St, 184 LM izhs|a vsak <* 9 BCMCC L «2.' L 6-GO vtL — v ffrokostl ' £ \ smrtnice, V wm j«Ma Mi Bratim li Htt Nt ročnim: u 1 mcsec L S.^ . 4. avgusta 1926. Posamezna Številka 30 stol. Letnik Ll listu „La Monarchla" Mi smo se pred par meseci enkrat sklicevali na neki članek v milanskem Listu «Monarchia», glasilu italijanskih imperijalistov - monarhistov. «Monar-chia» je tedaj nastopala z upravičena strogostjo proti onim Italijanom, ki oblačijo in slačijo italijansko državljanstvo, kakor jim bolj nese. Kot primer je navajala «Monarchia» one «višje» kroge, ki so sposobni, da slečejo italijansko državljanstvo in sprejmejo za svojo kako drugo državo, samo da dosežejo na ta način n. pr. razpo-roko. «Monarchia» je naglašala pri tem, da se nahajajo taki primeri tudi med visoko aristokracijo, proti kateri je zahtevala stroge ukrepe. Vsem takim «zvestim» državljanom je postavljala za zgled sicilijanske ponižne izseljence v Tuniziji, kateri rajši potr-pijo vse mogoče žrtve, nego da bi hoteli zapustiti svoje italijanstvo. Mi smo tedaj posneli ta izvajanja v «Monarchia» in se pridružili njenemu mnenju, da stoje oni skromni Sicili-janci moralno mnogo višje nego oni plemenitaši, ki mečejo s sebe italijansko državljanstvo kakor kako staro ponošeno obleko. In potem smo formulirali naše brez dvoma logične zaključke, ki sledijo iz tega stališča tudi glede našega prizadevanja, da bi ohranili svojo narodnost. Če je visoko moralno za sicilijanske izseljence, da se upirajo raznarodovanju, potem ni smeti videti nič nemoralnega ali nedovoljenega niti v prizadevanju našega skromnega človeka, da ohrani svojo narodnost v skladu s svojo državljansko korektnostjo.. Kmalu potem je «Monarchia» precej silovito reagirala na ta naša izvajanja. Pod naslovom «Tržaški «Edinosti»» je objavila člančič, v katerem nas je hotela osmešiti, češ kako moremo biti vendar tako naivni, da kličemo na pomoč za brambo pravic Slovanov kar italijanske imperialiste. - " , Mi seveda na ta njena zafrkavanja nismo odgovarjali. Dokaz to, da naše razočaranje ni bilo bogve kako porazno, ko smo zvedeli, da ne moremo pričakovati od strani imperijalistov nikake «pomoči». Toda «Monarchia» nas je pozneje zopet enkrat apostrofirala, in sicer v svoji številki od 18. julija. V beležki o svečanosti polaganja temeljnega kamena za spomenik zmage v Bol-canu v prisotnosti Nj. Vel. kralja pravi med dragim, da pomeni ta svečanost «a. domotožne Nemce, da bodo morali vtakniti v žep svoje težnje krivega iredentizma. Potem pa dostavlja: «Ka.j misli o tem tržaška «Edinost», ki nas je klicala kot zaveznike za vzdrževanje pravic (?) Slovanov?« Naj bo torej ustreženo «Monarchii» in naj nas posluša. Predvsem naj nam izvoli povedati, po kakšni vrtoglavi logiki spravlja «Edinost», slovansko glasilo izhajajoče v Trstu, v zvezo s pomenom in poukom, ki naj ga vsebuje bol-canska svečanost za poadiške Nemce? In potem pa s «krivim iredentizmom« teh Nemcev. Ali se «Monarchia» ne zaveda geografične in etnografične razlike med Julijsko Krajino in Poadižjem? Menda ne, sicer bi ne bila govorila že v prvem članku, ki nam ga je posvetila, o «Slovanih Poadižja» (gli slavi dell'Alto Adige)! Le tako si moremo razlagati, da more priti kak list do takih neskladnosti in naravnost smešnih miselnih samovoljnosti. Ali se «Mo-narchia» ne zaveda tepa? Če pa je hotelo glasilo imperijalistov s tem predstaviti svojemu občinstvu naš list kot nekakega zagovornika in pobornika protidržavnega iredentizma in mu s tem jemati ugled pred italijansko javnostjo, moramo to njeno početje odločno zavrniti kot navadno insinuacijo, polemično sredstvo, ki ne dela časti nobenemu uredništvu. Kaj si misli «Monarchia» pod iredentizmom? V7 čem obstoji iredentizem drugorodca, ki hoče biti pošten in korekten državljan in obenem ohraniti svojo narodnost ? «Monarchia» naj nam odgovori na ti ive vprašanji, naj nam pove, zakaj smatra drugorodce pavšalno za iredentiste, in potem smo pripravljeni sprejeti z njo stvarno in mirno polemiko, ki naj dovede do razčiščenja pojmov Dasi bi se vršila ta polemika precej na daleč, bi bila vendar koristna. Zakaj gori omenjeno razčiščenje pojmov $e potrebno. Mi smo že ponovno nagla-šali to potrebo in veliki del nespora-zumljenj glede odnošajev z drugorodci izhaja ravno iz tega, da se besede «protidržavnost», «protiitalijanstvo», «iredentizem» in razne druge slične obtožbe na naslov drugorodcev in njihove politike mečejo kar tako v javnost brez vsakega preudarka in premisleka. Vsak čitatelj si potem predstavlja pomen teh besed po svoje — na splošno pa mora roditi taka nejasnost pojmov le sovraštvo, in to tam, kjer bi bilo trezno in nezavzeto spoznanje najbolj potrebno. Okoli žba In tisk Tiskarne „Edinosti Fotiuredništvo ▼ Gorici: ulica Glosue Csrducci it 7, L n. — TeieL SL 827 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. AnglaSka kuočifa na račun mira .tedna, ki se ga udeležujejo tudi za. LONDON, 3. «Daily Cronicle» prina- stopstva raznih držav, tajništva Družba Seja ministrskega sveta Petlirski novci iz nikla — Načrt za discipliniranje Javnih, manifestacij RIM, 3. Ministrski svet je danes zopet imel sejo. Notranji minister je poročal o notranjem položaju ter izjavil, da je ljudstvo z velikim zadoščenjem vzelo na znanje vse poslednje vladne ukrepe za gospodarsko