193. Ma. V UubUanK v torek 30. oviusta 19ZL lio. \m Uhala vsak dan popoldne, hm em si nedelj« In premika. fnserati i Prostor 1 m/m X 54 m!m za male oglase do 27 mlm višine 1 K, od 30 ml m višine dalje kupčij ski in uradni oglasi 1 ml m K 2—, notice, poslano, preklld, izjav« in reklame 1 m/m K 3—. Poroke, zaroke 80 K-Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede lnseratov naj se priloži znamka za odgovor. UpravniStro „Slov. Naroda" ln »Narodna tlakama11 Knauova vllca 8t 5, pritlično. — Telefon št. 304. „slovenski Narod* velja v LfaDlJanl ln po polti i ¥ Jugoslaviji: celoletno naprej plačan . K 300 — polletno.......„150 — 3 mesečno......m 75'— 1 .......25 — ¥ tnoaosastvni celoletno......K 480— polletno......, 240 — 3 mesečno...... 120*— 1 ........ 40— Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno SjBsT** po nakaznici. Na samo pismena naroČila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Urtdnidtro .Slov. Earodn" Znsflova nlloa Ji 5, L B&dMropje Tdle!on štor. 34, Dopisa sprejema le podpisane le sadostno frank orano« Rokopisov ae na vrz?a. PĐ33SI£~22 Sterilna C7;!!a f'20 K Poštnina &?atan% v gotovini. — — ■ Radikale! nefcdal In sedal, (Izviren dopis.) V Bfeogradu, 26. avg. Radikalne stranke ne poznam tako-fekoč čisto nič. Ne poznam nobenega, njenega odličnejšega predata vitel ja. Ne poznam njenega programa. Ne poznam načina menega delovanja. Ne poznam njene organizacije. A ravno vsled tega nepoznan j a mislim, da lahko pišem o nji. toliko bolj objektivno in nepristransko. Pri nas je navada, da presojamo vsako stvar veliko bolj s temperamentom, kako pa z razumom, in delamo sodbe po tem. kako nam kakšna stvar trenotno ugaja ali ne. Pri nas je neka vkoreninjena navada, da zabavljamo in zmerjamo čez vse, česar ne poznamo, a takozvana >vojna psihosa< jo to našo staro narodno slabost še pomnoiila ln povečala, da }e postala neke vrsto splošna, javna bolezen. Kakor o vsaki dragi stvari, mečemo na beli dan tudi sodbe o > radikalni stranki«. Ker je ta stranka činitelj, ki zavzema v našem državnem življenju iako važno mesto, hočem poudariti nekaj mom no tov, ki lahko služijo k njenemu ocenjevanju. Stranka bo kmalu slavila svojo 501etnico. V življenju modernih političnih strank je to celo dolgo doba, zlasti pa v političnem življenju našega naroda, ki je drvilo mimo nas s tako naglico, da smo se komaj zavedali. Bila jo nositeljica vsega našega političnega razvoja. Začela |e svoje delovanje v mali, Turkom podložni kneževini srbski in je vodilna državna stranka v na M kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. V dobi, ko so vsi drugi južni Slo-veni živeli pod tujim robetvom in so morali samo gledati, da z odporom vseh svojih sil ohranijo svojo narodnost in pripravijo ljudstvo za dan odrešenja, je edina Srbija lahko igrala aktivno vlogo. Srbski radikalni stranki je pripadla zgodovinska vloga, da zgradi Srbijo za jugoslovenski Piemont in to svo-fo nalogo je rodi izpolnila v polni meri. Najprej je bilo treba zgraditi Srbijo samo in tukaj je radikalna stranka morala priti v najostrejši boj z dinastijo Obrfenovićev, ki fe bila koruptna sama na sebi in je stala pod vplivom Avstrije. Boji z dinastijo so bili vedno, kakor priča zgodovina v mnogih izerledih, jako težki in so se navadno zaključevali s tragičnimi izidi. Radikalna stranka je ta boj izbojevala s popolnim uspehom, a to je mogte doseči samo, ker fo v njenem okviru stal celotni srbski narod. Dinastija Obronovieev je padlo, zaključila so fo nrva doba radikalne stranke in stopila Je v drugo. Sedaj je bilo treba pripraviti Srbijo, da bo mogla izvršiti srbsko taverno« misel — osvoboditi in zediniti vse Srbe. Ta doba je trajala od leta 1903. do 1912., torej samo devet let, za tako velikansko nalogo zelo malo časa. Srbi so v tem času uredili svojo finance, dvignili vojsko iz zanemar j onega stanja, v katerem se je nahajala, do prvovrstne bojne moči, ustvarili so si trdno pozicijo v mednarodni politiki. Mimogrede so morali še izbojevati težki gospodarski boj z Avstrijo. Taka politika za srbske radikalce gotovo ni bila popularna, a narod je bil že toliko politično vzgojen, da ni šel za majhnimi osebnimi koristmi, nego je iskal velikih ciljev. Ako bi bili £li srbski radikalci za takimi gesli, kakor se pridigu-jejo sedaj pri nas, bi bili ostili Jugo-sloveni še sfcdaj v onem nesrečnem položaju, kakor smo bili pred vojno. Turska sila bi bila ležala se sedaj nad Makedonijo, a pri nas bi so bila nadaljevala madiarizaciia in germanizacija. A srbski kmet ni iskal od politike osebne koristi, ni so bunil zoper militarizem, bil jo zadovoljen, da so dela mednarodna politika, čeprav zahteva mnogo gmotnih žrtev. Ni bilo ne časa, ne denarja, da bi se bile zidale šole, gradile ceste in železnice, ustanovilo toliko modemih naprav, ki se nahajajo po drugih evropskih državah, toda Srbija se je pripravila, da zaigra vlogo jugoelovenskega Piemonta. Prišla je tretja doba, čas velikih katastrof in burnega bojnega meteža. Srbija je imela armado katero pm>?mo z ozirom na kakovost prištevati med najboljše na svetu. Imela je diplomacijo, ki je stala popolnoma na višini. Ta diplomacija je znala najti pravo politično orijentacijo, ustvariti el trdno mednarodno pozicijo, znala se je vedno držati na poti. ki vodi do cilja. Našemu «lov*n*k<*mu ljudstvu ne moremo dovolj poudarjati, da se mora nasa država za svoj mednarodni ugled in stališče zanvaflftj edino le srbski vojski in srbski diplomaciji. Mi Slovenci smo rešili, ka- je bilo mogoče rešitJi «an*o na ta na#!n, da smo se zatekli pod srbsko streho in tako postali deležni pridobitev srbske vo? ko in diplomacije. Brez tega bi bili neka vrsta »res nutlias primi occnpantis« in bi se bifli vpoStevali manj, nea*o so se če-?ki Nemci. Saj nismo im^li mi sami prav nobenega adnta, katerega bi bili lahko izigrali. Avstrija na primer je imela za sebe razlog zastaranega po-setnega stanja, a poleg tega še mnogo dragih vezi in razlogov, mi Slovenci pa nismo imeli drugega kakor folklorist i ko. Priti j a moral Srb in reci: To je naša skupna stvar, ni samo slovenska, prosimo, da se nas posluša, kajti Srbija je dala za zmago četrtino svojega prebivalstva.« Mi Slovenci nirmimo nobenega prava, da so hudnjemo, ker nismo dosegli v©č. Biti mornmo samo hvaležni Srbom, da smo dosegli toliko. Zgodilo bi se bilo i-opolnom-v lahko, da bi ne bili d< i popolnoma ničesar, kakor nit*o dosegli ničesar Češki Nemci, in ne imeli nobeno pravic©, da se pritožujeriK). Ce staviš pri konjski dirki na konja in ta konj zaigra, morai plačati in biti tiho. Pri končni ureditvi razmer je šlo pred vsem za to, koliko jd kdo doprinesel k zmagi in dalekovidnost srbske politiko je vodila tako, da so Srbi, kljub svoji maloštevilno? t i in dasi so imeli mogočne člane bntento za svoje naravne nasprotnike, vendarle imeli ugleden g;\as pri obračunu. Radikalna politika jo bila torej jako dosledna in dalekovidna. Stremila je vedno za velikimi cilji, katero je tudi dosegla. Ima za sabo veliko preteklost in nečuvene uspehe. Njena politika je bila vedno |ako praktična, ki se ni izgubljala v meglenih teoriji h in v nejasnih utopijah. Postavila ai Je za cilj najvišjo, kar je bilo mogočo doseči, a da je to dosegla- jo morala izpustiti izpred oči vso kratko cilje ter se odreči vsem demagoškim sredstvom. Naš poslanec se je smatral predvsem za neke vrste agenta svojih vo-lilcev in smatralo so je za njegovo dolžnost, da >za volilce kaj doseže«. Obetati je moral vedno neko hipno materijalno korist in trenutno pomoč. Srbski ^narodni poslanik« se jo smatral pred vs*em za zastopnika naroda in države in njegova dolžnost *e bil?, da sodeluje pri velikih narodnih in državnih ciljih. Srbski narod je politično veliko bolj zrel kakor pa r.*r. Naše ljudstvo vpraša vedno poslar t: >Kaj si nam pri-nesel ?< Nima a :'.i\morar;a zA drugo, kakor za svojo trenotno korist Zasluga radikalne stranke je, da je vzgojila ljudstvo v tem duhu. Sedaj stojimo * red četrto dobo: da izgradimo državo '."tko. da bo sposobna za bodoče naloge. Potem bi morala priti pela doba, v kateri bi se uresničili še oni cilji, katerih ni bilo mogočo doseči v tej svetovni voini. Nobena stranka ni večna; tudi politična stranka je živ organizem, ki nastane, se razvija in postara. Pravijo, da se je tudi radikalna stranka postarala. Ne vem, 9e je to res. Toda vem. da stoie na čelu stranke možje, ki so doslej tako dosledno delali za velike cilje dosegli v tako težavnih okoliščinah take uspehe in pokazali tako velike zmožnosti. Skrajno nokusno je, da v slovenskem časopisju napadajo ie može, osebo, ki doslej niso se prav nič pokazale, kaj znajo, kot popolne nezmožneže in ne-značajnože ter iih celo obkladajo s psovkami. Bodimo veseli, da so nam srbski radikalci s svojo velikopotezno politiko ustvarili bi So, v kateri lahko prebivamo, bodimo hvaležni arbskumu kmetu, ki se je 40 let odrekal trenot-nira osebnim koristi, da smo vsi dosegli velike cilje. Ako se je radikalna stranka res postarala in ne bo znala urediti to htfce, pride za nio druga. Toda jaz še ne vidim teh znakov staranja. Kavno sedaj, pri delovanju za , ii i^mm, i p>wnapni p mwwwi« ustavo, jo pokazala šo vedno veliko drCavniško modrost in razumeva □ fe. Delala je konceeije na vse strani, a vedno imela pred očmi, da ustava mora priti. Pomislite, v kako groznem položaju bi se mi se nu Tavčarju deputacija rledeclh s:oipr> tlov: predsednik dniitva dr. Ivan Lo^* renčeč, odbornika Anton Martine M Vence JakiL Predsednik je pozdrav!