f\jfltiiips ptw^iiu t £otovtni. Leto LXV^ št. 251 a Ljubljana, petek 4- novembra 1932 Cena Din 1. Jafeaja **** dan popofcme, Izvzemat nedelje m praznike. — Inseratl do 30 petit UREDNIŠTVO IN UPRAVNOTVO PODBOfNlOI: a Dte 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji tnseraU petit ijitrijava kmj(ta. mKtrm . MARIBOR, Grajski trg ftt. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — TtL 200. vrsta Dte 4.—. Popust po dogovora, teseratai davek posebej. — > Slovenski Narod« * Mmnj«»v» —— s«. » HOVO MESTO. Ljubljanska c TeL ftt. 28. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — ^ — velja mesečno v Jugoslaviji Dte 12.—, zs inozemstvo Dte 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125 m 3126 Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani ftt. 10.351. DR. SRŠKIĆU POVERJEN MANDAT ZA SESTAVO NOVE VLADE Po dopoldanskih konzultacijah je Nj. Vel. kralj opoldne poveril dosedanjemu ministrskemu predsedniku mandat za sestavo vlade Beograd, 4, novembra. M. Včeraj od 18. do 18.30 se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je ministrski predsednik g. dr. Milan Srškic sporočil zbranim ministrom, da se je glede na to, da je njegova vlada izvršila nalogo, ki jI je bila poverjena, odločil podati Nj. Vel. kralju ostavko celokupne vlade, da bi na ta način dal Nj. Vel. kralju možnost proučiti položaj, Id je nastal z definitivno organizacijo JRKD, konstituiranjem Narodnega predstavništva in poslanskega kluba in na osnovi tega stvoriti nove odločitve. Vsi ministri so so- glašali s tem stališčem ministrskega predsednika in odobrili njegov sklep. Ministrski predsednik g. dr. Milan S reki ć se je takoj nato podal na dvor in izročil ostavko Nj. Vel. kralju. Ker je vlada v ostavki, je imela danes Narodna skupščina le kratko sejo, na kateri je predsednik dr. Kumanndi preči tal poročilo o ostavki vlade ter sejo nato takoj zaključil z dostavkom, da bo prihodnja seja sklicana pismeno, čim bo rešena vladna kriza. Beograd, 4. novembra. M. Danes dopoldne so se vršile konsultacije na dvoru. Ob 10. dopoldne je bil sprejet v avdijenco predsednik senata dr. Ante Pavelie, nato pa predsednik Narodne skupščine dr. K os ta Kumanudi. Ob 11. je bil pozvan v avdijenco predsednik glavnega odbora JRKD Nikom Uzuno-vic. Njegova avdijenca je trajala nad pol ure. Ob 11. je Nj. Vel. kralj pozval v avdijenco ministrskega predsednika v ostavki dr. Milana Srškiča in mu poveril mandat za sestavo nove vlade. Prometna stavka v Berlinu Narodni socialisti hi komunisti so organizirali stavko prometnega osobja v BerBnti, da bi tik pred volitvami diskreditirali vlado Berlin, 4. nov. g. Včeraj je bila zaradi nameravanega znižanja mezd proglašena v BerHnu prometna stavka. Prometna družba je skušata urediti zasiJno skižbo, kar pa ji ni uspelo. Po stavdti mestnih prometnih sredstev je tangiranega približno 2 milijona berlinskega prebivalstva. Komunistične in narodno socialistične organizacije so živahno na delu. V proglasu narodno socialističnih obratnih celic se izjavlja, da je stavka prometnih n a mesce n-i-j. cev v Beriimi pričetek revoiucije. Na raz-n-in krajih je prišlo do hudih sabotažn-h činov. Oddelki narodnih socialistov so skušaH na raznih mestih razdreti tračnice častne železnice. Kakor je sedaj ugotovljeno, je stavka izbruhnUa proti volj: strokovnih organizacij ter je bila izsiljena od komunistov in narodnih socialistov. Ker gre torej za divjo stavko, bodo Pt>-gajamja, ki jdhi je vodstvo mestnih prometnih podjetij priče!o z voditelji strokovnih organizacij, končala najbrže brez uspeha. Sedaj skušajo komunistični in narodno socialisi.i6rw agitatorji izsiliti tudi stavko nameščencev pri plinarnah in elektrarnah ter pri krožni železnici. Situacija se smatra za zelo resno. Berlin, 4. nov. s. Narodno socialistični tet >Dcr Ang.ri.ff« objavlja proglas, ki pravi med drugim: Vzrok te nove gospodarske borbe 20.000 nameščencev berlinske prometne službe je treba iskati v dolgoletni sociai-no-demokratskj korupcijskii politiki in v zasilni naredbi državnega kancelarja Pa-pena. Tudti ta nova gospodarska borba bo, kakor vedno, našla narodne socialiste v prvih vrstah za pravice delavstva. Zaradi tega se pozi vi jej o vsi strankini pristašo in simpatizeri i ter vse obratne celice naj takoj dokažejo svojo simpatijo s stavku-jočimd s tem, da da vsak klnub bedi m siromaštvu na razpolago denarna sredstva, kolikor jih more. Oddelefc narodno socialističnih obratnih celic je izdal objavo, da je osobie ber- K.nske prometne družbe z velikansko večino proglasilo stavko proti novemu zi*i-žanju mezd. Vodstvo stavke aretirano Berlin, 4. nov^bra. Prometna stavka, ki so jo v Berlinu organizirali narodni socialisti in komunisti in ki ima docela politično ozadje, je spravila vlado v skrajno neprijeten po'ožaj. Vlada je imela sinoči dolgotrajno sejo, na kateri je sklenila napraviti stavki še danes za vsako ceno konec. Po naročilu vlade je policija v teku noči aretirala celokupno vodstvo stavke in zaprla tudi vse straže, ki so fih stavku joči postavili pred raznimi prometnimi ustanovami. Obtoženi bodo zaradi veleizdaie. »Deutsche Allgemetne Zeitung«, ki velja za glasilo Papena, piše danes, da se vlada ne bo plašila niti najradfkalnejših sredstev, da zatre pokret, ki ima docela komunistično obeležje. Krvavi spopadi Davi so skušali stavkujoči prirediti demonstracije po mestu ter so se zbrali ored kolodvorom Berlin-Scho-nebenr. Policija rib ie skušala najprvo razsmati. toda stavkujoči so se uprli in začeli obmetavati policijo s kamenjem. Ko je padlo rz množice več strelov, je tudi policija uporabila orožje ter je bilo mnogo ljudi ranjenih. Eden izmed hudo ranjenih je med prevozom v bolnico umrl. štirje pa se Še bore s smrtjo. Skupno je bilo aretiranih 245 oseb Berlin, 4. nov. Danes dopoldne je policija aretirala vodstvo takozvanoga revoVucionarnega sindikata, ki je skušalo pridobiti za stavko tudi nameščence mestne elektrarne, plinarne in vodovoda. Novi angleški razorožitveni predlogi Angleška vlada bo predlagala uvedbo mednarodne kontrole nad celokupnim letalstvom London, 4. novembra. Danes popoldne se bo vršila izredna seja angleške vlade, na kateri bo vlada proučila predloge, ki jih je sestavil poseben razorožit-veni odbor. Vsebina teh predlogov še ni znan in jih čuvajo v najstrožji tajnosti. V političnih krogih prevladuje mnenje, da bo angleška vlada predlagala popolno ali vsaj delno prepoved zračnega vojnega orožja. Govori se tudi, da Brezobzirna borba Stalina proti opoziciji Varšava, > novembra g. Z deportacijo nič manj kot 800 oseb v Sibirijo je po semkaj dospelih zanesljivih vssteh sovjetska vlada pričela brezobzirno kampanjo za popolno uničenje vedno večje opozicije proti osebni diktaturi Stalina. Teh 800 oseb je bilo aretiranih po odkritju proti-revohicionarnega komplota in so bili vsi zaradi istih delEktov. kakor svoj čas Si-novjev. Kamenev itd. izključeni iz stranke. Pri odkritju tajnih celic Slnovjevih pristašev je ugotovila GPU, da se je opo- bo angleška vlada predlagala mednarodno kontrolo celokupnega letalstva, ki bi obsegala ne samo kontrolo vojnega levalstva, marveč tudi vseh dvilno-prometnih letal, tako za osebni kakor za tovorni promet. Angleški predlog bo objavil zunanji minister Simon prihodnji teden v Ženevi na zasedanju pred-sedništva razo roži tvene konference. . zicija ravno v zadnjem času zelo ojačala, la je tako daleč, da je imela tajno konferenco v Moskvi, na kateri je ba sklenjen program, ki obsega 160 strani m ki vsebuje ostre napade proti Stalinovi politiki. Ta program zahteva povratek k statusu iz leta 1927. Ruski letalski rekord Moskva, i novembra AA. Ruski letalec Golovin je ostal v zraku na letala brez motorja in z enim potnikom 10 ur in 56 minut ter je £ uri letel v nočni temi. Golovin je tako izboljšal svetovni rekord Nemca Schuttza iz 1926 za 96 minut. Revizija italijanskih volilnih imenikov Rim. h. novembra. AA. Iziel ie odlok o reviziji volilnih imenikov. Rimski dopisnik pariškega lista >Petit Parisien< misli, da se ta odlok v nekaterih točkah naslanja na nedavne izjave predsednika vlade Mussolinija da bo italijansko ljudstvo v drugem desetletju fašističnega režima poklicano k tesnejšemu sodelovanju pri državnih poslih. Nekateri celo napovedujejo splošne volitve, toda zdi se kai malo verjetno, da bi Musso-lini razpustil sedanjo zbornico. Nasprotno je treba videti v objavi tega odloka Musso-linijevo namero, da skrajša dobo omejitev, ki so bile v veljavi pri sestavljanju volilnih imenikov 1. 