sanacijo dežele. Na predlog finančnega in prosvetnega ministra je ministrski svet odobril načrt za reformo učiteljskega penzij-skega zavoda v Rimu. Nadalje je bil na predlog finančnega ministra odobren zakonski načrt za izdajanje petlirskih novcev. Te novce bodo kovali iz čistega nikla. Vladni načelnik on. Mussolini je predložil osnu-l BEOGRAD, 3. (Izv.) Minister narodne tek za discipliniranje javnih manifesta- skupščine je danes prejel iz Karlovih cij. Po tem načrtu, ki so ga ministri Varov brzojavko, ki pravi, da je umr seveda^ odofcrli, bodo prepovedane vse tamkaj jugoslovenski minister pravde manifestacije, ki bi ne bile v skladu Marko Gjuričić. Vest je izzvala v vseh s smernicami osrednje vlade. Ministr- političnih krogih in v javnosti veliko ski svet je potrdil tudi osnutek kr. od- sočutje. Vsa ministrstva in javna po-loka glede ustanovitve državnih ar- slopja so izvesila žalne zastave.Zemsfce hivov v Trstu in Tridentu. ostanke pokojnega ministra bodo pri- Seja ministrov se je zaključila obi^^1 v četrtek v Beograd, kjer se bo 13.30. Ministri se bodo zopet sestali ju- P™1 svečan pogreb na državne stroške, tri ob 10. predpoldne v palači Chigi. Marko Gjuričić je bil rojen leta 18tfl. --v Valjevu. Po končanih juridičnih Štu- Nobiie V Rimu dijah se je posvetil odvetništvu. Leta 1912. je bil prvič minister pravde. Te Velike manifestacije — Odlikovanje I posle je vodil do začetka balkanske generala Nobile vojne. V začetku svetovne vojne je po- RIM, 3. Rim se mrzlično pripravlja novno sprejel portfelj ministra pravde na sprejem generala Nobile hi njego- ter je obdržal istega do prevrata leta vih spremljevalcev na poletu preko se- 1918. Bil jej tudi večkratni predsednik vernega tečaja. Vsa javna poslopja so in podpredsednik radikalnega kluba izvesila državne zastave. General Nobile dospe v Rim danes ob Pokojni Gjuričić je lani obolel za špansko hripo in od takrat je neprestano 19. uri. Na kolodvoru ga bodo sprejeli^T^TJ^ ^ v ^arlo- rimski guverner sen. Cremonesi, državni podtajnik za zrakoplovbo general Bonzani in druge visoke vojaške osebnosti. Po pozdravu rimskega guvernerja se bo odpeljal s kočijo v pa-1 Trčenje lačo Chigi, kjer ga bo sprejel on. Mussolini. Naio ga bo načelnik vlade odvede 1 na balkon palače ter ga predsta-ga tečaja. Po manifestacijah se bo na vil manifestan tom kot junaka severne-trgu Colonna vršila javna kinematografska predstava. Projicirali bodo polet zrakoplova «Norge» preko severnega tečaja. vih Varih napadla pljučnica ter je danes tej zavratni bolezni podlegel. Velika železniška nesrečo o Srema vlakov — Lokomotivi skočili s tira — Ena oseba mrtva, ena pa težko ranjena BEOGRAD, 3- (Izv.) Sinoči ob 1. uri ponoči se je nat postaji Vogan v Sremu dogodila velika železniška nesreča. Tovorni vlak, ki je prihajal iz zagrebške smeri, je zadel v beograjski osebni vlak. Sunek je bil tako silen, da sta lokomo- tivi obeh vlakov skočili s tira. En sirova spomin na odkritje severnega te-|jevodja je bil mrtev, drugi pa težko čaja bo jutri na letališču Ciampino od- ranjen. Izmed potnikov, med katerimi krita spominska plošča, generalu No- je nastala velika panika, ni bil nihče bile pa bodo podelili savojski vojaški .ranjen. Materijalna Škoda je bila pre križec, ki je najvišje odlikovanje i t ali-1 cej velika, ker so se nekateri poštni janske vojske. vagoni radi sunka znatno poškodovali Nesreča pri sprejemu generala Nobile j .Balkan. spat izhaja RIM, 3- Zrakoplov št 2, ki je sprem- BEOGRAD, 3. Izšel je ponovno znani k^rt ^ beograjski list ^Bal^H je pa katerem je potoval gen. Nobile, se jeL^fevi{ ^ vladnega listo, v opoeicijo-moral radi nenadnega defekta spustiti ^ v morje kakih 20 km od Gaete. Pri1 tem sta major zrakoplovstva cav. Ales- landro Fezzi in glavni tehnični načel-1 PARIZ, 3. Senatni finančni odbor je nik cav. uff. Giuseppe Rossi padla v I razpravljal o vladnem finančnem na-morje in izginila. Ostala posadka se je črtu in ga v celoti odobril. V poučenih rešila, zrakoplov so ladje vojne mornar krogih zagotavljajo, da se bo vršil sence zavlekle na varno. 'stanek narodnega zbora v Versaillesu MleŠKO letelo treSČIle Ob Ho f Hitom 11 em^š^istegale ra^fin bS^imela Letalo popolnoma zdrobljeno — Letalec I^sedn^ pravico^ da ju skli- mrtev — Vzrok padca: Motorni defekti " " ~ ša na prvem mestu poročilo o tajnih pogajanjih Baldwina s Turčijo. Trdi, da gre za novo tradicijo. Z dovoljenjem Chamberiainovem in z vednostjo vojnega ministra so prodali po posredovanju neke birminghamske firme Turčiji 100.000 pušk, modela iz 1. 