Leto IIE. Štev. VI. Maribor, 2. XII. 1931. GOSPODAR**' Uredništvo m uprava Maribor, Slomšhovtrg št.20 LI3 1 IZHAJA VSAKEGA PRVEGA V MESECU Cena inseratom po dogovoru CENA: 100 Din letno, inozemstvo 200 Din V POUK IN ZABAVO Koledar Kmefshe zveze Koledar od 1. X. 1931 do 31. XII. 1932. — Uradni podatki. — Vse razne pristojbine. — Mere. — Orali in hektari. — Kmetska zveza v Mariboru. — Jugoslovanska kmetska zveza v Ljubljani. — Vnovčevanje kmetijskih pridelkov. — Odplačevanje dolgov, tabela in pojasnilo. — Važnost apna za rastline. — Kako se mešajo umetna gnojila. — Glavne naloge kmeta sadjarja. — Naša kmetska mladina v sadovnjaku. — Navodila iz kletarstva. — Napake in bolezni vin. — Jamstvo pri kupčiji z živino. — Koledar brejosti in razne živinorejske tabele. — Tabele za računanje kubične mere pri raznem lesu. — Inventar in kmetijsko knjigovodstvo z vsemi potrebnimi tabelami. — Razni dobavitelji kmetijskih potrebščin. — 60 strani praznega papirja za zapiske. Izdelava koledarja. Koledar je vezan v celoplatno, torej močno dovolj, da bo zdržal za celo leto. Ima predal za denar in svinčnik. Na ovoju ima tudi začrtano mero v decimetru in coli. Tako je koledar letos po vsebini in obliki precej izoopolnjen. Zato se bo še bolj priljubil kakor lansko leto, ko smo ga morali dvakrat tiskati in ga je še zmanjkalo. Letos ga zaradi pomanjkanja denarja ne bomo drugič tiskali, zato je treba koledar takoj naročiti, kdor ga hoče imeti. Cena koledarju znižana. Lani je stal koledar 11 Din s poštnino in brez svinčnika. Letos stane s poštnino vred 10 Din in ima tudi svinčnik. Kje dobite koledar? Koledar dobijo, v kolikor ga še -iso, vse krajevne Kmetske zveze. Kdor pa hoče, ga lahk. naroči tudi naravnost v Tiskarni sv. L-rila v Mariboru. Treba je posUti 10 Din ali v znamkah, nakar ga takoj dokite po pošti. Tvoj celoletni spremljevalec je tvoj žepni koledar. Zato mora biti tudi tvoj svetovalec in to je — koledar Kmetske zveze. Zato, kmetje, vsak ga imej v žepu! ♦ DKŽAV V NAŠI DRŽAVI. Sprememba v naši vladi. Dosedanji finančni mi ni.: ter dr. Djordja Djurič je podal ostavko, ki je bila sprejeta. Djurič pride za poslanika v London. Za novega finančnega ministra je imenovan pod-guverner Narodne banke dr. Mi!orad Djordjevič. V DRUGLkl DRŽAVAH. Zahteve avstrijskih velenemcev. Avstrijska velenemška stranka, ki tvori z dr. Schobrovim gospodarskim blokom (dr. Schober je zunanji minister) in s krščanskimi socijalci parlamentarno večino sedanje dr. Burescheve vlade, je poslala vodstvu krščanskih socijalcev spomenico. V spomenici je med drugim izražena zahteva, da se mora krščansko socijalna stranka usmeriti v čisto nemško stran po dr. Schobrovem receptu, ki je pristaš združitve Avstrije z Nemčijo in je dal tudi pobudo za pozneje preklicano carinsko zvezo med Nemci in Avstrijci. Zahtev velenemcev krščanski socijalci ne bodo mogli sprejeti, ker bi jim protifrancosko stališče hudo škodovalo in bi Avstrija v zunanjem svetu še bolj zastonj iskala izdatnejšega posojila nego ga danes. Spor med velenemci in krščanskimi socijalci pa bi u^gnil povzročiti vladno krizo. Madžarska se pogaja z Rusijo. Madžarska vlada je sklenila, da vpostavi trgovinsko zvezo s sovjetsko Rusijo, s katero že ni bila 14 let v stikih. Za enkrat bosta zameii. 