« slavijenca s sledečim nagovorom: Predragi tovari t kovu! Ves slovenski narod se klnnls da nes Vašemu ri atrijskemu geniju; Va politični modrosti. Vašemu plemenitem" rodo- in človekoljubju. Va^e delo danes proslavlja in vsa ta neštevil odposlanstva, ki so se danes zbrala n historičnem Vi* -kem. kazalo na sadov Vašega neumornega — dela. kepo i to in prav je tako! Jaz pa vendar nočem slediti stopinjam teh deputacaj marveč krenem svojo not. Ne bom Vani pel slave, predragi tovariš v lovu, t& tiste trenotke. ko ste delali, marvoc za tiste, ko ste — počivali. Takrat, ko ste potisnili suhoparni akte na stran, odložili škripajoče pero* otresli se pisarniškega prahu ter ddEj puško na ramo in krenili — v zelem gaj, da so oddahneta, da se razvedrit takrat šele ste postali n a 5. Ker jo bil celo Vaše življenje pravzaprav le sam delavni dan, je naravno, da sm Vas mi lovci mnogo manj imeli, kako so Vas imeli drugi Zato sm:> Vas imeli — pristnega, kakor je nrlstna rava. h katori ste se k^t lovec vračaj Za odsctnis>Lo mizo, na »ovoraU škcfn odru ali v sodni dvorani Vas i a tiščala tesno zapeta suknja forme, v ro-kmem lovskem »iknjiču, v katerem prihajali mod nas. sto so nam udaiall v vsej svoji gorenjski pristnost L Vse vrline, ki moraio dičiti dof>f*-ga lovca, zmisel za lepoto naravo hi pazijo lova. neprisiljena tovari*+vo» zdrav humor, gladek iezik, dobra la^ tinščina, vse to zdmžufe v sebi df. i avčar kot lovec. Naravno je. da ga. nihče, ki je bil kdaj ž njim na lovu. pa naj si je to bilo gori v Rakitni, ali na^ krškem poljn al; r>a ljubljanskem baziu —- ne more pozabiti. Ker slučajno načeljuiem !?1rrv. lovskemu društvu me ie doletela Izredni čast, pripeti Vam na pr^i nas novi đro* * r*-1 * . ■ ■ VVtM. IU l.l« Alfonz Daude*: 43 Tarf arin na planikah Roman. Prevel dr. Ivo Sorli. —Za boga! Sedemindvajsetkrat! vzklik; nejo odposlanci. — Bompard vedno pretirava! meni stro; go, a ne brez neke zaviti P .P. D. V salonu so pastorjeve gospodične še ved; no vabile, a oče in mati sta že dremala pred kvartarni, dolgi Šved pa je vedno na isti brez* upni način mešal grog s sifonom. No, prihod taraakonskih planincev, ki so ga imeli vrhu tega tudi že nekoliko v glavi je bil vsaj mla* dim damam prijetna izprememba. In res te ljubke osebice niso Še nikoli videle ljudi, ki bi pili črno kavo s toliko mimiko na obrazu in v očeh. — Malo sladkorja, Tartarin? — Ne, hvala komandant! Saj veste , •. od. kar sem bil v Afriki... — Da, da .. oprostite! Evo ga goepoda Balteta! — Kar sedite kar sedite, gospod Baltet! — Živio, gospod Baltet! A ! A ! A! A! Strašno Šušur! Z vseh strani tesno obkoljen od teh ljudi ki jih še nikoli ni videl, se ie gospod očka BaL tet mirno smehljal. Bil je krepak, visok in ple= čat Šavojardec s širokim hrbtom in počasnim korakom. — Gospodje želite na Mont Blanc? ie je vprašal mereč Taraskonce s pol ponižnim pol zafrkljivim pogledom. Tartarin ie hotel odgovoriti, toda Bom* pard ga je prehitel: — Kaj ne, da je za letos prepozno? — Zakaj prepozno? je odgovoril bivši vod nik. Glejte tam tistega švedskega gospoda ki poj de iutri! Proti koncu tega tedna pa pri: čakujem dva ameriška gospoda, ki tudi gresta Eden izmed njiju je celo slep. — Poznam, poznam. Videl sem gana Gug« giju. — A? Vi ste bili na Guggiiu, gospod? — Prod osmimi dnevi ko sem šel na Jungr frauo! Vae evangelske gospodične so se tresle vsa njih peresa so se ustavila, vse njih glave sc se obrnile proti Tartarinu, ki je v očeh teh stra? stnih plezalk in navdušenih športnic naenkrat vse nekaj drugega. — Lep uspeh! je rekel gospod Baltet in začudeno meril P P. dočim je Pascalon pod pogledi tolikih goepodičen ves zardel in zbegan zameketal: — Me — e — eni se — e — e zdi najbolp- še, če — e — e bi povedali--Da gospod povejte še — e — e — enkrat tisto ono.. tiste o prepadu.... — Otrok! se je nasmehnil predsednik. Tc da ipak je začel; skraja brezbrižno in ma!omar: no, potem pa vedno z večjo grozo. Kar videl s' ga, kako maha okrog sebe, brca na koncu vrv: nad brezdnom — gospodične pa so drhtele in da kar požirale s svojimi mrzlimi angleškimi očmi, s temi očmi, ki se ne odpirajo počez am= pak samo v kroglo. V tišini, ki je nastala na to> se oglasi Bompard: — Če smo morali na Čimborasu čez raz* pokline, se nismo nikili navezali. Delegatje so se spo^cd^i... »O ta Bompard , pej res!« je v nedolTmenr občudovanju zamrmral Pascalon, očka Baltet pa ki je mislil, da sta Cimboraso in bompard v kaki zvezi, ie odločno ugovarjal, da bi kdo kršil stare obiČaie in govori! proti vezovanjti Po njegovem mnenju plezanje preko ledi sploh ni bilo možno brez vrvi, brez poštene vrvi, brez poštene vrvi iz maniliiske konop; i je! Ce se ti zdrsne, te vsaj drugi pridrži. — Samo če se vrv ne utrga gospod Baltet' je rekel Tartarin in omenil naslikano nesreče na Matterhornu. Na Matterhornu se vrv ni utrgala, je odgo« voril hotelir, vsako besedo tehtajoč. Tam jo je zadnji vodnik sam s cepinom presekal. In ko je videl, da se Tartarin razgreva, jc pristavil: — Oprostite, gospod! Mož je ravnal po= polnoma prav.... Ko je spoznal, da drugih ne more več držati, se je od njih odrezal, da reši življenje vsaj sebi, svojemu sinu in potniku ki je bil ž njimi. Brez tega bi bilo namesto štirih sedem žrtev.,,. Zdaj se je unela. živahna razprava. Tai* tarin je trdil, da je oni, ki se jo dal privezati na vrv, že zastavil tudi svojo čast, da hočo z vsemj drugimi, ki so privezani ž njim vred živeti aH pa umreti. In zato, ker so ga poslušale i damA vedno bolj razburjen in navdušen, je navalil vzglede in pozival tudi na navzoče. Tako a« na primer jutri ne navežem z Bompardom skupaj samo iz opreznosti in skrbi za svoje življenje, ampak bo ta vrv v prvi vrsti prisega pred Bogom in ljudmi, da bom odtlej s svojim tovarišem le eno bitie; in da, rajši urnrem nego bi se vrnil brez njega! — Sprejemam prisego zase in za vast ie kričal izpod drugo svetiljke Bompard, Slovesen trenutek! Ta hip je posegel s svojo strašno franco* šČino v pogovor mladi otožni Sved, ki jo bU zdaj videti do vrha napolnjen z grozom in >.;i lostjo. Tudi njemu se je zdelo, da je vodnik prav storil, ko je prerczal vrv. Da: odrešiti življenja štirih nesrečnežev, ki so bili Še mladi obsojeni torej, da moraio še dolgo časa čakati smrti: spustiti jih z eno samo kretnjo v večni počitek, v popolni nič, — Kako lepo in velik*> dušno dejanje! — Kaj? jc kriknil Tartarin. VI Še fako mlad človek, vi, v teh letih, govorite o življenju tako! Kaj vam pa je napravilo, če smem, vpra^ sati? 2 stran »■T .SLOVENSKI NAROD*, dne 30. avgusta !tev. 193 RvenI znak. edino vidno odlikovanje, ki Vam ga more društvo dati. Lep je naš znak, naš Zlatorog, ali zlato je tudi Vaše srce, kjer bo počival. Jubilar g. dr. Ivan Tavčar je imel V gumbnici pripet lovski znak društva. Sokol se klanja soolenu brata prvemu starosti. Njim je sledila deputacija Sokolov, katero ie vodil načelnik brat dr. V. M urnik. Dalje šišenski Sokol po bratu Jesihu. Sokolstvo Je bilo med čestitajočl-mf številno zastopano (Savez, župa Ljubljana l„ Gorenjska župa. Sokol v Ljubljani, Ljubljana L, Šiška, Škofja Loka, Kranj itd.). V imenu Jugosloven-ekega Sokolskega Saveza in posebej še fcokola v Ljubljani, ki mu je bil slavij e-taec nad deset let starosta, je ogovoril slavljenca savezni načelnik in starosta ljubljanskega Sokola br. dr. Viktor Murn'ik: Dragi nam brat starosta! Sokolstvo se pridružuje mnogo-Urojnim čestitkam, ki jih prejemaš danes. Med tvojimi Častilci seve ne sme fcianjkati Sokolov in zlasti ne starega ljubljanskega Sokola, ki se ima tebi zahvaliti, da vkljub svojim dolgim letom te danes živi mlado, krepko in sveže fcvljenje. Starosto val si mu dolga leta fcožrtvovalno in tista leta moramo šteti tned njegova najuspešnejša, pa tudi najtežavnejša: saj je takrat šlo za pre-roditev društva In ž njim vsega našega Sokolstva* In kjer se kaj preraja, je ne-fcaj starega in nekaj novega, ki se bojujeta med seboj. Ti pa si. bedeč nad obema strankama, društvo znal voditi tako spretno in umno, da se ie boj bojeval v stvarnih mejah in dobojeval na veliko korist društva in vsega Sokol-stva, Novi stvari si doprinesel marsikatero žrtev. Eni teh žrtev moremo pripisovati, da Te ima društvo zapisanega ▼ knjigi svojih telovadcev. Dal si ▼zgled, četudi si Ti je zdelo takrat, da jloboko že tičiš v jeseni življenja; saj pisal si tako, dasi Tvoja jesen še danes cvete, pa tudi donaša nove. sočne sadove duha: zato upamo, da bo tudi Tvojemu telesu še dana dolga jesen in da Te čaka tudi še lepa in srečna zima. Takrat pa si prinesel žrtev, da si z nami uril svoje, recimo jesensko telo. Mnogo sitnosti si imel z obema strankama, zlasti z nami, ki smo bili mlajši in »ato bolj sitni. Sitnosti nam oprosti, za vse. kar si storil za Sokolstvo. prejmi naio zahvalo! Ali naj ne Izražam samo hvaležno« frfl, ki smo Ti jo dolžni v toliki meri. Naj naglasim tudi bratsko ljubezen, ki si Jo znal vliti v nas. Če smo občudo-Tali velikega dela velikega Tvojega duha; Če smo se vzravnavali ob sijajnem 'vzgledu izredne Tvoje delavnosti, prave sokolske delavnosti