Kamniški OBČAN
St. 4
Revija otroških in mladinskih pevskih zborov občin Kamnik in Komenda
POJ Z MENOJ
Letošnji obsežen in pester program prireditev ob občinskem prazniku soustvarjajo tudi otroci in mladina. Iskrena, radoživa, vesela in ponosna pesem otroških in mladinskih pevskih zborov občin Kamnik in Komenda je obogatila kar dva večera, 13. in 14. marca, saj se je zborovsko petje tokrat predstavilo z najštevilčnejšo udeležbo - okrog 700 nastopajočih, ki so predstavili 63 izbranih skladb domačih in tujih avtorjev. Več na 8. strani.
Starejši otroški pevski zbor OŠ Toma Brejca Kamnik je zapel pod vodstvom prizadevne zborovodkinje Mateje Kališnik.	VERA MEJAČ
Kamničan Anže Tekavčič je svetovni prvak v virtualni izdelavi jekla
52. leto
Kamnik, 22. marec 2013
,g
■ ■-	r®
...... S ,. „ . W.
OBČINA KAMNIK PRAZNUJE
Pred nami je praznik občine Kamnik, ki ga v spomin na rojstvo velikega Kamničana, rodoljuba, generala in pesnika Rudolfa Maistra praznujemo 29. marca. Letošnje praznovanje je v znamenju številnih kulturnih in zgodovinsko obarvanih prireditev, ki potekajo že vse od 9. marca, zaokrožile pa se bodo 13. aprila s slovesnostjo ob 30-letnici osnovne šole 27. julij in s tradicionalnim Maistrovim pohodom. Slovesno so bile in še bodo namenu predane zaključene investicije, pomembne za kvalitetnejše življenje občanov.
Osrednja slovesnost v počastitev spomina na Rudolfa Maistra bo v ponedeljek, 25. marca, ob 17. uri pri spomeniku Rudolfa Maistra na Trgu talcev, nadaljevala pa se bo uro
pozneje v Domu kulture Kamnik s podelitvijo priznanj Občine Kamnik.
Program prireditev praznovanja objavljamo na 2. strani, praznični pogovor z županom na 3. in 4. strani, prejemnike letošnjih občinskih priznanj pa predstavljamo na 4. in 5. strani.
Upam, da se srečamo vsaj na kateri od prireditev, saj je praznik občine vendarle praznik nas vseh, ki živimo v teh lepih krajih pod Kamniškimi planinami, bogatih s kulturnozgodovinskimi in naravnimi lepotami.
Odgovorna urednica SAŠA MEJAČ
Okusi Kamnika
Zavod za turizem in šport v občini Kamnik (ZTŠ) je v ponedeljek, 18. marca, v okviru projekta Okusi Kamnika, ki poteka pod okriljem Okusiti Osrednjo Slovenijo, predstavil tipične jedi z območja Kamnika in strategijo gastronomije občine. Njihova želja je te jedi s pomočjo lokalnih gostincev ponuditi domačim in tujim obiskovalcem po vsej občini.
Strokovna komisija je med jedrni, značilnimi za območje Kamnika, nekatere od njih so navedene v raziskavi »Gastronomija v regiji Osrednja Slovenija«, naredila ožji izbor sedmih »kamniških« jedi: trnič, gamsova juha, tuhinjska fila, Firštov golaž, kamniški ženof in gorčica, kloštrska kremšnita in rušovec. Spoznali in okušali smo jih na predstavitvi v ponedeljek, 18. marca, našim bralcem pa jih predstavljamo na strani 9.
Kloštrska kremšnita je ena izmed sedmih tipičnih kamniških jedi, ki jih bodo v svojo ponudbo umestili lokalni gostinci.
Prenovljena enota Pestrna Vrtca Antona Medveda Kamnik
Od julija lansko leto do marca letos je v več fazah potekala obnova enote Pestrna, ki je največja enota Vrtca Antona Medveda Kamnik in je ravno v letu 2012 praznovala 30-letnico obstoja. Zaradi dotrajanosti strehe, oken in tudi notranjih prostorov je stavba potrebovala celovito prenovo. Pestrna je v celoti prepleskana, obnovljena so nekatera svetila, radiatorji, prostor za shranjevanje telovadnih rekvizitov, pedagoška soba in pisarna ravnateljice. Celotna investicija bo znašala približno 300.000 evrov skupaj z drugo fazo, ki naj bi predvidoma potekala v aprilu in maju, ko naj bi obnovili še fasado in zunanje tlakovane površine.
Na slovesnosti ob uradnem odprtju prenovljene Pestrne 12. marca so otroci skozi igro in pesem predstavili potek gradnje.
Več na 2. strani.	JANJA ZORMAN MACURA
Naslednja številka časopisa Kamniški občan izide v petek, 5. aprila.
Rok za oddajo člankov je v petek, 29. marca, oglase in zahvale pa lahko oddate še v torek, 2. aprila, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 25 (stavba med občino in pošto), tel.: 01/83 91311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net Časopis Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si
NASI POGLEDI: POGOVOR IN ANKETA na strani 11
Leonida Mrgole, priznana refleksoterapevtka, svetovalka pri partnerskih odnosih, mama štirih otrok, žena in partnerica, sestra, hči in prijateljica, je prava sogovornica o ženski energiji in vlogah žensk v današnjem času v mesecu, ki v ospredje postavlja dan žensk in mater.
SO ŽENSKA, MOŠKA, SPOMLADANSKA IN DRUGA OPRAVILA?
OČALA 50 € CENEJE*
»■ob	hi»MIJiUi«4jl «k» ».4.»11. Upfrfrmi m nr wHrvwjo.
Optika Aleksandra QLANDIA
li
V+Qroš.s>lj
tapetništvo, salon sedežnih
sedežne garniture
izdelava po meri j vzmetnice, sedalne \ j tapeciranje kuhinjskih' ' obnova, popravilo gai
SALON Suhadole 57, Komenda M: 051/877 92^Cl,0I/7±3|
MARKET Veronika
Kranjska cesta 3 c, Kamnik
UGODNA IN ŠIROKA PONUDBA ŽIVIL IN IZDELKOV ZA DOM. UGODNA VELIKONOČNA PONUDBA!
2 SOBNA 1 5 SOBNA dupldlls 'stanovanja^TO^m^
Dodatne informacije
040/666288 www.razvojni-zavod.si
info@razvojni-zavod.si
Ugodni popusti tudi letos!
■
"jJE
/MM
K . ■.
s	.
www.arboretum.si
Prenovljena enota Pestrna Vrtca Antona Medveda Kamnik
Od julija lansko leto do marca letos je v več fazah potekala obnova enote Pestrna, ki je največja enota Vrtca Antona Medveda Kamnik in je ravno v letu 2012 praznovala 30-letni-co obstoja. Zaradi dotrajanosti strehe, oken in tudi notranjih prostorov je stavba potrebovala celovito prenovo. Pestrna je v celoti prepleskana, obnovljena so nekatera svetila, radiatorji, prostor za shranjevanje telovadnih rekvizitov, pedagoška soba in pisarna ravnateljice. Celotna investicija bo znašala približno 300.000 evrov skupaj z drugo fazo, ki naj bi predvidoma potekala v aprilu in maju, ko naj bi obnovili še fasado in zunanje tlakovane površine. Če se izrazimo malo pravljično, se bo enota Pestrna v zadnjem letu prelevila iz grdega račka v laboda.
Ob uradnem odprtju 12. marca se je ravnateljica Vrtca Antona Medveda Kamnik Renata Hojs iskreno zahvalila vsem sodelujočim pri prenovi enote Pe-strna ter se spomnila nekaterih grenko-sladkih trenutkov: »Nikoli ne bom pozabila tistega decembrskega sobotnega jutra, zunaj je bil pravi snežni metež, okna pa demontirana. Prevoz z okni je zaradi slabih razmer na cestah zamujal. Strah, da malčki v ponedeljek ne bodo mogli v vrtec, je bil iz ure v uro večji.