1929. Nova vlada I Grčiji Atene, 4. novembra. Vodja monarhi-stične stranke Tsaldaris je definitivno sestavil novo grško vlado. V vladi so zastopane vse dosedanje opozicijske stranke. Poleg ministrskega predsedstva si je Tsaldaris pridržal tudi finančno ministrstvo; zunanje ministrstvo prevzame Teodokis, notranje Medaksa, trgovino pa Kondilis. Nova vlada je bila danes dopoldne zaprisežena. Tsaldaris ima pooblastilo za razpust parlamenta in razpis volitev, njegova glavna naloga pa je sanacija grških financ Izredno zasedanje Društva narodov Ženeva. 4 novembra. Svet Društva narodov se sestane k izrednemu zasedanju dne 21. novembra t. 1. Na dnevnem redu bo razprava o Lvttonovem poročilu. Poročilo je sestavila Lvttonova komisija in obravnava vse strani sedanjega mandžurskega spora med Kitajsko in Japonsko. Na tem zasedanju bo francoski vojni minister Boncour podal ustmeno poročilo o podrobnostih francoskega razorožitvenega načrta. Pred diktaturo na Bolgarskem? Rim, 4. novembra. AA. Po poročilu listov bo ▼ najkrajšem rasu na Bolgarskem proglašena vojaška diktatura. Na čelu diktature bo kralj Boris. Naloga diktature bo, da napravi konec prevratnemu ro var jen ju ekstremnih političnih struj in zlorabljanju zaupanja kmečkih slojev. Vso politične stranke bodo raspuštene. Nove uvozne carine Beograd, 2. novembra. AA. Ministrski •vet je na podlagi čl. 15 z«kon.'fce2a predloga o splošnih carinskih tarifah izdal na predlog finančnega mmnstra naslednji odlok: Uvozna carina na soL oetovo ki«14«o in svinčeni kris iz st 217 uvozne tarife za-lon-6ke$a predloga o apfošm carinski tarifi se zviša od 12 odnosno 10 zlatih dinarjev na 60 odnosno 50 ztatih dinarjev za 100 kg. tor se tu številka v tem-le zmisra izpreme-ni: Po tej številki se cajdni svinčeni kis samo tedaj, če se uvaža za izdelovanje barv an firneža pod pogoji, ki jih predpise finančni minister, m da se oučuul po številU 222. Ta odlok stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novi n ah«. Sorzna poročila* LJUBLJANSKA BORZA _ Devize: Amsterdam 2312.35—2323.71, Berlin 1982.96—1373.16, Bruselj 799.96 dO 803.90, Curih 1108.35—1113.85. London 188.64—190.24, Newyork ček 5720.75 do 5749.01, Pariz 225.85—226.97, Praga 170.34 do 171.20. Trst 298.79—296.19. Curih. Pariz 20.3776, Vjoodon 17.07, Newyorfc 518.25, Bruselj 72.175, MIlan 26.6«. MadrM 42.40, Amsterdam 208.425, Berlin 125.10. Sofija 3.74. Praga 15.37, Varšava 56.10, Bukarešta 3.085. Novo angleško konverzacijsko posojilo Posopk) Je bflo v treh orah podpis a no in predstavlja velik uspeh pri sanaciji angleških financ London, 4. nov. g. Tudi novo konverzacijsko posojilo angleške vlade predstavlja popoln uspeh zaktadnega urada. Lista za to 3odstotno konverzacijsko posojilc je bila razgrnjena šele dopoldne ter so jo umak* niln že po t redi urah Vsota 300 milijonov funtov je bila kmalu podpisana, in sicer preko določene vsote. Velike industrije in zavarovalni zavodi so že včeraj podpisali večji del posojila po angleški Narodni ban- ku S to operacijo dobi zakladni urad dovolj gotovine, da izplača dne 1. decembra nekonvertrroaj del 5odstornega vojnega, posojila Celokupni prihranki s konverza'cđj-ekimi operacijami znašajo približno 38 milijonov funtov letno. Uspeh novega posojila ima svoje posledice tudi na deviznih m efektivnih trgih. Kurzi deviz za funt in rudi kurzi angleških državnih -posojil so se precej dvignili. Negotovost predsedniških volitev v Ameriki Glavna borba se vrši med Hoovrom in Rooseveftom — Demokrat! upajo na zmago Newyork, 4 novembra. AA. Kampanja za predsedniške volitve dosega vrhunec. Hoover se v teh poslednjih dneh pred «*o-fctvami mudi na agitacijskem potovanju na srednjem zapadu. Roosevelt pa v državi Newyorku Demokrati so popolnoma prepričani o svoji zmagi :n zdaj bolj utrjujejo svoje postojanke- kakor pa da bi skušali iskati novih pristašev Glede republikancev pa se pričakuje, da bodo še odločneje napadali svoje nasprotnike in skušali na vse načine pridobiti nazaj teren ki so ga izgubili v poslednjih letih. Če bo Hoover bitko izgubil, izjavi iaio v poučenih krogih, se bo to zgodilo samo zato, ker je bil predsednik v dobi najhujše gospodarske depresije. Revija »Lrterarv Digest« prinaša izid poskusnega glasovanja, ki so se ga udeležiHf trije malitjoni vpisanirh voiftcev. Po tem glasovanju je dobil Roosevert nad 50 odstotkov več glasov kakor Hoover in večino glasov v 174 voBhrih okrožjih. Hoover pa samo v 57. So do majhnega Incidenta. Delegat Bergery je aamreč imel govor z močno socialistično tendenco Kongres je bučno protestiral proti njegovim tezam, šele na intervencijo predsednika kongresa in samega Herriota je mogel Bergerv nadalje vati svoj govor Posebno viharno so nastopili! kongreslstL ko je Bergerv zahteval, da se morajo mrrovne pogodbe revidirati. Po govoru predsednika vlade je kongres soglasno sprejel sklep, da se žareče zaupnica Herrlotovi vladi. L«leti prinašajo dolge komentaaTJe o včerajšnjem Herrriotovem govoru na kongresu radikaino-socialistične stranke in soglasno odobravajo njegove izjave. Val dnevnflri so sj ©dimi v tem, da je Herrtot na kongresu doživel velfek osebni uspeh in dodajajo, da je kongres po Herrdotovem govoru tako rekoč končan. Vlada je tasta s kongresa še bolj okrepil en a. Kongres mednarodnih agrarnih uradov Čsl. minister dr. fiodža o pomena individualnega kmetijskega gospodarstva za splošne gospodarske razmere Praga, y novembra, g. V Pragi se je danes pričel kongres mednarodnih agrarnih uradov. Prisotni so bili delegati 12 evropskih držav, in stičen češkoslovaške, Avstrije, Bolgarije, Estonske, Finske, Francije, Letonske, Nizozemske, Poljske, Rumu-nije, Grčije in Švice. Namesto obolelega predsednika dr. Švefrle je imel otvoritveni govor minister za tometiijstvo dr. Hodža kot poslevodeči predsedniik »Zelene mternacio-nafle«. Dr. Hodža je izjavil med drugim, da sc bo v današnji Evropi odločila usoda demokracije, V mnogih državah sc vrši ljuta borba med demokracijo in diktaturo in stari imperialnem sc ponekod zopet oživlja. Agrarna demokracija se mora zaradi tega v prvi vrsti boriti za svobodo in za demokratično ustavo. Mmister ie opozorit, da šteje v novi srednji Evropi po-IJedefoko pre1wvate*vo 54 do 70 odstotkov, izvzemši Češkoslovaške m Avstrije, bjer šteje polijedels'ko prebvva'rstvo samo 40 odstotkov. Poljedestvo je tadi obrambni zid proti boljševizmu izven Rusije in v ntfe>i. Kote'ktivizaciia ruskega rK>Hodetetva. je bila uspešna le po statisttič>mii števoMcah, v resnici pa ne more nadomestiti rndividuainega gospodarstva. Borba med kole^ivizmom in rusko lametsko stranko še ni končana. Mehanizacija poljedelstva je popolnoma nemogoča. Krizo demokracije, je nadaljeval govornik, je treba razlagati s tem, ker so po vojni postavljali demokraciji preveltfke zahteve. Poljedeski narodi prenašajo krizo lažje nego na primer Nernčiia m Italija. Kriza demokracije bi pri imperialističnih narodih nomenila tudi krizo pacifizma, poljedelci pa so načeftni in odkritosrčni oaci-fisti. Drzen beg nevarnega tolovaja Snoči Je pobegnil orožnikom Janez Mrvar, Id bi se moral danes zagovarjati pred novomeškim sodiščem Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem bi se morala vršiti danes dopoldne kazenska razprava proti jetnikoma mariborske kaznilnice Janezu Mrvar ju, rojenemu leta 1901 v Gotni vasi in pristojnemu ▼ Smihel - Stopi-ge m njegovemu tovarišu Antonu štanglu, rojenemu leta 1906 v Gotni vasi m tja pristojnemu. Oba sta naši javnosti znana kot nevarna kriminalna tipa in smo v dnevnem časopisju o njima že večkrat poročali. Zagovarjati bi as morala zaradi ropa, izvršenega 31. avgusta leta 1925 na ravna* telja črnomeljske premogokopne družbe Jurija Novotnega- Usodnega dne je ravnatelj Novotnv dvignil v črnomaljski posojilnici 40.000 Din in ko je sel s denarjem skozi gozd po cesti v radnik Kanilarica, sta ga tam na. padla dva neznanca in mu iztrgala iz rok aktovko, ki je imel v njej ves denar za iz-piaSlo delavcev. Vsa poizvedovanja sa napadalcema so bfla pa zaman, dele taol so priti} roparjema aa sled, vendar je pretakava krasila popolnoma t drugo smer, kakor sprva. Roparja so izsledili v osebi Janeza Mrvar Aa in Antona štangrla, ki sita sedela v zaporih mariborske kaznilnice, tej-er sta wmela presedeti večjo kazen In davd bi se morala zaradi rop-a tudi zagovarjati pred tufkač< — »c<. Verjetno je, da«jo je begunec ubral proti Kočevju, kjer so mu razmere dobro znane. Tako ne more iti dalje Krasna vprizoritev opere „Zaljubljen v tri oranže" — Umesten apel na občinstvo Ljubljana, 4 novembra. Izrvstna. odlična predstava! Navdušenje in ogn>evita vnema na odru in v orkestru; dari-gent, režiser in vnscenartOT so se za-vzeh" za genijalno rusko dek> / vsem svojim znanjem, okusom m tempenameoitom. Orkester zato briljanten,, sofcsri vsi v spevu, rgri. maski in kostimiranju prav posebno sferbn-i in kvi<3cu stremeči, zbori živi, plastični, dekoracije vseh prizorov tm nase