1914, z bajoneti in veliko zalogo nabojev. Iz nekega pisma koncem marca je razvidno, da je za to kupčijo vedela tudi vlada in to odobrila. List poudarja, da ta kupčija odločno nasprotuje duhu Društva narodov in pomenja nove nemire na vzhodu. Hodi boji v Siriji PARIZ, 3. Upor v Siriji se je razširil že skoro na vso to deželo. Celo ozemlje med Damaskom, Džebeldruzom, Severnim Libanonom in jugovzhodni Libanon je v popolni vstaji. Kljub temu, da je francoska vojska znala voditi stvari z veliko spretnostjo, so bili uspehi zaman, ker jih je uničila nezmiselna u--prava in politika. Komaj vojaštvo zapusti kako postojanko, že izbruhnejo novi upori. — «L'espoir» poroča, da stoji nad 8000 mož francoske armade v narodov delo. in Mednarodnega urada za Atentat, ki na vzbuja nobenega vtisa MADRID, 3. Listi naglašajo, da ni vest o atentatu na Primo de Rivero zbudila nobenega večjega vtisa, ker splošno smatrajo, da gre za dejanje blaznega Človeka. Napadalec leži sedaj v težkem stanju v bolnišnici, zato se preiskava ne more dobro razviti. Vsi vladi prijazni listi z vračajo krivdo za atentat na nastopanje opozicijonalnih strank, ki vzbujajo s svojo propagando sovraštvo proti vladnim činiteljem. Smrtna nezgoda švicarskega državnega svetnika BERN, 3. Doktor Giovanni Rossi, državni svetnik tičinskega kantona, je včeraj med službeno inšpekcijo na Ambriški gori padel v prepad in se pobil do smrti. Delo grških ministrov ATENE, 3. Ministrski svet je sklenil dovoliti izhajanje vsem listom, ki so bliani Damaska že nad 10 dni v naj- bili ustavljeni. Nadalje se ustanovi go- hujšem boju. Francozi so Že več vasi popolnoma porušili Kulturni boj v Mehiki MEHIKO, 3. Ob predaji cerkva državni oblasti je prišlo na več krajih do srditih spopadov med verniki in policijo, ki ji je moralo pomagati vojaštvo. Več oseb je mrtvih, mnogo ranjenih. — Protikatoliškega sprevoda, ki ga je priredila v glavnem mestu Delavska spodarski svet iz visokih funkcijonar-jev in vseučiliških profesorjev, ki mu bo načeloval ministrski predsednik in finančni minister. Za sporazum med baltiškimi državami in Rusijo MOSKVA, 3. Objavila se je spomenica, ki jo je poslala letska vlada sovjetski vladi za ustanovitev posrbne S?™** ZvfZa" če ¥deleŽil° °kr0g | ^^^nSad^e "mrt bal Užk i mT^a" ^r^i^h80 Ne^T državnih vami * » S^no spomenico sta uslužbencev se ga navzlic pritisku m udeležilo in pričakujejo, da službo ■zgube. — Glavna konzul Združenih drža/v je protestiral pri vladi, ker je raztegnila nove zakone tudi na neko posest protestantske verske občine. NEW-YORK, 3. «New York Heraldu» poročajo iz Teksasa, da zbirajo razni mehikanski poglavarji moštvo in orožje in se pripravljajo, kakor se dozdeva, na revolucijo proti predsedniku Cal-esu. _ Še en visoki afriški oblak v Pariza TUNIS, 3. Tuniški bej je odpotoval včeraj na Francosko. Socijalni teden v Rouenu LE HA VRE, 3. Rouenski nadškof je včeraj otvoril 18. zasedanje socijalnega spomemeo dobili tudi Estonska in Finska Iz poljske zbornice VARŠAVA, 3. Odbor poslanske zbornice za zunanje zadeve je odobril politiko zunanjega ministra Zaleskoga, kakor jo je ta razvijal v svojih govorih v poslanski zbornici in v senatu. Najdalje je odbor odobril misel, da se izda še pred septembrskim zasedanjem Družbe narodov diplomatska knjiga, v kateri naj bi bili zbrani vsi dokumenti o poljski zahtevi po stalnem sedežu v Družbi. — Poslanska zbornica je odklonila predlog, da bi se obe zbornici takoj razpustili in bi se sklicali volilni odbori. Zbornica se skliče za 20. avgusta na izredno sejo, ko bo odgla&o-vatla začasni proračun za četrto firo-mesečje finančnega leta. četa v slučaju potrebe. Dozdeva se to- „IT .M „ n . . . _ .rej, da vprašanje medzavezniških dol- MILAN, 3. Danes^jutraj se je dogo-|gov ^ pride v n^p^o predL novim zasedanjem v oktobru dila tukaj strašna letalska nesreča. Iz višine 300 metrov je teiebnilo na tla na trgu D'Armi neko vojaško letalo tipa «Ansaldo». Padec je bii tako silen, da se je letalo popolnoma zdrobilo. Pod ruševinami so našli razmesarjeno telo letalca — rezervnega kapetana inž. Aleksandra Grassija iz Landa, Verjetno je, da je ob tej priliki zgubil življenje tudi opazovalec. Letalo se je ponesrečilo radi motornih defektov. Ta dogodek je napravil na prebivalstvo zelo globok vtis. Ffliistotskl Hrt „Ponio II Rom" Ja zvišal akcijski kapital na 5 miL Ur RIM, 3. «Popolo di Roman je danes objavil to-le vest: Na podlagi sklepa upravnega vodstva se zviša akcijski kapital lista «Popolo di Roma« na 5 milijonov lir. _- Mellon v Rimu RIM, 3. Iz Ženeve je prispel semkaj finančni minister Zedinjenih držav gospod Mellon. Njegov prihod v Rim ima popolnoma zaseben značaj. Nastanil se je pri svoji hčerki, ki je soproga ameriškega podkonzula Bruce j a v Rimu. PARIZ, 3. Kakor poroča «Quotidien», je Poincarć v razgovoru z belgijskima ministroma Franquisom in Vanderveldejem izrazil mnenje, da je nemogoče popraviti francosko gospodarstvo brez pomoči inozemstva Francija bo začela takoj pogajanja za najetje večjega posojila v Angliji in na Holandskem. PARIZ, 3. Včeraj so sprejeli v mestni hiši v Reimsu udeležence za šesti, mednarodni demokratski mirovni kongres. Jutri se podado v Amiens, v četrtek v Rouen in v petek V Pariz, odkoder odidejo v Bferville pri Etampesu, kjer ostanejo do 29. t. m., t. j. dokler bo kongres trajal. Udeležencev je okoli 4000, med njimi 900 mladih Nemcev. Poziv na kongres so podpisali med drugimi Heniot, Painlevš in Caillau*. DNEVNE VESTI Zveza slo«, ufiteljskih Wtoa»žSSS??5.f£ razpuščena čilo, tako da jih je bilo v začetku le- O. A. Germek, predsednik Zveza slo-' tosnjega leta še okoli 500. Nov udarec vanskih učiteljskih društev v Julijski Je zadel Zvezo letos po sistematični Krajini nam Je poslal v objavo sledeča I Propagandi, ki se je vodila proti njej obvestilo: 0(1 fantovske strani na Goriškem Pod •Danes' mi Ja naznanilo varnostno vplivom te agitacije so mnogi učitelji oblastvo, da so z odlokom od 2. avgusta m učiteljice izstopili, a vendar je štelai 1926. razpuščena Zveza učiteljskih dru- Zveza do zadnjega okoli 350 