika.
110.	—Društvo Slovenski Rudar štv. 110, Chisholm, Minn. — Pred.: Louis Marn. — Taj.: Jos. Drobnič, b. 152.— Blag.: Alois Gande, b. 212. — Vsi v Chisholm, Minn.
111.	—Društvo Zvezda štv. Ill, Aurora, Minn. — Pred.: Marija Glavan, b. 11. — Taj.: Marija Kovach, b. 78. — Blag.: Alice Barle, b. 18.
112.	—Društvo Slovenski Sinovi štv
112,	Bear Creek, Mont.—Pred.: John Luzar, b. 152. — Taj.: John Kostelic, b. 161. — Blag.: John Ohesarek, b. 16.
—	Vsi v Bearereek, Mont.
113.	—Društvo Mangart št. 113, Sunny Side, Utah. — Pred.: Pr. Lutrič, b. 14. — Taj.: Jacob Medved. — Blag.: John Starič, b. 56.
114.	—Društvo živila Ilirija štv. 114, Roundup, Mont. — Pred.: Tbo. Pavlin, b. 415. — Taj.: Lucas Zupančič, b. 415. Blag.: Ant. Kenda, b. 151. — Seje vsako prvo nedeljo vmesecu od 9. uri do poldne.
115.	—Društvo Jolietska Zavednest štv 115, Joliet, Dl.—Pred.: Fr. Vreček, —Taj.: Mihael Likevich, 512 N. Broadway St. — Blag.: Martin Pluth, 1307 Broadway St. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
116.	—Društvo Zagorski Zvonovi štv. 116, Lincoln, lil. — Pred.: John Hočevar, 717 Vichitte Ave. — Taj.: Jos. Ti-cer, 625 Oklahoma Av.—Blag.: M. Star-čevič, McLean St. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
117.	—Društve Novi Dom štvr. 117; Yuken, Pa. — Pred.: Mike Maskovšek, b. 149. — Taj.: John Vidmar, b. 40. — Blag.: Jos. Kastelic, R. F. D. 116, Ruffs Dalle, Pa.
118.	—Društv« Slovenski Sokoli štv. 118, Pittsburg, Pa. — Pred.: Geo. Gre-guras, 4938 Hatfield St. — Taj.; Bu-dolph Rojtz, 4809 Butler St. — Blag.: Joseph Lokar, 4745 Hatfield St. — Vsi v Pittsburg, Pa.
119.	—Društvo Moška Enakroprav-nost štv. 119, Waukegan, 111. — Pred.: Frančiška Lenaršič, 609 Market St.— Taj.: Ana Mahnič, 425 Beiwider St. — Blag.: Betti Mahnič, 714 Market St.
120.	—Društvo Gorenjec štv. 120, Heaton, N. Mex. — Pred.: Anton Gantar, b. 57. — Taj. Andrej Mlekush, b. 26. — Blag.: Andrej Jagič, b. 1.
121.	—Društvo Zveza Detroitskih Slovencev štv. 121, Detroit, Mich.—Pred.: Alois AVokač, 206 Post Ave. — Taj.: Jos. Androina, 206 Post ave., Detroit Mich. — Blag.: John Faletič, 2162 N. Jefferson St.
122.	—Društvo Grozd štev. 122, Ali-quippa, Pa. — Pred.: Pr. Skubic, b. 143. Oolona, Pa. — Taj.: George Smrekar, b. 71, Aliquippa, Pa. — Blag.: John Vrečar, b. 91.
123.	—Društvo Vipava štv. 123, Panama, 111. — Pred.: Joseph Ferjančič, b. 10. — Taj.: Pr. Petrič, b. 785. — Blag.: Jos. Mihalič, b. 843. — Vsi v Panama. 111.
124.	—Društvo Mednarodna Zveza št. 124, Forest City, Pa.—Pred.: Pr. Rataje b. 106, Vandling, Pa. — Taj.: Ernest Krall, b. 117, Vandling, Pa. — Blag.: Ig. Verbajs, b. 90, Forest City, Pa. — Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10 uri dop. v Forest City, v mestni dvorani.