mzmere krasne, obleke brez izjeme po ii-gurinaii umetnika fiJAkarja. Vsa predstava z naj-večjo skrbjo pri pravljena in izvajana v napetem tempu urno in ifladiko. Premiero smo rmeli pred petimi leti. Brez izjeme »o jo sprejeli takrat vsi naši glasben u i trJcorekoč z odprtimi rokami, m gledališki poročevalci smo enodušno pisaH: Hvala upravi! Konfno nekaj novega, nekaj originalnega, duhovitega, velezahavnega. a pri tem vseskoz umetniško močnega! Zares, moderen teater v na'boljšem smislu: moderna opera flliikovrtiih p-rrzorovt ironično aH eimično za-barvane vsebine, grotesknosti, »tke. bunlesknosri in poezije! Mu fen in tekst sta živo bitje, tesno povezana kakor duša rn te'o; vsa opera dolg niz q1as-bonfh delHk.rtes, genijalnih donrslekov v OTkestru in spevih, veriga silnih lirski h. dramatskih in bizarno karika turnih priborov. ZdTav^, slovanska, izvirna glasba, polna bujnih barv. zanosa, humorja, značilnost:, vedno smela, poredna, vfasrh statika, mila prisrčna, vdasm, a le na korikovanih mesrih. r-:s*o lojeno knkofon^kn in smešno disonantna Nikoli ne moreš biti zato užfl-ljen: če Vru'. ^ f kamenčke tega mozaika. Streha je raztrgana, zato bo kmalu leva stena popustila in vse skupaj bo padlo na kup. Kaj res ni nikogar, ki bi se vsaj malo zanimal za to pokopališče? Kaj neki pravi na to odbor za ohranitev narodnih spomenikov? Cc si >el mimo skupin ljudi, ki so gled:;li to razdejanje, si čul trpVc, vendar opravičene Ofpadke. Če že ne iz drugih ozirov. vsaj zaradi številTrh grobov velikih naših narodnih mož. k: tukaj počivajo,, bi se moralo gledati vsaj nekoliko na red. Res uprava nima od tega pokopališča sedaj nikake koristi. Vendar jo je pa imela preje. Pravijo, da so lastniki pokopa1;-glasnizn verskim sleparjem Radoslavom Golnikom. KovaČević ga je namreč dobro pozjnl kajti Colnik ga je nekoč denunci-ral.^sVomlkj sodišču. :a so znova aretirali in izročili b Novega mesta — Sneg na Gorjancih. Deževno in mrzlo vreme ni mirovalo, dokler se najvišji vrhovi naših Gorjancev nieo pobelili s prvim snegom. KoŠenice po Trdinovem vrhu, ob Svetem Miklavžu in po Opatovi gori se ble-ste v jesenskem solncu kot planine. Tudi po dolini vlada občuten hlad. Če bo šlo tako dalje, se obeta smučarjem tudi po dolenjskih gričih sijajen smuk. Da nas ne najde nepripravljene! — Izletniški vlak na Dolenjsko se prihodnjo nedeljo ukine. Trenutno naši bolmi ne kažejo tujcem toliko mikavnosti, kot še pred kratkim, čeravno je tudi kasna jesen pri nas nepozabna. Odmirajoča narava menda ne pride zlepa kje tako do veljave kot na Dolenjskem. Zima je pred durmi in tedaj bo izletniški vlak spet potreben za številne smučarje, ki jim bo zima na Dolenjskem novo odkritje. — Glavna zaloga tobaka se je na Ljubljanski cesti pomaknila za nekaj hiš nižje proti jugu. V novih prostorih sta združeni glavna zaloga in podrobna prodaja. Toliko v vednost marsikomu, ki se tam okoli ne znajde. — Nit ni tako skrito. Pred tri mi tedni smo poročali o požaru v bližnji Potocarski vasi, kjer je posestniku Potočarju uničil ogenj skedenj, hlev, svinjak in staro hišo ter mnogo poljskega orodja in živeža. Vsa okolica je bila prepričana, da je bil ogenj podtaknjen, te dni pa se je pogorelčevi hčerki kar slučajno posrečilo, da je odkrila požigalca. Štiriletnemu sosedovemu Franc-ku je obljubila jabolk, če ji pove, kdo je zažgal. ker so otroci nekaj pravili, da on to ve. in je fantek izpovedal, da sta se s petletno Ivico igrala na dvorišču. Pred Po-točarjevim skednjem je bilo polno trsk, pa sta jih zložila nekaj skupaj in punčka je zažgala, fantek je pa pihal, da bi bolje zagorelo. Vžigalice sta iztaknila doma. In ogenj se je po suhih trskah s> prehitro širil, otroka sta prestrašena skušala plamen udušiti, in ko se jima to ni posrečilo, sta stekla domov in v posteljo pod odejo. Poto-čarjeva domačija pa je pogorela. In da nimajo otroci tako radi slastnih jabolk, še vedno bi vas in okolica stikala za tajinstve-nim požigalcem- Iz Celfa —c Koncert Učiteljskega pevskega zbora v Celju. Za to prlreddtev, ki se bo vršil«, dne 6. t. m. popoldne ob 1£.30 uri, vlada velriiko zanimanje. Posebno opozarjamo na ta koncert okoličane, ki imajo ugodne zveze. Predprodaja se vrsi pri tvrđki Goričar v Celju, kjer se dobijo tudi sporedi z besedllom posameznih pesmi. Zbor dospe v Celtfe i-z Maribora ob 16. UT»L Po koncertu se vrši sestanek v hotelu Un'on. —c Podporno društvo za revne učence na dež. realni gimnaziji v Celju je imelo v soboto popoldne redni letni občni zbor v gilmnaaijskem poslopju. Društvo je v preteklem šolskem letu kupilo za pTeko 20.000 Din novih učnih knjiig m jib razdelilo med uboge učence. Za Miklavža je obdarovalo 38 dijakov in dijakinj s čeviji, 7 pa z obleko. O VeMkl noči je podairilo 17 učencem prvega razreda po par čevljev to podetflo tudi nekaij podpor v gotovini. Pirošnje za podpore so bile poslane na 221 naslovov; okrog 130 naprošenih se je odzvalo prošnjam. »Izdaitkov je bilo za preko 12.000 Din več nego dohodkov, ker niso denairni zavodi z maHmi tojemami nič prispevali. Za novega društvenega pre>dsedfni'ka je bil izvoljen rarvmatelj g. r>an Mravrjak, na novo pa sta bila izvoljena v odbor gsg. prof. Brodar in profesor NapotruHk. _c 150. nogometno tekmo za SSK Celje bo Igral v nedeijo 6. t. m. v srečanju z mariborskim Rap i dom izvrstni oenter-hal.f g. FWeko Presinger. _c Pomožni akciji za zaposlitev ha podiplra.cje brezposelnih ter pomoč Biro-masnim slojem v mestu Celju In celjski okolici -Je izročrfl oddelek VI. okrajnega sodišča v Celju znesek 310 Din te neke poravnave. Iz policijske kronike Ljubljana, 4. novembra. Na pokopališču pri Sv. Križu je včeraj nekdo izmaknil Katarini Gjudovi, stanujoči v Gradac i ulici 18, s fclopice nad grobom ročno torbico, ki je imela v njej 800 Din vredno zlato damsko uro, zlat prstan, 50 Din gotovine, majhno usnjato denarni* oo, več ključev in drugih stvari v skupni vrednosti 1050 Din. Sooči je stražnik ustavil blrzu Glasbene Matice bosega moškega, ki je nosil na rami — zaklenjeno ko^o. Bilo je takoj jasno, da je kok> ukradeno. Možici je to tudi priznal in na policiji so ugotovili, da gre za 371et-nega brezposelnega Ru^a Miho Sapnnova, roj. v Jekaterinoslavu. Rus je bil poprej uslužben v državni emodnišnici v Kamniku, je pa zdaj že delj časa brez posla. Na policiji je bil zelo aroganten in so hneli precej posla z njim, preden so ga ukrotili. Na Viiču je policij prijela tri »pričarje«, ki so v revirju dr. Tavčarja lovili ptiče na limanioe. Bili so ovadeni in se bodo monaK zaradi tega zagovarjati. Včeraj okrog 14. je vozil tramvaj št. 11 od Škofije proti Krekovemu trgu, tam je pa nenadoma skočil pod tmmvaj lep pes pre-petičar. Voznik ni mogel tramvaja več ustaviti m je voz psa povozil. Pes je imel na ovratniku znamko 891-32. Bil je srednje-veKk, temno siv z rjavimi lisami. Lastnika ie niso našli. Zaradi prenagle vožnje je bil ovaden elektrotebnik Slavko ki je na Sv. Petra c. podrl čevljarja Marijo Tomca in mu raztrgal hlače. Tome ima okrog 100 Din Škode, bil je pa tudi lažje poškodovan na kolenu. Ključavničarski p^vnoČnik Ciril Plevnik je prijavil, da mu je bik) včeraj na Sv. Petra cesti izpred Obla tove trgovine odpeljano 600 Din vredno kok), znamke »Atlasa. — Kleparju Jožetu Krparju je včeraj lukdo s podstrešja Hipotekarne banke ukradel par gojzeric, vrednih 190 Din. Koledar. Danes: Petek, 4. novembra katoličani: Karel Bor. Dragotin, pravoslavni 22. oktobra. Današnje prireditve. Kino Matica: Plavi sen. Kino Ideal: Laži na plaži. Kino Dvor: Moderni Casanova. ZKD: >Pot k slavje ob 1415 v kinu Matici. Evropska unija kraljevine Jugoslavije ljubljanska organizacija občni zbor ob 18. v Zbornici TOI. Literarni veeer like VVaschtetove ob 20. v društvu »Krka« pri Mikliču. t Avstrijski državni praznik Ljubljana, 4. novemivra. Avstrijska generalni konzul dr. Folix Orsini-Rosenberg bo sprejemal ob priliki avstrijskega državnega praznika dne lt2L t m od 5. do 7. ure popoldne v prostorih konzulata (Ljubljana, Tvrševa cesta 31/1) avstrijsko kolonijo in vse prijatelj« repu-bffitoe Avstrije. Zaradi državnega pra-snika tega dne ne bo uradovanja za stranke. Narodna Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uvL Petek, 4. novembra: Zaprto. Sobota, 5. novembra: Ves aH vinograd. Premijera. I-aven. Nedelje, 6 novembra: ob 16. nri RoksJ. Izvem. ZniLžane cene. Ob 20. uri Veseli vinograd. laven. * Premijera izvrstne veseloigre v naši drami. V soboto dne 5. t m. se vpri-zori prviic na slovenskem odru ZiLckma-yerjeva veseloigra Veseli vinograd, kil j-e po svoji vsebini, tipih in srtuacrjan zares laredno zabavna in vesela. Vsrt pose/tnflei se bodo ob krepki kmečki govorici lahko dodobra veselili. Predstava je rzven abonmaja pri obteajniih dramaki-b cenah. Občinstvo prosimo, da si kup. vstopnice že v predjprodajl. Zrunanja naroČila vstopnic sprejema ffledaliSka uprava. Nedelja v ljubljanski drami. V nedeljo dne 6. t m. se začno v naši dramrt popoldanske predstave. Začetek točno ob 15 uri. Prva nedeljska popoldanska predstava letošnje sezone bo Rok si. te vrstna in velezabavna veseloigra. Zvečer ob 20. uri pa Je prva reprtea Ve©ele»ga vinogra- nr da. Za popoldansko piredstatvo veljajo znižane cene, za večerno pa običajne dramske cene. OPERA Začetek ob 20. url Petek, 4. novembra Zaprto. Sobota, 5 nov.: Hlapec Jernej. Red B. Nedelja, 6. novembra: ob 15. uri Trije mušketirji. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri Zalgubijen v tri oranže. »Izven. Znižane cene. ★ Hlapec Jernej je operno delo visoke uimfkru&ke vrednosfti. Naša vpri'zoriitev je v vsakem pogled/u dovršena. Glavne vloge so v rokah naših najboJdžih pevcev. Naslovno vlogo poje g. Primožič, potepuha g. Betetto. Glasbeno vodsrtrvo ima v rokah g. dr. Švara. Predstava se vrSi za red B. Nedelja v ljubljanski operi. Tudi opera bo imela dne 6. t. m. dve predstavi Ob 15. url popoldne se poje opereta Trrtde nmške skladatelja Bena/tekega. Vsebina je velezabavna; Zasedba posameznih vlog kakor pri vseh dosedanjilh vprizorlfcvah. Opero dirigira kapelnik dr. švara, režida je Kreftova. Zvečer ob 20. uri pa je prva letošnja repriza znamenite Prokofjeve opere Zaljubljen v tri oranže, ki je Imela v četrtek iareden uspeh na našem odru. Delo je v Tsakem pogledu izvrstno priiprarvJjeno in zashuži vse naše zanlman-je. Gospod Bojan Pecek, priljubljeni član Narodnega gledališča ijiubrjan&kega slavi v petek dne 11. t. m. 2o letnic o Bvoje-ga udejstvovanja na gledališkem odru. Za svojo jnbilejno predstavo si je iebral 91-mončič-Gregorčevo opereto Eriko. Opozarjamo, da so vstopnuce že v pre>polnoma v skladu s par 46, odstavek 2, obrtnega zakona iz leta 1931, ki pra. v . da so zidarski mojstnl upravičeni se-9 ijaiti in podpisovati po poslih, ki spa ■ v njih področje, načrte, proračune in obračune za ona dela, ki jih Izvajajo v smislu tega zakona. Iz par. 42. cit. zakona pa je razvidno, katera dela in gradbe — ne morda manjša popravita — smejo zidarski mojstri izvajati. _ Strokovna zadruga zidarskih mojstrov in studenčarjev v Lj-ubljani — Novice s Koroškeea. V gozdu na Kari enski gori se je 23. oktobra okrog pol-noa vrača] domov v Ročice mizar Franc 1 ratar. Na jx>ti se mu je pridružil neznan moški in iia prosil za šiling podpore. Ker ga ni dobil, je Tratarju segel v žep, toda ta je bil bolj uren. zcrabil je tatu, ga trešiil na Ua in zbežal. Na begu je imel smolo in padeL, napadalec ga je dohitel in ga udaril s kolom po glavi. Vzel mu je sto šilingov in pobegnil. — V Kotinarivesi je umrla v visoki starosti ::a. Neža Mente, mati tamošnjega župnika. Doma je bila iz Mežice. Pokojna je vzgojila 9 otrok, od katerih jih ž še 7. — Zidarski pomočnik Janez Kofler iz št. Petra pri Celovcu je ustrelil >vojo ločeno ženo, ker se ni hotela vrniti k otrokom. — V Temperlovo gostilno pri Grabštainu je bilo vlomljeno in so odnesli vlomilci za 100 šiiingov raznega blaga- — Na Treb'nji pu 5t lliu ie umrla Frančiška Pinterič, mati trgovca PinteriČa v škofičah. — Celovški • Vormarsch" se Je v svoji zadnji številki zaletel v >jugoslovenske propagandiste«, ki selijo v leželi in uživajo avtonomijo:. Članek je poln strupenega šovinizma in oči-ta veleizdajo vsem onim, ki so se udeležili ljubljanskega kongresa narodnih noš ali pa oikritia kij»a kralin Matjaža na Peci. Pa je bila res nevarnost, da odneso ti izdajalci kos Koroške kam do!i v Makedonijo! — Tujski promet v Crikvenici. Od za-če&ca teta do konca oktobra je b*!o v Crikvenici 8900 tujcev, od teh 3402 naša državljana. _ Ugotovitev. Dr. Rudolf Steinme.tz- Sorodolsk: nas naproša ugotoviti, da ga je društvo sranovanjskin najemnikov za dravsko banovino izvolilo za častnega predsednika brez njegovega znanja in pristanka Te funkcije ni sprejel, pač se je ?a društvu za prijaznost pismeno zahva-m _ Društvo nekadilcev in nekadilk v Zagrebu. Zagreb jnia 650 društev, v sredo zvečer je bilo pa ustanovljeno še eno. in sicer društvo nekadilcev m nekadilk. To iruštvo predsednika sploh ne bo Imelo in tiidj članarine ne bo pobiralo. Sklicatelji so mnenja, da se morajo organizirati vsi, ki jam smrdi cigaretni dim ter nastopiti Prot. nikotinu, torej tudi proti kadilcem. Kaj poreče na to monopolska uprava, je sereda drugo vprašanje. — Vreme. Vremenska napoved pravi, đa bo čez dan večinoma jasno in zmerno *o?k>, noči hladne, jutra pa meglena. Vreme je v naši državi že nekaj dni stanovitno Najvišja temperatura je znašala včeraj v Splitu 15. v Mariboru 12, v Za-»rebu in Škoplju 11, v Ljubljani 10, v Beogradu 9. v Sarajevu 8 stopinj. Davj je kazal barometer v Ljubljani 773.5. temperatura je znašala 4 stopinje. — Dva samomora. V čantaviru si je končal v sredo zvečer življenje 201etni Anton Filak, ki je lani maturiral Po matur; je ostal doma in obM !oval zemljo Zadnje čase se je pa vdaja! pijači;, kar je aajbrž zakrivilo tragedijo — v Forgosu s? je prereza! Žile na rokah in izkrvavel £lja Abraham Prišel je pijan domov, polil 9 petrolejem ženo in jo hotel zažgati ženi se je pa posredi lo zbežatl, na kar je mož zaklenil vrata m si prerezal žile na .•okah. — 3-Svetloton - Filme je svoje delo in snemanje >Kranjske industrijske družbe« na Jesenicah končal ter se pelje prihodnji teden z aparaturami v Celje, kjer se bodo zvočno . filmali obrati tovarn VVesten. Oba filma se bosta v kratkem predvajala v Ljubljani — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljub Ijani je prejela meseca oktobra 1932 i. sledeče prispevke: 1 Podružnice: št. llj 100 Din; Ribnica 1 302.50 Din; Hoče 250 Din, Laško 400 Din; Litija Šmartno 100 Din; Prevalje 210 Din: Zidanmost 300 Din; Trbovlje 98 Din; Radeče 666 Din; Kamnica 100 Din; Sv. Jurij ob ščavnici 200 Din, skupaj 2.726.50 Din. II- Nabiralniki: podružnica Radeče 114 Din III. Razni prispevki: Iv. Rozman. Ljubljana 100 Din; Iv. Prekor-Šek, Celje 134 Din; tvrdka Fran Kollmann. Ljubljana, prispevek od svetilk 1000 Din. skupaj 1234 Din. Vsota vseh prispevkov 4.074.50 Din. 579-n *SDIXA TRGOVIN A ČEVLJEV V SELENBURGOVI ULICI »TEMPO«, oddelek za gotovino LJUBLJANA, Selenburgova ul. 4, dvorišče Iz Lfublfane —Ij Stopnišče pred uršulmsko cerkvijo je dograjeno. Po prof Plečnikovih načrtih je zdaj urejena že četrta okolica pri ljubljanskih cerkvah Najprej so regulirali Sv Jakoba trg Nekateri trde, da je okolica šentjakobske cerkve urejena posrečeno. Arb.ite.kt je maskjrai dolgočasno cerkveno fasado s topoln, ki so se zdaj že zelo razrasti! Lep je vodnjak na tem trgu, med znamenitost! pa štejejo starinski Maric in kip Trg pa nj več tržišče — vozovi z drvmi bi kvarili arhitektonsko lice — ni se pa tudi spremenil v navaden park. Pri ureditvi okolice pri stolnici pa hoče arhitekt odkrit*; cerkveno fasado. Zaradi tega bj bilo treba rešiti vprašanje naših tržnic, ki res že dolgo Čakajo rešitve, a treba bi bilo upoštevati tudi higijenske razloge, ne samo estetskih. Dokler mesto nima moderne tržnica, ni urejeno, ne moderno, čeprav ga krasi še toliiko umetniških ustvaritev. K ureditvi okolice pri stolnici spada zgraditev mon u men talnega stopnišča, ki pa do slej nj še prišlo do voljave. ker ni ure jen ves trg. Pri sv Jožetu so zgradili ob cerkvi betonsko ograjo v slogu cerkve In zasadite nekaj dreves Z ureditvijo okolice uršuLinske cerkve ni bilo mnogo dela, po-drLl so le stare stopnice, ki jih bodo uporabili pri uredit/vi okolice florjanske cerkve. Nekateri ne soglašajo z obliko novega stopnišča, češ, da je fasada nekoliko izgubila prvotnost ter da lepota vhoda ne pride več tako do veljave Priznati pa je treba, da je novo stopnišče zelo lepo samo na sebi, ni v nasproti« s slogom fasade, pa tudi praktično je. ker stopnice ne drže naravnost na tramvajski tir _lj Novj čevljarski most dobi najbrž Se ta mesec razsvetljavo, kar pa seveda ni prezgodaj, saj je b;i že pred dvema mesecema dograjen Marsikdo je radoveden, kakšna svetila nameravajo •postaviti na te originalne svetiLniške stebre, in res kaže, da bodo ljudje še presenečeni Določili so, da postavijo Iučl samo na nižja srebra, kj stonita na srednjem oporniku. Na vsakem teh stebrov bodo po tri podobne svetilke, kakršne so pri tJV>most-ju, ena višja rn dve nižji. Nastavke za zaščitno steklo svetilk izdeluje' 1« brona ste pločevine kleparsko podrjetue P. Žitnik, ki je tudi izdelalo nastavke pri tromost ju. Baje zdaj še nrso namenili ostalemu gozdu stebrovja posebne vloge, najbrž pa postanejo iz svetilntiških stebrov le zgolj dekorativni, ker so previsoki ter jih je težko zaključiti s svetili. Morda nastane te njih