A na koncu se je vse izteklo tako, kot je potrebno, in v ponedeljek so malčki že prišli v svetlejše in bolj prijazne igralnice. Ta zgodba o prenovi vrtca Pestrna pa se ne bi začela brez našega župana Marjana Šarca, ki se mora v teh težkih časih modro odločati komu bo odrezal kolikšen kos pogače. Tudi tokrat so otroci dobili večji kos pogače in spet je obveljal stari rek, kar seješ to žanješ.«
Župan Marjan Šarec ni
skrival veselja, saj bodo otroci in zaposleni enote Pestrna Vrtca Antona Medveda Kamnik varno, brezskrbno in veselo preživljali dneve v prostorih vrtca. »Veseli me, da smo cilj zagotovitve ustreznega prostora in opreme, za zdajšnjo in vse nadaljnje generacije, izpolnili. Vsem zdajšnjim in tudi prihodnjim generacijam enote Pestrna Vrtca Antona Medveda Kamnik pa želim v prenovljenih prostorih, da bi se z radostjo spominjali
tega vrtca. Otroški smeh je tisto kar največ odtehta.«
Ob slavnostnem dogodku smo si ogledali zanimiv in pester kulturni program. Prisluhnili smo
himni Vrtca Antona Medveda Kamnik ter tolkalski točki s cajoni, predstavila se je folklorna skupina. Dogodek pa so otroci enote Pestrna prijetno popestrili še s točko »Naš vrtec«, ogledali pa smo si tudi razstavo otroških izdelkov. JANJA ZORMAN MACURA
Prenovljen odsek ceste Kregarjevo za varnejšo pot
V	torek, 19. marca, so s slavnostnim prerezom traku župan Marjan Šarec, poslanec DZ mag. Matej Tonin in predsednica Krajevne skupnosti Kamniška Bistrica Karla Urh
uradno odprli prenovljeni odsek ceste Kregarjevo-Bistričica.
V	okviru nacionalnega Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode je Občina Kamnik v lanskem letu dogradila približno 2 kilometra kanalizacije na severnem delu občine. V tem projektu je bila načrtovana in uspešno dokončana tudi interventna izgradnja komunalne infrastrukture na Kregarjevem. Celotna investicija je poleg izgradnje kanalizacije v dolžini približno 170 metrov vključevala tudi izgradnjo vodovoda na Kregarjevem v dolžini približno 170 metrov. Ob sami izgradnji komunalne infrastrukture se je pokazala priložnost za razširitev cestišča skozi Kregar-jevo. Z razširitvijo cestišča in izgradnjo povoznih meteornih jarkov je odsek postal preglednejši, predvsem pa varnejši za vse udeležence v prometu.
Interventna ureditev komunalne infrastrukture na tem območju sloni na dejstvu, da je kanalizacija na območju Občine Kamnik v slabem stanju. Stanovanjske hiše imajo od-
padne vode speljane v greznice, ki so v slabem stanju, tako da fekalije pronicajo v bližnje vodotoke, kar pa posledično vpliva na kvaliteto pitne vode.
Občina Kamnik je za celotno investicijo namenila 133.000 evrov. Sredstva so bila pozneje, na podlagi uspešnega kandidiranja, povrnjena iz državnega proračuna.
Na slovesnosti ob odprtju, ki so jo s pesmijo in glasbo popestrili učenci OŠ Stranje, se je predsednica Krajevne skupnosti Kamniška Bistrica Karla Urh zahvalila vsem sokrajanom za potrpežljivost, posebno zahvala pa namenila Francu Pinculiču, ki je brezplačno oddal zemljišče za razširitev vozišča ter Janezu Gradišku in Andreju Reber-
niku, ki sta prijazno odstopila svoje zemljišče kot obvoz v času del.
Župan Marjan Šarec je poudaril pomen varnosti in preglednosti, ki so jo z razširitvijo dela cestišča omogočili krajankam, krajanom in ostalim uporabnikom ceste. Ob novi pridobitvi je vsem iskreno čestital in zaželel varno vožnjo.
V torek, 19. marca, so s slavnostnim prerezom traku župan Marjan Šarec, poslanec DZ mag. Matej Tonin in predsednica Krajevne skupnosti Kamniška Bistrica Karla Urh uradno odprli prenovljeni odsek ceste Kregarjevo-Bistričica.	JANJA ZORMAN MACURA
Nova Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje
1. marca je bila v Uradnem listu Republike Slovenije objavljena Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ki je začela veljati 9. 3. 2013. Nova uredba pa je botrovala tudi večjemu številu strank na Oddelku za urejanje prostora občine Kamnik. Kot pojasnjujejo na oddelku, so občani iskali predvsem informacije glede možnosti gradnje na nezazidljivih oziroma kmetijskih in drugih zemljiščih. Na oddelku poudarjajo, da navedena Uredba ne more spreminjati prostorskega akta Občine Kamnik, zato so pogoji gradnje v občini Kamnik ostali nespremenjeni.
Nova uredba objekte razvršča glede na zahtevnost gradnje na zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte, istočasno pa
Kamniški 0BČM- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica SašaMejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 20.000 izvodov. Naslovuredništva: Kamnik, Glavni trg 25 (Seydlova hiša med občino in pošto), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9- do 15- ure, sreda od 9- do 12. in od 13- do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 21. 3- 2013-
natančno določa, kaj se šteje za vzdrževanje objekta, ki se lahko opravi brez odločbe pristojnega organa. Zaradi dejstva, da mnogi (starejši) prostorski akti ne vsebujejo določb o umeščanju in oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov, uredba določa tudi splošna pravila umeščanja v prostor ter bolj jasno razvršča posamezne objekte.
Zakon o graditvi objektov še vedno ohranja ustrezne varovalke, ki preprečujejo, da bi se ti objekti gradili tako, da bi to vplivalo na varnost objektov. Tako je npr. za gradnjo enostavnega in nezahtevnega objekta ter vzdrževalnih del, s katero bi se posegalo v konstrukcijo objekta oziroma v njegove nosilne dele, potrebno gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo. Pri tem je potrebno poudariti, da tako za enostavne, kot za nezahtevne objekte velja, da niso namenjeni prebivanju.
Gradnja posameznih vrst enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so opredeljeni v uredbi, je v skladu z 8. členom uredbe možna samo na zemljiščih, na katerih to prostorski akti občin omogočajo. Ne glede na to, da tovrstni objekti ne potrebujejo gradbenega dovoljenja, pa v primeru varovanja posebnih vrednot (kulturna dediščina, naravna dediščina, varstvo okolja in voda, varovalni pasovi infrastrukture ipd.) področni predpisi, ki urejajo njihovo varovanje, predpisujejo pridobitev ustreznih soglasij ter predpisujejo ukrepanje področnih inšpekcijskih služb v primeru kršitev. Zato tudi ni mogoče trditi, da bodo zaradi uredbe ogrožene posebne vrednote.
Za kršitve navedenih zahtev v zakonu (prostorskih in gradbeno -tehničnih) je tudi v primeru enostavnih in nezahtevnih objektov ter izvedbi vzdrževalnih del predpisan inšpekcijski nadzor, prekrški in globe, ki se izrečejo v primeru kršitev zakona.
OBČINA KAMNIK PRAZNUJE
Spoštovane občanke, spoštovani občani, bliža se najpomembnejši dan občine Kamnik. Dan, ko se spomnimo in počastimo rojstni dan generala, pesnika, borca za severno mejo in rojaka Rudolfa Maistra-Vojanova. Pripravili smo pester program prireditev, na katerih se bomo na tak ali drugačen način spomnili velikega človeka. Osrednja slovesnost s podelitvijo občinskih priznanj Občine Kamnik bo v ponedeljek, 25. marca 2013, ob 18. uri v Domu kulture Kamnik. Uro prej, torej ob 17. uri, pa bo potekala proslava pri spomeniku Rudolfa Maistra s sodelovanjem častne čete Slovenske vojske. Veselilo me bo, če se boste pridružili slovesnostim in prireditvam ob letošnjem prazniku občine Kamnik. Na vse prireditve je vstop prost.