125.	—Društvo Hibbing štv. 125, Hib-bing, Minn. — Pred.: Matt Glad, 321 3rd Ave. — Taj.: Pr. Hitti, b. 231. — Blag.: Ant. Kramar, 302—3rd St.
126.	—Društvo Primož Trubar štv.
126,	Cleveland. O. — Pred.: Mihael Lah, 1268 E. 55th St. — Taj.: John Jug, 1096 East 67th Street. -—■ Blagajnik: Jos. Bizjak, 6026 St. Clair Ave. — Seje vsako četrto nedeljo v mesecu na 6006 St. Clair Ave.
127.	—Društvo ‘‘V slogi je moč!” št
127,	Oakview, Colo. — Pred.: Louis Zupan, b. 34. — Taj.: Val. Cirar, b. 55.
—	Blag.: Pr. Pajk, b. 125. — Seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu od 9. uri dop.
128.	—Društvo Naredne Slovenske št
128,	Calumet, Mich. — Pred.: Ana Klemenc, 4247 — llth St. — Taj.: Kate Junko, 26 Oak St., No. 5. — Blag.: Boža Rački, 4211 — llth St. — Seje vsako četrto nedeljo v mesecu v Wil mersovi dvorani ob 1 uri pp.
129.	—Društvo Lipa št. 129, Cleveland, O. — Pred.:' John Gorjup, 3424 W. 97. St. — Taj.: Carl Penko, 1390 E. 45. St. —• Blagajnik: Ant., Cugelj, 1387 E. 39 St. N. E. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani Marko Bratelj.
130.	—Društvo Eveleth štev. 130, Eve-leth, Minn. — Pred.: Marija Jane, b 587. — Taj.: Marija Levstek, 512 Dou glas Ave.—Blag.: Angela Pucelj, b. 495.
131.	—Društvo Francisco Ferrer, štev 131, Chicago, HI. — Pred.: Milan He-gji, 217 W. 24th St. — Taj.: John Molek, 2615 S. 40th ave.—Blag.: Joseph Snoj, 1638 Blue Island ave.—Redna mesečna seja vsako tretjo nedeljo ob 2 uri popoldan v Kostkovi dvorani, 3834 W. 26th St., ogel Avers Ave.
132.	—Društvo Slovenski Napredek štev. 132, Klein, Mont. — Predsednik: Mihael Burgar, Klein, Mont.—Taj.: Daniel Kranjčeč, Klein, Mont., b. 30. — Blag. Matt Panjan, b. 44, Klein, Mont —Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
133.	—Društv* Balkan štev. 133, Cie veland, Ohio. — Pred.: Jos. Pozarelli 2554 E. 82. St., S. E. — Taj.: A. Poza relli, 2554 E. 82nd St. S. E. — Blag.: Mike Muhič, 12002 Buckeye Rd., S. E
134.	—Društvo Bratska Ljubezen št. 134, Superior, Wyo. — Pred.: Lov Demšar, b. 247. — Taj.: Jacob Oblak b. 201. — Blag.: Jos. Fatur, b. 382.
Vsi v Superior. Wyo.
135.	—Društvo Brooklyn štev. 135 Brooklyn, Ohio. — Pred.: Fr. Jesenovec 3994 Jennings Rd., So. Brooklyn, O. —
aj.: John Slabe, 3777 W. 14th St., S. AV., Cleveland, Ohio. — Blag.: Carl Kuhel, 3994 Jennings Rd.
136.	—Društvo Michigan štev. 136
Manderfield, Mich. — Pred.:	Vinko
Butkovieh, box 46, Dodgeville, Mich —- Taj.: Wm. Kroll, box 49, Dodgeville Mich. — Blag. Nik. Malnar, box 75 Dodgeville, Mich. — Seje vsako tretjo nedeljo v mescu ob 10 uri dop.
137.	—Društvo Napredne Slovenke št
137,	Cleveland, O. — Pred.:	Pranja
Lausche, 6121 St. Clair Ave. — Taj.: Franja Hudovernik, 1243 E. 60th St. — Blag.: Ivana AVencelj, 1017 E. 62-nd St.
—	Arse v Cleveland, O. — Seje vsaki prvi četrtek v mesecu na 6008 St. Clair Ave.