'i obe državi blaga za pet milijonov dolarjev. Romunija bo imela vlado krizo v kratkem. Romunska vlada pod predsedstvom Jorge je poslala na vse voditelje političnih strank, ki so v vladi in v opo- ziciji, poziv, naj se izjavijo, ako bi bile pripravljene njih stranke in skupine sodelovati pri sestavi vlade, ki bi bila postavljena na načela parlamentarizma. Dosedanja vlada, tako se bere v tem vabilu, je dovršila svojo nalogo in rešila kmeta njegovih dolgov ter te dolgove prevalila na državo in zmanjšala državni proračun od 38 na 25 milijard lejev. Sedaj je prišel čas, ko naj vlada krene s poti političnih osebnosti zopet na kot parlamentarizma. V očigled pravkar navedemo pozivu trdi opozi-caja. da Jorgova vlada ne more dalje, ker se ne more opirati ne na parlament in ne na narod in bi sploh ne mogla ustvariti v sedanji zbornici delavne večine. Na Romunskem bodo doživeli oster boj med liberalci in kmečko stranko za nadalnje vodstvo državne politike. Na vlado, pri kateri bi sodelovali kmetijci ali liberalci, ni niti misliti. Vedno bolj napete razmere v Nemčiji. V Nemčiji se vedno bolj širita stranki Hitlerjevih narodnih socijalistov in komunistov, krčijo s" pa srednje stranke reda in resnega državnega dela. Od strank 7’eda stoji trdo edinole katoliški centrum. Nemški narod v srcu sicer ni za neprestana vznemirjanja, a v resnici pa se le zateka po večini pod okrilje nemškega fašizma in komunizma v upu da bosta ti dve stranki zrušili republiko in z njo vred pogazili vse, kar je doslej od prevrata sem tako bridko razočaralo Nemce. Glede presoje razmer v Nemčiji razglaša angleško časopisje, da je edina trdna politična organizacija med Nemci centrum. ki je pa v manjšini in ne more vladat5 brez podpore drugih strank. Ako se bodo srednje skupine še nadalje dir' le, ako bodo rušili socijalne demokrate komunisti, bo vladna združitev na levo nemogoča in katoliški centrum bo prisiljen, da krene na desno in pritegne proti volji v vlado nemške fašiste. Nemška vlada s podporo fašizma bi ne uživala zaupa v svetu in bi bila opasna za mir radi huj-skarii hitlerjevcev. Italijanski zunrrji minister Grandi v Ameriki. Dne 17. novembra je dospel v Wischington italijanski zunanji minister Grandi. Sprejet je bil z velikimi častmi, pa brez občinstva, ker je bil vašingtonski kolodvor daleč na okrog zastražen. Dostop je imelo le 30 časnikarjev in fotografov s posebnimi izkaznicami. Na peronu so bili zbrani ameriški državni tajnik Stimson s soprogo, Hooverjev osebni tajnik, pobočniki vojske in mornarice, uradniki, vojaški poveljniki. osobje italijanskega poslaništva in delegacija italijansko-ameriške družbe. Pred kolodvorom je bila postavljena častna četa. Grandi se je v policijskem spremstvu odpeljal k Hooverju, potem pa v Stimsonovo vilo. Namen Grandijevega obiska v Waschingtonu je ta, da pripravi Ameriko na sodelovanje z Italijo n^. bodoči razorožitveni konferenci in pa, da bi dobili Italijani kako izdatno dolarsko posojilo. Ameriško časopisje oznanja svetu, da je predpogoj za posojilo Italiji: italijan-sko-francoski sporazum. * Kotnik Zorko: Vflsi s poučnega poto-vanfa živinorejcev v Avstrijo. (Dalje.) Besedo je še prevzel predsednik dež. kult. sveta, ki je razstavljalcem častital na napredku, obenem pa jim predočil težkoče, ki čakajo kmeta. Kajti tudi pred koroškega kmeta stopa kriza in ga tira v čimvečjo zadolženost. Rotil je kmete, da naj se še bolj združijo, kajti le v skupnosti se bodo obvarovali grozečega