Marjan Šarec, župan občine Kamnik
PROGRAM PRIREDITEV 2013
22. 3. ob 16.00
ODPRTJE JAVNE RAZSVETLJAVE NA NEVELJSKI IN DELU DRNOVŠKOVE CESTE
Prašnikarjeva vila na Neveljski cesti
25.3. ob 16.30
PROMENADNI NASTOP MESTNE GODBE KAMNIK
Kamnik, Glavni trg
25. 3. ob 17.00
PROSLAVA PRI SPOMENIKU RUDOLFA MAISTRA S SODELOVANJEM ČASTNE ČETE SLOVENSKE VOJSKE
Kamnik, Trg talcev
25.	3. ob 18.00
OSREDNJA SLOVESNOST OB PRAZNIKU OBČINE KAMNIK S PODELITVIJO PRIZNANJ OBČINE KAMNIK
Dom kulture Kamnik
26.	3. ob 9.00
DOMOLJUBNA VZGOJA V VRTCU Z OBISKOM ENOTE SLOVENSKE VOJSKE
Vrtec Antona Medveda Kamnik, enota Rožle
27.	3. ob 11.45
KAMNIČAN RUDOLF MAISTER
Vremšakova dvorana Glasbene šole Kamnik
27.	3. ob 18.30
SLAVNOSTNI KONCERT GLASBENE ŠOLE KAMNIK, POSVEČEN RUDOLFU MAISTRU
Vremšakova dvorana Glasbene šole Kamnik
28.	3. ob 17.00
PODOKNICA PEVSKEGA ZBORA SOLIDARNOST
Šutna, rojstna hiša Rudolfa Maistra
28. 3. ob 18.00 POMLAD V KAMNIKU
Velika telovadnica OŠ Marije Vere
30. 3. ob 10.00
18. GORSKI TEK K SV. PRIMOŽU
Lovski dom na Vegradu pri Stahovici
2. 4. ob 16.00
ODPRTJE CESTE OKROG-SLEVO
Slevo, Slevo 4
3.	4. ob 17.00
SLOVESNOST OB 80-LETNICI PODRUŽNIČNE ŠOLE SELA
Avla OŠ Šmartno vTuhinju
4.	4. ob 17.00
RUDOLF MAISTER IN NJEGOV ČAS
CIRIUS Kamnik, Domovinski kotiček
5.	4. ob 16.00
DAN ZA SPREMEMBE - DAN ODPRTIH VRAT SVETOVALNE PISARNEZA STAREJŠE
Kamnik, Tomšičeva 23
5.	4. ob 20.00
NORO NORI NORCI - premiera absurdne komedije gledališke skupine Rudolfi
Dom kulture Kamnik
6.	4. ob 10.30
ODPRTJE PLEZALNE STENE OŠ ŠMARTNO V TUHINJU
Telovadnica OŠ Šmartno vTuhinju
8.	4. ob 16.00
ODPRTJE SANIRANEGA PLAZU V NASELJU PODGORJE
Podgorje, kmetija Svetlin
9.	4. ob 18.00
ODPRTJE RAZSTAVE ZAKLADI GORENJSKE - SKUPNA RAZSTAVA GORENJSKIH MUZEJEV
Grad Zaprice
10.	4. ob 16.00
ODPRTJE UREJENE STRUGE OŠEVEK
Most čez strugo Oševek
11.	4. ob 10.00
ODPRTJE POVEČANIH IGRALNIC VRTCA PETER PAN
Kamnik, vrtec Peter Pan
13. 4. ob 8.00
TRADICIONALNI 8. MAISTROV POHOD
Kamnik, Trg talcev
13. 4. ob 10.00
SLOVESNOST OB 30-LETNICI OŠ 27. JULIJ KAMNIK
Jedilnica OŠ 27. julij Kamnik
Več o praznovanju najdete na www.kamnik.si
K / \ KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o G J Trg talcev 1, Kamnik
^sem
želimo
vesele
velikonočne praznike!
Pogovor s kamniškim županom Marjanom Šarcem
Žal občina ni osamljen
Ob skorajšnjem praznovanju občinskega praznika naše občine smo se ob letu osorej pogovarjali s kamniškim županom Marjanom Šarcem, ki je že dodobra zakorakal v tretje leto svojega županovanja. Ponovno je tekla beseda predvsem o aktualnih temah. Izvedeli smo za njegova stališča o marsikateri problematiki, ki pesti tako občinsko upravo Občine Kamnik kot tudi Kamničanke in Kamničane. Kamniški župan je težkim časom navkljub ohranil svoj zdravi humor, jasnost misli, preudarnost besed in predvsem pogled naprej - v jutri. Vsekakor zna na račun tistih, ki so v izražanju nasprotnih stališč prekoračili mejo poštene igre in dostojanstva, povedati marsikatero pikro, vendar to dejstvo jasno izraža, da ne podlega pritiskom neutemeljenih napadov, da misli s svojo glavo. Zaveda se, da nikoli nihče ne more biti všeč prav vsem. Njegov cilj ni ugajati volivcem za vsako ceno, temveč je njegova prioriteta realizacija ciljev, ki si jih je zadal. Kljub temu, da so anonimne prijave že nekajkrat pripeljale v kamniško mestno hišo razne finančne inšpektorske preiskave, so ravno le-te potrdile, da je delovanje občinske uprave transparentno in brez nepravilnosti. In kot je zapisala astrologinja Kamničanka Ru-dica Kovačič Ahlin, imamo kljub težkim časom srečo, da je vodstvo občine dinamično in naklonjeno spremembam.
Teče tretje leto županovanja Marjana Šarca
Pred lanskim občinskim praznikom sva se za Kamniški občan pogovarjala o projektih, ki ste jih prevzeli od prejšnjega občinskega vodstva. Do danes ste s svojo ekipo uspeli uspešno zaključiti te in seveda tudi sveže, nove projekte, ki ste jih zastavili. Kateri od uspešnih projektov najbolj zaznamujejo vaš mandat?
V tem mandatu smo kljub kratkemu času, ki nam je bil na voljo, samo v letu 2012 izvedli nekaj uspešnih projektov, ki ne nosijo visoko zvenečih imen in velikih količin betona, ljudem pa pomenijo veliko. Naj omenim uvedbo mestno turističnega avtobusa - pri katerem nameravamo traso še nekoliko razširiti do Arboretuma Volčji Potok in podaljšati sedanjo progo od Qlandie do trgovine Tuš v Šmarci (predvidoma v aprilu), obnovo dotrajane brvi v Kršmančevem parku in uspešno oživitev le tega v sodelovanju s skupino Štajn in ekipo Kamfesta, uvedbo Wi-fi brezžične internetne povezave v središču mesta, ohranitev gondole na Veliki planini in precejšnje zmanjšanje izgube družbe Velika planina d.o.o., izposojo koles v turistični sezoni, odprtje otroškega igrišča na Duplici. Kupili smo novo vozilo za potujočo knjižnico, obnovili smo skoraj vse podružnične šole (razen šole Zg. Tuhinj, ki jo bomo obnovili letos). Največja investicija je bila 110.000 evrov vredna obnova OŠ Mekinje, ki je v lanskem letu praznovala 100 let, prenovili smo vrtec Pestrna na Duplici, investicija bo znašala skupno približno 300.000 evrov. Posebno sem ponosen na odprtje dnevnega centra, imenovanega Štacjon, za osebe z motnjami v duševnem razvoju, na Rudniku smo odprli vodovod in črpališče, ne nazadnje pa smo uvedli tudi novo prireditev v decembru »Kamnik. Decembra. Čas veselja«, ki je kljub začetnim težavam privabila veliko število ljudi. Končala se je z velikim silvestrovanjem na prostem, ki se ga je udeležilo okoli 3000 ljudi, kar je največ do sedaj. Pomembno pa je povedati, da je letos prvič tudi drsališče obratovalo do konca zimskih počitnic. Po dolgih letih bomo odprli javni WC na avtobusni postaji, kar sodi k urejenosti kraja. Avtobusno postajo smo jeseni preplastili z novim asfaltom in preprečili nadaljnjo škodo, ki so jo povzročale udarne jame. Tudi na socialo nismo pozabili, saj smo preko javnih del zaposlili devet ljudi, ki jih je že moč vsak dan videti po mestu. Skrbeli bodo za urejenost mesta. Sem spada pometanje, barvanje ograj, košnja trave in podobne stvari.