in neumornosti pri delu za narod — pa smo se obenem greli ob blagodejnem ognju, ki je plam-*el iz Tvojega dobrega srca. Čutili smo ijedno in čutimo, da nas imaš rad, in mi smo Te imeli ln Te imamo radi. Zalo pa nas tembolj veseli, videti Te zopet krepkejšega. Naj se Ti zdravje Čim fcrej povrne popolnoma in bodi nam ohranjen srečen do skrajne meje človeškega življenja! V to naš sokolski na zdar! Slavljenec se je iskreno zahvalil za Iskrene sokolske Čestitke, skromno pomanjševal svoje zasluge za Sokolstvo ln Izrazil svoje veliko veselje nad ogrm-nlm vzrastkom sokolske organizacije, tako važne za telesno in moralno krepitev in povzdigo naroda in utrditev njegovega ujedinjenja. Poklonlteo kolfornlh In dragih korporacl]. Za tem je čestital dr. Tavčarju kot iinemu prvih članov pevskega društva »Slaveče predsednik g. Dražil, šef-vednik g. Rasto Pustoslemšek •je na čelu deputacije, obstoječe iz Članov uredništva in upravništva »Slovenskega Naroda« ter tiskarniškega csob-ja izročil iskrena voščila jubilanta in mu predal prekrasno vezano, na finem papirju tiskano slavnostno številko »Slovenskega Naroda«. G. prof. Vav-potič je v imenu »DruSiva slovenskih Upodabljajočih umetnikov« poklonil 4 male, lepe slike, ki predstavljajo razne Sjete lz visoške okolice. Mag. ravnali g. dr. Miljutln Zar ni k z deputacijo organizacij magistratnih uradnikov m uslužbencev vseh kategorij je krepko pozdravil g. župana z edino željo: »G. lunan. pridite na magistrat!« V imenu uradništva Mestne hranilnice ie čestital podtajnik g. Jeruc g. Kode pa v Imenu »Šentjakobskega političnega in gospodarskega društva«. Jubilantu se je poklonilo tudi na-celstvo Jugoslovenske demokratske stranke, obstoječe lz ptedsedniko g. dr. Vladimirja Ravniharja. poslancev g. dr. 2 e r j a v a ln g. prof. R e i s-nerja, tajnika ravn. Juga, min. n. i> g. dr. A. K ram er J a. poverjenika g. A. Ribnik ar j a, prof. Brezni-S a fn ravnatelja g. L. Jelene a. O. dr. Kramer je poleg tega še Čestital v imenu demokratskega tiska, g. dr. Ž eri a v v imenu parlamentarnega dem. kluba, prof. Breznik v imenu Tiskovne zadruge. Izročil je jubilantu krasno vezano knjigo niegovih spisov, ki jih je zadruga pred kratkim Izdala. O. ravnatelj L. Jelene je dalje Čestital v imenu Udruženja iugosloven-skega učiteljstva. G. dr. F o r n a z a -rič je izročil pozdrave neodređenih bratov Iz Notranjske, Krasa, iz Gori-Ste, Trsta in Istre. Deputacija akademskega društva »Jadran« se je tudi po- Lepi in vznešei so bili prizori, ko se je našemu jubilantu klanjalo slovensko ženstvo. Ga. dr. Žerjavov« in ga. E'n g e 1 m a n o v a sta se poklonili za Kolo jugoslovensklh sester. Deputacija »Splošnega ženskega društva«, obstoječe iz ge. Minke Govekarjeve, ge. Deklevove in gdč. Karle Mo-dičeve je izročila krasen šopek z diplomo družbe CM za 35 kamnov. Gdč. Modičeva je imela kratek nagovor. »Z vso ono ljubeznijo, spoštovanjem in z vsemi željami, s katerimi se zbira danes okrog Vas narod, prihajamo tudi me slovenske žene semkaj na Visoko. Najbolje proslavimo Valo 70-ietnico, ako poklonimo Vam za Družbo, za katero ste imeli vedno odprto srce in roko, 35 kamnov. Te kamne poklanjamo naši družbi Sv. Cirila ln Metoda. Trnovska dekleta, med njimi gdč. Grošljeva za trnovsko podružnico CM. so mu poklonile krasne šopke. Vodstvo družbe CM po predsedniku g. Andreju SenekoviČu in notarju g, A. H u d o v e r n i k u ie izreklo svoje čestitke z nado. da 2ivi na mnogaia leta. Za »Žensko telovadno o* ca, Minka K r o f t o v a. G. dr. Ivan Tavčar m x deputaciji »Splošnega ženskega društva« ti-njen zahvalil in sprejel diplomo. G. prof. Jeran je pozdravil v imenu dijaške kuhinje »Domovine« in Akad. doma. Ginljiv je bil prizor, ko je izrekel svoje čestitke predsednik odvetniške zbornice g. dr. Danilo Maia-ron. Solzeč se. sta se dolgoletna bojevnika za narodova orava objela in poljubila. Notar g. Aleksander Hudo-vernik je čestital v Imenu notarske zbornice, za društvo »Pravnik« pa dvomi svetnik g. B e ž e k. Vrstile so se še druge korporacije in društva. Jubilant ie večkrat vzhi-čen vzklikal: »Kaj hočete, da račnem jokati?« V imenu »Gosposvctskega Zvona« je pozdravil g. dr. I. C. O b 1 a k. V imenu »Slov. Matice« g. dr. P r i i a-t e l j. za »Društvo slov. leposlovcev« g. dr. Kraigher in za gledališče g. O. Zupančič in g. G o 1 i a. Za Go-stilničarsko zadrugo gg. Kavčič in K r a p e š, za Deželno obrtno zvezo občinski svetovalec g. Fr a n c h e 11 i. za trgovski gremij g. J e 1 a č i n. g. L i 1-1 e g za trgovsko društvo »Merkur«, za Dramatično društvo in gledališki konzorcij. Klanjala pa se je našemu dr. Ivanu Tavčarju tudi lepa poljanska dolina. Gorenja vas i Poljane so bile vse v zastavah. S kmečkih domov so prihajali staremu boritelju in zagovorniku ljudskih pravic iskrene molitve, da ga še Bog ohrani na mnoga leta. Poklonilo se je obč. zastopstvo z županom g. Demšarjem na čelu. Narodna Čitalnica v Poljanah in številne žene so prihajale pozdravljat svoiesca rojaka. Ljubek je bil prizor, ko so pred slavljenca stopila tri dekletca v belih krilih s šopki v rokah Inica, Božica in Belica ter mu čestitale v imenu mladine. V imenu pravoslavne občine v Ljubljani stanujočih bratov Srbov je čestital k svečanemu dnevu g. dr. Av-r a m o v i č. Jubilantu pa so Čestitali tudi zastopniki bank z. ravnatelj Ty-k a č in dr. A ž m a n, kakor tudi zastopniki slovenske industrije med drugimi veleindustrijec g. V. M a j d 1 č iz Kranja, Harmonično sliko poklonitve Je spopolnjevalo precizno in lepo petie znanega kvarteta Kozine. Vrvelo je pod kostanji živahno in pisano življenje. Jubilantu ob strani je stala njegova zvesta družica, ga. Pranja Visošca. ki so ji navzoči posebno slovesno prirejali navdušene in prisrčne ovacije. Slooo. Pretresljivo je bilo slovo. Okol? petih so se zbrali pod kostanji pol* noštevilno vsi predstavniki, >ast >p.-niki kulturnih, političnih, gospodar« skih in drugih društev, umetniki, pl« satelji, časnikarji in drugi so obkolili jubilanta in predeni ie stopi' g. dr. Triller ter je v vznesenih be* sedah dal duška spoštovanju in lju« bežni vseh navzočih do slavijenčeve osebe. Njegov krasni govor je bi* mestoma živahno in oduševljeno aklamiran. Govornik je v lapidar« nih stavkih označil pomembni dae za narod in jubilanta, njegove za* sluge za kulturo, politiko in narode vo probudo. Navzoči *o priredil: prisrčno ovacijo slavijencu, zlast? ko je pristopila k njemu gospa Fran j a. G. dr. Kokalj je nato dekla* miral sonetni venec, posvečen jubi« larju in njegovi soprogi Franji Vi« šosci. Sonetni venec opisuje v zne« še nih besedah jubilar j a kot Slovenca, domoljuba, pisatelja, Emila Leona, Vlastelina Visoškega, politi* ka, župana in človeka, Nato je govoril še g. geueraln: konzul češkoslovaške republike dr Otokar Beneš, ki je naglasak da prinaša častitke in pozdrave svoje vlade in vsega češkoslovaškega na* roda. Češki narod zna ceniti dele jubilarjevo, zna ceniti pa tudi nje* govo zvestobo in prijateljstvo nar pram Cehoslovakom. Z živiokliccin na dr. Tavčarja je dr. Beneš zaklju* čil svoj prisrčni govor. Njegov go* vor so navzoči spremljali z odušev« ljenimi klici: Živeli Cehi, živela Ce« hoslovaška. Jubilar g. dr. Tavčar se je dvig« nil in kratko zahvalil g. konzolu za pozomoet in po£c4čenjo* Poudarja: le, da smo Slovenci hvaležni češke• mu narodu kot učenci svojemu uči* tel ju. Za tem je bila slovesnost k on* čana in v avtomobilih kakor tudi v številnih kočijah so začeli čestilci odnajati picti Ljubljani- PolltICne oestl. = Naši delegati na Zvezi narodov. Dne 5. septembra bo t Ženevi druga skupščina zvare narodov. Za našo delegate so določeni: Dr. Miroslav Spa-lajkovič, narodni poslanec in bivši minister, dr. Miljutin Jovanovič, kraljevi poslanik v Bernu in dr. Mileta Novakovid, vseučiliski profesor v Beogradu, Delegatom se bo pridal kot ekspert Radivoj Obradovič, načelnik prometnega ministrstvo, '=' Dr. Laza Markovi« o ustavitvi I* 'išdpisov. Poslanec dr. Laza Marko--sic, radikalee in glavni sotrudnik pri sestavi ustave, piše v »SamopravU v daljšem članku o vporabi ustavnih določil 2 ozirom na Časopisje. Poudarja, da so se začela nekatera ustavna določila krivo tolmačiti. Po ustavi se zamore zapleniti lo dotične številke, ki vsebujejo zločin po § 138 ustave. Popolna ustavitev kakega časopisja pa ie nemogoča in izključena v zmieiu postavnih določil. — Končana preiskava o DraSkovi-ecvera umoru. Preiskava o atentatu na pokojnega ministra Draskoviča. jo končana. Državni pravdnik je preiskovalni materijal izročil pristojnemu sodišču. s= Velike propagandno d« i o za Italijo v zasedenem ozemlju izvrši italijanski vojaški zakon in sicer vsled svoje liberalnosti. Tako piso tržaški >I1 piecolo della Serac, Nekaj resnice je sicer v zatrdilu tržaškega lista, tato pa. je v njem tako velikanska napaka, ki izbriše vse ostanke resnice. Naši lfudje In nič manj Nemci v Tjro-lih smatrajo po vsej pravici vojaško dolžnost kot najvočjo krivico. Oni so prisiljeni, da žive v tuji državi in zato se pravi naravnost teptati ntfh čustva, če se jih sili. da morajo z orožjem v roki nastopiti pi*oti svojim bratom. Raztegnitev laškega brambnega zako-1 na na nove province je zato neraomi-I na in ne bo nobena propaganda za Ita-t lijo, temveč proti Italiji. čisto vse-I jedino je, če je po lahkem zakonu samo j enoletna službena doba in niti omembe j ni vredno, če preneha v Italiji vojaška j dolžnost že z 59. letom. Glavno je, da i so vsi Neitalij.uii prisiljeni proti svoji volji k vojaški službi In da nima Italija človeške pravice, da sili prebivalstvo, ki je le iz strategičnih ozirov prikloplieno I tali ti, da vrsi za Italijo tudi vojaško službo. sc Lndendorff častni doktor medicinskih ved. Univerza v Kraljevcu je imenovala generala Lfudendorffa za častnega doktorja. Socijalistični listi radi teeja hudo napadajo in obsojajo univerze in o Ijudendorfra pišejo takole: »Ludendorffu bi so mogla primati zasluga, da je prtekrbel anatomski soli brezštevilna sveža trupla. Ako se ovenča % lavor j ©vira vencem človek, ki je bil eden največjih krivcev nemške nesreče, je to samo nesramno izzivanje. Za zdravje in življenje nemških vojakov, katero omenja izročena ran zdravniška diploma, je skrbel tako, da je pošiljal mladeniče Iz naroda v jarke, sinovi Junkertev in buržujev ; so pa zabavljali v oraHiu. Pisati o nepremazanom me<*u Ludendorffa je grda laž. Ravno on fe povzročil nesrečo in v času najhujše nevarnosti je rotil vlado, naj prosi za premiHe za vsako ceno. Tak voditelt lepo pristoia reakci-Jonarni svojatl, ki ga povzdiguje in proglasa za resitelfa ta maščevalea nem&keg naroda.