pergola, hrajda ali kajj podobnega. Na rešitev moramo pač še počakati, ki bo nedvomno takšna, da se bomo moral: sprijazniti z mjo. _lj Predavanje o pokojninskem zavarovanju. V ciklu predavanj in tečajev, ki jih prireja Društvo absolventov dri. trgovskih sol, se je vršilo suoči na rednem mesečnem sestanku predavanje podravnatelja Pokojninskega zavoda dr. Vrančića o zelo aktualni temi, namreč o pokojninskem zavarovanju. Predavanje se je vršilo v restavracij, prostorih s>Zvezde< in je bilo dobro obiskano Dr. VranČič je obrazložil, kako je prišlo do ustanovitve Pokojninskega zavoda, podčrtal namen te institucije in zlasti koristi, ki jih nudi zavarovancem. Podrobno je obrazložil tudi, kako je Pokojninski zavod zavaroval svoje premoženje, tako v nepremičninah, v državnih papirjih itd. Predavanje je trajalo dve uri in so na koncu posluialri predavatelja nagradili s hvaležnim aplavzom. — Po predavanju je odbornik g. žiber-ua poročal o tečajih, povdarjajoe, da so bili že štirje tečaji, dva za nemščino, ki jih obiskuje 108 absolventov, ter dva za francoščino in italijanščino. V decembru bo otvor- jen tudi tedaj za moderno knjigovodstvo. Po predavanju in referatu g. Zibeme se je razvila živahna zabava. —Ji Varnostne razmer« za Bežigradom. Uprava policaje je prejela v zadnjem času več pritožb, da so varnostne razmere za Bežigradom neznosne, ker m tam stalnega stražnika. Glede na te upravičene pritožbe bo uprava policije predlaga1 a n>estnemu načeistvu. da M da na razpolago primeren lokal za novo stražnico v bežigrajskem okraju. Istočasno bo poticij-ska uprava predlagala banski uprav«, da pomnoži število stražnikov za 10 mož, kur je spričo stakiega širjenja mesta in naraščanja prebivalstva več kot nujno potrebno. Ce ji to ne bo uspelo, potem bo podicija vzela več mož iz stalnega staleža, ki bodo opravljali varnostno službo v bežigrajskem okraju. Seveda pa je v prvi vrsti potrebno, da dobi ta okraj policijsko stražnico. Pripomniti je treba, da so tudi varnostne razmere na Mirju in v nekaterih drug;h kra-iih periferije slabe. —!j Rib je bilo danes na trgu mnogo premalo, zlasti morskih, ki so bile ob 8. že skoraj vse razprodane. Prodajalci pridejo na trg že pred 7., resni kupci se pa tudi zgodaj potrudijo na trg, da lahko izbirajo, dokler je še dovolj blaga. Ko postane hladneje, ljudem nedvomno diše ribe bolj, zato so danes posegali tako po njih. Ko so bile razprodane morske ribe, je nastal pravi naval na rečne. Bilo je precej svežih ščuk, ki so jih pa tudi kmalu razprodari. Zelo lepe, žrve ščuke so prodajali po 26 Din. kar se ljudem ni zdelo predrago, čeprav so mrtve ščuke po 16 Din. Cene morskih rib se ne spreminjajo, boljše vrste so stalno po 36 do 40 Din kg, tako bradač po 40. sveži tun, kalamari itd. po 36. dočim so sepe po 24, girice po 18 sardele pa po 16 Din kg Prvič k) danes prodajali slane sardele, i,-komada po dinarju. Značilno je. da ljudje ne kupujejo mnogo najcenejših rib, ne morskih in ne rečnih. Tako je dan«, prodajalka težko spravila v denar pečenke, ki so bfle po 10 Din kg. Kmalu je pa proda! Barjan tolste žabje krake, ki tfh je ponuja »na drobno« po 1.50 Din komad, nekoliko je pa popustil pri ceni kupcem, ki so se bolj zalo žiri z njegovim blagom. Konkuriral mu ni nihče, dočim so poleti tvoril-prodajaloi žabjih krakov poseben trg. —lj Korist od regulacije Ljubljanice bo zlasti tudi. da bodo lahko uredila nabrežja, ki so zdaj še tu in tam neizrabljena ter neurejena. Nabrežja so najprimernejša za ceste, ker ob nj*h ni mnogo cestnih križišč in ceste so lahko ravne. Doslej so pa bir* zaradi neurejenih nabrežij hudi cestni ovin« Ici, ki nabrežja povsod sploh niso bila prevozna. Tako drži cesta oh levem nabrežju le do bolnice, na desnem pa do bivše prisilne delavnice Okn bodo obrežja urejena, pa lahko urede še ceste. Na levem bregu bodo morali odkupiti nekaj sveta za cesto od društva »Dom slepih«. Cesta bo zgrajena vzdolž bolnice do Hribarjeve tovarne. Tovarna stoji tik ob Ljubljanici, zato bo cesta zavila pred njo na levo ter se spojila z Zaloško cesto. Na desnem bregu ob železnem mostu bo pa cesta zgrajena po zemljišču, ka je pod upravo bolnice. Na ta način bo mesto zvezano s Kodeljevim z neprekinjeno cesto na desnem nabrežju Ljub* ljn.nice. Tedaj bo imel tudi pomen most pri bolnici, ki je namenjen tudi voznemu prometu. Zdaj je še težko reči, kdaj začno urejevati nabrežja, najbrž pa bo prihodnje leto to delo že končano. _Sadni sejem v Ljubljani, paviljon J na velesejmu se prične jutri ob 8. uri zjutraj, zaključen pa bo v ponedeljek 7. t m. zvečer. Vse tri dni se bo prodajalo od 8.—17. ure nepretrgoma. Kdor se hoče založiti z dobrim, zdravim sadjem, naj pride na sadni sejem. _lj Oddaja stanovanja. V Kresiji se odda z novemberskim terminom 4sobno atanovanae s kopalnico in drugikni priti-klinami v III nadstropju, proti letni cisti najemnini 19.300 Din. Ponudbe je vložiti do 7. t m opoldne v mestnem gospodarskem uradu 581-n _lj Literarni večer like VVaschtetove. Drevj ob 20 bo pri Muikliču v okviru n. rednega družabnega sestanka društva »Krke« literarni večer like Waschtetove Po večeru godba. Vstop vsakomur prost, tedad tiudi on km, kn niso člani tKrke<. _lj Abonente Narodnega gledališča uprava vljudno prosi, da poravnajo drogi, odnosno tretji obrok letošnjega abonmaja —lj Tečaj sa tkanje preprog se je zaradi adaptacij na zavodu preložil za nekaj dni in bodo vse prijavljenke o začetku pravočasno obveščene. Državni osTeđnji zavod za ženski domaČi obrt v Ljubljani. —lj >Martinov večer«, ki se vrši v soboto, 5. L m. zvečer v restavraciji glavnega kolodvora, ima zanimiv spored. Kdor leb" prijetne zabave, naj poseti gotovo to prireditev. 580-n _lj Danes zapoje Rlchard Tauber. Danes in jrutri je na sporedu ZKD Rlchard Paut>enja nadleptt zvočnj fttm >Pot k sla-vic. V tem Htou poje Taober najlepše popevke, nastopa kot koncertni, operad Jn cerkveni pevec ter nam kot tenorist nudi obilo nepozabnega užitka. PtritfaiteJadranc vabi vse Člane, da se udeleže 2. članskega sestanka, ki bo drevi ob 20. uri v restavraciji »Zvezda« pod geslom 'Omladina in stare-sinstvoc. Vabljeni tudi člani aktivnega »Jadrana«. —jI Čajanka trgovskih nameščencev ZPNJ v soboto 5. novembra v vcHk| dvo- Slatinski vampir obešen Zadnji trenutki roparskega morilca Ivana Vančure, ki je bil včeraj zjutraj v Osijeku obešen Osijek, 3. novembra. Davi je bil obešen na dvorišču sodne palače Ivan Vančura. znan pod imenom ^Slatinski vampir«, ki je bil obsojen na smrt zaradi dvojnega roparskega umora. Kako je umoril svofl žrtvi Vančura je bil železniški preddelavec iz Slatine, star 35 let. Imel je mirno življenje v svoji hišici in lahko bi bil svojim razmeram primerno dobro živel, da se ni vdal kvartopirstvu. Kmalu je zašel v dolgove in da bi se jih rešil odnosno da bi lahko ie naprej kvartal, je sklenil umoriti svoja najbližja soseda, 00-letnega Jakoba Kumeka in njegovo 50-letno ženo Marijo, stanujoča v železniški čuvajnici na periferiji Slatine; Vančura je vedel, da imata zakonca Kumek denar. Zahajal je pogosto k njima in tako je vedel, da je Kumek prodal bika za 3000 Din in mu je neki dolžnik vrnil 1000 Din, poleg tega pa še ni bil potrošil vse svoje mesečne plače Po njegovih računih je moral imeti 6tari okrog 6000 Din. In tega denarja si je Vančura polakomil. V noči od 3. na 4. februarja je potrkal na vrata železniške čuvajnice in dejal Kumeku, da mora iti z njim pregledat progo- Da bi ga prepričal o tem, mu je pokazal ponarejen pismen nalog pred-stojnih oblasti. Kumek je bil vesten železničar, takoj je vstal, vzel luč in odšel z Vančuro na progo Sel je z njim miruo, ne da bi slutil, kaj se pripravlja. Komaj sta pa prehodila dobrih 100 ko rakov, mu je vrgel Vančura žično zanjko okrog vratu in jo tako močno zadrgnil, da je Kumek kmalu izdihnil. Svojo žrtev je morilec pograbi) in odvlekel do bližnjega vagona, hotel jo je vreči v vagon, tačas je pa zalajal pes in morilec je vrgel truplo čez nasip v jarek Potem se je vrnil v čuvajnico in sporočil Kumekovi ženi, da si je njen mož zlomil nogo, tako da ne more vrniti domov in da bo treba iti ponj Žena je bila bolehna in prosila je Vančuro, naj pokliče v bližini stanujočega delavca, ki bi mu pomagal prenesti njenega moža domov. Vančura je pa tako dolgo prigovarjal ženi, da je vstala in odšla z njim In z isto žico, ki je z njo zadavil njenega moža, je hotel zadaviti tudi ženo Ker se mu pa to ni posrečilo, kajti žena je imela na slavi ruto, je potegnil revolver in ji s tremi kroglami upihnil luč življenja. Smrtna obsodba Morilec je prišel pred sodišče, kjer je svoj zločin odkrito priznal, izgovarjal se je le, da ni imel namena svojih žrtev oropati Trdil je. da se je hotel Kumeku samo osvetiti, ker mu je storil krivico. Sodišče mu pa nI verjelo in ga je zaradi dvojnega roparskega umora obsodilo na smrt Morilec ie po svojem zagovorniku vložil priziv na stol sedmorice, ki je pa smrtno obsodbo potrdil in s tem je bila Vančurina usoda zapečatena. V smrtni celici dobre volje 2e v sredo popoldne so odvedli Vančuro v posebno celico, kjer so mu sneli okove, a stražila sta ga dva orožnika. Od preČitane smrtne obsodbe do usmrtitve je bil dobre volje. Nič ni kazalo, da se boji smrti. S svojo u9odo se je bil sprijaznil, že predno so mu sporočili, da je smrtna obsodba potrjena. V smrtni celici je prosil, naj m a prineso cigaret, vina in peciva, kar se je Iz Trebnjega — Težko finančno stanje občine. Te dni je občina sestavila pra/v zanimivo bilanco svojih občinskih financ po stanju s 1. novembrom Občanski proračun za 1. 