Morda najpomembnejši projekt za mestno jedro pa je bila sklenitev dogovora z župnijo o priznanju solastništva v rojstni hiši Rudolfa Maistra. Nekateri ta dogovor ocenjujejo za zgodovinski, saj smo končno lahko začeli z gradbenimi deli, ki zajemajo ureditev treh prostorov v pritličju. Ko bodo vsa gradbena dela zaključena, bo Medobčinski muzej Kamnik lahko v teh prostorih uredil Spominsko sobo Rudolfa Maistra. Občinski svet je pristojnost za upravljanje z objektom prenesel na muzej, ki bo zadeve ustrezno uredil. Kamničani bomo lahko resnično začeli uporabljati ime Kamnik - Maistrovo mesto. Spominska soba bo na voljo za oglede turistom in kar je najpomembnejše, tudi šolam, da bodo mlade generacije vedele, kaj je Rudolf Maister storil za Slovenijo, saj nam je ohranil dobršen del ozemlja. Ponosni smo, da se je rodil v našem mestu.
Veliko je še manjših projektov, ki bi jih bilo potrebno omeniti, vendar nimamo prostora na teh straneh časopisa. Morda samo še informacija, da bomo aprila pred Domom kulture Kamnik spet postavili mobilno enoto državnega presejalnega programa za raka dojk Dora. Namenjena je brezplačnim pregledom in zgodnjemu odkrivanju raka na dojkah. Če preprečimo bolezen pri samo eni ženski, je namen izpolnjen.
Uredili smo tudi mladinsko problematiko. Tukaj mislim na Mladinski center Kotlovnica, ki ni imel urejenega pravnega statusa, zdaj pa deluje pod okriljem Kulturnega društva Priden Možic. Društvo ima status ustanove v javnem interesu. Mladim ponuja pestro izbiro dejavnosti, zdaj je center še bolj odprt širši javnosti.
Kateri projekti vam trenutno povzročajo največ »sivih las«?
Tukaj je težko povedati kaj novega, ker vemo kateri projekti so to - gre za projekt OŠ Toma Brejca in projekt vodo-oskrbe in kanalizacije, a tudi tukaj težave, ki se pojavljajo vsak dan, uspešno rešujemo. Nova težava je vrtec na Fužinah, kjer je podjetje v stečajnem postopku in zdaj iščemo rešitev, da bi vrtec vseeno zaživel. Pravzaprav vsaka stvar človeku povzroči nekaj sivih las, preden je realizirana.
Kako se je globoka kriza na skoraj vseh področjih v državi dotaknila tudi naše občine in kako se spopadate s slovensko politično situacijo, ki je očitno že skoraj dosegla dno? Kako to občuti naša občina?
Če je stanje v državi dolgo v slabi situaciji, se to seveda pozna tudi na lokalnem nivoju. Država dejansko stoji ali pa dela z zelo zmanjšano močjo, edino občine so še tiste, ki vsaj približno peljejo zadeve naprej. Žal pa občina ni osamljen otok sredi oceana, ampak je še kako odvisna od stanja na državni ravni. Skoraj vsak projekt je povezan tudi z državnimi sredstvi, na primer pri OŠ Toma Brejca nam je država od skupno 3 milijonov evrov, ki smo jih dobili na razpisu za leto 2013, namenila zgolj 70.000 evrov. Že to, da se denar izplačuje po obrokih, ni dobro, saj bomo morali zaradi tega najeti posojilo. Tako nizki zneski pa so, milo rečeno, smešni. A tako pač je. Tudi prej omenjen projekt vodo-oskrbe in kanalizacije je povezan z državo in pa še seveda s petimi občinami. Skratka, če se situacija v državi ne bo vsaj nehala slabšati, bomo to
ob prazniku občine Kamnik
otok sredi oceana
močno občutili na lokalni ravni. Na tem mestu je potrebno pripomniti, da ima Kamnik že kar dva poslanca v DZ, mag. Matej Tonin je bil
doslej poslanec vladne stranke in se mu za dobro sodelovanje lahko samo zahvalim, veliko sodelovanja in naporov je bilo potrebno, da smo projekt kanalizacije in vodo-oskrbe pripeljali vsaj do te točke, kjer smo danes. Ker se je politična situacija v državi spremenila, bo sedaj velika odgovornost na prihajajočem poslancu Branetu Golubovicu s katerim bova, verjamem, prav tako dobro sodelovala, delo pa se začne takoj.
Dodobra ste zakorakali v tretje leto svojega županskega mandata. Imate občutek, da imate več ali manj zaveznikov kot ob začetku?
V politiki so zavezništva zelo relativen pojem. Nikoli ne veš koliko političnih zaveznikov imaš na določen dan, ob določeni uri. Lahko pa povem, da imam veliko zaveznikov med občankami in občani, nekateri so bili na začetku mojega mandata skeptični, malce zadržani, zdaj pa so se že kar navadili mojega županovanja in odprtega načina komunikacije.
Lahko potrkate na županova vrata
Kateri so največji problemi občanov in občank, ki vam jih razkrijejo v času »županovih uric«, ki jim jih namenjate vsak mesec?
Problemi so zelo različni, veliko vprašanj se nanaša na občinski prostorski načrt, mnogo je socialnih problemov, iskalcev zaposlitve, nekateri pa se pridejo samo malo pogovoriti, da jim je lažje. Kar nekaj je problemov, ki so se vlekli tudi po 15 let, pa smo jih uspeli rešiti. Ocenjujem, da je ta stik z občani izrednega pomena za prepoznavanje problemov in iskanje ustreznih rešitev. Za enkrat občanov še ne naročamo ob določeni uri, če pa bi se pokazalo, da bi bila gneča prevelika, bi morali uvesti tudi to. Vedno sprejmem vse, ki še čakajo, ne glede na to, če je ura že čez peto popoldan. Sicer pa so pogovori vsak prvi četrtek v mesecu od 14. do 17. ure. Tisti, ki pravijo, da se do mene ne da priti, očitno te možnosti še niso izkoristili.
Obiski inšpektorjev se kar vrstijo
Kar nekaj finančnih inšpekcijskih pregledov je za vami in občinsko hišo. Vedno je inšpektorje poklical »nekdo tretji«, ki je pričakoval in morda upal, da bodo pri delovanju občinske uprave pod vašo taktirko našli kakšne nepravilnosti. Kakšne so ugotovitve in zaključki inšpektorjev?
Pravilno ste ugotovili, da smo neprestano pod drobnogledom, vedno pa na podlagi raznoraznih anonimnih prijav, saj si nekateri ne upajo pred javnost z imeni in priimki. Zadnja inšpekcija je preverjala porabo državnih proračunskih sredstev pri projektu OŠ Toma Brejca. Po enem tednu bivanja na Občini je inšpektor podal tudi poročilo, ki kaže na to, da občinska uprava dela s financami gospodarno in ni nepravilnosti.
Na kakšne načine Občinska uprava kaže transparentnost svojega delovanja?
Da smo transparentni se vidi že iz medijskih objav, saj bomo kmalu morali posredovati tudi številke čevljev zaposlenih in kolikokrat je kdo jedel in kje. Poleg tega so vse informacije na občinski spletni strani www. kamnik.si, od aktualnih novic, razpisov, obvestil do raznoraznih dogodkov. Včasih kdo reče, da se nič ne dela, ko pa ga vprašam, če je kdaj pogledal spletno stran, pravi, da še ne. Ko pa prebere na spletni strani pa po navadi reče: »Aja, saj tega je pa precej!« (smeh)
Gradnja mestnih šol - apokalipsa ali uspešen projekt?
Vsi Kamničani opazujemo in spremljamo potek gradbenih del na stari šoli Toma Brejca. Nekateri so obnovo »ta stare« šole označili za apokalipso, nekateri pa se prenove veselijo iz vsega srca. Kaj pa so ugotovili svetniki, ki ste jih povabili na gradbišče?
Odvisno za katere svetnike gre. Nekateri so ugotovili, da gradnja kljub zimskim in drugim oteževalnim okoliščinam napreduje. Izvajalec se sooča s kar nekaj težavami, nekatere so bile pričakovane, druge ne. Nekateri svetniki pa iščejo dlako v jajcu in jo bodo najbrž iskali še takrat, ko bo šola že stala.