propada. Pravi, da mu je predobro znano, kolika bremena nosijo danes kmetje. Nobeden ne računa s tem, koliko prenočišč, koliko kosil, večerij da danes kmet brezplačno onim tisočim, ki so brez dela in jela. In vendar je tb veliko socijalno delo! Med drugim omenja, da so danes taki časi, ko na cesti ne srečate navadno le brezposelnega in eksekutarja. Prosi kmete, da naj vzdržijo, kajti če postane kmet malodušen in začne popuščati, je zapisana propadu vsa država. Nagrade same se sučejo okrog 15—35 šilingov. Najlepša krava dobi takozvano Ehrenglocke — in ga nosi toliko časa, da je ne spodrine kaka druga, ki je pri prihodnji razstavi spoznana za najlepšo. Po razstavi smo se podali na vzorno posestvo Mayerhofen. Najprvo smo si ogledali žganjar-no. Tu izdelujejo špirit. Razumljivo je, da radi tega porabijo velike množine krompirja. Na posestvu samem se pridela nad 60 vagonov krompirja, ostanek dokupijo. V hlevu, ki je moderno urejen, pa stoji 200 glav živine. Cevi iz tovarne so pod zemljo napeljane v hlev in tamkaj spravijo te odpadke (gosta tekočina) v male vagončke ter po tračnicah h koritu in to polivajo po krmi. Živina te ostanke rada poje. — Ogledali smo si tudi pisarno, kjer se vodi rodovnik in druge potrebne knjige za ves okoliš. Zvečerilo se je in podali smo se peš nazaj v Breže, kjer smo imeli svoja prenočišča. 24. september. Ta dan smo namenili v to, da se podamo v kraj, po katerem ima marijadvorska pasma svoje ime, to je v Mariahof na Zgornjem Štajerskem. Najeli srni si avto v Brežah in se podali tjakaj. Cena vožnji ni bila pretirana. Od Brez v Mariahof in nazaj v Celovec 52 Din na moža, kar je vsekakor poceni. Saj smo si gredoč lahko ogledali velik del Koroške in nekaj Štajerske. Tudi v Mariahofu se je vršila razstava živi. ne. Ves potek razstave je bil isti, ko v St. Sal- vatorju, zato je ne bom podrobneje opisal. Omenim naj le, da smo videli na razstavi kravo, ki da letno nad 7500 kg mleka. Seveda je bil prisojen tej kravi častni zvonec. — Da ni manjkalo godbe na pihala, se razume samo ob sebi. Ogledali smo si tudi posestvo Mariahof, po katerem ima marijadvorska pasma svoje ime. Zanimivo pa je, da je ta živina prišla v ta kraj le potom živinske kupčije in da je smatrati to živino kot potomstvo goveda bele barve, ki so ga redili svojčas Slovenci. (Glej brošuro: 20 Jahre Verband der Mariahofer Viehzuchtgenossenschaft in Obersteiermark.) Opoldne nam je priredila zadruga izborno kosilo na svoje stroške. Ko smo si vse ogledali, smo se podali na pot proti domu. Iz Mariahofa do Celovca smo rabili nekaj nad 2 uri. Ker pa je bilo do odhoda še dovolj časa, smo se z avtobusom peljali do Vrbskega jezera. Mnogo izmed udeležencev ga še namreč ni videlo. Ob 5. uri 25 minut nas je odpeljal vlak iz Celovca proti domu. Vtisi, ki smo jih dobili med ekskurzijo, nam bodo ostali še dolgo v spominu. Naj bo omenjeno, da nam je šla oblast, kakor tudi drugi ljudje, prijazno na roko. Pov-sodi so nas lepo sprejeli, za kar jim naj bo na tem mestu izražena prisrčna zahvala. (Dalje prihodnjič.) ♦ Gospodinjski koledar. Ne le možje gospodarji, tudi naše gospodinje, žene in dekleta, potrebujejo svoj koledar, ki jim služi celo leto za vse potrebne beležke v gospodinjstvu. Tudi ves pouk o gospodinjstvu mora imeti neko stalno podlago, ki naj jo tvori ravno Gospodinjski koledar. Zato je iz šel letos prvič in bo doslej izhajal redno. Vsebina gospodinjskega koledarja. Koledar. Poštne pristojbine. Žena in država. Žena in zadružništvo. , Gistote, cvetja in petja v naše domove. Gospodinjska izobrazba. Krščanska ženska zveza v Mariboru. Razvoj gospodinjskega šolstva pri šš. sestrah Ustanovitev gospodinjsko-nadaljevalne šole. Seznam gospod.