138.	—Društ. Postojnska Jama štev
138,	Canonshurg, Pa. — Pred.:	Paul
Posega, b. 230. — Taj.: John Koklič b. 276. — Blag.: John Podboj, b. 230. Vsi v Canonsburg, Pa.
139.	—Društvo Tabor, št. 139, Cleve land, O.—Pred.: Fr. Cergol, 2741 Commercial Rd.—Taj. Mihael Erjavec, 701 Berk St. — Blag.: John Lukač, 2741 Commercial Rd.
140.	—Društvo Bratska Zveza štev 140, Brooklyn, N. Y. — Pred.: John Jurkovič, 223 Stagg St. — Taj.: Felix Kramaršič, 19—Ten—Eyck St.—Blag.: Ant. Stauduhar, 143 Montrose ave. — Vsi v Brooklyn, N. Y.
141.	—Društvo Brod na Kolpi št. 141 Calumet, Mich. — Pred.: Pr. Lisac. — Taj.: Ant. Stimac, b. 527. — Blag.: John Tomac, 321 6th St. — Vsi v Calumet, Mich.
142.	—Društvo Mir štev. 142, Cellm-wood, O. — Pred.: John Prusnik, 160 St. 664, Collinwood, O. — Taj Jos. Brezar, 15511 Saranac Rd. — Blag.: Louis Blatnik, 15511 Saranac Rd.
143.	—Slovenski L*vec št. 143, East Helena, Mont. — Pred.: John Perčič box 143. — Taj.: Framk Smith, b. 4.— Blag.: John Kovač, b. 86. — Vsi v East Helena, Mont.
144.	—Društvo Slov. in Hrvati štev. 144, York Run, Pa.—Pred. Anton Žele, RPD No. 7, box 154, Smithfield, Pa. — Taj.: Pr. Camenchek, b. 452. — Blag.: A. Šorle, b. 452. — Vsi v Pairchance, Pa. — Sejo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldan.
145.	—Društve Slavček v Cliff Min®, Pa. — Pred.: Tit Jaki, b.—t—. — Taj.: Matt Petrič, b. 183. — Blag.: Pr. Za-goda, b. 222.
146.	—Društvo Kanarček v Messmor® Pa. — Pred.: Ant. Kaučič, MeBsmore Pa. — Taj.: Mihael Polovič, b. 75, Newcomer, Pa. — Blag.: John Cvetkovič b. 75, Newcomer, Pa.
147.	—Vodnikov Venec, št. 147, Cleveland, O. — Pred.: Vinko Kenič, 1126 E. 61st St. — Taj.: Ignac Jerič, 3877
Lakeside Ave. — Blag.: Matt. Glavič, 6131 St. Clair Ave. — Vsi v Cleveland, O.
118.—Društvo Zorislava v Franklin,
Pa. — Pred.: Josefa Urbas, box 786, Conemaugm, Pa. — Taj.:	Frančiška
Vidrieh, box 523, Conemaugh, Pa. — Blag.: Jožefa Lofko, box 514, Conemaugh, Pa. — Seja se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu v Slov. Izobr. Domu, Franklin Bors.
149.	—Društvo Zavedne Slovenke, št. 149, Willock, Pa. — Pred.: Mary Miklavc, b. 174.—Maj.: Margareta Gorše, b. 43.—Blag.: Anna Kerin, b. 257. — Seje vsak® tretje nedeljo pop. 2. uri.
150.	—Društvo Slovenke v Baj za Narod, Barberton, O. — Pred.: Marija Balant, 311 So. 4th St. — Taj.: Marija Merzlikar, 507 Van St. — Blag.: Mary Platnar b. 193.
151.	—Društvo Bratje Edinost, štev. 151, Witt, 111. — Pred.: Peter Kokalj, b. 342. — Taj.: Jno. Tovornik, b. 135. — Blag.: Fr. Zadel, b. 111. — Seje vsako 3. nedeljo.
153.	—Društvo Slovenski Narod štev 153, Youngstown, Ohio. — Pred: Jos. Kos, b. 596, Struthers, Ohio. — Taj.: Anton Drobnič, b. 596, Struthers, O.— Blag.: Anton Kikelj, 1116 Franklin ave
154.	—Društvo Gorjanec štev. 154, Park City, Utah. — Pred.: Mike žu gel, b. 333. — Taj.: Jacob Shobar, b. 692. — Blag. Jacob Clementz, b. 268.