Kakšno je realno stanje za gradnjo nove šole Frana Albrehta? Je možno pričakovati le prenovo in varnostne izboljšave obstoječe šole?
Dokler se ne bo končala ta investicija, ni realnih možnosti za pričetek gradnje OŠ Frana Albrehta. Dejstvo pa je, da se je zdaj pokazala pravilnost odločitve, da najprej začnemo s projektom OŠ Toma Brejca, ki je bila v zelo slabem stanju in dejansko potresno nevarna. Potrdili so se rezultati študij, ki smo jih dali narediti za OŠ Toma Brejca, čeprav je žeprejšnja študija govorila isto, a je bila v predalu. Govorilo se je, da je OS Frana Albrehta potresno nevarna, OŠ Toma Brejca pa ne, ker naj bi jo gradili Nemci med vojno in je bila gradnja boljša. Šola je bila smrtno nevarna. Žal imamo veliko nejevernih Tomažev, ki ne verjamejo ne županu, ne občinski upravi, ne stroki, ampak iščejo svoje odgovore. Dve leti smo porabili, da smo papirologijo pripeljali do faze, ki je dovoljevala, da gre OŠ Toma Brejca prva v gradnjo. Dokazali smo, da je bila OŠ Toma Brejca neupravičeno potisnjena v stran in se je govorilo le o novi OŠ Frana Albrehta. Očitno si je nekdo želel postaviti spomenik. Napadli so nas zakaj odstranjujemo streho, saj je bila vendar zamenjana leta 2006. Da, bila je zamenjana, a ostrešje je bilo zelo nagnito, kar dokazujejo tudi fotografije in očividci. Da o drugih stvareh niti ne govorim. Naj bodo takšne ali drugačne - samemu sebi ne bi odpustil, če bi šli prej v gradnjo
Županovo povabilo in voščilo ob občinskem prazniku
Spoštovane občanke, spoštovani občani, bliža se najpomembnejši dan občine Kamnik. Dan, ko se spomnimo in počastimo rojstni dan generala, pesnika, borca za severno mejo in rojaka Rudolfa Maistra-Vojanova.
Osrednja slovesnost s podelitvijo občinskih priznanj Občine Kamnik bo v ponedeljek, 25. marca, ob 18. uri v Domu kulture Kamnik. Uro prej, torej ob 17. uri, pa bo potekala proslava pri spomeniku Rudolfa Maistra s sodelovanjem častne čete Slovenske vojske.
Veselilo me bo, če se boste pridružili slovesnostim in prireditvam ob letošnjem prazniku občine Kamnik. Na vse prireditve je vstop prost.
Marjan Šarec, župan občine Kamnik
šole, ki je zgrajena boljše in varnejše, šolo, ki pa je resnično pokala po vseh šivih in imela popolnoma neustrezne pogoje, pa bi pustil vnemar.
Tako pa vedno lahko pogledam v oči otrokom, staršem in učiteljem obeh šol, saj smo se odločili, da OŠ Toma Brejca omogočimo osnovno človekovo pravico - VARNOST, ne luksuza. Kar se tiče OŠ Frana Albrehta je politizacija prisotna, a na Svetu šole in Svetu staršev sem jasno pojasnil situacijo in tudi starši so mi potrdili, da so jim prej govorili drugače in so bili zavedeni. Sprejemajo realno situacijo, saj se tudi oni lahko vsak dan na lastne oči prepričajo kakšen je bil sosednji objekt. Tudi meni ni všeč, da je tako kot je, tudi sam bi si želel obeh novogradenj, a stanje je takšno kot ga vidite in možnosti so takšne kot so. Od daleč je lahko biti pameten in vedeti vse v teoriji, a praksa je drugačna.
Kakšna je zdaj ocenjena vrednost projekta OŠ Toma Brejca? Bo Občina Kamnik zaprosila za bančne kredite za realizacijo projekta?
Pogodba, ki smo jo podpisali z izvajalcem SGP graditelj d.d., je podpisana na ključ v vrednosti 6.641.229,95 evrov, kar znaša z DDV-jem 7.969.475,94 evrov. To je cena za samo gradnjo, za opremo pa razpisa še ni, projektantska ocena je 980.400,00 evrov v bruto znesku. Zaradi že prej omenjenih težav z dinamiko izplačila državnih sredstev bomo morali najeti premostitveno posojilo v maksimalni višini 2,7 milijona evrov. Nekateri imajo s tem velike težave in delajo iz tega problematično zgodbo. Moje mnenje je, da je posojilo tako kot motor - sam po sebi ni nevaren, če pa ga voziš neodgovorno, so lahko posledice hude. Zadolženost sama po sebi ni problem, problem nastane, če je prevelika. Če bo država pospešila hitrost izplačila denarja, posojilo za šolo ne bo potrebno in ga bomo namenili za druge potrebe.
Prepričani smo, da bi vsak župan v času svojega mandata želel zgraditi svojemu mestu novo, moderno osnovno šolo in si s tem postaviti nekakšen spomenik, dozdeva pa se nam, da nekateri želijo pustiti vtis, da ste edini na svetu, ki ne želi nove šole v svojem mestu... Kot da nočete dati denarja iz svojega žepa. Zakaj takšno zavajanje javnosti?
Ne gre za spomenik. Gre za to, da je to preprosto potrebno narediti. Takšni projekti ne prinašajo političnih točk, zato se je najbrž tudi toliko let čakalo in se je prej naredilo kaj drugega. Poleg omenjenih dveh šole nas je pričakalo mnogo manjših objektov, potrebnih prenove. Vse ostale debate v stilu kaj bi, če bi in bo, če bo, ko bo, so neplodne in brezpredmetne. Če si kdo želi dokončati ta projekt, sem to jaz, saj bi rad imel tudi malo miru, kajti odgovornost je velika.
Zakaj se je po vašem mnenju kamniški arhitekt Tomaž Schlegel odločil za javno obračunavanje predvsem preko družabnih medijev (Facebook) z vami osebno in direktorjem občinske uprave mag. Ivanom Kendo? Kaj vama je tako zameril? Se za njim skrivajo »strici iz ozadja« ali je »osamljeni jezdec«?
Tudi o gospodu Schleglu in o njegovih projektih imam svoje mnenje, a ga ne razglašam javno vsak dan. Je zgolj moje mnenje. Med drugim me tudi obtožuje oziroma se mi posmehuje, da v Kamniku ni nobene zgradbe višje od 22 metrov, mi pa smo kupili gasilsko avtolestev, ki je dolga 32 metrov za - po njegovem mnenju - bajno vsoto 340.00 evrov. Tudi, če je strokovnjak za arhitekturo, za avtolestve pač ni, saj je treba vedeti, da mora imeti lestev nekaj rezerve sicer niha in se ljudje v košari ne počutijo varno. Poleg tega lestve na objekt ne prislonimo direktno, ampak poševno, ker je vozilo oddaljeno od stavbe. Cena avtolestve pa je več kot racionalna, saj se nove gibljejo v rangu višine 1 milijona evrov. Tukaj sem vam na primeru navedel način njegovega razmišljanja, ki je zelo pavšalen, dejstev pa ne upošteva. Priznam pa, da sem se ob njegovih fotomontažah na moj račun pošteno nasmejal, saj mi je v čast, da si nekdo vzame toliko časa zame in bom te kreativne stvaritve objavil tudi na svojem Facebook profilu. So tehnično zelo dovršene.
Dejstvo pa je tudi, da gospod Schlegel trdi, da neupravičeno rušimo OŠ Toma Brejca, vsa dejstva pa govorijo v prid tej odločitvi, kar sva omenjala že prej. Podobna zgodba, a nekoliko krajša, je bila pri Plečnikovi železniški postaji, kjer smo po dolgih letih propadanja sanirali streho, on pa nas je napadel z vsemi topovi, češ da uničujemo dediščino, da ne vemo kaj je zgodovina in da je Kamnik s tem dejanjem na poti do propada. V projektu je bila omenjena pločevinasta streha, on pa je trdil, da gre striktno za baker. Predstavljajte si, kaj bi se zgodilo z bakreno streho v samo eni noči. Iz povedanega je jasno, da bo gospod Schlegel še naprej napadal vsako našo potezo, a s tem se pač ne obremenjujemo. Ga pa na tem mestu sprašujem, zakaj je kamnito ograjo pri OŠ Toma Brejca pred leti odstranil, kljub temu, da je bila zaščitena in je bil ZVKD proti? Kamen je uporabil za stopnice na Mali grad. Nadomestil jo je z neohistorično ograjo, ki tja ne sodi.