članov ter je vključevala potemtakem dobre tri četrtine slovanskega učiteljstva. V nedeljo je imel imeti učiteljski zbor koncert v Kanalu. Koncert pa je __ ___ _ ___ bil prepovedan in ravnotako je bil pre- naši dežeii. Z njo tudi vse one kulturne! P?vedan lextni ?bClli zhor Zveze, naprave, ki jih je bilo ustvarilo sloven- ^ ^ Je imel vršiti isti dan v GoricL sko in hrvatsko učiteljstvo Julijske dan ~ 2- — Je sledl1 Krajine, posebno pa znani pevski zbor ° r^Pm*tu, lu je bil včeraj sporo-Zveze, ki je bil brez dvoma eden izmed iCen Predsedniku Zveze učiteljskih dru- štev In vsa njena podružnice. Razlog: kar da nima Zveza po novih zakonih nikakaga pomena več.» S tem odlokom pada torej zopet ena izmed velikih slovanskih organizacij v najboljših v Julijski Krajini sploh. Zveza slovanskih učiteljskih društev štev g. Germeku. Isti dan so se zglasili organi javne varnosti na stanovanju Julijske Krajine je bila ustanovljena- Preds?dnika Zveze, kjer so zasegli arhiv, dalje pri tajmku in blagajniku, kjer so istotako zasegli knjige in papirje ter jih odnesi L Za danes se omejujemo na ta suha dejstva, pridržujoč si eventuelne pripombe, ki jih zahteva slučaj, za prihodnje dni. leta 1920. V njej so bila udružena učiteljska druStva posameznih okrajev. Cilj teh društev kakor tudi Zveze je bil varovanje in pospeševanje stanovskih interesov slovanskega učiteljstva, obenem pa tudi skrb za čim večjo kulturno povzdigo članov-učiteljev ter celega stanu. V ta namen je Zveza prirejala za svoje člane predavanja pedagoške in stanovske narave, izdajala je Gospodarska bitke Zadnji ukrepi vlade, o katerih smo poro- . , , -, tt*u 1 • I 1 14 A i Cali vCeraj» kažejo, da ima vlada trden na- svoje stanovsko glasilo «Učiteljski list»|men nadaljevati gospodarsko bitko z vse- in vzdrževala je že gori omenjeni me-j mi sredstvi, da se doseže namen, t. j. ust$- šani pevski zbor, ki je resno gojil petjei ljenje lire in čim večja gospodarska osa- Vstaja um PARIZ, 3. «Quotidien» javlja iz Aten, da je izbruhnil upor grške mornarice pod vodstvom Šefa generalnega itaba Colal-cila. Grškav lada sicer vesti o uporu demantira, vendar pa je zoano, da je Panga-los izdal najstrožje odredbe proti upornikom. ter sa- povzpel na tem polju do znatne višine in popolnosti V širši naši javnosti je bila Zveza znana posebno po svojem pevskem zboru. Pod vodstvom g. Srečka Ku-marja je priredil ta zbor v času svojega obstoja nad 20 koncertov, izmed katerih je' vsak značil viden umetniški napredek posameznih pevcev ter tudi zbora kot celote. Pa tudi pred italijansko javnostjo je nastopil učiteljski zbor s popolnim uspehom V 1. 1923. je priredil znano koncertno turnejo po važnejših mestih severne Italije (Benetke, Bologna). Italijanski listi so se tedaj zelo laskavo izražali o teh nastopih. Ko se je ustanovila Zveza učiteljskih mosvojitev dežele. Pred kratkim še je bil izdan kr. odlok-zakon, ki je omejeval p(A trošnjo nekaterih vrst blaga Na zadnji seji so sledile nove omejitve, med njimi tudi ena, ki nas spominja na vojni čas, omejitev potrošnje moke. Peči se bo smela samo ena vrsta kruha, fin kruh bo prepovedan, prepovedano bo izdelovanje peciva in slaščic. Na drugi strani* pa se je vlada odločila tudi za skrajno štedenje z državnimi izdatki. Izmed 167 podprefektur, kolikor jih šteje drŽava, se jih odpravi 95, torej nad polovico. V naši deželi se odpravijo pod-prefekture v Čedadu, Gradiški, Tržiču, Sežani in Voloskem-Opatija. Koliko važnost polagajo odločilni krogi na uspeh gospodarske bitke, se je pokazalo na zborovanju fašistovskega direktori- društev — vi. 1920. — je štela nad 800 J*a v Milanu. Na tem zborovanju je prečital članov. Tedaj so ji pripadali tudi učitelji logaškega in kastavskega okraja ter z otoka Krka. Po aneksiji omenjenih krajev k Jugoslaviji se je skrčilo število Članov na okoli 700. V pozne j- glavni tajnik fašistovske stranke g. Turati poslanico vodstva, v kateri ie rečeno med drugim: «Glavni vzrok sedanjega položaja je v pasivni trgovinski bilanci. Bitka je resna: ali bo fašizem zmagal in si bo Italija zo- \ IL eBUHOSTs V Trstu, dne 4. avgusta 1926. pet priborila vso moč v svetu, ali ne bo »magal, in tedaj se bomo morali zadovoljevati s položajem skromnega Člana ▼ mednarodnem življenju.» Trgovinska bilanca se ima popraviti s tem, da se zmanjša potrošnja in s tem u voz. Odtod omejitve. Protestanti ne bedo smeli več pred papeža Po vesteh iz Rima se je sklenilo v Vatikanu, da papež ne bo več dovolj e-"val sprejema protestantoi*i in da pro testanti tudi ne bodo smeli prisostvovali v bodoče svečanim sprejemom sv. očeta. Do teg-a sklepa je prišlo radi številnih incidentov, ki so-nastajali radi prisotnosti drugovercev ob takih prilikah. Tako ni hotela pred par dnevi poklekniti neka angleška gospodična, ko je pri&el sv. oče med inozemske vernika, ki so mu želeli poljubiti roko. Slični slučaji so se že večkrat dogodili in zato je Va-tikan prepovedal vstop protestantom k takim sprejemom. POJASNILO Z ozirom na naš dopis iz Bovca od preteklega petka smo prejeli sledeče pojasnilo, ki ga objavljamo, da se stvar pojasni tudi s te strani: «Pod naslovom «Uradniška udobnost« y. «Edinosti» od petka priobčen članek vsebuje nekam čudne in povsem neopravičen zahteve napram tukajšnjemu poštnemu uradniku. Za vsako delo je treba potrebnega