« — Komunisti v Kaliji zahtevajo splošno stavke. Iz Rima poročajo, da je osrednji komunistični odbor raspo-slal vsem socialističnim organizariiam predlog sa splošno stavko v Italiji. Okrožnica o rs vi, da nal se vprašanja, ki zadevajo vse delaveke sloje, dvignejo pr^ko strokovnih organizacij ▼ načelna vprašan to. Vsaka popustljivost mora biti izključena. Delavski razred zahteva 8umi delavnik, ohranitev dosrovorov in sedaniih plač, zajamčen ob**t.inek za odpuščene delavce in nedotakljivo pravico organizacije. Okrožnica Izvaja: Dvigniti te zahteve do načelne važnosti, pomeni vprizoriti splošno stavko vseh organiziranih kmfetskih in delavskih kategorij.« = Konec ftaCilan. vpliva v Albaniji? Italijanski listi se rarrrariato, kor zahteva ansrl^ka vlada, naj Italifa isprazne otok Saseno. Čei d* se pot«*m tudi Jugoslavija umakne na demarkacijsko Črto in Sele notem postane Albanija neodvisna država. Albamci dolže Italijo, da te kriva vseh neereč W zahtevalo v LonoVmn, naj se Italiji prenovo ie nadalje spletkari ti preko Satena in Valono proti Jugoslaviji. Albanci so vrgi že vse I tal H posadke ls deitle in boj arditov proti vladi v Tirani je le boj proti laškim vplivom Mirldto so v svofl borbi dooegli velike vspehe In tiranski vladi mora biti kmalu konec KONGRFG T>KHOKRATSKE STRANKE. — Beograd, 27. avgusta. (lav.) V dneh od 10. do 15. oktobra bo v Beogradu kongres Jugoslovenske demokratske stranke. Kongresa se udeleže delegati© vseh pokrajinskih in okrožnih organizacij ii cele Jugoslavije. Kongres bo razpravljal o reviziji strankinega programa in o novem statuta Iz naSe kraUeuIne* — Novinarski kongres v Splitu. Novinarji - izletniki so v soboto 27. tm. dopoldne ob pol 12. dospeli v Split. Pričakovali so jih člani pripravljalnega odbora in drugo občinstvo. Ob pol 16. je bil kongTes svečano otvorj'en. Krasni foyer narodnega gledališča v Splitu je bil do zadnjega prostora zaseden. Prisotni to bili zastopniki vseh oblastev in mnogobrojno občinstvo. Urednik K i s i Ć je pozdravil časnikarje v imenu pripravljalnega odbora in sicer najprvo Cehoslovake. Za njim ie govoril predsednik Novinarskega L druženja Dušan N i k o 1 a j e v i Ć, ki je predlagal, da so odpo61j<» Nj. Vel. kralju Aleksandru vdanostna brzojavka. Ta predlog jo bil soglasno in z velikim navdušenjem sprej«-! Nato je predlagal, da se pri so t u j hta-rejšina našega •■■ i i 1 a r s t -v s g. Juraj Bi a n k i n i izvoli za č a s t n o g - predsednika kongresa, kar je zl udilo veiiko navdušenje. — Potem je govoril v Imenu pokrajinske u;>rave dr. Katalinić in v imenu občine profosor B a r a 6, ki sta pozdravila navzočo ter poudarjala važnost časnikarstva in priporočala novinarjem, naj so zavzemajo za int*-rese Spli ta, in našega Primorja. — Nato je govoril predsednik sindikata češkoslovaških novinarfev dr. P a c e k. Govoril ie najprvo čoAki o blagopokoj-nem kratju Petni, potem pa je razvijal v našem jeziku velik načrt, kako naj bi se konvencija med češkoslovaško republiko in našim kraljestvom izpopolnila s časnikarsko konvencijo. Kakor sc Je dosegla zv«»wt držav, tako se m<>-ra a ».ju* ovi ti tudi zveza peres. — Potoni je govoril g. pjiankini jako vzneseno o celokupnem Slovanstvu in izrazil teljo, da bi bili na prihodnjem kongresu v Splitu zastopani vsi slovanski narodi. Posebno temeljito se je bavil z ruskimi vprašanji in izrazil željo po regeneraciji te bedne slovanske države. — Odgovoril mu je ruski novinar T r i 1 e n k o. — Za njim je v imenu Slovakov govoril g. Pavlov. S t^ je bila dokončana slavnostna otvoritev kongresa. — Popoldne je bil na Marjanu, holinu blizu Splita, komerz. — Jutri ob 6. ijutraj obiščejo časnikarji otokn Hvar in Vlc. — Pat kraljeviča Gjoraja v Pariz. Kraljevič Gjorgjc je 25. t. m. v spremstvu svojega pribočnika odpotoval. Odhaja v Pariz, da poseti svojeza brata Nj. Vel. kralja Aleksandra, noiern pa se bo podvrgel zdravljeniu. ki so mu ga svetovali zdravniki se pred smrtjo pokojnega kralja Petra. Na Francoskem bo ostal dalj časa. — Oporoka kralja Petra. V beogradskih poučenih krogih se trdi, da je pokojni kralj Peter zapustil dva testamenta, političnega in o razdelitvi premoženja. Oba testamenta se bosta odprla, ko dospe kralj Aleksander v pre-stolico. — Delavski dom v Sarajevu. Delavski dom v Sarajevu je bil 26. t. m. uradno izročen vodstvu soeijalnodemo-kratične stranke. — Aretirana zaradi neosnovane denuncijacije. V Sarajevu sta bila aretirana delavca Stevo Gjuričič in Širne Gruić, ker »ta iz zlobnosti in neutemeljeno ovadila deset delavcev tovarišev radi dozdevnega komunističnega miši fen j a. — Francket d' Esperay na Cer* planini. Beograd, Ć6. avgusta. iMnršal Frauchet d' Esperay jo danes dospel v samostan Studenica. Vrnil se bo preko Cačka. kjer se bo sestal z vojvodo StepanoviČem ln Sel preko Valjeva na Cer-planina, kjer so bile meseca avgusta 1914 prvikrat potolčene avstrijske Čete. S Cera bo odSel potem v Beograd, nato pa se bo vrnil v Pariza_ neodreicna domo-olna — Glede pomanjkanja učitelj« sfva in uradništva na zasedenem ozemlju nam nekdo od tam poroča da se to pomanjkanje občuti v ved. no večjo škodo slovenske stvari Pravi, da tja pristojni bi lahko uspe« šno delovali na domačih tleh in za to bi marsikdo,, ki služi sedaj v Ju» goslaviji, prav storil, da bi se povt* nil domov. Opaža se, da tiščijo v Jugoslavijo bolj rojeni Primorci, ka* kor pa službeno v Primorje došl*' Slovenci! Po raznih uradih so Iz« prevideli, da delo i italijanskimi uradniki ne gre izpod rok in da bi bilo treba razna mesta izpopolniti z domačini. Bežali so jedni iz strahu drugi radi boljših mest. Nobena krivda seveda ne zadene onih, ki sc morali oditi. Posredovanje glede na« mestitve na zasedenem ozemlju pa bi se moralo izvršiti potom jugoslo* venske in 11 al lanske vlade, da bi ne bilo nikakega oškodovanja priza* detega uradništva ln učiteljstva, ču» jemo» da tudi v Postojni prirnanj* kuje učiteljstva ln da hoče neki pri: morski učitelj oditi od tam v Jugo slavijo! Pričakovati je, da se urad* niške in učiteljske razmere v Julij* ski Benečiji sčasoma urede, zato p s je želeti, da bi imeli na razpolago svojih ljudi, kateri morajo zasest toliko sedaj praznih mest. SPOPAD MED MADŽARSKIMI IN JUGOSLOVANSKIMI ČETAMI. — Beograd, 27. avgusta. (Izv.) Iz Darde poročajo, da je včeraj došlo do resnih spopadov pri Kambajl med jugoslovanskimi predstražami in madžar-ajdjni Mami En Madlsf ie mita* Francosko predaoa-nje o LjubSIani. Pariz, koncem avgusta. Gospod Jean B o u r g o i n, naj« mlajši učenec in intimen prijatelj la« ni umrlega slavnega pariškega slavi« sta Ernesta Denisa, je poslan v Slo« venijo v posebni misiji udruženja »Union des Crandes Associationa Francaises«. kateremu predseduje Ravmond Poincare, bivši predsed« nik Francoske Republike, in kate« rega namen je pospeševati propa* j^ando prijateljskih narodov v Fran« cijL Gospod Jean Bourgoin ima na* lo£ pripravljati gradivo, ki bi poma* ^alo temu udruženju organizirati ju» goslovensko propagando v Franci« ji v interesu obeh dežel Razven te» ga ima g. Bourgoin za ljubljansko univerzo naročilo od znanega fran» coskega pisatelja Mauricca Barresa poslanca mesta Pariza in člana ken misije notranjih zadev v francoski zbornici. G. Bourgoin bo imel za četkom septembra na ljubi jam' * univerzi francosko predavanje c Mauriceu Barresu in francoski mi* sli v jugoslovenskih deželah. (Mau» rico Barre et 1' ide francai-e en pavs youf4oslave). To predavanje se bo vršilo pod pokroviteljstvom mi« nistrtva prosvete v Beogradu in francoske »Ligue des Patriotes« Razven tega bo imel g. Jean Bour* goin, ki potuje po naši kraljevini in proiičava naše razmere, meseca oktobra v Beogradu predavanje o Erncstu Denisu. Za časa bivanja med nami bo obiskal razne osebnosti po nalogu g. Paula Labbeja, glavnega tajnika »AJliance francaise«, katere pred* sednik je tudi Ravmond Poincare To društvo, propagira francoski je* zik in civilizacijo po celem svetu in ima povsod že svoje podružnics jih hoče ustanoviti tudi pri nas in jim preskrbeti francoske knjižnico, kakor tudi poslati k nam francoske predavatelje. G. Paul Labbč, ki je velik prijatelj našeua naroda in je spisal brošure »L * Effort Serbe* »La Serbie Victorieuse«, L a Serbe Fidele« itd., mdsli v pomladi sam priti k nam in organizirati podružnice. G. Bourgion mu pripravlja pot Pozdravljamo g. Jeana Bourgoina in želimos da bo imela njegova iniciativa lepe uspehe in doprine* sla k političnemu in intelektijelne« mu zbližan j u obeh narodov. P. V, B. RAZDELITEV PODONAVSKE. GA BRODOVNEGA PARKA MED NASLEDSTVENE DR2A* VE, Dunaj, 27. avgusta, (Izv.) Medzavezniška komisija je po pet« dnevni razpravi včeraj zaključila pogajanja o razdelitvi podonavske« ga brodovnega parka. Odprto je ostalo Še vprašanje o odškodnini Avstriji. Razsodba komisije od* reja: Avstrija Ima še v njeni posesti se nahajajoča parnika »Buda« pest« in »Schonbrunn« izročiti Ju* goslaviji. Parniki »Hohenberg«* »Iris«, »Laudon«, »Tegetthof« in »Elven« se izroČe Romunijt Dalje ima Avstrija izročiti parnlke »Wlen«, »Miinchen«. »Bayern«, »Witelsbach« in 52 vlačilcev Jugo« slaviji. Madžarska ima dva remor* kerja in 20 vlačilcev izročiti Romuniji. Razen tega se priznajo Jugo« slaviji Še naslednji brodovi: An strija mora izročiti Jugoslaviji 22 remorkeriev. 