Kaj pa vrtec?
Kakšen je epilog zgodbe o pravilniku o centralnem vpisu otrok v vrtec VVZ Antona Medveda, ki dovoljuje, da so sprejeti otroci z manj zbranimi vpisnimi točkami in zavrnjeni otroci z večjim številom zbranih točk?
Stanje na področju predšolske vzgoje zagotovo ni dobro. Trenutno je v vrtcih na območju naše občine 1.270 otrok in 100 otrok v drugih občinah. Trenutno je na čakalni listi 556 otrok, prostih mest pa 285. Situacija je pereča, ker vrtec na Fužinah še ni zaživel, lastnik je šel v stečaj.
Zato se tudi ni javil na razpisano koncesijo. Banka je lastnica terjatev, imeli smo že pogovore. Čakamo, da bo stečajni upravitelj razpisal dražbo, zanima nas odkup stavbe na Fužinah. Vrtec bi potem sodil pod Vrtec Antona Medveda Kamnik, dobili pa bi 7 oddelkov. Razmišljamo pa tudi o montažnem vrtcu, a je problem lokacija, ki bi imela vso potrebno komunalno opremo. Kar pa se tiče pravilnika in točkovanja, je potrebno povedati, da pravilnik sestavi vrtec s svojimi strokovnimi službami in ga da v potrditev Občinskemu svetu. Pri pripravi sedanjega pravilnika je sodeloval tudi predstavnik civilne iniciative za vrtce. Župan ne odloča
Nadaljevanje na 4. strani
Nadaljevanje s 3. strani
kdo bo sprejet in kdo ne. Vprašali ste me tudi glede točk - sistem daje prednost prijavljenim na več lokacijah pred tistimi, ki izrecno zahtevajo zgolj eno lokacijo, tako nastane tudi ta razlika.
Ali je odločeno v skupno dobro?
Kako se je razrešil primer Joc Pečečnik (oz. njegovo podjetje) - KZK kot denacionalizacijska upravičenka - Občina Kamnik, ki je pred približno enim letom dvignil toliko prahu?
Po sklenitvi poravnave s Kmetijsko zadrugo Kamnik je zadeva rešena in gospod Pečečnik nima več razloga, da bi zahteval kupnino za zemljišče v Volčjem Potoku. Kot je znano, je šlo za 2.400.000 evrov, k temu pa bi bilo potrebno prišteti še morebitne obresti.
Javna razgrnitev občinskega prostorskega načrta - OPN
Za vami je tudi javna razgrnitev OPN-ja za občane. Kakšni so rezultati dodatnih pripomb in pobud?
Res je - za nami je prva razgrnitev. Dobili smo 497 pobud, pripomb, mnenj posameznikov, podjetij in civilne družbe. Vse pripombe so bile podrobno pregledane, spomladi pa bo sledila še ena javna razgrnitev, na kateri bodo ponovno vsi imeli možnost podati svoje pripombe. Občinska uprava se zavzema za to, da bi upoštevali čim več podanih pripomb, če so le v skladu s prostorskimi smernicami in strategijo razvoja občine. Jasno pa je treba povedati, da občinska uprava ni tista, ki ima zadnjo besedo o namembnosti določenega območja. O tem odloča pristojno ministrstvo v skladu s pristojnimi smernicami, o katerih pa bi se dalo marsikaj povedati.
Velika planina preseneča z rezultati
V pogovoru z vami v juniju 2011 ste napovedali najbolj črn scenarij za Veliko planino - da se ne bi zgodilo NIČ. Kot vsi Kamničani ste verjetno zadovoljni, da se zadeve vendarle premikajo v pravo smer. Letošnjo zimo je tudi narava na naši strani in nas je obdarila z veliko snega. Kako ocenjujete delo vodstva družbe Velika planina d.o.o. ?
Družba Velika planina d.o.o. deluje dobro, o čemer pričajo tudi številke - lanska izguba je bila 50.000 evrov v primerjavi z letom prej, ko je znašala 75.000 evrov, da ne govorim o preteklih letih, ko je bila izguba celo 420.000 evrov. Od tistega NIČ, ki ste ga omenili, smo se precej odmaknili in z majhnimi, a vztrajnimi koraki hodimo v smer zmanjševanja izgube in povečevanja prometa. Sam grem velikokrat vsaj do zgornje postaje nihal-ke preveriti situacijo, ker mi ni vseeno kaj se z družbo dogaja. Velika planina d.o.o. je veliko naredila na gostinski ponudbi. Gostišče Zeleni rob je ponovno njena last, ponovno je last družbe tudi gostišče na zgornji postaji nihalke, družba je ponovno prevzela upravljanje celotnega objekta na spodnji postaji. Na sodišču pa poteka postopek mediacije za vrnitev parcel na spodnji postaji (gre za parkirišče), ki so pred leti na zelo nenavaden način prišle v roke zasebnika. Omenjeni zasebnik ima v lasti tudi hotel Šimnovec, kjer bo nujen premik - ali ga kupi družba, kar je glede na finance bolj malo verjetno, bolj verjeten scenarij pa je, da ga odkupi zasebnik, ki bo za razliko od sedanjega lastnika vedel kaj storiti z objektom, ne pa da pred našimi očmi sramotno propada. Sprašujem se, ali imajo ljudje, ki kupijo oziroma na kakšen drugačen način dobijo tak objekt, potem pa ga pustijo umreti, sploh kaj vesti. Ta hip se kaže, da je Občina boljši lastnik družbe Velika planina d.o.o. kot pa zasebnik, ki ima v lasti hotel Šimnovec. Vsako leto namenjamo v proračun 200.000 evrov, s katerimi pa ne pokrivamo izgube, kot se je to dogajalo v preteklosti, ampak je ta denar namenjen investicijam. Na zgornji postaji smo montirali rolo vrata, da je zdaj prostor, kjer so shranjeni stroji in oprema, zaprt in ne kazi podobe. Da o novem pogonskem sklopu, ki smo ga namestili pred časom, niti ne govorim. Marsikaj pa bo potrebno še postoriti, a s trudom in veseljem bo šlo.
Opazna večja promocija kamniškega turizma
Kakšne rezultate je prinesla ustanovitev Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik? Zapisali ste, da se je Občina Kamnik odločila za model, ko gresta turizem in šport z roko v roki. So se pokazale že prve napake ali le prednosti?
Lepo število občanov me je v zadnjih mesecih pobaralo, da so opazne spremembe v delovanju Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik. Nekateri so pohvalili fleksibilnost sodelovanja z Zavodom, spet drugi praznično dogajanje in izgled mesta. Podaljšanje sezone drsanja, ki smo jo omogočili ravno s povezovanjem turizma in športa, se je izkazalo za pravilno potezo. Zimske počitnice so tako nudile celo vrsto brezplačnih aktivnosti za otroke in odrasle, ne le v mestnem jedru Kamnika, temveč tudi na Veliki planini, v Nevljah in širše. Spremembe so opazili tudi mediji
Želimo vam ponosno praznovanje ob spominu na velikega domoljuba in rojaka Rudolfa Maistra.
NSi
Blizu ljudem
in poročali o počitnicah v Kamniku. Pa še stroške postavitve drsališča so znižali.
Kaj se dogaja s športnimi objekti?