časa in ravnotako za razdelitev pošte. Povsem neumestne pa so zahteve ob času, ko se v okolišu gibljejo tisoči vojaštva, katero da prav poštnim uradom desetkratnega dela. Letoviščarji — meščani pa ne zamude prav ničesar, če bodo čitali časopis pol ure pozneje. Ako gospod dopisnikar stalno živi v Bovcu, naj bo pravicoljuben in naj prizna, da prav sedanji poštar skuša tudi izven uradnih ur (od 9—12. in 15—19.) streči po možnosti vsakomur in prav razdeljevanje pošte pred 15. popoldne znači že čin uslužnoeti. Neumestno bi bilo negirati zasluge komur gredo.» zadovoljstvom pekli na sotncu. To bi ne ' bilo nič posebnega, toda kar je gledalca iznenadilo, je bila okolščina, da so bili možje popolnoma nagi, kakor Adam v raju, pa brez figovega peresa. Prizor je bil vse prej nego dostojen, zlasti ker so spodaj po cesti vozili avtomobili in hodili ljudje; pa možakarji se niso zmenili za to. Končno je srečen slučaj hotel, das ta zašla v ta ne-f spodobni kotiček ...paradiža dva policijska agenta, ki sta poučila nedostojno Šestorico o osnovnih pojmih spodobnosti. Da bi pouk bolj zalegel, sta nato povabila čedno družbo na kvesturo. — Tam so ee pre-vneti ljubitelji narave izkazali za 35-let-nega Adama (temu pač pristoja ime!) Braid, stanujočega v ulici Traversale al Bosco št. 6; 33-letnega Marija Dussich, stanuj očega na Vrdeli-Farnetto št. 337; 45-letnega Alojzija Cernigoi, stanujočega na Vrdeli-Farnetto št. 1187; 35-letnega Antona Maizen, stanujočega v Bojanu - Molini št. 681; 35-letnega Kar ca Ciuffarin, stanujočega v ulici Ferriera št. 28 ter 25-letnega Vladimira Fornasarich, stanujočega v Bojanu - Scala Santa št. 387. Po zaslišanju so bili vsi izpuščeni na svobodo, a se bodo morali ob svojem času zagovarjati pred sodiščem. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti POROTNE RAZPRAVE V GORICI . Kmetje so sicer trumama napravili v Cerknem na županstvu prijave o silni škodi, povzročeni po toči, toda le malo upanja je bilo v njih srcih, da bodo dobili kako podporo ali pa kako davčno olajšavo. V prejšnjih časih so prišle takoj na lice mesta ceiiitveae komisije, precenila se škoda, oapi^aii davki in Še podpore so se dobile od dežele in države. Slučaji vremenskih nezgod is ravnokar preteklih let pa ao naše ljudi, da nimajo bogve kaj upati na kako pomoč od kake strani. Zato pa stiska prav težka skrb vse naše ljudstvo na Cerkljanskem« kako se bo prerinilo skozi dolgo zimo! Dolgovi bodo še bolj obremenili aaše domove in težje bo plačevanje dvomesečnih davčnih obrokov. Neurje je tudi popolnoma raz rilo ceste, odneslo, kot smo že poročali, želinski most. Posebno je poškodovana pot od Mlakarja pa do vasi Ceprij. Tudi glavna cesta od Maruškovca doli ter del od Reke do Sv. Lucije je precej trpel. Upostavljen je že začasen mostič, ne le za pešce, ampak tudi za vozila, preko potoka na ŽeHnu. Tržaška občina bo imela tudi podkomisarja Ob stran tržaškemu občinskemu komisarju kom. Perezu je bil imenovan občinski po dk o mis ar v osebi znanega tržaškega veljaka gr. uff. Karla Banellija. Turški konzulat v Trsta zanikuje vesti, da bi se bili v Turčiji pojavili kakšni upori proti vladi. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG Cene dne 3. t m. na debelo Zelenjava: Solata 90—100, radič 50—360, kumare 100, buče 40—90, pesa (rdeča) 30— 40, pesa bela 30, zelje rumeno 90—110, vrzote 70, krompir 40—50, fižol v stročju velik 40—120, fižol v stročju za luščenje (lisast) 140—250, fižol zelen mali 150—200, malancane IGO—200, špinača 50—70, paprika 200—320, česen 150—200, čebula 50—80. Sadje: «amoli» 80—320, marelice —.—, breskve 150—650, fige 170—240, jagode — ronglo 210—250, jabolka 70—220, cimbarji 80—150, češplje 150—240, hruške 110—45$ pomaranče 05, limone 20—45, grozdje 240— Trg reven na vsem. Izvzemši nekoliko življenja pri trgovini S sadjem, je vse blago, ki ga je ta dan bilo izTedno malo, zanimalo le direktne konsumente. Krompir se je razprodajal še predno je prišel na trg. Vendar pa to mrtvilo ne bo vplivalo na cene, ki se drže z malimi izpremembami vidno na isti višini. Lubenice (angurije) so padle že na 40 L za stot. Ta dan so bile prvič na trgu. (Razprodajajo se navadno naravnost z jadrenic). V včerajšnjem poročilu, kjer je bila pomotoma označena cena 6 lir za stot lubenic, naj se pravilno Čita 60 in ne 6 lir. Iz tržaškega livllenla Žalosten slučaj. Včeraj zjutraj so ljudje našli na cesti pri Prošeku po delavsko oblečenega moža, ki ni kazal nikakega znamenja življenja. O dogodku so bili obveščeni orožniki, ki so spoznali, da mož, dasi navidezno le močno vinjen, nujno potrebuje zdravniške pomoči. Zato so telefonirali na rešilno postajo. Cez nekaj časa je prihitel na lice mesta zdravnik, ki je dognal, da je neznanec res močno vinjen, da je pa razen tega tudi zelo nevarno bolan na pljučih. Na podlagi nekaterih listin, ki so jih našli pri njem, je bil nesrečnik spoznan za 48-Jetnega mizarja Antona MiliČa, stanujočega v Malem Kepnu št. 4. Očividno je mož ko se je vračal ob pozni uri iz gostilne domov, medpotoma omagal ter obležal. Bolan pa je bil najbrž že prej. Po prvi pomoči je bil siromak prepeljan v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je nevarno. Zopet gad. Izgleda, da se je strupena kačja zalega v zadnjem času zelo razmnožila na skalo-vitem Krasu, kjer sta gad in