547 vlačilcev In 9 poni tonov. Madžarska pa 22 remorken jev, 164 vlačilcev ln 1 ponton Jugo« slaviji. Slednje brodove je Jugoela* vija pridobila kot vojni plen. Av» strija mora dalje priznati Romuniji v last 8 remorkerjev in 43 vlačilcev Ogrska pa 3 remorkerje in 24 vla# čilcev. Franciji odstopi Avstrija 5 remorkerjev in 33 vlačilcev, Ogrska pa 4 remorkerje in 14 vlačilcev. Nasprotno sprejme Avstrija 4 parnik« ln 71 vlačilcev, katere pa mora od/ dati Čehoslovaški. Ogrska pa dobi dva parnika in 58 vlačilcev. Jugo« slavlja in Romunija nimata plačati nikake odškodnine. Nasprotno je ostalo odprto vprašanje odškodni« ne, nje višina in valuta, ki jo ima plačati Čehoslovaška. — Berlin, 27. avgusta. (Izvirno') Politični umor poslanca Erzberfier« j a je vzbudil v socijalno demokra« tičnih vrstah veliko ogorčenje. So* sijalno demokratična glasila poudarjajo, da se s tem umorom bliža Nemčija veliki katastrofi. Neka socijalno demokratična koresoon« denca celo obžaluje, da ni proleta« rijat ob polomu leta 1918. pomoril voditeljev svetovnega klanja, da nI zaprl Vsenemcev in naciionalistov Centrumsko glasi lo pripisuje umoru dalekosežne politične posledice. Krivci umora to Vsenemci in nemški nacijonalisti. Umor ima politični značaj. Na r%» ag imajo maoc stranko desnica 193. štev. ,6LUVENSKI NAKOU*, one 50. avgusta 1991. stran 3. Dnevne uesfl. V l/ubl/ani. 29. avgusta 1921. — Poset ministrov v Ljubljani Iz Beograda poročajo, da bo Ljub« (janski velesejem otvoril sam trgo* vinski minister dr. Mehmed S p a» ho. Otvoritve se nadalje udeleže vojni minister general Ž e č e v i e minister za socijalno politiko dr Vekoslav Kukovec in minister ca agrarno reformo Krsta Mile« lic. — Naš praški poslanik v Ljub« Uani. Včeraj je prispel v Ljubljane naš praški poslanec g. dr. Bogomil V o š n j a k. — Avtonomistovska zloba. Da. našnji »Avtonomist« je priobčil to* le notico: »Zanimivo je zabeležiti: Včeraj sta obhajala svojo sedemde. setletnico dva odlična moža dr Tavčar in Ivan Hribar. O g. Ivanu Hribarju je vladal v »vodilnem« slovenskem časopisju — molk!« »Avtonomist« se dela, kakor da b: ne vedel, ve pa prav dobro, da g kraljevi namestnik Ivan Hribar da* nes še ne slavi svoje 701etnice, ker je tri tedne mlajši od dr. Ivana Tavčarja in je rojen dne 19. sep» tembra 1851. »Avtonomistovske« insinuacije so torej neumestne. — Srbski učitelji v Sloveniji. Danes z jutranjim dolenjskim vlakom so iz Zagreba preko Karlovca dospeli v Ljubljano srbski učitelji iz nekdanje kraljevine, Bosne, Hercegovine in Stare Srbije. Učiteljev-izletnlkov je nad 90. Na plavnom kolodvoru so jih sprejeli člani ljubljanskega Udruženja jugo slovenski h učiteljev. Dopoldne so si ogledali mesto. Kosili so v hotelu štrukelj. Zvečer jim prirede ljubljanski tovariši sabaven večer v botelu Tivoli. — Primorci In smrt kralja Petra. Poles: venca, ki so ga položili Primorci na mrtvaški oder krali a Petra, so poslali rudi v Ljubljani bivajoči Primorci na naslov ministrskega predsednika g. Pašiča sledečo brzojavko: »Ob mrtvaškem odru kralja junaka in osvoboditelja plakaja solznih oči sinovi neodre-šenih pod tuji jarm vsiljenih krajev: Istre, Gorice in Trsta«. — Pri tej priliki nabirajo prispevke za »Jugosloven-sko Maticoc ter poživljajo svoje rojake, da se izkažejo kot požrtvovalni in vzorni patrioti! Z dejansko ljubeznijo za odrešenje bratov, to bodi geslo vsaj vseh Primorcev! — Brezimna pisma pokrajinskemu namestniku. Uradno objavljajo, da se pisma in dopisi, ki so naslovljeni na gosp. pokrajinskega namestnika. In ki nimajo nobenega, ali pa le kak 'anonimen ali potvorj&n podpis, ne bodo obravnavala, temveč pridejo breipogojno v kos. — Pretrgana telet, zveza. Zagrebški novinski urad javlja, da je bila suoči vsled nevihte ukinjena telefonska sveza med Zagrebom in Beogradom ter da so sato odpadle vesti iz Beograda. — Nameščenci državne financ« ne uprave v Ljubljani so prisegli dne 27. t. m. Nj. Veličanstvu kralju Aleksandru. Zaprisegel jih je ob in« tervenciji prečastitega gospoda ka* nonika Sušnika finančni delegat dr Savnik. — Svečana prisega postnega uredništva v Mariboru. V petek dopoldne se je na gL pošti Maribor izvršila slovesna zaprisega uradnlštva ozir. osobia novemu kralju. Cerkveni obred je izvršil stol. dekan Moravec, med odličnimi gosti navzoči tudi generalni direktor poštnega ministrstva s soprogo in hčerko Dimitrijević ln fin. gener. direktor dr. Dukič ter sekretar ministrstva soc. oskrbe vsi lz Beograda, Zaprisega se je izvršila na izredno slovesen način. Beograjski gosti so se odpeljali z večernim vlakom, — Generalni poljski konzulat. Ker se še vedno dogaja, da se dru« Štva in poedinci obračajo na »polj« ski konzulat v Ljubljani«, ki ne ob» stoji že leto dni, poroča poljski ge* neralni konzulat v Zagrebu, da za* stopa poljske interese v Sloveniji Poljski generalni konzulat v Zagre« bu, do katerega se je treba nepo* sredno obračati v vseh popotnih trgovskih ali drugih vprašanjih. — Poštni čekovni aavod v Ljub« Jjani naznanja cenj. občinstvu, da pred nekoliko dnevi v časopisih objavljena odredba ministrstva za Sošto in brzojav s dne 17. t. br 9.625, glasom katere odredbe »e ho morala od 1 septembra t L dalje izražati vrednost na poštnih nakaz« nicah v dinarjih, ne velja za poštno« čekovni promet; slednji se bo tud: nadalje še vršil le v kronah ter bo do poštni uradi v poštno#čekovnem prometu sprejemali vplačila in vr* šili izplačila tudi po 1. septembru t L v kronah, v katerih se bodo vodili tudi vsi računi, ki se nanašajo na čekovni promet. — Imenovanja. Za inšpektor« ja I. razreda pri direkciji državne statistike je imenovan vodja stati« stičnega oddelka pri poverjeništvu za socialno skrb v Ljubljani g. An« drej Jug. Pri poverjeništvu za kme« tijstvo v Ljubljani je imenovan m kmetijskega svetnika in referenta za vinarstvo višji vinarski nadzor« irik g. Bohufkv SJuditika . — Odlikovanje. Direktor odseka za probrano dr. Bogomil Seneko-v i 6 je odlikovan z redom Sv. Save IV. vrste. — Kolo j u gosi. sester razdeli tekom prihodnjih dni najrevnejši siroti padlega vojaka podporo. To« zadevne prošnje je poslati na taj* ništvo. Mestni trg 24. — Biblioteka Francoskega In« stituta v Ljubljani (Deželni muzej na desno) je odprta vsak dan, ra« zen praznikov, od 10.—12. ure dop in od 3 do 6 popoldne. Brezplačno je bralcem na razpolago čez 70C knjig, mnogo slovstvenih pregledov (Reue des Deux Mondes, Reue dr France, Mer cure atc), ilustriran? Časniki ( Ilustration, Fernina, Pano« rama etc.) in štirje politični dnev« niki (Journ: ■ des Debata, Tempa Matin, Information). Knjige se tud:' izposojajo, toda le posamič in proti kavciji 100 K. — Iz politične službe. Preme« meščeni so: vladni tajnik dr. Josip H u b a d od okrajnega glavarstva v Radovljici k pokrajinski upravi za Slovenijo v Ljubljani; okrajni ko* misar Fran Voušek iz Celja k okrajnemu glavarstvu v Ptuju; vlad« ni koncipist dr. Alojzij T r s t e n . jak iz Ptuja k okrajnemu glavar« stvu v Celju; provizorni vladni kon. cipist dr. Lovro H a c i n iz Ptuja k okrajnemu glavarstvu v Celju pro* vizorni vladni koncipist Mirko G o. rišek iz Slovenjgradca k pokra« jinski upravi za Slovenijo v Ljub« ljani. ^ —• Vidiranje potnih listov av« strijskih državljanov. Za Avstrijce stane pri naših policijskih in poli« tičnih oblastvih. 1.) Navadni in trani sitni vizum za rok enega meseca 25.50 dinarjev. 2.) Vizum za prihod in odhod v roku enega do dveh me« secev, ako stranka dokaže, da po« trebuje nad mesec dni za ureditev svojih poslov, tudi 25.50 dinarjev 3.) Službeni vizum za državne urad« nike in uslužbence in za delavce do lOdinarjev. 4.) Vizum za dijake ć dinarjev. 