155.	—Društvo Vrtnica, štev. 155, Oglesby, 111. — Pred.: Josephina Livec-k, b. 139. — Taj.: Magdalena Shajporc, b. 139. — Blag.: Josephina Pavliha, b 139.—Seja se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1 uri popoldne.
156.	—Društvo Kras, št. 156, Muddy, 111. — Pred.: John Zelene. — Tajnik: Mihael Vidič. — Blag.: Luka Gabrovec, b. 5. — Seje se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 uri pop. v dvorani br. Alois Grebenjak.
157.	—Društve Bodočnost, štev. 157, Browder, Ky. — Pred.: Matt. Jeras, b 3. — Taj.: Nick Glagovšek, b. 15. — Blag.: Matt. Stifan, b. 5. — Vsi Browder Ky.—Seje vsako drugo nedeljo
158.	—Društvo Zavedni Sosedje, štev 158, Nottingham, Ohio. — Pred.: Ant Koss, Cut Road, Euclid, O. — Taj Vine. Badalich, b. 289. — Blag.: Pr. Pajk, box 353. —■ Seje vsako 1. nedeljo
Î59.—Društvo Ferrer, štev. 159, Han na, Wyo. —■ Pred.: Albert Mončlovi-č b. 91. — Taj.: John Pettek, b. 351. Blag.: Ant. Nerat, b. 91. — Vsi Hana, Wyo.
160.	—Društvo Javornik, štev. 160 Newark, Ohio. — Pred.: John Gabrov sek, 38—13th Street. — Taj.: Matt Janeš, 41—13. St. — Blag.: Pr. Koren 125 AViehle av., Newark, Ohio.
161.	—Društvo Vseslovani, štev. 161 Kittsville, Minn. — Pred.: Matt Koče var, b. 418, Hibbing, Minn. — Taj.
F . Vidervol, b. 575 Chisholm, Minn.-Blag.: Marko Marol, b. 626, Hibbing Minn.
162.	—Društvo Sloga, št. 162, Albia, Iowa.
163.	—Društvo Valvazor, štev. 163 Buxton, Iowa. — Pred.: Ant. Sušič, b 12, E veland, la. — Taj.: Pr. Ceravac, b. 830 Buxton, Iowa.—Blag. : Felix Raz potnik, b. 670.
164.	— Društvo Spomladanska Vijo lica, štev. 164, rronrenac, Kans. Pred Mary Skubic, Frontenac, Kans. — Taj Ana Bevc, b. 177, Frontenac, Kans. — Blag.: Josefa Slabšek, b. 87.
165.	—Društvo Lunder Adamič, št, 165, Wick Haven, Pa. — Pred.: Vict. Hribar, b. 6. — Taj.: Pr. Hribar, b 135. — Blag.: Lud. Dernovšek, b. 82 Seje vsako četrto nedeljo v mesecu.
166.	—Društvo Slap Peričnik, št. 166 Presto, Pa. — Pred.: Lov. Dolniar, b 262, Burdine, Pa. — Taj.: Pr. Smolej b. 46, Presto, Pa. — Blag.: Fr. Petro vich, b. 246, Burdine, Pa.
167.	— Društvo Slovenske Sestre, št, 167, Bessemer, Pa. — Pred.: Matilda Grubelnik, b. 136. — Taj. Ivana ZaJkra; šelk. b. 145. — Blag.: Klara Klančnik b. 38.
168.	—Društvo Sinovi Slave, št. 168 Coneaugh, Pa.. — Pred. Joseph Vivoda b. 151.—Taj.: John Zgonc, b. 27.—Blag Pr. Škufca, b. 98. Vsi v Conemaugh,
Pa. Seja vsako četrto nedeljo v mesecu v Slovenskem Delavskem domu Sv. A-loisija.
169.	— Društvo Svobodomisleci, štev 169, Fitz Henry, Pa. — Pred.: Pr. Hribar, box 82. — Taj.: Fr. Juvan, box 175. — Blag.: Frank Hribar.