modras že od nekdaj nezaželjena gosta. V vojnih in prvih povojnih letih sta se potuhnila v samotna skrivališča daleč od ljudi, sedaj pa sta postala bolj nadležna in nevarna. Kakor smo poročali, je predvčerajšnjim gad pičil neko deklico ii Zgonika, ki se sedaj nahaja v nevarnem stanju v mestni bolnišnici; včeraj pa je slična nezgoda dole-tefla 13-letnega Karla Puntar, stanujočega v ulici S. Chiara št. 7. Ko se je deček sprehajal v okolici Prošeka, kjer je bil na letovišč^ j p gad pičil v desno nogo. K sreči je bil gad še mlad, zato njegov pik ni imel tako hudih posledic. Punter je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne po-Btaje, nato je bil prepuščen domači negi. Kotiček paradiža v Bark ovijah Kdor se je predvčerajšnjim popoldne mudil pri Cedasu v Barkovljah, je utegnil biti priča čudnemu prizoru, ki ga je nehote spomnil na davne čase, ko je še gospodaril v svojem raju naš dobri praoče Adam. Nad cesto blizu morskega obrežja je le- v tri tri rnoSkih. ki so se z vidnim Ze en teden traja v tej vročini proces proii Lušickemu, obdolženem znanega umora v Avčah. Ona stotina ljudi na galeriji in spodaj v dvorani, obstoječa iz mladih radovednih žensk, stalnih čitateljev Črne kronike časopisov in šundromanov, brezposelnih ljudi in pa stalnih, bi rekli poklicnih obiskovalcev porotnih razprav, ni odmanj-kala niti za trenutek ves teden od jutra do večera. Celo dolgočasno čitanje izvedeniških mnenj psihijatrov je poslušala s pobožnim in vnetim nerazumevanjem. V veliki dvorani ne vlada prevelika za-tohlost. Vsako toliko časa mora miriti predsednik šepetajoče občinstvo. Posebno pri zasliševanju so tu pa tam prisotni Slovenci osupnjeno komentirali čisto netočne prevode sodnijskega tolmača. Predsednik je pozival k tišini in seveda ni vedel, kaj pomenijo male* preglasni komentarji. Tu pa tam je zavzel proces malce politično barvo. So pa tudi nastopale razne znane osebnosti: cav. Peternelj, cav. Diaz, ves bivši direktorij kanalskega fašja in še drugi. Ozračje procesa je pač naša sedanja goriška vas, gostilne, društvo, odmevi političnih borb in nasilij iz leta 1922. Iz procesa je priplula na dan borba in strah gostilničarjev za njihovo licenco, odvzetje i&te, koraki za razbremenitev, da bi se licenca zopet dobila. Padajo neosnovani običajni očitki na prosvetno društvo, kjer se vsi obtožitetji in obtoženec shajajo. Radi pripadnosti Lušickega k fafiistovski stranki nastane razjašnjevanje vzrokov, ki so ga do tega privedli. Marsikaka beseda pade o načinu takratne politične borbe. On sam, središče procesa, Lušicky, sedi ves teden nepremično v svoji železni kletki. Nepremično stojita zraven njega postavi karabinerjev. Ženske gledajo radovedno na Lušickega, ki si neprestano podpira z levico glavo, ter govorečega državnega pravdnika. Državni pravdnik je govoril včeraj. pet ur svojo obtožbo. Posebno je skušal razbiti izvedeniški mnenji o Lušickem, ki govorita o delni slabosti uma, očita jima posedovanje v tuje, porotniSko polje ter pomanjkanje strokovnih ugotovitev. Zahteva 25 let ječe ter v shičaju priznanja duševne zmedenosti radi alkohola 12—14 let ječe. ••• Nadaljuje se Se vedno razprava proti Lušickemu, obtoženemu umora in posku-šenega umora. Govori država! pravdnik, ki slika s temnimi barvami obtoženca, in ki na dolgo in široko razpravlja o vzrokih, ki so dovedli Lušickega do tega, da je postal morilec. Dva dni pred umorom si je obtoženec nabavil revolver; dal je zanj 120 lir, vsega skupaj je imel le 300 lir. Da je zmanjšal svojo gotovino za več nego tretjino, in to samo radi tega, da ustreli psa, je bajka. Ze takrat je sklenil, da ustreli gosp<* Ga-brijelčič. In žena, ki ga je dobro poznala, je izustila, ko je šla iz sobe tik pred usmrtitvijo: «Glej, kaj delaš!» Od dveh strani je državni pravdnik razsvetlil zadevo in prišel vedno do zaključka, da je imel LuŠicky namen umoriti. Predpoldne je govoril državni pravdnik tri ure, popoldne je nadaljeval svoj govor in povoril še dve uri in zaključil z zahtevo, nai porotniki obsodijo Lušickega. Ža državnim pravdnikom je dobil besedo zagovornik. Obtoženec, ki sedi prerf porotniki, ni morilec, ni hudoben zločinec. Slika ga kot dobrega, uslužnega moža, ki* so ga vsi radi imeli. Njegov čin ni izliv navadnega in prostažkega hudodelstva. Sledniič si je stavil tri vprašanja, na katera bo skušal točno odgovoriti. Kaj je zakrivil in zakaj je to zakrivil? Kdo je bil in kdo je LuŠicky in ali je bil v trenutku, ko je streljal, pri popolni zavesti? Razprava se je nato prenesla na drugi dan. Zrelostni Izpili goriškega In lalMlnrtf učiteljišča pred komisijo v Tlim. Na tolminskem učiteljišču so napravili zrelostni izpit sledeči maturantje: Daskob-ler Franc, Manfreda Franc, Rejec Maksi-miljan, Tušar Angela, Urbančič Iva, Ma-karovič Vladimir. Na goriškem učiteljišču pa sledeči: Gerin I.ozaiija, Kofman H., Policardo R., Stol-zemberg M., Ussai P., Vrtovec Ivana. CERKLJANSKO &e par pripomb • ikodft toče Šele sedaj se ljudje vedno bolj in bolj zavedajo ter umejo ceniti silno škodo, katero je napravila toča po severovzhodnem obširne cerkljanske občine. Od Robidenskega Brda pa do Loga ter gori do Gorij vse je razbito in potlačeno v tla: žito, trava, sadno drevje, fižol, vse je uničeno. 