5.) Vizum za odhod iz kra* ljevine in vizum za odhod in povra. tek v roku dveh mesecev za one av. strijske državljane, ki bivajo stalno v naši kraljevini, 10 dinarjev. — Avstrijci, ki imajo vizum za prihod in povratek, se morajo pred odho» dom javiti pri našem oblastvu. Za potrdilo (vizum), da so se pri od* hodu javili« se ne zahteva nobena taksa, ako je potni list že vidiran za povratek. — Kontrola v menjalnic! Maribor. Vsled opetovanih pritožb potujočega občinstva, da kolodvorska menjalnica, ki je do zadnjega časa nosila nepostav-no ime »državna menjalnicac zaračunava pri menjavi denarja zlasti pri laških lirah zdatno višjo provizijo kakor se to dogaja v bankah v mestu, je pristojna kontrolna oblast nrimorana uvesti natančnejšo kontrolo kakor se ie doslej prakticiralo (doslej namreč sploh ni bilo na tem zavodu v nemških rokah nobene prave kontrole). — Prememba posesti v Ljub; ljani. Hišo g. Krepelka (prej Mei* setz) na Mestnem trgu št. 13 z zla* tarsko trgovino, delavnico in vino* točem je kupila gospa Josinina Se< lovin«Čuden. Prejšnji lastnik z dru» žino se preseli v Avstrijo. S tem jc prešlo podjetje v slovenske roke. — Z železnice. Obratno ravnateljstvo Južne železnice objavlja: Otvoritev prometa med Jugoslavijo in Madžarsko preko Kotoribe. V torek, 30. avgusta t. 1. se otvori med Jugoslavijo in Madžarsko preko Kotoribe osebni in tovorni promet. Odhod potniškega vlaka s Pragarskega ob 1*1.49, prihod v Veliko Kanlžo ob 20.55: odhod iz Velike Kaniže ob 5.45, prihod na Prager-sko ob 10.19. — Uvedba tretjega razreda pri beograjskem brzovlaku. Po-čenši s 1. septembrom t. L se uvede pri beograjskem brzovlaku. ki odhaja iz LJubljane ob 15.56, odnosno v nasprotni smeri iz Zagreba juž. kol. ob 8.06, med Ljubljano gl. kol. in Zagrebom Juž. kol. tretji razred. (Ne pa tudi dalje proti Beogradu). Prvikrat ima brzovlak tretji razred v smeri Ljubljana gl. kol. - Zagreb juž. kol. dne 1. septembra, v smeri Zagreb juž. kol. - Ljubljana gl. kol. dne l. septembra. — Prlčetek šolskega leta 1921/22 na ljubljanskih šolah. Na številna vprašanja naznanja višji šolski svet. da se prične šolsko leto 1921/22 na vseh šolah nepreklicno dne 14. septembra 1921 z običajno službo božjo, z naznanitvijo urnika in z objavljanjem disciplinarnih predpisov ln dne 15. septembra z rednim šolskim poukom v polnem obsegu. Vpisovanja in razni Izpiti se morajo opraviti že poprej. Izvzeti sta samo prva druga deška osnovna šola (na Ledini in na Cojzovi cesti, državni učiteljišči z vadnicama in licej, kjer se šolsko leto teden dni kasneje prične, ker bodo na teh šolah pripravljena nočišča za obiskovalce velesemnja. — Sprejem v strojarsko šolo Vojne mornarice. Na osnovno povelje t. ministra vojnog i mornarice, sprejelo se bo v mesecu oktobru ti. do 110 mladeničev v strojarsko šolo voj. mornarice. Prosilci ne smejo biti mlajši od IZ lat to n* atuej£ od 2Q tat. Pioioi« morajo biti najkasneje do 15. septembra t. L predložene komandantu strojarske šole v Gjenovicu. pošta Zelenika. Boka Kotorska, Ustmene informacije daje uprava mornariških depojev v Ljubljani, vojašnica vojvode Mišicča (Belgijska vojarna) objekt X. — Drž. gimnazija t nemškim uč. lezKkom v LJubljani se Je preselila iz Virantove hiše na trgu Sv. Jakoba v Beethovenovo ulico št 7 v pritličje poslopja, kjer se nahaja Čekovni urad. — Občinstvo se opozarja na današnji članek o dovozu in odvozu blaga za »Ljubljanski veliki semenj*. — Smrtna kosa. V nedeljo 2S t. m. je umrl v Cerkveni ulici tajnik banke »Slavije« g. I. Kuhar. Po« kojnik je bil navdušen narodnjak in vedno zvest pristaš demokrat« ske stranke. Bil je vesten in marljiv uradnik. — Umrl je tudi šolski sluga ljudske deške šole na Ledini g. Fer* dinand Pire v 49. letu svoje staro« sti. Pokojnik je oče mladega Soko* la, kateremu je bila na Taboru iz* roče na zastava naraščaja in je mla* di Pire naraščajev zastavonoša. Po. kojnik je bil član društva nižjih mestnih uslužbencev. Bil je blas mož in oče in vedno zvest somiš* ljenik naše stranke. Pogreb bo ju> tri ob 4. popoldne. Blag jima spo? min! — 95.000 K urađenih. Posestni, ku Ivanu Kramerju v Čehovcu pri Sv. Petru pod sv. Gorami jo bilo 13 avgusta ukradeno 95.000 kron. Orož* niškemu stražmojstru Bernardu Ko* vaču se je po pridnem izsledovanju posrečilo, da je ves ukraden denar našel zakopan na njivi in odkril tu* di tatice. Tatice delajo sedaj pokore v zaporih okrajnega sodišča v Koz* jem. — Nesreča pri Sisku. G. Janke Gregorič, strojevodje nam., je dne 27. avgusta ob 11. ponoči peljal lo* komotivo preko mostu čez Odre pri Sisku ter tam nesrečno padel v vodo in utonil. Truplo prepeljejo v Ljubljano. S ponesrečeno rodbine sočustvujejo vsi znanci in prijatelji — AvtomobUnm prometna d. d. v Ljubljani Je otvorila pred kratkim promet na prozi Ljubljana-Celje po voznem redu prejšnja družba. Vozovi odhajajo iz Celja ob 6 30 in 1.30 popoldne, iz Ljubljane pa ob 6.30 in 3.36 popoldne ln traja ena vožnja približno 3 ure. Cena ra 1 km 2 K. — Dr. Tavčarjeva slika na fl« nem kartonu se dobi za ceno 16 K v Narodni knjigarni Kultura. — Gledališka sezona 1*21/72 se prične v operi in drami dne 24. septembra 1921. Cene aboniranih sedežev z vštetim veseličnim davkom so sledeče: Parter I. vrsta 400 dinarjev, narter II. III. vrsta 375 dinarjev, parter IV. IX. vrsta 350 dinarjev, parter X. XI. vrsta 250 dinarjev. Balkon I. vrste 350 dinarjev, balkon II. III. vrste 250 dinarjev. Galerija I. vrste 125 dinarjev, galerija II. vrste 100 dinarjev. Loža parter št 1 1800 dinarjev, loža parter št 2—6 1450 dinarjev, loža I. red štev. 1—5 1500 dinarjev, loža I. red št 6—9 1800 dinarjev. Lože II. red 900 dinarjev Vsak abouement šteje 45 predstav. Mogoče so le prijave na celoletni abo-nement. ki se lahko plača v dveh obrokih In sicer polovica takoj, druga polovica pa v januarju 1922. Priglasi abo-nentov, ki so bili abonirani v drugi polovici pretekle sezone, se sprejemajo od 29. avgusta 1921 do inklusivno 1. septembra 1921. Novi abonenti naj se blagovolijo prijaviti 2. in 3. ter od 5. do 7. septembra. Prijave sprejema blagajna Narodnega gledališča, ki posluje v ta namen v dramskem gledališču od 10. do 12. in od 3. do 6. ure. Vhod z Gradišča. Ker je že mnogo abonentov prijavljenih, in se blagajna po gori navedenem roku radi tehničnih ovir ne bo mogla ozirati na naknadne priglase. prosimo vse reflektante. naj se izvolijo pravočasno javiti. — Letno gledališče »Park Tivoli«. Da se posetnikom »Ljubljanskega velikega semnjat kolikor mogoče preskrbi tudi razvedrilo, se je koncertnemu oddelku Aloma Company posrečilo angažirati prvovrstne umetnike, kateri bodo nastopali vsak večer v letnem gledališču. Vspored bo v prvi vrsti umetniškega značaja za kar nam jamči angažirano osobje. Vrt bo urejen po vzorcu velikomestnih letnih gledališč. Otvoritvena predstava 1. septembra t L Natančnejši program bo razviden na lepakih. — Gledališke vesti. V Zagrebu prezidajo poslopje kina v Malo gledališče, ki naj bi ob nižjih cenah vpri-sarjalo lažji operni in operetni repertoar, a bi v prvi vrsti služilo drami. Zagrebška gledališka sezona se otvori 1. cepternora t L s izvirno dramo drj*. G Jure Dimovi ca > Vojvoda Momčilo«: (po anovi narodnih p cul.) — Gsk. Neđbal je napisal novo opero >Se-ljak Jakove (po drami Lope de Vege), ki se prvič vprizori v Brnu. — J. S. Machar: »Strup Iz Judeje«. Z dovoljenjem avtorja poslovenil V. M. Zalar. Založila »Umetniška propaganda« v Ljubljani. Cena 50 K. — Knjiga vsebuje poleg verzov »Strup iz Judeje« kot uvod odlomke iz Machar-jevega slavnostnega govora na kongresu »Svobodne Misli« v Pragi in kot dodatek petero pesnitev lz njegove knjisre »Golgata«. — »Strun iz Judeie« Je izšel kot 3. zvezek »Češke knjižnice«; obširneje bomo o nJem izprego-BKUi kosneja Ljubljanski oellhl semenj«, POZIV! Zanimanje za I. veliki ljubi j an* skl vzorčni semenj je velikansko Naval naših državljanov ter tujcev bo, kakor se more že sedaj presodi* ti ogromen. Ta prireditev bo za ce> lo Jugoslavijo, osobito pa za Ljub* ljano velikega pomena, tako v na* rodno^ospodarskem kakor moral« nem oziru. Zato pa je dolžnost skup« nosti in pa vsacega posameznika, da prireditev podpiramo in na ta način dokažemo, da jc Ljubljana zrela za tako nalogo. Podpisane on. acije poziv? ljejo torej vse svoje člane kakor tu di ostalo občinstvo, d i nemudoi vsaj do 1. septembra :. !. nazn ustno ali pismeno v straln sarno stanovanjske ida z lesejm Dunajska cesta ourist O ce), koliko morejo odstopiti za prenočevanje tujcev sob, postelj ali di« vanov, proti plačilu ali morda brez« plačno. Gremij trgovcev v Ljubljani. — Zveza trgovskih Cremijev in zadrur za Slovenijo. — Zveza obrtnih za* dru«? v Ljubljani. Ljubljana, dne 27./8.1921 Ivan Kostevc, 1. r. Ivan Jelačin ml L r.E. Franchetti 1 r. —- Želez, olajšave za Ljubljana ski velesejem. Prcsbiro poroča: V zvezi z objavo z dne 13. t. mu se Presbiro obvešča, da je prometn minister s svojim odlokom ministr' stva za trgovino in industrijo svoj prejšnji odlok popolnil s tem, da morejo u veren j a za potovanje ir povratek z ljubljanskega velikega sejma razen ministrstva za trgovine in industrijo izdajati tudi njegovi pokrajinski oddelki v Zagrebu Splitu, Ljubljani in Sarajevu event pa tudi vse trgovinske zbornice v državi. O tem so bila obveščena vsa oblastna ravnateljstva v državi Kar se tiče popusta 30 odst. pri br* zovlakih, ostaja pri svojem prejšnjem sklepu, da vel i a to samo za progo Beograd—Sisak. — Telovadno orodje na semnju. Kolikor je doslej mano, bo razstavljeno na semnju telovadno orodje domačega, nemško avstrijskega in