V letošnjem letu v skladu s sprejetim proračunom načrtujemo kar nekaj novih investicij in nakupov zemljišč za športne objekte. Omeniti moram zemljišče za igrišče v Mekinjah, ki že vrsto let čaka na realizacijo. Za obnovo osrednjega objekta na stadionu smo dobili 40.000 evrov od Fundacije za šport, odkupujemo zemljišče za povečanje lokostrelskega poligona (letos bomo gostili tekmovanje za evropski klubski pokal, ki bo sovpadlo z Dnevi narodnih noš). S Kegljaškim klubom smo po dolgih letih uspeli skleniti pogodbo o priznavanju solastniških deležev. Za objekte so odgovorni na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik, kjer skrbijo, da objekti nemoteno obratujejo. Nekateri objekti so za simbolično ceno v najemu klubov ali zasebnikov, ki so v preteklem letu lepo skrbeli za urejenost in delovanje. Načrtujemo pa tudi prenos športnih dvoran v upravljanje Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik.
Gre najbolj uspešno sezono delovanja kamniškega bazena do sedaj pripisati novemu najemniku lokala Veliki planini d.o.o., ki sije letos poleti ustvarila lep dobiček odprodaje hrane in pijače?
Res je, da je najemnik gostinskega lokala poskrbel za dobro gostinsko ponudbo, vendar menim, da gre razloge za rekordno sezono pripisati v prvi vrsti lepemu vremenu in lepo urejenemu kopališču. Osebje veliko pozornosti posveča čistoči in redu, kar obiskovalci znajo ceniti in se radi vračajo. Opazili smo tudi večje število družin, ki namesto na morje prihajajo na kopališče tudi zaradi nizkih cen vstopnic.
Kako je s promocijo kamniškega turizma na turističnih sejmih doma in v tujini?
Zavod za turizem in šport v občini Kamnik nadaljuje tradicijo promocije Kamnika na sejmih v tujini in doma. V letošnjem letu so se oziroma se bodo osredotočili na sosednje trge (Italija, Avstrija in Srbija), prav tako pa so se že tradicionalno predstavljali na Nizozemskem. Promocije so bile, kot kaže, uspešne, vendar ugotavljajo upad obiska sejmov doma in po svetu. Sam sem mnenja, da obstaja vrsta učinkovitejših promocij, kot so sejmi. Tudi Zavod razmišlja podobno in se usmerja v spletno prisotnost (Tripadvisor in posodobitev spletne strani) ter v dvigovanje prepoznavnosti Kamnika med domačimi in tujimi gosti. Prav tako bo zanimiv Eurobasket, ki prihaja v Ljubljano jeseni. Zavod se že pospešeno povezuje s Turizmom Ljubljana, da bodo obiskovalcem ponudili možnosti oddiha v naših krajih.
Boljši jutri kamniškega kmeta in lokalna samooskrba
Že lani smo si od vas želeli slišati zagotovilo, da boste kot župan naredili vse, kar je v vaši moči, da boste zaščitili in spodbudili kamniškega kmeta, ki bo morda že v bližnji prihodnosti odigral veliko vlogo pri samooskrbi lokalnega prebivalstva. Zadnje afere z mlekom in konjskim mesom celo na evropskem področju dokazujejo, da so bile naše slutnje upravičene. Kaj ste že naredili za boljše pogoje za preživetje in razcvet kamniškega kmetijstva?
Vse, kar ste povedali, drži. Nekaj smo v smeri izboljšanja naredili, veliko dela nas še čaka. Najprej smo se zadeve lotili pri sebi. Vse pogostitve po občinskih prireditvah nam pripravljajo podeželske žene, bodisi Društvo podeželskih žena Tuhinjske doline bodisi Društvo podeželskih žena Kamnik-Komenda. Tudi novoletna darila so bila sestavljena iz domačih pridelkov naših kmetij. Omislili smo si tudi prireditev Podeželje v mestu. Na tržnici imajo prostor EKO izdelki, prav tako se dogovarjamo s Qlan-dijo, da bi tudi tam ponujali EKO izdelke. Skratka precej je dogajanja. Razpisujemo tudi razpis za tehnično pomoč kmetijam, Zavod za turizem in šport v občini Kamnik pa pripravlja večjo promocijo turističnih kmetij in še bi lahko našteval. Pred kratkim smo v Domu kulture organizirali tudi prireditev Okusi Kamnika, kjer smo pod budnim očesom etnologa dr. Janeza Bogataja določili in predstavili tipične jedi za naše območje. Več si lahko preberete na spletni strani Občine Kamnik in Zavoda za turizem in šport ter v drugih medijih. Vsi naši napori gredo v smer promocije in trženja lastnih pridelkov, ki jih ponujajo naše kmetije. Morda naj omenim še sodelovanje z Valentinom Zabavnikom in Sadjarskim društvom Tunjice. Kamnik je znan po sadjarstvu in dolgoročno si bomo prizadevali vzpostaviti sadjarski center, kjer bo možno ohranjati tradicijo in se učiti novega.
Prelomno leto 2012 in -naprej v 2013
Človeštvo in s tem tudi naš Kamnik sta preživela napovedani konec sveta, ki naj bi se po napovedih vseh starih civilizacij zgodil 21.12. 2012. Tudi astrologinja Kamničanka Rudica Kovačič Ahlin je v decembrski izdaji Kamniškega občana napovedala, da se Kamnik ne bo izognil nemirnemu obdobju sprememb, ki se obetajo Sloveniji in svetu. Ljudje bodo brez energije, pesimistični in v strahu pred novimi izzivi. A kot je povedala, imamo srečo, da je vodstvo občine dinamično, naklonjeno spremembam, da pa bo leto 2013 naporno za župana, ki bo dostikrat oviran in blokiran pri svojem delovanju. Po državi so se odvijale vstaje, ljudje na ulicah so glasno izražali nezadovoljstvo. Kako ocenjujete zadnje dogodke?
Zanimiva in predvsem realna se mi je zdela izjava gospe Rudice Kovačič Ahlin, ki je Kamničanom svetovala, naj bodo v letu 2013 manj kritični in naj si več upajo. Naj negativno kritiko raje obrnejo v spremembo. No, ta sprememba, oziroma to, kar vstajniki zahtevajo danes, smo v Kamniku naredili že konec leta 2010 (smeh).
Pogovarjala se je NINA IRT
J i «J* _ ■ -V ■"-i J Vr j!j Vesele in blagoslovljene Velikonočne praznike! Občinski odbor NSi Kamnik	
MSI	Blizu ljudem 1
Martini Golob Bohte zlato priznanje Občine Kamnik za vsestransko ustvarjalno kulturno in umetniško udejstvovanje, pedagoško delo, prostovoljno sodelovanje pri številnih kulturnih dogodkih in promocijo kamniške oblačilne dediščine
Akademska glasbenica, profesorica klavirske igre in pianistka-koncertantka Martina Golob Bohte se je kot rojena Kamničanka sooblikova-nju kulturnega utripa svojega mesta in občine pridružila že v otroštvu s sodelovanjem v več pevskih zborih, kar je vse bolj dejavno dopolnjevala tudi z aktivnostmi na področju instrumentalne glasbe, besedne umetnosti in ljubiteljskega gledališča.
Več kot tri desetletja je bila zaposlena v Glasbeni šoli Kamnik, še vedno pa poučuje klavir v Glasbeni šoli Domžale, kjer je zaposlena kot profesorica in korepetitorka.
V svoji dolgoletni pedagoški praksi je vzgojila številne glasbenike ter prejela mnoga priznanja in nagrade na republiških in mednarodnih tekmovanjih. Minister za šolstvo in šport ji je za vsestransko ustvarjalno in pedagoško delo podelil naziv Svetnica. Je večkratna prejemnica posebnega priznanja za odlične korepeticije na državnih in mednarodnih tekmovanjih mladih glasbenikov.
Martina Golob Bohte deluje na širšem kulturnem področju kot pianistka in korepetitorka številnih pevskih zborov in solistov. Več let je članica Kulturnega društva Miran Jarc v Škocjanu, kjer deluje kot korepetitorka in pevka v zboru. Pevsko izobrazbo si je pridobila v času študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani, končala pa je tudi nižjo glasbeno šolo iz harmonike in violončela.
Sodelovala je kot pianistka v Simfoničnem orkestru Domžale-Kamnik, igrala na številnih občinskih proslavah, ob odprtjih slikarskih razstav, knjižnih predstavitvah, redno je sodelovala z Zvezo kulturnih organizacij Kamnik ter s sosednjimi občinami ob pomembnih občinskih proslavah in obletnicah. Mesto Kamnik ji je za dolgoletno vsestransko kulturno in umetniško udejstvovanje pred leti podelilo nagrado Toma Brejca.