2anjice, ki so se podale po hudi uri na polje, so bile v zadregi, kaj naj pravzaprav počno na polju. Le tu pa tam je še molela kaka biljka v zrak. Sicer je pa bilo celo ostalo Dožeto nolie le kot zmršeno straiSče. Videmski prefekt Spadavecchia je obiskal v soboto popoldne Tolmin. Pri sprejemu so bili navzočni uradniki in domačg občinstvo, posebno povabljenci. Manjkala je, ker so počitnice, šolska mladina. Prefekt je obiskal Županstvo, urade ter novi tuberkulozni dispenzarij. Pri tej priliki je držal občinski zdravnik Bussi priložnosten govor . Ko je naše ljudstvo zaznalo za ustanovitev tega dispenzarija za jetične, je z veseljem pozdravilo ta napredek. Temu veselju pa je bilo primešano trpko obžalovanje, da se je ravno glede borbe proti jetiki dosedaj tako malo storilo v naših krajih. Pri tolikih konsorci-jalnih zdravnikih bi bilo pač lahko malo več propagande za higijeno med našim ljudstvom. Ovira jih pri tem dejstvo, da ne poznajo našega jezika. Po obisku vseh tolminskih ustanov je g. prefekt odpotoval proti večeru proti Golici. Naši ljudje so opazili, da ga je spremljal prof. CavalottL IZ KOBARIDA smo prejeli kratko vest, da je pogooela Ju-retičesa kasarna, kjer je bilo nastanjeno vojaštvo. Sumi se, da je vsled neprevidnosti izbruhnil ogenj. mm* Pišejo nam Se sledeče podrobnosti: V nedeljo zvečer je začelo goreti v hiši bMega župana Juretiča, kjer je nastanjena vojaška avtom, kolona. Požar je nastal >adi kratkega stika. Vnelo se je skladišče, ki je bilo polno gorljivih stvari. Zgorelo je 600 litrov bencina. Takoj so bili na licu mesta nekateri vojaki, ki so reševali vozove, živila in orodje. Kmalu so došli tudi karabinerji in domači ognjegasci. Združenim močem se je končno posrečilo omejiti požar, ki hi bil lahko usoden za ves trg. ooDovie Nihče ni de pisal o naših razmerah, pa saj smo sami krivi. Pečamo se samo s poljskim delom in po zimi z delom v gozdu, ki je naš edini zaslužek. Poleg tega pa izhaja, kakor da nimamo drugih potreb; no saj se za duševne tuđi nihče ne briga. ,DoČim druge vasi okoti kar tekmujejo v kulturnem delu, o tem ni govora pri nas. Smo skrajno nezavedni in vsak vetrič nas p rebrne in vsaka prazna beseda nas prepriča. Kulturnega društva nismo imeli in ga še danes nimamo. Edino društvo je gasa) no, ki ima edino dobro, da nima v programu neprestanih veselic kakor ostala v okolici Idrije. v obilici. Hu#Se nesreče v zadnjih povodnjih ni bilo, ker nismo obdani od visokih hribov in smo takorekoč ravno na razvodju. ŠMARTNO V BRĐIH Pred kratkim je umrl posestniku Josipu Simčiču edini še ostali mu šestletni sinček Ivo. Neutolažljivemu očetu Josipu želimo, da bi prebolel bridko izgubo in izražamo obenem iskreno sožalje vsej družini. — Naša vas je oddaljena jedva 20 minut od poštnega urada v Kojskem, a pisma dobivamo potom kozanskega obhodnika le dvakrat na teden in tako se zgodi, da dobi pisma naslovljenec prepozno in trpi večkrat radi tega tudi materijalno škodo. Pred vojno smo dobivali pošto redno vsak dan; točno ob dveh popoldne sm^Kli gotovi dohoda časopisov in dr. Ali ni sedaj nikogar, ki bi se pobrigal, da bi nam poštna uprava poskrbela za redno dostavljanje vsakdanje pošte? IDRIJA Ob zadnjih nalivih je treščilo v električno napeljavo, ki vodi v rudnik k zračni črpalki na čWtem polju, in naredilo precejšnjo škodo. — Zračni črpalki, ki sta na četrtem in druga na enajstem polju, služita v dobavo stisnjenega zraka, s pomočjo katerega se vrši nato vrtanje s svedri v skale. Zadnji čas delajo novo črpalko, ki bo pa zunaj in bo imela moči za 50 svedrov. Da pa se kolikor mogoče ne bi oviralo delci v rudniku, je bilo treba tudi hitre poprava In zgodilo se je, da so bili stari izkušeni delavci pri črpalki do 40 ur neprenehoma v službi. Prosti so bili le toliko, da so hiteli domov pojesti kosilo ali večerjo. — Te razmere jasno kažejo na veliko pomanjkanje novih in izkušenih moči pri rud- i niku, česar pa uprava noče vedeti in brezposelnost se vedno veča. DAROVI V počaščen je spomina blagopokojne Jo« sipine Merku daruje g. Fran Bandel L tS Šolskemu društvu. Na svatbi Volarič-Devetak so zbrali i svatje L 151.50 za Šolsko društva, želeč no-: voporočencema obilo sreče v njiju novem stanu. — Srčna hvala vsem! Za Dijaško kuhinjo je daroval v spomin pok. Franca Didiča L 50 g. dr. Serjun Alfonz iz Tolmina. Borzna poročila. T r s t, 3. avgusta 1926. Amsterdam 1235, Belgija 82, Francija 8L London 149.80, New York 3*\75, Španija 470, Švica 595, Atene 34, Berlin 730, Buka-rešt 13.50, Praga 91, Ogrska 0.0425, Dunaj 430, Zagreb 54.50. Vojnoodškodninske obveznice tits.35. Uradna cena zlata 2. VIII. 26. — 504.37. Katinera Anica Čok Emil Kalan poročena 4. avgusta 1926 Kobarid 336 t y MALI C is j Via Torre bianca 21, pcuk in U Ž-prevodi v vseh jezikih (! ?5 ČEVLJARSKI pomočnik, dobro izučen se me. Godina J., Herpelje 51. sprej-1204 Razne zanimivosti — Španske čelo so se z novim napadom približale svetemu mestu Rifancev šešo-anu na 30 km, ne da bi pri tem naleteli na kakšen pomembnejši odpor. Računajo, da zasedejo mesto v bližnjih dneh. — Da bo zmešnjava še večja, je prišla še sovjetska vlada in demantirala vest, da bi bil šel Trocki v Berlin k operaciji. Kje je torej Trocki in kaj je z njim? Ali je bolan ali je zdrav, ali maršira proti Moskvi aH ne maršira, ali je zaprt ali ni zaprt, je umri ali pa živi in se smeje pobožnim brzojavkam «Baily Newsa» iz