češkoslovaškega izvora. Domače orodje najmodernejših vrst razstavi tukajšnja tvrdka Bašin in drug. Tako bo mogoče v tem in v mnogih drugih produktih presoditi konkurenčno zmožnost naše mlade industrije s nemško avstrijsko in Češkoslovaško* — Dostop na sejmišče. Ker se do-vrštu jej o z vso naglico zadnja dela na paviljonih Je urad »Ljubljanskega vzorčnega semnja« preuovedal publiki dostop na sejmišče. Razstavitelji in drugi interesenti, ki bi posecali sejmišče, naj se zglase v uradu »Ljubljanskega vzorčnega semnja«, da dobe dovoljenje za vstop. — Ljubljanski veliki vzorčni semenj od 2. do 12. septembra 1921. Motorni plugi na sejmišču. Poročali smo že, da bo na semnju zastopana v najboljši izbiri in v veliki meri industrija poljedelskih strojev. Vsakdo se zaveda odločilnega pomena poljedelstva za našo državo. Od stopinje, na kateri stoji kultura poljedelskih pridelkov od ekstenzivnega in intenzivnega obdelovanja polja je odvisno bodoče stanje pretežnega dela našega naroda. Industrija poljedelskih strojev postavi na sejmišče koristne in zanimive stroje, od katerih bodo mnogi v pogonu. Tako se pojavita že na prvem semnju že dva motorna pluga, ki bosta na prostem orala zemljo In kazala interesentom, kako prihraniti na trudu, času In denarju pri važnem poljedelskem delu. Motorna pluga sta nemško avstrijskega in češkoslovaškega izvora in bosta brez-dvomno ena največjih atrakcij našega semnja. — Ministrstvo trgovine In industrije je pooblastilo pokrajinske oddelke ministrstva trgovine in industrije ter vse trgovske in obrtniške zbornice da smejo izdajati potrdila, ki upravičujeio povodom poseta »Ljubljanskega velikega semnja« v času od 3. do 12. septembra 1921 v zvezi s sejmskim znakom in legitimacijo, do polovične voz-nina na brzovlakih na progi Beograd-Ljubljana in nazaj. — g Važno za vse razstavljaj ce! V svrho kontrole nad dovozom in odvozom razstavnega blaga na in s sej ruskega prostora, se dobijo pri Špedicij -skem oddelku sejmskega urada (v paviljonu tvrdke »Balkan« pav. 3. v aveniji) dovozni listi katere morajo razstavljala pravilno izpolniti. Na podlagi teh dovoznih listov se bode izdajalo Izvozne liste* s katerimi so bode smelo razstavljeno blago odpeljaiti. Pravilno izstavljene dovozne liste je oddati pri vstopu na sejmski prostor pri vhodu službujočemu uradniku. Vhod in izhod za voznike In osebe, ki prinašajo blago, namenjeno za razstavo, je dovoljen edinole na Gosposvetski cesti (prvi vhod desno od glav. vhoda). Darila — Za Družbo sv. Cirila ln Metoda darujeti Pepuška in Miluška kamen 200 kron povodom sedemdesetletnice g, dr. Ivana Tavčarja, n. ODC1S3 \$8 a P Zđrai$5fs£?!?s stanje ftrašja Aleksandra. — d Beograd, 27. avgusta. P res« biro poroča iz Pariza od 26. avgu> sta Inozemski in naši zdravniki sc dne 26. t m. izdali nastopni bulic* tin o zdravju Nj, Vel kralja AleJm sandra: Temperatura se je danes po» višala, Zjutraj je znašala 3S, zvečer 38.9, žila 110, AVSTRIJA PREVZAME ZAPAPt NO OGRSKO. Oborožen madžarski odpor. Spo» padi z orožniki. — d Dunaj, 28. avgusta, ^Staaf* ..:Trespondenz«. objavlja: Dne 29 avgusta ob 16. preide vsa poštna služba v Zapadni Ogrski v avstrij* sko upravo. Sedež po&tnega ravnat teljstva zn Zapadno Ogrsko bo &o» pronj. AVSTRIJCI IN MADŽARI. — d Gradec, 28. avgusta. Po semkaj dospelih poročilih je avstrij. sko oroinibivo pri vkorakanju v ZPapadno Ogrsko zadelo pri riteA ber^u in H.irrvr^: na lourožon cd> por in se jc po navodilih ententnin častnikov umaknilo proti delcliii meji. 6U korakov prod Pinkafeldorfl je začel madžarsi vojaški oddelek 120 mož, opremljen z jeklenimi Č& ladami in ročnimi granatami oh 11.45 dopoldne streljati na koraka* joči oroiiiiški oddelek. Poveljnik orožniškega oddeOcn je bil ranjen v stegno. Madžari so imeli dva mrtva in sedem ranjenih. Višine pri Pinkafeldu so na obeh straneh zasedene. Madžarom priha* jajo ojačenja s topovi na pomoč* Avstrijsko orožništvo, ki so Jc vrnilo na državno mejo, čaka navo% dil zveznega ministrstva za zunanje posle, — d Gradec, 28, avfl. Fo poznoj« ših poročilih iz Bur^aua jo iz 32 mol obstoječi orožniški oddelek zopot vkorakal v Zapadno Otfrslto* pred njim so korakali ententni častniki. Njih cilj je Stotfersbaeh in Gusfcintf MOSKVA V PLAMENU, — d Nauen, 28. avgusta, Poro> čevalec lista »Chieace Tribuno« jatf* lia iz Moskve, dr. jO Moskva že tr! dni v plamenih, Isto vest jo prejo! tudi g. Hoovcr od članov, ameriške pomožne misije. Berlinsko zastot* niStvo sovjetske Rusijo še ni prejelo potrdilo te vesti. ŽELEZNIŠKA NESREČA FUI KOlU 150 težko ranjenih, mrtvih 07. Rini, 28. avgusta. Včeraj ob lij. je zadel tovorni vlak v oeehni vlak Ir* 4GSS, priliajnjoc it Ladispolija, tu elefa? pri postaji Ma^liana, Sunek Jo bil it silen, da jo bilo nad sto osob tefko njenih, mrtvih pa je 33. Pomoč |fj d<^ žla hitro in prihtoli so zastopniki obl<& stL V podrobnostih so navaja, dn. e*o so vračali letovi&carji. vlak o ti\ VBfavvU v Magliani, marveč jo voal daljo. NSk poti jo areS&l tovorni vlnk. Strojevodjo so hoteli vstaviti vlaka ali to ni bllr) veo mogoče, vlaka sto trdila drug t>B drugega i.i zcodila te jo stra&na nesfe* ča. Vozovi leao provrnjeni po progi. Iz njih eo potegnili mrtvo in to-Jko r> njenVx Lo malo o^ob jo ostnlo manj p6V skodovanih. BiH so grozni pri»ori> vpitje, klici na pomoč. V" vlaku JO bilo mnogo žen in otrok. Do danes £0 prH peljali v bolnico 150 te£ko ranjenih, mrtvih 38. --,---. «c Vadireljski zbor ljuMy\nškegj Sokola naznanja, da prlčno jutri V torek dne SO. t ra, ob 17. uri ropot U rorbio telovadbo deSkeofa ?olskegA ria* ra&ćajn. na kar so cenjeni roditelji Opozarjajo. — Ljubljanski Soko! naTnnTifa' svojemu članstvu, da H društveni slu«1 Ka pričel s pobirani cm članarine zSf druso polletje 1931. Oni člani ki srj spremenili svoje stanovanje, nai tO na* znani j o društvu. Tnr!sf*!-s m r:part. , — Pevsko društvo »ljubljanski Zvon«, Redne pevsko Vajo so odalef vršo po temi o redu; v ponedeljek evo* čer ob polocmih ženski, ob o«mih moV fcki, v erodo ob pol osmih Žonski, v p<£ tok ob osmih moAki zbor. Sa. pevke lp br. povci, prihai-njto redno In točno! Odbor. Glavn! urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: stran. 4 »SLOVENSKI NAKOD-, dne 30. avgusta 192). Stev. 193. Lokal V sredini mesti, pripraven za pisarno ■H trgovino, se z inventarjem vred proda Pismene ponudbe pod »F. W. 420/5988« na upravništvo SI. Naroda 5985 Prod pohfftvo ix mehkega lesa. Naslov pove Ipiavnlttvo Slov. Naroda. 6003 lile meMovaaa soba Z oskrbo za starejSo damo n takoi aH pozneje. Ponudbe na L fi. Hotel Union, soba 26. 6C01 4 ialuna dvojnokrlina okna, fcBcost trsu oken j ca 90/120 in 1 ca 180. 1 želozno strešno okno, veliča 100/120 cm. Ravnotam se sprejme irodajalka. Josip Divjak, trgovina mešanim blagom, Ribnica, Dolenjsko 5992 Želo usodna priliko m nofeup tnrto vozov: Prott - Bussingomnibus 2 tonski 56 HP s* ti oseb; — Ital, Fiatomnibus I *L tonski 35 HP za 16 oseb; Nessell-porrVr tovorni voz 3 tonski z gum. kolesi *5 HP. Resni kupci izvedo naslov ijale* pri upravi Slov. Naroda 6006 In sicer: 4003 bukovega lesa na panju in 50m* javorjevfh hlodov iz gozdn. okrožja Podsreda, ter 4003 hrastovega lesa na panju iz gozdn. okroJja Bizelj-sko proda oskmnlstvo graSčin: Podsreda in Rfijhenbvirk, na katero naj se blagovoli poslati ponudbe do 15* sept. 1921. f> loptearinife in 3 mrzlckrvnih Irebcev 4£ VrSi dne 6. septembra 1921 ob 9. dop. v labalnM dri. 2reb!ame na Selu pri Uubljani, ter dne 9. septembra ob 9. flod. y drž. žrebctiScu na Brdu pri Kranju, t tlom. postaja Kranl, 6 do 7 dvo- in enoletnih Zrebićkov mrzlokrvpt pasme. Vodstvo državne ;:rehl*zae. 5995 Mm leđne Mit koja nješto kuhati znade i n drogom Imenom poslu pomaže. Plača po dogovoru. Paula pL VVagner, Samobor, Hrvatska, v;!la \Vagner. Samsko kolo dobro ohranjeno se proda. Naslov v upr. Slov. Nar, 5813 Velepodietje sedežem v Ljubljani 15*e uradnlka-knjl-*ovodjo,ki *je jugoslovanski državljan in je že služil v tej stroki. Prednost imajo oni, ki so zmožni srbohrvaščine Ponudbe z zahtevo plače je vložiti pod .Knjigovodja*, poStni predal 98 Ljub Ijana. Prosi se, ds se ponudbam ne pri loli nobenih dokumentov, ker se bo iste zahtevalo po potrebi naknadno. 5W4 Dre Mre Maii riagahi s« takoj sprejmeta. LitograHfni zavod Cemažar in drug, Cesta na Južno železnica 5924 Nujno se ceno proda: garnitura za sobo, enajst komadov, do Bro oblazinjena in z dobrimi peresi, lepa srni renska preproga, 435—325 cm, majhen steklen lestenec, 3 svetilke za žarnice, 2 posebno lepa starinska bakro reza, originalen okvir, 85—OS cm, Kristus in Marija ter še droge stvari. OradlAaa 4/1 od 9-10 1« 14—16 Hišne gospodarje Ljubljani se prosi, da javijo takoj svoja tud« zasežena, s I. septembrom prazna stanovanja. Jos. Mohorč, Rim i4ca cesta &L 6029 Sprejme so za dijaški dom v Ptuju skrbnica (gospodinja), popotna izveibanost v gospodimuvu in primeren nastop za vsgojcvaln! zavod. Plača po dogovoru, defekti (srednješolska matura) plača K 1000.— Pravilno opremljene prošnje takoj vposlati na naslon Mestni magistrat Ptuj. 59S5 Kun! se pohištvo dobro ohranjeno posteljo, zimnico, umivalnik, kredenco, karnise, zavese. Ponudbe na Murmajr, Selca. 5942, Proda se majhna hiša z 4 stanovanji. r"3 $!&ka, Železmčarsfen ulica 223, LjnMJana. 