1932 je takaooval 288.837 Din dohodkov tal ravno toli&o stroškov. Svoje dohodke črpa občina predvsem \z občinskih trošarin na vino, mošt ln žganje in je proračun za te postavke znašal 133.000 Din. Drugai slava! viir so doklade na državne davke !n so bile v proračunu predvidene z •zneskom 75.000 Din. Največje breme občini je vsekakor novo uradno poslopje v Trebnjem, v 'katerem so nastanjeni vsi uradi. Poslopde je stalo občino 1,800.000 Din in plačuje občina letno 1&3.000 Din amortizacije. Drugo breme občine so prispevki šolam, ra sicer šoli Trebnje in Dol. Nemška vas pri Trebnjem. Obema Šolama prispeva občina preko 60.000 Din letno, kar zelo občutno obremendnje finance s tako šibko davčno podlago. Na trosari-nan, ki so glavni vir dohodkov, je prejela Občina v mesecih Jannar-oktober samo 44.026 Din; v novembru in decembru bo pa prejela Se par tisočakov, tako da bo prtmaaiJlLljao pni tej postavki: znašal prl-bliteo samo 90.000 Din. Ta prtmaiitfkldaj je prinesel obetali novi trosarđaiski zakon, ki je ravno v Trebnjem pjtoadejal hod udarec občinskim financam. Name&tu pro-računanin 1*3.000 Din, bo občina prejela največ 50.000 Dim na občinskih trošarinah. Z dokladan« je približno ravno tako iin je Občina prejela do danes na dokla-dah 34.000 Din, dočim so v proračunu predvidevane z dohodkom 76.000. Da bo do konca leta ostal tudi v tej postavki velik primamJkMafc je jasno. Z novim letom bo občina le bolj prizadeta. Trošarina bo znašala po novem najrveč 0.50 Dta od Bt-ra, dočim znaša sedad 1.50 Din. KJ&uto tej razliki je pa nastal že sedaj tako vettk prnnan$Jrljao — kaj bo na v bodoče! Dolg je treba odplačevati redno, sicer je občina v nevarnosti, da jI hranilni zavod odpove posojilo. Ravno tako zahtevajo sole redno rspdačUo tangant, treba je pa budi Pri želodčnih težkoč&h, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefove« grenčice takojšnje Doživljen je zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropič-nih dežel slave s Franz Josefovo« vodo kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. »Franz Josefovac grenčlca se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. tudi zgodilo. Popoldne je prišel k ajemu duhovnik in ga začel pripravljati na smrt-Proti večeru se Je izpovedal, po spovedi je bil pa še boljše volje in navdušeno je kramljal z orožnikoma in pazniki. Od srca se js smejal šalam in dovtipom orožnikov in paznikov. Potem je začel pisati pisma in dopisnice, ki se je na njih poslovil od svojih prijateljev in znancev. Zelo mnogo je kadiL Smilila se mu je žena in deca S posetniki, ki jih ni poznal, ni bil nič kaj prijazen. Zaupljivo je govoril samo 8 svojim starim znancem Vladimirjem Staud-lom, ki sedi v osiješkem zaporu. Staudt mu je nosil zdravila, če ga je bolela ^lava ali želodec. Njemu je dejal Vančura. da mu je težko umreti in sicer zlasti zato, ker zapušča ženo in otroke. Bal se je. da bi ga oče ne prišel obiskat in zato ga je prosil, naj pozdravi njegovega očeta in ženo. Kriv sem in zaslužil sem smrtno kazen, je dejal svojemu znancu, zakaj bi se torej smrti bal? Vsak človek mora prej ali slej umreti. Jaz bom umrl prej Štaudt mu je omenil, da bo vsega krive karte, Vančura mu je pa odgovoril, da se moti in da le krivo nekaj drugega. Pravi vzrok je pa odnesel morilec v grob. Obisk svojcev Vančura je napisal štiri pisma svojim znancem, potem je pa povecerjal, pokadil nekaj cigaret in leeel spat. Spal je od 9- do 11.30. potom se je pa zbudil, pokadil cigareto in se začel izprehajati po celici. Ob 1. ponoči so ga prišli obiskat oče, mati, žena, brat sestra in sestrična. Prva je stopila v celico mati. ki Je zaklicala: >Sin mojte Vančura je objel mater, ki je bridko plakala Starši so mu prinesli novo črno obleko in perilo. Vančura se je takoj preoblekel in se začel pripravljati na smrt S svojci ie govoril zelo malo. Mati ga je vprašala: >Sinko, kaj si storil?« Odgovoril ji je: >Zda{ je vseeno. Pričakoval sem tako usodo in zato nikar ne plakajte Zadnji trenutki Ob 5. zjutraj je prišel v celico ponovno duhovnik, da podeli obsojencu zadnjo popotnico. Vančurjina žena je ves čas plakala, drugI svojci so se pa premagovali, da bi obsojencu ne bili zadnji trenutki se težji. Kmahi je prišel na dvorišče sodni senat in predsednik je naročil orožnikom, naj privedejo obsojenca. Orožniki so odSU v celico in zvezali Vančuri roke na hrbtu. Poprej se je Vančura se enkrat poslovil od svojcev. Z dvorišča se je slišalo glasno jokanje. Obsojenec je stopil pred senat mirno v novi obleki. Po običajnih formalnostih je bila še enkrat prečitana smrtna obsodba. Obsojenec je v zadnjem tremitilcu objel m poljubil svojce in mati ga je nekaj časa krčevito objemala, potem g« je pa za vedno izpustila. Končno je predsednik senata izročil obsojenca krvniku. Mirno je stopil Vančura po dve šal a in mučna procedura je Sla g-ladEko. Smrt je nastopila čez 12 minut. Eno uro je viselo truplo na vesaMb, popoldne je bilo pa brez ceremonij pokopano. Vančurina rodbina ni prisostvovala usmrtivši sami, temveč je bila ta čas v celici, kjer je preživel morilec zadnje trenutke svojega življenja. Tako je Ivan Vančura plačal svoj zločin. krati druge stroške. Občina stoji pred težavno nalogo, kako resiti pereče vprašanje občinskih financ m kako pokriti primanjkljaj. Vse zahteva denar — občinska blagajna je pa prazna. Naši občinski možje stoje pred težavno nalogo, sao oudezt brez denarja se delati ne dajo. V prihodnjem letu bo morala občina občinske doklade na davke popetoriti, ako bo hotela najti kritja svojih stroškov, saj je glavni viir dohodkov, in sicer občinska trošarina maksimirana po novem letu na 0.50 Din od litra, kar ni na&akor v skladu • sorazmerno obremeniitvloo davkoplačevalcev, ker bo moral prihodnja proračun pokriti z doki a dam naš ie obubožani kmet. že sedaj kmetje tarnarjo o vusakdh davščinah, kaj bo pa v bodoče, ker proračun bo moral biti krift kljub temu, da je vsem občinam zaprt glavni vir dohodkov, in sicer vinska trošarina, ki jo plača vedno in samo uporabnik. Trošarina je pa 8 tem zakonom za vse občine usahnila iti bo v bodoče, ako pri tem ostane, le samo še en, ne več glavni, temveč postranski dohodek, ki na občinske finance ne bo skoraj nič vplival. In to ni samo v Trebnjem, to je in bo povsod m v vsaki občini, kateri: je bdi a do tega zakona trošarina finančni steber, ki se nI slepa tako omajal kakor to pot! Iz škofje Loke — lipremembe pri oroiniški postaji. Ta teden je zapustil dkofjo Loko g. Cujež Jakob, ki Je vodil zadnji čas škofjeloško orož-niško postajo. G. Čujež je odšel v Smlednik, kjer mu je dodeljeno enako službeno mesto. Ohranimo ga v lepem spominu in mu želimo v Smledniku vse najboljše. Vodstvo orožnike postaje je prevzel na novo komandir g. Jože Krajner, ki je prispel z Jesenic. — Vse svete je prasnovmi škofjeloški okraj zelo lepo- Skoro na vseh pokopališčih so zapeli pevski zbori Žalostinke. duhovščina pa je opravila svoje molitve. Ogromen je bil zlasti pose t škofjeloškega in ^tarolo-škega pokopališča, kamor so že v ponedeljek romale cele procesije ljudi. Pokopališči sta j bili izpremenjeni v cvetoča gaja, za voja-{ ško pokopališče pa se je zavzela šolska mladina, ki je grobove uredila, jih okopala, i nanosila nebroj cvetja in zbrala ua stotine sveč. Nesebično delo naših najmlajših zasluži vsestransko priznanje. Po stari navadi so pekli po kmetskih domovih prešce in so jih pridni nabiralci nabrali po vaseh tudi Ido 70 komadov. Vreme sa praznike je bilo krasno. Ne tako razpoloženje ljudi, ki so se z žalostio v aren spomin tali svojih nokomih. 