Rige, ki ne morejo nikoli pričakati, da bi vstal v Rusiji nov Napoleon proti boljševikom in džF pravil takšno zmedo, da bi se Angležem v Indiji oddahnilo? — O kantonskih četah, ki so zasedle vso južno Kitajsko, kakor smo poročali pred nekaj dnevi, pišejo, da jih vodijo častniki ruske sovjetske vojske. O velikem prijateljstvu, ki ga gojita med sabo kantonska in moskovska vlada, je bilo že odsti pisanja, s tem pa še davno ni rečeno, da so v Kantonu boljševiki doma in da imajo boljševiki sedaj južno Kitajsko v rokah. Resnica je, da se Kantonci boljševiške pomoči poslužujejo, ker se krije njihovo stremljenje z moskovskim: spraviti zapadnoevropski in ameriški imperijalizeni, ki je v prvi vrsti kriv sedanje kitajske zmede, ob ves vpliv na kitajsko delo in nedelo in osamosvojiti Azijo. S tem problemom se bo bavilo tudi panazijatsko zborovanje, ki je bilo pravkar sklicano na J aponsko in ki se ga udeležijo tudi zastopniki Indije* Si jama in Filipin. — Kolika prebivalcev šteje Lenin-pm£? Statistika z dne 1. julija t. 1. je ČEVLJARSKI poldelavec se Cario Stuparicfa 4. Furlan. sprejme takoj. Via 1205 KOŠNJA Bil, Počka in Ravn se takoj prične. Kdor želi lepega zaslužka, naj se zglasi pri gospodu Amprimo-tu, Prestranek. Za orodje mora vsakdc sam skrbeti. I20t »ČE se mlado, snažno in pošteno dekle. Predstaviti se takoj. Barkovlje-Bovedo 235. I2tfi KLAVIR znamke Seifert - Dunaj se proda iz druge roke. Naslov pri goriški upravi. _ 1208 GLTKOL je pravi dobrotnik vseh onih ki trpijo na živčni oslabelosti, glavobolu, pomanjkanja slasti. Glykol je splošen in erv 'ičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni Casteilan^vicn, Trst V»a Gin-liani 42. 1200 Dogodilo se je ,de so na posestvu v Se- našteta v Leningradu 1,429.000 duš. baiku priseljeni Italijani iz Bergama, ka terih j« lest druUn, hoteli ustanoviti tudi faftjo v Godoriču. SkMcaJft so ▼ ta namen sestanek, na kstereg&s ta bila povabljena tudi dva govornika Slovenca is Idrije. Vpisalo se Je btio kakih 10 fantov, ki pa so pozneje večinoma odpadli. Pred kakimi 14 dnevi smo dobili nove zvonove iz tovarne v Trentinu (Trento). Starega, ki je bil kaki dve leti počen, smo dali preliti in obenem sta se kupila še dva nova. Zvonovi so se kupili z nabranimi darovi. Hotelo se je, da bi kmetje darovali sa zvonove sorazmerno z davki, kar pa ni našlo odziva. Zvonove je posvetil predzadnjo nedeljo idrijski dekan in sedaj se bodo v kratkem potegnili v zvonik. Letina kaže v celem zelo slabo. Nepre- EUZIR C HINA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in je nafboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalcsceaco. Steklenica L 6.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Via Giuliani 42. 1173 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. 1164 Hranilnico In posojilnica c Tomalo registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi na ki se bo vršil dne 15. avgusta 1926, ob 3. uri popoldne v šolskih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Porodilo načelništva. 2. Poročilo nadzomištva. — ivenavadčii ievor. Te dni je v Le. . Havreu pristal parnik, na katerem je! 3- revizijskega poročila, bila popolnoma gotova vila poslana iz Odobritev bilance za leto 1925. Newyorka na Francosko. Hiša je bila postavljena v Ameriki ter ima popolno opravo kakor tudi vse potrebščine za kuhinjo. Cenijo jo na 100.000 dolarjev. Pred prevodom je bila v Brooklynu delj 5. Volitve. 6. Slučajnosti. Načelniitvo. . Opomba. Ako ne bi bilo ob določeni uri zbrano zadostno število čkinov se X j. cvi y uuutu j v/ uiiu . " ~- - j t---------------— ■ .»« "" » — Časa razstavljena ter si jo je na stoti-1 bo vršil občni zbor pol ure pozneje ki soče ljudi ogledalo in jo ol>čudova!o. i bo sklepčen na podlagi pravil ob vsa- stano deževje je uničilo vse, samo sena je teg"a moža poiskal Postavljena bo v Grand Palais v Pa- kem številu članov. rizu. Zveza ameriških industrij cev jot- je poslala kot darilo Franciji ter naj se podari onemu, ki ima največ zaslug za Francijo. Odločitev je pripuščena posebnemu francoskemu odboru, ki bo (837) S potrtim srcem naznanjamo, da je odletela od nas med angeljčke dušica naše hčerke in sestrice ANDICE KRONE plačuje vedno par cent, več kot drugi ALOJZIJ POUH PiDZZti Goribcidl 1 prvo nadsfro&je 811 Pazite tka naslov.' Pazita na naslov Družina dr. Poberajeva. VIPAVA, I. avgusta 1926. Mrone p@ 2 zlatG plačuje po višjih cenah nego vsak drugi Enljasti, platim 20-tnmrti zlate trsAi Albert IPovli — urarna Trst« Via Mazsinl 4S 81 w PODLISTEK JULE S VERNE: «H7) — Ne, Pencro#f, je odgovoril Cir Sraith, odpotujte čimprej. — Ze jutri? — Ze jutri.* Inženir je še vedno držal v roki papir, ki ga je potegnil iz vode; zbral je svoje misli ter rekel : »Prijatelji, iz tega. kako je ta napisan, moremo sklepati sledeče: Brodolomnik na otoku Taborju je mož, ki ima dobro nav-tično znanje, ker navaja zemljepisno dolžino in širino svojega otoka, ki soglaša z ono, ki smo jo mi določili skoraj do minute natančno; drugič je Anglež ali Ame-rikanec, ker je ta dokument pisan v angleščini. — To se mi zdi logično pravi i no, je pritrdil Gedeon Spilett, prisotnost tega bro-dolomnika nam pojasnjuje, odkod je prišla ona skrinja. Brodolom se je mora! zgori i ti, ko je tu brodolomnik. Vsekakor je zanj sreča, ali pa nag bo kdorkoli,