170.	— Društvo Dolenec, štev. 170* Akron, Ohio. —Pred.: Jos. Pucelj, 125 N. Case Ave. — Taj. Vine. Zure, 404 So. Broadway St. — Blag.: Ant. Bere naik, b. 313, Kenmore, Ohio.
171.	—Društvo Slovenski Prijatelj, št.
171,	Marianna, Pa. — Pred.: Jaeob Se tina, b. 83. — Taj.: Al. Ganear, b. 303. —Blag.: Pr. Branat, b. 261.
172.	—Društvo Dobri Prijatelji, štev
172,	Beadling, Pa. — Pred.: Anton Klančar. — Tajnik: John Shaffer, b. 34. — Blag.: P. V. Wehar, b. 267.
173.	—Društvo Slava, št. 173, New-burg, Ohio. — Pred.: Joseph Franko-vič, 8109 Marble Ave., Cleveland, O.— Taj.: John Križmančič, 3557 E. 81. St., S. E., Cleveland, O. — Blag.: Alois Krancar, 3522 E. 81 St., S. E., Cleveland, Ohio.
174.	—Društvo Vrtni Raj, štev. 174, Dunlo, Pa. — Pred.: Joseph Škerlj. — Taj.: John Naglič, box 228. -— Blag.: Anton Hribar.
175.	— Društvo McKinley, štev. 175, McKinley, Minn. — Pred.: Louis Ko-stelec, b. 3. — Taj.: Max Shustar, b. 46. — Blag.: Ant. Mesojedec, b. 54.-V-si v McKinley, Minn. — Sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2 uri pop. v mestni dvorani.
176.	— Društvo Novo Leto, štev. 176. Piney Fork, Ohio. — Pred.: Thosma? Dolinar, box 73. — Taj.: Matt Tušek, box 173. — Blag.: John Sever.—Seje vsako drago nedeljo ob 10 uri dop. v premogarski dvorani.
177.	— Društvo Mars, štev, 177, Reliance, Wyo. —- Pred.: Peter Chufar, box 97. •—• Taj.: Joseph Cramar, box 172. — Blag.: Frank Selak, box 97. — Vsi v Reliance, Wyo.
178. — Društvo Jadranska Vila, št. 178, Cleveland O. — Pred.: Jacob Cič, 1026 E. 61st St. — Taj. Karl. Bauzon, 6120 St. Clair Ave. — Blag.: Anton Stanovnik. — Seje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9 uri v dvorani P. Kogoja, 6006 St. Clair Ave.
179.	— Društvo Lavdon, štev. 179, Barberton, Ohio.
180.	— Društvo Planinski Glas, štev.
180,	Linton, Ind. Pred. Jos. Ambroš. Taj. Anton Keržan, b. 728. Blag. John Potonik.
181.	— Društvo Dom in Svet, štev.
181,	Adamsburg, Pa. — Pred.: Anton Gram, box 21. — Taj.: Karl žele, box 71. — Blag.: Anton Lavrič, box 57.— Vsi v Adamsburg, Pa.
182.	— Društvo Slovanski Rudar, št.
182,	Gilbert, Minn. Pred. John Tomšič. Taj. A. E. Gnjezda, b. 23. Blag. Leo. Kukar. Vsi v Gilbert, Minn.
183.	— Društvo Narodni Dom, štev.
183,	Hudson, Wyo.
— Zločinec alkohol. V Juriče-em zganjetoču v St. Janžu na Dravskem polju je pozno v noč popivalo več fantov. Spili so več steklenic žganja. Proti polnoči so se močno pijani med kričanjem in grožnjami napotili k hiši posestnika Janeza Petka v Slovenji vasi, tam razdrli ves plot in spodkopali vrata ter pobili vsa okna. Nato so pričeli streljati v hišo ter metati kamenje. Prebivalci hiše so morali pri nasprotnih vratih zbežati. Ko je soseda Marija Magošie pogledala skozi okno, kaj ta hrup pomeni, ji je nekdo zagnal v glavo velik kamen ter ji razbil čeljust in izbil več zob. Močno ranjeno so morali spraviti v mariborsko bolnico.
Denar pošiljamo v domovino.