-nadalj. šol od leta 1929—30. Gospodinjsko-nadaljevalne šole v Mariboru. Mlekarstvo v kmetskem gospodinjsvu.. Tabela: Prodaja mleka. Tabla: Poizkusna molžnja. Gospodinja v kuhinji. Kuhinjski recepti. Tabela: Poraba jajc. Tabela: Valjenja Tabela: Promet z mlinom. Gospodinja v vrtu. Tabela sejanja. Nekoliko besed o pravilnem pranju. Kako ravnaj z gobami Prva pomoč v nesreči. Domača zdravila. Koledar brejosti. Koledar prejemkov in izdatkov. Zapisnik delavcev in plače. Zapisnik živalskega prirastka. Prazen papir za beležke, 60 strani. Kako je bil potreben! To je bilo prvo, kar smo prejeli kot odgovor od onih gospodinj, ki so ga že videle. Vsa dela, ki jih ima gospodinja v kuhinji, v vrtu, na njivi, v hlevu, pa tudi v sobi in v javnem življenju, obravnava in daje za nje navodila. Razni gospodinjski tečaji, o katerih je v koledarju tudi prvo popolno poročilo za zadnji dve leti, so usposobili toliko vrlih gospodinj, da nujno potrebujejo knjigo, ki jim omogoča njihovo gospodinjsko znanje tudi praktično uveljaviti doma. In za to v popolni meri dobro služi gospodinjski koledar, posebno ker je trpežen, vezan v celo platno. Kje se dobi? Naroča se pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in stane 10 Din s poštnino vred. Poslati je denar ali znamke v pismu naprej. Najbolje pa je, ako razne ženske organizacije koledar kar skupaj naročijo, dobijo tudi popust. Pletnine in tkanine iz volne zahtevajo drug način pranja kakor bambaževinaste in lanene. Predvsem je treba zelo naglo prati in ne sme se blago mencati, temveč samo stiskati in mečkati. Uporabiti je le mlačno vodo in dovoljšno množino. Tako lug kakor zadnja voda za izpiranje mora imeti isto toploto, ne da bi se morda pralo v vročem lugu in izplah-njevalo v mrzli vodi. Roba se nikdar ne namili. Napravi se lug iz mila na ta način, da se drgne kos mila med rokami v vroči vodi. V mrzli vodi se milo ne raztopi. Lug se nato z roko speni, kar je znamenje, da se je milo res razsto-pilo. Lug se hladi do mlačnosti, ali se mu prilije toliko mlačne (ne mrzle) vode, da je prav. V mlačnem lugu se mečka roba. Posebno umazana mesta večkrat in temeljito. Izplaknuje se v več vodah, kakor že povedano iste toplote kakor lug. Poslednji vodi doda sa’mijakovca (eno žlico, na 10 1 vode), ki ima to lastnost, da razrahlja fine volnene nitke. Volneno blago in posebno še pletenine se nikdar ne ožemajo (ovijajo), temveč stisnejo med rokami, Vrv ali celo plot nista primerna za obešanje jopic in pletenin, ker se blago razvleče in izgubi obliko. Jopice in sploh plete-r/ e je razgrniti na ravno ploskev — mizo ali trato — na podloženo rjuho; večkrat je treba obrniti in naravnati v pravo obliko. Ta..ke tkanine (robce) in šale je najbolje zaviti v čisto krpo ali rjuho. Volneno blago se ne sme popolnoma posušiti. Še nekoliko vlažno se zlika z leve strani z ne prevročim likalnikom. Blago temne barve se ne sme prati v vodi, kjer se je poprej pralo blago svetle barve, ker se primejo fine volnene nitke temnega blaga, ki potem ne izgleda lepo. Za fine volnene