5993 Vizitee m Kuverte priporoča v Ljubljani. a 7 oseb v najboljšem stanju novo pnevmatiko se ceno odda. Ogleda se v garali J. Ger?c, jubljana, Vegova ul. 8. 6004 se Iščem meblovano sobo za takoj. Ponudbe pod ,M. B. £,941' na upravništvo Slov. Naroda* Sile iS lenem neii 5g? pridelke plača najbolje Sever a Komo, Ljubljana, Vfolffova ulica 12. 5868 Sprejme se zi v Ejnbljano dobra moč „raanujakturist". Ponudbe S pod ,Manufaktu[lst/58y9„ na uprav. Slov. Naroda. 5899 Izurjena prodajalka se sprejme v papirni stroki. Oterte je poslati na šifro .Papir 5822" ne uprav. Slov. Naroda. 5822 Kot vzgojiteljica se sprejme gospodična. Naslov uprava Slov. Naroda. pove 5912 Lepo ste&Iena stena s posebnimi vrati se proda. Naslov v upravi Slov. Naroda. 5873 MM prazno sobo \IU LJubljani, eventuelno na periferiji mesta, družina z 1 otrokom. Ponudbe pod »Druftna 5814* na upravništvo S!ov. Naroda. 5814 Doz (brek) streho, dobro ohranjen na prodaj. Fr. Plenite, Litija. 5846 2 strojna delavca s p r ej m e Sp. Slika, Kalija Perka, mizar, Celovška cesta 121. 5889 Kot pisarniška moi teli služb« mlad gospod, skladiščnik aH tema kaj sllčnega. Vstop s 1. septemb CenJ. ponudbe pod ^Zanesljiv 5824" na npr. Slov. Naroda. 5824 Sprejme se družabni!;. V prometnem kraju na Dolenjskem se sprejme v trgovino z mešanim blagom ln trafiko družabnik. Ponudbe pod .Takoj 5853* na upravo Slovenskega Naroda. : >h. Lepa enonadstropna hiša se proda, s tremi stanovanji, velikim vrtom in kletjo, v bližini Ljubljane, in tudi za vaako obrt pripravna Poizve se na Oiineah it. 74 pri Ljubijani. 5029 ftoe ae mesečna soba s posebnim vhodom eventualno z os!:r-bo, ali pa manjše stanovanje z opra> i ali bres oprave proti zelo dobri najemnini. Ponudbe na postni predal •t. 13. 4K/5 Mostna tehtnica dobro ohranjena za 10 000 — 15000 kg se takoj kupi. — Ponudbe r.aj se poSIjtjo rbč. uradu ŠemlČ, Eelokralina Dobra olollm (Orchester) se u!-ci 12 v Ljubfja roda v kavarni v Sk^f;l r.9 a Proda s« skoro nov pisalni stroj Oiiuer št. 5 Povpraša se v Haro&ti k nji« ganili 1»! ubijana, Prešernova ulioa št. 7. 5892 Večja množina novih gostllnlčnrskiii »lolo orehove ar a, eo prodajo po 50 K komad NVančna pojasnila daje a Ai> tonija Koutnv, gostuniOuka v LJaDlLanL Dunajska eegu 71. VJKš la. vsako pisarno posebno za zdravnika, zobotehnlka pripravni sobi, na najbolj prometnem kraju LJubljani, zamenjani za stanovanje. Ponudbe pod .Pisarna 5939" na upravništvo Slov. Naroda. 51j3Q Preda ao takoj trgovina in gostilno dve hISt z vsem inventarjem ln lalogo na defeii pri farni cerkvi, brez konku renče. Resne ponudbe pod „Ugodna ril i ka 5902" na upravo Slovenskega aroda. 5002 Banka v Beogradu. Bančni ođđeleb t vrši vse bančne posla; sprejema hranilne vlo^e z odpovedjo in brez nje, otvor]a tekoče račune na podlagi blaga ln prvovistni^ trgovskih menic, kupuje ln prodaja vse vrate valut, efektov in devix. Blagovni oddelek i ima v zalogi ln prodaja samo na veliko: vsa vrste ključavničarskega blaga, ključavničarski materijal za gradnje, vse vrste oro-dja, pocinkano in Čtao pločevino, armature od medi, cevi za vodovod, jeklo sa voine vzmeti, osi, jeklena in že-ezna žica, kuhinjsko železno posodje solingensko blago, vse vrste vijakov, x>ljedelskl stroji ln orodje, guma )en!op za avtomobile, konjak oripfnalni rancoskl .MARTEL*, .HENESSV FKAPEN- aodo Kaustik ličje prima TAMATAVA*, vse po originalnim tvorničkih cenah. Prodaje izvirno pl-zenjsko pivo iz slovite plzenjske pivovarne. 4119 Spedlei bI: j. Irvasa LsdOTlk Še^ar, »d. na Rakeku izvršuje točnin najhitreje vse v to stroko spada toče po*!«-, tudi ocnrmlenjo. Prodajalka vešči mannfakturne in I peceri jske stroke z večletno prakso ž>!i alnlbo prenreniti gre najraje «a de^e'o Ponudb« n')d „Jesen 100/5911* ni upravo Slov. Nar< •: , '.s 5 A l Iščem viničarja srednje starosti, ožen-en^ga, z oVjbdm' priporočili, za vinograd v Letovaniću krat Siska. Hadko lir,.ker, trnovse, SiL-i: , Er#aitaii3. 88 2 s? Mm mestni v Halfmh sodn. okraj Ptuj, ob-altiis, segajoče nad 49 hektarov raznih kultur: travnikov, njiv, vrtov, vinograda, paznika, gozda in z raznimi poslopji, živino, vozovi, vinsko posodo, pohištvom itd. — Kot pooblaščenec lastnikov daje pojasnila in sprejema ponudbe pisarna odvetnika dra Fr. iurtela v Ptuju. Absol¥entInJay trg. tečaja, ifcc? mesta kot prak-tikantinja. Gre 2 meseca brezplačno tudi izven mesta. Naslov pove upr. SI. Naroda. asistent operativnega in tehničnega dela zmožen Reference poslati na Šandor BftljaOt Dja&ovCi Slavonija. 5944 Klobučarske pomočnike marljive, za izdelovanje flka fn veloura, liče »Ideal*, tvornica šešira, Zagreb, Ilica 63. 5936 Dr. če ;e lokal za delavnico oziroma kakino skladišče, na (hrori5čn, popravtm na srojc stroške. Porrodbc pod .Okrog sredine mesta** na upravništvo Slov. Naroda. 5991 ffažHik naznaala* da {o etvoril odvetniško pisarn© v Ljubljani BeathOTi&ova ulice &f. 10. (pole^ !Iraaiske branilnloo). Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da Jc na5 srčnoljnbljeni oče, brat, stric in svak, gospod Oklic. P 31/18/166 Pri okrajnem sodišču Brdo se bo vršilo dne 24. septembra 1921 ob pol 10 uri, soba 5 zakupOTanJo na Javni dražbi: 1. gostilne, obstoječe iz veže, velike gostilniške sobe, kuhinje, jedilne shrambe, male gostilniške sobe, drvarnice, dimnice, dveh sob ra stanovanje v I. nadstropju, vrt za zelenjavo z utico in sovporabo hleva, dvorišča, podstrešja in vodnjaka z vsem gostilniškim inventarjem, 2. proda]alae, obstoječe iz prodajalnice, skladišča, 3 lop, kozolca, podstrešja s sovporabo dvorišča, podstrešja in vodnjaka in prodajalniškega inventarja. Zakupna doba 2 leti, počenši s 1. jan. 1922. Pogoje je vpogledati pri sodišču ob uradnih urah. Mg listja telovadni učitelj Mita M roj. Srbski D&teljtea pma 24. aTss^a 1921. Hs zamudite prilike! Vsled pomanjkanja prostora sa takoj proda razno pohištvo obstoječe iz 8 omar, postelje 2 garnituri, 3 pisalnih m:z, umivalnikov, mize stoli in razna drug* oprava kakor ure, slike i. t. d. Ogledati pri K. S. Mestni trg 19, I. nadstropje levo. 6996 Prodam par sedemletnih konj z vso prsno opremo in lep sko» raj nov brek. Ponudbe na upr. SI. Naroda ped šifro .Voz in konja 5520". je najboljše sredstvo močno Čisto črno rino. Ponudim istega v sodih nad 100 1, franko postaja Kočevje po 22 kron, dokler zaloga ni izčrpana, A- Kaj! o i, Ho6e?lo* . I j, ume. in druge dekorativne rastline nu* dim cenj. razstaljalcem »Ljubljanskega semnja" v svrho dekoracije paviljonov in djugih objektov. Anton Ferant, nraetnl in trgovski rrtnar, Ljubijana, Ambrožev trg 3. Qkra.no sodišče na Brda, odd. I-, dne 8. avgusta 1921. sasa tajnik banko ,Slavlje1 dne 28. t m. v 76 leta svoje dobe mirno preminul. Pogreb bo v torek dne 3U. t m. ob 2. uri popoldne Iz hiše žalosti Cerkvena ul, 1. na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 29. avgusta 1921. Žalujoči ostali« Dražbeni oklic. Vsled sklena okrajnega sodišča z dne 9. avusta 1921 Nc Vili 165/21/1 se do na predlog Oroslava Peček in Osvalda Dobejc, posestnikov iz Rožne doline 250, vršila dne 3. septembra 1921 ob 9. dop. v pisarni podpisanegn notarja, Sodna ulica 11, prostovoljna javna dražba nepremičnin, vložek 735, k. o. Vič, ki obstoja iz parcele 403, hiša št. 250 v Rožni dolini in parcele 1330/9, vrta. Izklicna cena K 300.000—. Morebitnim zastavnim upnikom ostanejo vse njihove pravice brez ozira na visokost najvišje ponudbe slejkoprej pridržane. Hiša je enonadstropna, zidana pred 11 leti, v dobrem stanju ter je na podstrešju možno vzidati le 2—3 sobe s kuhinjo. Zraven je vrt, katerega užitek lahko nastopi zdražitelj takoj. Natančnejši podatki glede dražbenih pogojev se izvedo v pisarni podpisanega v uradnih urah. Dr. Kari Schmidinger I. r. notar kot sodni komisar. Wc Klal! Enodružinska lepa vila z vrtom v Lfab!]anl krasno stanovanje 4 sobe, 3 verande, kopalnica itd. n£3&io naprodaj- Cena le 440.000 K. Kupec se lahko vseli takoj. Vila leži v najlepšem fn najbolj zdravem kraju ob gozdu in na križišču sprehajališč. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 60IG zimo wase uz visoka nadnicu i velike pogodnosti, za naše poduzeće n Bosni Ponude na ,J?anioa" d. d. za kemi&kn industriju, Zagreb« Matnranlćev trg. v*. \Uz\nl% e časa! Ha {r. Sija oone! tvornico ^umifaiflh Q9 -S m -g O iideluje prvovrstne podpdnike. Cisto d o iti a če podjetje! co < a o < C 5- D W g. t—> n Dru&tvo nižjih mesinih uslužbencev naznanja tužno vest, da je njega zvesti član Ferdlna šolski sluga po dolgi milini bolezni v starosti 49. let včeraj dne 23. avgusta preminul. Pogreb se vrši dne 30. avgusta 1921 ob 4. popoldan iz mrtvakilce deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 29. avgusta 1921. Banka »Slavlja« v Ljubljani sporoča, da je nje dolgoletni In zaslužni tajnik, gospod Josip Kuhar dne 28. t. m. preminul. Pogreb bo v torek dne 30. t m. ob 14. uri iz Cerkvene ulice St. l. Draaemu tovarišu in zvestemu sodelavcu trajen spomini V Ljubljani, dne 29. avgusta 1921. Potrtim srcem naznanjava pretužno vest, da je najin nadvseljubljeni sinček r danes po kratki mukepolni bolezni preminul. Pogreb se vrsi v torek 30. avgusta 1921 ob 2. uri popoldan. ladavljiaa, 27. avgusta 1921. Jeiiea in aflrko Založnik. laiatnina ta ttok iiNatodbs tiakaiĐM Za inseratru del odgovoren Valentin Kopitar. 6D 4955