Po sledečih cenah:
$10.35			K. 50
$20.50 		
$41.00			K. 200
$102.50 			K. 500
$204.50 			K.1000
1020.00 			K.5000
S temi cenami vsi stroški.	so vračunjeni
PRODAJAMO	ŠIFKARTE.
MENJAMO	DENAR.
NAZNANJAM cenjenim rojakom širom Amerike, da imam v zalogi še veliko število klopišč (kranjskih) in tudi drugega h košnji spadajočega orodja. Poslu-žite se te ugodne prilike! Pošljite naročila!
John Dolenz, trgovec,
23 Bx, Presto, Pa.
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Lawndale Av. vogal 26th Sl.
CHICAGO, ILLINOIS.
Govorimo slovenski.
Kaspar
Državna Banka
1900 Blue Island Av., Chicago 111.
J. S. JABL0NSKI
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotografično stroko spadajoča de!a dob o in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND 0H10.
Štiri in osemdeset
tisoč ljudi ima vloge o tej banki. Nekateri živijo v dragih državah, zopet dragi v stari domovini. Pošiljajo nam s pošto svoje prihranke, ker je ena največjih in najvarnejših bank v Ameriki. Z enim dolarjem lahko začnete vlagati in vloga vam bo nosila štiri od sto obresti.
The Cleveland Trust Company
SAVINGS BANK
5 MIL. DOLARJEV
St. Clair office, St. Clair St.
cor. E. 40th, CLEVELAND
Za pet dolarjev na leto lahko najamete hranilni predal (box) iz Armorje-vega jekla, v katerem so vaši privatni papirji, vrednosti varni pred ognjem, tatovi, vlomilci in drhalskimi napadi. Vabimo Vas, da si ogledate hranilne predale *ned uradnimi urami.
VSA TISKARSKA DELA
izvršuje točno v vseh jezikih
Jngoslovanska zadružna Tiskarna
naslov: CO-OPERATIVE PRINTERY
1830 So. Centre Ave., Chicago, 111.
Tiskovine za društva, pismen papir, kuverte, vstopnice, programi, pozivi, letaki, potrdila, pravila, članske knjižice, vižitnice itd., se izvršujejo hitro in solidno.
Pri vnanjih naročilih naj se vedno navede kakovost tiskovin, da vemo poročati ceno. Uprašajte vedno preje za cene predno naročate drugje.
Naše cene so zmerne.
EMIL BACHMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago, 111.
Naj več ja slovanska tv*rnica za EA-STAVE, REGALI JE, ZNAKE, KAPE,
PEŠATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate znaka za vsa sloven-I ska, hrvatska, češka, slovaška in srb-[ ska društva v Ameriki.
Pišite p* naš veliki cenik ki je ti-j skan v vseh slovanskih jezikih in kateremu s* priložena zahvalna pisma od poznanih društev.
Lastnik je rodom Čeh, piše slovenski in hrvatski in jo član S. N. P. J., odkar	‘	- *
s* je nstanovila.
MUVEčJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
Mareina Tiskarna
2146*50 Blue Island Jive., Chicago, IU.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	::
t
T
t f f f
T T
f f
V
"^"^¡vvjllv v^v v^v vy v^v v^jv v^v v|^v v^v v^v
The Lake Shore Baking and Trust Co.
USTANOVLJENA 18»
Assests: nad $3,600.000.00
Branenje in splošni bančni peeli.	Posojila na žemljišS» im drug«
55. cesta iti St. Clair Ave.	Huron Road in Prospect Are.
Superior Ave. la Addison Road.
Pri nas vlaga država Ohio In mesto Cleveland. Plačano 4 od sin.
Pošiljamo denar v staro demerim* hitr* in zanesljivo. Ter predajam® par*-brodne listke. Smo zastopniki *d veeh glavnih prekmurskih črt.
OaU— Tajoga aiaaatva.
Jno. M. Gundrv, preds. Iul*y B. Oihhe, pat preds. H. W. King pedprada. J. Hsrsee Jones, blagajnik. Walter S. Bowler, tajnik in blag.
L. C. Kalila in Georga T. Gahulze, psmosna eaahier.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regalije, znake, kape, pečate, in vse petrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F. Kerže Co. 2616 S. Lawndale Ana. Chicago, minois