tkanine in pletenino je jako dobro pralno sredstvo »Lux«. Dobi se v trgovinah in ima vsak zavojček natisnjeno uporabno navodilo. Dobro pralno sredstvo za volneno blago je divji kostanj. Kostanje operi, razreži in pristavi v mrzlo vodo v pokriti posodi k ognju. Ko zavre, pusti pokrito stati ob robu štedilnika, tako, da ravno ne vre. Precejeni ekstrakt Odgovor: Navadno tisti, ki kupi. Prodajalec samo tedaj, če je sklenil tak dogovor. Stroški odme-jitve bodo najcenejši, ako počakate na dan, ko bo imel zemljemerec še kak drug posel v vašem kraju. G. J. v P. Na banovino sem vložil prošnjo za podporo, ker sem šmarnico precepil. Zdaj pa ni nobenega odgovora. Kaj je vzrok? Odgovor: Sedež banovine jo v Ljubljani. Če bi hoteli mi za vzrok poizvedeti, bi morali vložiti posebno prošnjp, je bolje, če potom občine ponovno prosite za rešitev svoje prošnje. M. K. v M. Katere predmete mora zn .ti, kdor hoče napraviti izpit čez 4 razrede gimnazije? Odgovor: Oglasiti se morate pri ravnateljstvu dotične gimnazije, kjer mislite delati izpit. Vprašajte pa tudi, koliko bo to stalo? I. N. v J. Ali lahko župan sam odredi kuluk, kadar hoče? Odgovor: Za občinske ceste odred,! občinski odbor ali župan. V vašem slučaju gre za občinsko cesto, Torej je imel prav. Ako mislite, da je preveč od vas zahteval, se pritožite na srezko načelstvo. J. M. v O. V domači posojilnici v Štrigovi moram plačati 14% za posojilo. Kje bi dobil cenejše %? Odgovor: V času pomanjkanja denarja vam nobena posojilnica ne bo mogla pomagati. Obrnite se na hipotekarno banko. Tam bo moi ..a nekaj ceneje. B. F. v Sv. B. Nekemu sem naredil obleko, pa mi je ni plačal. Zadržal sem mu suknjo. Zdaj ga ni od nikoder. Ali lahko suknjo prodam? Odgovor: Pišite mu še enkrat priporočeno pismo, če do tega in tega dneva ne pride, boste v smislu dogovora suknjo prodali. Če ga ne bo, pa lahko prodate. I. K. v J. Mehanik mi je popravil kolo in dal še razne stvari poleg, česar nisem naročil. Sedaj po enem letu me pa terja za plačilo teh reči. Odgovor: Skupna paša na skupnem svetu se ne more prepovedati, je treba svet preje razdeliti v last. Tam, kjer pa imate že vsak svoj svet, pa seveda lahko prepoveste pasti po vašem. M. V. v B. Imamo zamotano zadevo glede dedščine. Odgovor: Smo pregledali vaš slučaj. Sami si ne boste znali pomagati. Potrebujete, ako želite tožiti, odvetnika, ker so te vrste tožbe najtežje. L. Š. v G. Ali smem sam zmetati dimnik ali moram res to pustiti dimnikarju? Odgovor: Ker ste popolnoma na samem, lahko zme-tate sami. Ako bi vas dimnikar nadlegoval, prijavite slučaj srezkemu načelstvu. ♦ Cene m seftnsha poročila. Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 21. novembre 1931 so pripeljali Špeharji 1 146 komadov zaklanih svinj. Sanjsko meso je bilo po 12 do 13 Din, Špeh 12 do 14 Din. Kmetje so pripeljali 16 voz krompirja po 1— 1.50, 6 čebule po 5—6 (česen 10—16), 26 zelja P° 1—2 (ali 0.75 kg), 18 voz °ena po 80—85, 5 otave po 65—75, 4 ržene slame po 60—65, 2 detelje po 85. Pšenica 2, rž 1.50, j-^en p50j oves 1.25—1.50, koruza 1.50, fižol 2—2.50, kokoš 25—35, piščanci 25—55, raca 25—35 go« 40—80, puran 35—65, domači zajec 8—25 dvji zajec 20—30, fazan 25. Srnjak 1 kg 10—12, jerebica 12, kljunač 15. Celi orehi 6. luščeni 20— 24. Hren 14—16, gobe 1—2, grozdje 6—8. hruške 3—5, jabolka 2—5. Mleko 2—3, smetana 10—12, surovo maslo 24—30. T-