93 1fub< — Odtpusti nama, ti sveta in plemenita mučenica, tako dolgo in tako kruto preganjana po najini krivdi... Ah, odpusti nama v najino sramoto!... Odpusti nama. Helena, odpusti, draga sestra!... Ne glej me tako otožno ... Vrnem ti srečo, ki sem ti jo ukradla, to ti prisegam!... In čeprav bi morala umreti pod težo zaničevanja in Ra-mo-novih očitkov ... Prepričam ga. da si nedolžna. — Prisegam vam, Helena, — se je oglasil Robert, — dokaževa vam. kako sva prepričala vašega moža o usodni zmoti, ki v ntii tava vsa leta, odkar ne živita skupaj... Ljubi vas še vedno. Vse življenje posvetiva vzvišeni nalogi zaceliti globoke rane, ki vam jih je prizadejala najina vrtoglavost. Pod sestrinimi poljubi in soteami se je Heleni polagoma vračala zavest. Robertove besede so io nekoliko pomirite in opogumile. — Verujem vama ... je odgovorila fibo. — Čakala bom in upala. — Najino življenje bo odslej posvečeno edinemu cilju, dokazati, da ste nedolžni, in najti vašega sina. — Milček! ... Moje dete!... Kaj si pri svojem očetu? ... Pri vama? — Gorje!... Ne, ni ga! — Ah! Bože moj! Jaz sem ga pa 'držala v svojem naročju in pustila sem si ga iztrgati! —Miicka?... Ti si našla svojega otroka? — Da. toda samo zato, da ga drugič izgubim. Tudi Helena je pripovedovala o trajevi poti svojega živijenja: o svoji bolezni, ki jo je bila priklenila na bolniško posteljo in ji onemogočila dokazati Ramonu. da je v zmoti, o svojem nepričakovanem lečenju, o umirajoči grofic: de Montlaur, ki je priznala v zadnjem trenutku življenja njeno nedolžnost. Pripovedoval ie o svojem življenju, posvečenem iskanju nesrečnega sinčka, o svojem prizadevanju, o dnevih, ki jih je preživela med mladimi kaznenci. da jim je lajšala težko živ-ljem'e in jih odvračala od novih grehov, o srečanju z dražestnim dečkom, o nepremagljiv: simpatiji, ki jo je čutila do mjega, čeprav je vse kazalo, da ni njen sinček ... In povedala le še — tisti hip so ji pa solze znova zalile oči — kako je deček nekega večera nenadoma spoznal na sliki grad Penhoet in našel v megli spominov iz zgodnje mladosti tarko jasne in točne podrobnosti, da Helena ni mogla več dvomiti, da je našla svojega zlatega Milčka. Potem je nastal požar... in to je bilo vse. kar je še vedela. Poznejših dogodkov se ni več spominjala. Vsa srečna, da .ie našla sinčka, se je onesvcsrila. Zavedla se je šele čez nekaj ur, iz plamenov jo je biti rešil Ramon de Montlaur. — Ramon? — Ki je odšel, ne da bi me bil spoznal, ne da bi bila mogla le besedico rzpregovoriti z njim, prepričati ga. da sem nedolžna; tako sem izgubila po tolikih letih, ko sva se zopet videla, ugodno priliko pripeljati ga nazaj k rodbinskemu ognjišču. — Toda sinko ti je ostal — Sinko!... Nesreča mjkoii ne pride sama, v nesreči ne ostane človeku nobena uteha, noben kotiček v srcu ne ostane nedotaknjen. Deček, ki mi ga je neka višja sila označila kot sina, deček, ki sem ga tako vroče ljubila, ne da bi vedete zakaj, je... da se tako izrazim... mstiniktivno izginil.. — Izginil? — Pobegnfl! — Saj to ni mogoče! — je vzkliknil Robert. — Zakaj bi vas deček zapustil v trenutku, ko ste ga najbolj vzljubili in ko ste mu že hoteli odkriti svojo tajno? — Kaj vem?... Kdo ve, kakšne sledove je zapustilo v njegovi čisti duši življenje med propalicami ... Vedeti namreč morata ... Za hip je oklevala, toda pod prestrašenimi Robertovimi in Carmenini-mi pogledi je začutila, da jima ne sme prikriti resnice. Zakrila si je zardeli obraz in za-šepetala: — Pobegnil je potem, ko me je okradel. — Zločinec! — Da. Odnesel mi je vse dragocenosti, kar jih je našel. — Saj ni mogoče! To ni res! — je vzkliknil Robert pod vplivom notranjega, sicer neutemeljenega, toda trdnega prepričanja. — Žal je to bridka resnica, — je nadaljevala Helena. — A potem? — Potem!... Izginil je brez sledu. — Saj je bila vendar uvedena sodna preiskava, — je dejal Robert. — Mar ne? Kako ie nastal požar? Deček vendar ni mogel brez sledu izginiti? Kako se ie to zgodilo? Kakšen je bil konec? — Orožniki so me zaslišali. Seveda sem o tatvini dragocenosti molčala. Požar so pripisali neprevidnosti moje služkinje, ki je bila pozabila luč v kuhinji. — A deček? — Mnenje vseh je bilo. da je izrabil splošno zmedo, da je pobegnil in se vrnil v svoje postopaško življenje, ki se mu je nedvomno tožilo po njem ... In tako sem imela pri sebi svojega sinčka!... Ramon me je držal v naročju in me rešil strašne smrti v ognju ... Bila sem na poti v novo življenje žene in matere, toda kamen moje grobnice sp je 7nnva zavalil namp in me pokopal menda za vedno... O, bože moj, kaj sem zakrivila, da moram tako trpeti? — Ah! Odpusti nama!... Odpusti maima. draga, ljubljena sestra! ^ — Nimam vama kaj odpuščati... Kar se je zgodolo, se ni zgodilo po vajini krivdi... Čudna so pota usode... Ne jezim se na vaju ... Saj vendar vidita... saj čutita, da vaju ljubim^... Krepko so se objemali in nekaj časa sploh niso mogli govoriti. Polagoma so se pa to-H-ko pomiriJi. da so za-čeli razmišljati, kaj storiti. Carmen in Helena bosta nadaljevali z iskanjem ubogega otroka. Robert pa pokliče na pomoč policijo in vpreže vse svoje premoženje, da izsledi lopova, ki sta se mu bila izmuz-niUa. Kar se tiče Ramona. ki se je mudil v Penhoetu, bo najbolje pustiti ga zaenkrat še pri miru. Carmen mu bo pisala, naj se čim prej vrne v Pariz. Pove mu samo, da je Heleni na sledu, in osuplost, ki se ga bo nedvomno polastila, porabi za zadnji boj z njim. — In upam, da to pot dobimo ta usodna pisma, — je menila Carmen. Novi šaljapinovi spomini Kako so hoteli boljševik! S milijonov V novi Šaljapinovi knjigi »Maska in duša«, ki je izšla te dni v Parizu, so spomini slavnega pevca od zgod-W mladosti do današnjih dni. Šaliapin obširno govori o revohicijonarni dobi, ko je val dogodkov zajel tudi njega. Zelo živahno opisuje dobo najrazličnejših mobilizacij in obveznega dela, k. je zasegio tudi njegovo ženo Marijo Valentinovno. BSa je ostra zima, pripoveduje Šaljapin, in okrajni odbor komunistične stranke je sklenil dvigali z Neve potopljene drvarske ladje. Lahko si mislite, kakšno je to delo zlasti ob hudem mrazu. Komunisti so mobilizirali za to delo ne samo moške, temveč tudi ženske. Tudi moja žena je dobila povelje, naj gre s komorni-co in kuharico k Nevi na delo. Naše dame so se povelja ustrašile, sai ni bila nobena sposobna za tako delo. Odšel sem v pisarno okrajnega odbora, ne da bi vedel, ali naj protestiram ali prosim. Sprejel me je mladenič skuštranih las in ko sem mu povedal, kaj me je napotilo v pisarno, rrri je osorno odgovoril, da si morajo v socijalistični družbi vsi ljudje med seboj pomagati. Videč, da imam opraviti s trmastim človekom, sem se zatekel k zvijači Namršil sem obrvi in odgovoril: »Tovariš, izobražen mož ste. dobro poznate Marxa, Engelsa. Hegela, zlasti pa Danvina. Zato bi pač morali vede- njegovo ženo — odkupnine ti, da se ženska bistveno razlikuje od moškega. Kako more slabotna ženska pobirati v budi zimi drva iz vode.« Zvijača se mi je posrečila, fant se je čutil očividno počaščenega, prijazno- me je pogledal, rekoč: Če je tako, pridem pa kar sam jutri pogledat, kako >e z vašimi ženskami. In res je prišel. Zabavno je bilo gledati mojo ženo, komornico Pelage-jo in kuharico Anisjo, kako so se v kuhinji postavile predeni v vrsto in kako jim ie zapovedal: Desno v bok! Ženske so se pa obrnile na levo. Obrnite se. kakor sem vam zapovedal, je zagodrnjal. Pa ni šlo. Fant je povesil glavo, še enkrat jih je pogledal izpod obrvi, potem je pa dejal: Pa naj bo. Ne pošljem vas na delo. res ste nekam preokorne. Mene kot buržuja sicer niso pognali na delo. pač so mi pa naložili 5 milijonov rabljev odfcupnine. Poslali so mi poziv, naj plačam in mri določili rok plačila, toda toliko denarja nisem zaslužil v vsej svoji karijeri. Kar sem imel v banki, so mi bili itak že vzeli. Plačati torej nisem mogel. Toda prišli so oboroženi komunisti in zahtevali, naj takoj plačam. Hodil sem iz urada v urad. pojasnjeval in prepričeval, kakor sem vedel in znal. Plačal pa le nisem Plačilni nalog hranim še zdaj za stpomin. Vsi sveti v Ameriki Praznik vseh mrtvih praznujejo v Ameriki drugače, kakor pri nas. Praznuje ga zlasti mladina, ki lahko počenja po uKeah, kar se ji zljuhi. 2e nekaj tednov prej pošiljajo znancem vabita na domače večere v obliki razglednic ki so na njih naslikane čarovnice, črni mački, netopirji itd. Vsi branjevci so dobro založeni z bučami, ki jih rabijo ljudje za kolač, nadet v bučno čežano. Otroci pa porabijo prazne buče, da izrežejo oči. usta in nos, jih prevlečejo znotraj z rdečim papirjem, postavijo v nje prižgane sveče in stra-šrjo zvečer svoje mlajše tovariše. Sploh je ameriška mladina za praznik vseh mrtvih razigrana tako, kakor so pri nas ljudje na pustni torek. Pa tudi odrasli si na vse načine prizadevajo, da bi bil bruse in trušč čim večuii. V mesta se vozijo z avtomobili, ki pa nimajo pnevmatik na kolesih, temveč so kar brez njih. da delajo tem večji ropot. V ta namen služijo večinoma stari, polomljeni avtomobili. Po ulicah hodijo strašila v belih oblačilih in s svetilkami v rokah. Da je trušč še večji, drve po ulicah maskirani Indijanci m cowboji, ki streljajo z revolverji, da kar odmeva oo mestu. Paglavci v narobe oblečenih suknjičih tekajo po uMcah in se pretepavajo z nogavicami, napolnjenimi z moko. Seveda se nogavice kma-iu raztrgajo m moka se razprši po zraku, tako da zastira ulice v gostih oblakih. Po nekaterih mestih hodijo tudi skupine paglavcev, ki napadajo avtomobile javnih delavcev. Ustavijo avto, eden namaže vsa okna z belo barvo, drugi prereže prevmatike, občinstvo pa mirno gleda in niti stražnik ne poseže vmes, kajti to je dan. ko lahko IjudSje počenjajo, kar hočejo. Spominu mrtvih je namreč v Ameriki posvečen 30. maj. Sinova ljubezen V skromni vasici v Abruzzih se je odigrala leta 1906 krvava tragedija. 2ena je ubila svojega moža in 11 letni sinček je postal sirota. Vzgojili so ga v zavodu in dobil je shižbo v neki milanski trgovini. Čeprav matere skoraj sploh ni poznal, jo je vroče ljubil in njegova Htubezen je šla tako daleč, da je zasenčila grozo zločina. Dečkove misli so se neprestano vračale k materi in živei je v nestrpnem pričakovanju, kdaj jo bo mogel objeti. Bilo mu je že 26 let. ko naj bi napočil težko pričakovani trenutek srečanja z materjo, ki je ta čas odsedela kazen. Ko ga je uprava kaznilnice obve-^ stila, da bo njegova mati izpuščena, ni dolgo razmišljal. Takoj je sklenil odpotovati k -nji. Ker pa ni imel denarja za pot. je vzel iz gospodarjeve blagajne 600 Mr. Šele spotoma se je zavedel, da je denar prav za prav ukradel in z bližnje postaje je brzojavil. da si ?a je samo izposodil in da ga bo vrni. Toda bilo je že prepozno, trgovec ga je bil že ovadil in tako je prišel fant pred sodišče. Tvrdka se je sicer zavzela zanj. češ da obžaluje ovadbo, vendar je biđ pa obtoženec obsojen na tri mesece zapora. Mater so izpustili, sina pa zaprli. 300 let drobnogleda Ne opaženo je šel te dni mimo nas jubilej 300 letnice rojstva izumitelja drobnogleda Holandca Antona Leu-wenhoecka. Do njegovega izuma človeštvu kraljestvo mikrokozma sploh ni bilo znano, čeprav je izredno važno za življenje na zemlji. Sicer so imeli že prej dobra povečevalna stekla, ki pa še daleč niso zadostovala, da bi se videle bakterije in baciJi. Leuwen-hoeck, magistratni vratar po pođdicu, se je z neverjetno potrpežljivostjo iz- učil optike in lotil se je brušenja mnogo popolnejše leče. kakor so bile vse dotedanje. In res se mu je posrečilo izbrusiti lečo, ki je povečavala 600 krat, kar je pomenilo za takratne čase naravnost presenetljiv uspeh. Prvi Leuwenhoeckov mikroskop je bil pa seveda zelo malo podoben sedanjim, zelo izpopolnjenim drobnogledom. Preiskavam' predmet je bil pritrjen na konici igle. nad iglo je bila pa pritrjena leča. Leu\venhoeck je s svojim primitivnim mikroskopom opazoval krila in noge mrčesa in šele pozneje je prišel na idejo preiskati kapljo vode iz svoje mlake na vrtu. In ves presenečen je ugotovil, da v kapljici kar mrgoli majčkenih živih b:::i. To je bil prvi pogled v kraljestvo mikrokozma in začetek važnega znanstvenega dela, ki je nas privedlo do modernega bakterijološkej^ in serološkega študija. Rekord sovjetskega letalca Ruski pilot Sabelin je skočil te dni s padalom iz višine 6200 m. Posebnost njegovega skoka je v tem, da pilot ni imel s seboj aparata za kisik, dočim ga je Američan Wight, ki je skoči lani iz višine 8000 m, imel. Rekordnih skokov s padalom brez aparata za kisik poznamo že več, toda še nihče ni skočil iz višine nad 5000 m. Svetovni rekordni skok s padalom brez aparata za kisik je tvegal lani poleti sovjetski letalec Petrov v Smolensku. On je skočil rz višine 5200 m. SabeMnov skok je torej rekord svoje vrste. Pilot je padal 18 minut in zaneslo ga je 90 km v stran. Sabelin sam pripoveduje, da so njegovi tovariši dvomili, da bi se mu posrečil skok iz tolike višine brez aparata za kisik. Ko je bilo letalo 5000 m visoko, ni čutni Sabelin še nobene bprernerrrbe v svojem organizmu. Šele ko se je dvignilo še višje, je začutil pomanjkanje kisika. V hipu, ko je bil pripravljen na skok, ga je objefl ledeno mrzel zračni tok. Toplomer je kazal 12 stopinj pod ničlo. Zemlja je bila zastrta z oblaki. Guganje med spuščanjem je bilo neznosno. Na tla je prijadral srečno in padel je na njivo tako, da noge niso nič trpele. Od letalfišca ga je bilo zaneslo 90 km. Izvor knjižnice. Gost: Vi imate pa res krasno knjižnico! _ Da, in vse te knjige sem zbral polagoma. _ Aha, prvotno so bile izposojene, kaj ne? Pri slikarju. — Gospod profesor, koliko bi računali za portret mojega otroka? _ 2000 Din. — Koliko bi pa zahtevati za portret mojih dvojčkov? — 4000 Din- — Kako to, saj sta vendar popolnoma enaka. Otroška logika — Mamica, zakaj je pa nevesta za poroko belo oblečena? — Ker je bela barva že od nekdaj barva radosti in veselja. — Zakaj je pa potem takem ženin črno oblečen? Nočni napad na mesto On razlaga: Med vojno bi pa metali iz zraka prave bombe. Ona: Da, toda samo na vas, na moške, nam ženskam bi pa prizanašali. Saj za nas ne velja vojaška dolžnost. — Seveda, seveda, na vas bi metali bonbone. PLAKATE TISKARNA IZVRŠUJE RAZLIČNE TISKOVINE, ČASOPISE, DIPLOME* REVIJE, VREDNOSTNE PAPIRJE. KOLEDARJE, SREČKE, KNJIGE I. T. D. ENOBARVNI IN VEČBARVNI TISK, PISMA, RAZGLEDNICE. SLIKE, OSMRTNICE, OVITKE JEDILNE LISTE, CENIKE, VIZITKE, RAČUNSKE ZAKLJUČKE. POROČNA VAZNANILA IN VABILA m E CA o KATALOGE N ARODNA lISKARNA LJĆBLJAVA. R\AFLJE V A ULICA h T > mM al i o£f v Maka beseda SO par. Plača m lahko tudi ta odgovor znamko I — Ha vprašanja Uj* i ndenvtit farna NafnumfSl o&ln* ©i» SLUŽBE KONTORISTTNJO samostojno delavko, korespon-dentinjo hrvaščine in nemščine (nemške stenografije) zanesljivo knjigovodkinjo z dobro poslovno prakso, iščemo za takojšnji nastop. — Ponudbe pod »Pridna prvovrstna moč na poštanski pretinac br. 44 Sušak. MLAD FANT zdrav in krepak, s 4 razredi meščanske šole, ki govori to piše slovensko, srbohrvatsko in nemško, pošten in dobrih staršev _želi službo v gozdarstvu ob popolni prehrani. Rupe rt TJdir, Mežica pri Preval jah. 4172 ŠIVILJO samostojno in prvovrstno pri-krojevalko sprejmem kot pošlo vodkin jo. Obširne ponudbe na naslov: Specialna kuča za žensku konfekciju, Osijek, Stxossmayerova ulica 2. 4173 ZA BEOGRAD išče resea zastopnik zastopstvo proti plači ta proviziji. — Slovenske reference Marković, Beograd, Ulica Rige F era 5. Telefon 22-8-22. * 4174 Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, LJubljana, Sv. Petra oesta 14. PRISTNI MOST LJUTOME Rt AN specialitete vinogradov Otin-hrib-Strmec: muškatelec, bur-gundec mozler — toči samo gostilna Tomšič, šentjakobski trg. 4176 GRAMOFONSKE PLOŠĆE dobro ohranjene, naprodaj. — Isto tam se proda tudi železna postelja. — Ogleda se: Rožna dolina, Oesta xm, št. 3 (nova hiša). DAMSKI KLOBUKI že od Din 60.— naprej v največji izbiri vedno zadnje novosti samo v modnem salonu — >La Femme Chic«, Ljubljana, selenbmgova aH ca 6/1. 107/T Sveže, najfinejše norveško RIBJE OLJE Iz lekarne DR. G. PICCOLUA V LJUBLJANI — se priporoča bledim ta slabotnim osebam. NtPPtMIČMINf STANOVANJSKO HI SO večjo, v kateri se nahaja hlev, avtogaraža in velika klet, radi družinskih razmer poceni proda Vezjak Marija, Maribor, Splavarska 6. 4161 P&ZNO POSOJAMO plošče in gramofone »ŠLAGER« LJubljana, Aleksandrova c 4 (prehod »Victoria« palače) BRZOPOPRAVLJALN1CA popravlja čevlje hitro In poceni. — Ljubljana, selenburgova ul. št. 4. dvorišče. 9 l/T MODROCE otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACU NAROBE, Ljubljana, Gosposveteka cesta št. 16 (pri Levu) 25/T Ustanovljeno 1860. Ustanovljeno 1860. L Mikuš LJUBLJANA, Mestni trg is oriporoča svojo zaloge dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo točno in solidno. KAMNOSEŠKA INDUSTRIJA Alojzij Vodnik LJUBLJANA, (poteg glavnega kolodvora) KOLODVORSKA ULICA 84 Velika zaloga preko 400 NAGROBNIH SPOMENIKOV vseh oblik in velikosti se razproda po znižanih cenah, dokler traja zaloga. Izdelava novih spomenikov po lastnih načrtih najmodernejših oblik po nizkih cenah. — Sporočite naslov, da vas obišče na domu strokovnjak in izdela načrte po Vaši želji. PSIHOGRAFOLOG KARMAH se je na splošno željo zainteresiran i h povrnil v Ljubljano. — Obiske sprejema VSAK DAN V HOTELU »SOČA« OD 9. DO 12. in OD 2. DO 7. URE. — Odgovarja tudi na došlo korespondenco in osebe, katere nimajo časa, da bi ga osebno posedle, dobe labko pismeni odgovor. 4177 Popolna razprodaja modnega blaga tvrdke »BERKO«, Ljubljana. — Izrabite to res ugodno priliko ter si nabavite srajce, majce, kravate, ovratnike, nogavice, klobuke itd. vsled likvidacije tvrdke pod nabavnimi cenami. — Prodaja se vsak dan, dokler bo trajala zaloga, BALKAN44, skladišče št. 4 i? *ei Usta: Oton Ctafrttof. — Kit» IdnMfriH.