Martina Golob Bohte je več kot štiri desetletja dejavna tudi na področju turistične ponudbe mesta Kamnik kot promotorka slovenske oblačilne dediščine. S svojo družino že tri generacije promovira kmečko ali mestno narodno nošo, kar jim pomeni oživitev narodne kulture in ima velik doprinos k tradiciji, ki predstavlja ohranjanje slovenske identitete. Primož Hieng je o Martini Golob Bohte zapisal, da sta z možem Maksimiljanom živi legendi narodne oblačilne dediščine. Ženska revija Jana pa je pred leti Martino Golob Bohte izbirala za najlepšo Slovenko v kamniški rdeči narodni noši. To njeno ohranjanje kulturne dediščine nam je lahko v velik ponos.
Iskrene čestitke
ob prazniku občine Kamnik!
Lepo velikonočno praznovanje!
SCHLENK ()
Kamnik - Schlenk d.o.o. Fužine 9 SI - 1240 Kamnik
Zarja velikonočnega jutra najvas vedno znova napolnjuje z upanjem, daje ljubezen močnejša, od sovraštva. To upanje naj daje smisel in pogum, da z vedrim pogledom zremo v prikodnost.
Spoštovane občanke in občani, želimo vam vesele in blagoslovljene velikonočne praznike, prav tako pa vam iskreno čestitamo ob občinskem prazniku.
SDS
Slovenska demokratska stranka Kamnik
Mihaelu Kaču srebrno priznanje Občine Kamnik za petdesetletni ustvarjalni kiparski opus
Mihael Kač, rojen leta 1942, je osnovno šolo obiskoval na Homcu in v Kamniku. Veliko se je ukvarjal z modelarstvom in nihal med umetnostjo in tehniko. Šolanje je nadaljeval v tehnični smeri in se izučil za finomehanika. Dolga leta je bil zaposlen v podjetju lskra Tela, kjer se je izkazal kot strokovnjak in izumitelj. Leta 1988 je v tej tovarni dobil priznanje lnovator leta. Ves čas, to je več kot 50 let, je ostal zvest svojemu umetniškemu izrazu.
Mihael Kač se je kiparjenju začel posvečati že v najstniških letih. V letu 1955 je namreč v terracoti naredil doprsno podobo dr. Franceta Prešerna. Določene poteze kiparjevega likovnega nagovora, ki so v njem komaj zaznavne in še negotove, je avtor pozneje nadgrajeval in izoblikoval v osebno prepoznavno govorico. Doprsni, tridimenzionalni portret, je postal njegovo osrednje motivno zanimanje in se mu posveča z vso predanostjo.
Likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn je o kiparju Mihaelu Kaču zapisala, da najpogosteje ustvarja v glini, ki se voljno podreja dotikom njegovih prstov. V procesu, ki zahteva potrpežljivost, premišljeno gradnjo, nešteta dodajanja in odvzemanja, se rojeva lik človeka, določenega in prepoznavnega, realnega, skrbno modeliranega in oplemenitenega z osebno izraznostjo. Je zrcalno videnje njegovih zunanjih potez in interpretacija njegove duhovnosti. Kipar se pozorno posveča vsakemu obraznemu detajlu in z njim odkriva posameznikovo svojstvenost, identiteto in značajsko specifiko. Ob živem in neposrednem stiku s portretirancem nastajajo njegove najbolj prepričljive figure.
Mihael Kač je tudi dokumentarist časa, saj se v njegovem bogatem opusu srečujemo z vidnimi osebnostmi tako iz preteklosti kot tudi iz sedanjosti. Nekatere svoje izpovedne junake povezuje v zanimive kompozicije, v katerih vsakdo izmed njih ohranja svojo primarno pojavno vlogo, z dodatno simboliko pa v polnosti zaživijo šele kot celota. Skupinskemu portretu štirih pesnikov, in sicer Cirila Zlobca, Janeza Menarta, Kajetana Koviča in Toneta Pavčka, je pridružil še peterico znanih Slovencev, imenovano Svetovni vrh slovenskega uma.
Mihael Kač s svojimi portretiranci postavlja spomenike preteklosti in pomnike sedanjosti. Suvereno, neodvisno od trendov, ki vladajo v svetu umetnosti, stopa po svoji izrazni poti. Podoba človeka mu ostaja nenehni ustvarjalni izziv. A ne le to, loteva se tudi, kot je zapisal pokojni likovni kritik in kamniški častni občan prof. dr. Mirko Juteršek, celopo-stavnih figur, kot je odlično zamišljeni in izvedeni Bloški smučar (1992) ali kip Valentina Slatnarja Bosa, ki stoji v naravni velikosti v Kamniški Bistrici. Kipar Mihael Kač je tudi avtor modela največjega slovenskega spomenika, ki ga je namenil enkratnemu odkritju 14. marca 1938 v Nevljah pri Kamniku. S kar največjo mero kiparskega znanja ter s številnimi inovativnimi ustvarjalnimi in tehničnimi pristopi je izdelal model mamuta v naravni velikosti.
Andreji Humar Gruden srebrno priznanje Občine Kamnik za prispevek k ohranjanju zgodovinske in kulturne dediščine ter izročila in pisane besede o občini Kamnik in Mekinjah ter za večletno aktivno, predano in povsem prostovoljno režisersko delo pri dramski skupini Športno-kulturnega društva Mekinje
Andreja Humar Gruden je v preteklih letih s svojim znanjem in prizadevanji na področju amaterskega gledališča in s pomočjo pri izdaji krajevnega zbornika bistveno pripomogla k dvigu kulture in ohranjanju identitete Mekinj in občine Kamnik v celoti. Kot poklicna režiserka je v zadnjih letih večino svojega prostega časa namenila dramski skupini Športno-kulturnega društva Mekinje, kjer je povsem brezplačno in prostovoljno režirala njihove igre. Mekinjskim igralkam in igralcem je pomagala z nasveti, da so le-ti s pomočjo svojih talentov uprizorili uspešne veseloigre, ki so jih po celotni Sloveniji v zadnjih petih letih odigrali več kot sedemdesetkrat. Poleg gostovanj po Sloveniji je bila veseloigra Zakoncistavkajo leta 2009 odigrana med Slovenci na avstrijskem Koroškem v Železni Kapli, v letu 2011 pa so gostovali pri slovenski skupnosti v Münchnu. Tudi zaradi profesionalnega pristopa in kakovostne izvedbe Andreje Humar Gruden je mekinjska dramska skupina postala cenjena in poznana v širšem krogu amaterskih gledaliških zasedb ter njeno delo posebej nagrajeno leta 2008, ko je na tekmovanju amaterskih dramskih skupin v Pekrah pri Mariboru prejela nagrado za najboljšo režijo.
V sezoni 2013/2014 s pomočjo članic in članov mekinjske dramske skupine pripravlja gledališki abonma, za katerega si želijo, da bi postal tradicionalen.
Poleg predanega dela režiji in dramski skupini je Andreja Humar Gruden v letu 2012 bistveno prispevala k izidu mekinjskega zbornika, ki je bil izdan ob stoletnici šole in Društvenega doma v Mekinjah. Kot ena najprizadevnejših članic uredniškega odbora je skozi celo leto zbirala in zapisovala zgodbe o kraju, krajanih in dogodkih ter jih objavila v tem, za kraj Mekinje in občino Kamnik zelo pomembnem delu. Celotni zbornik je izšel v obsegu preko 330 strani, Andreja Humar Gruden pa kot predana članica uredniškega odbora skrbi, da se bodo zgodbe o kraju še zbirale ter da bo o zgodovini kraja in občini Kamnik krajevno glasilo Mekinjčan poročalo tudi v prihodnje.
Andreja Humar Gruden je leta 2010 magistrirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Med njena režiserska in scenaristična dela spada tudi večletna režija vsem znane otroške serije Radovedni Taček, za katero je napisala več scenarijev. Režirala je serijo oddaj o naravi za otroke Ali me poznaš? ter več televizijskih portretov znanih osebnosti in drugih oddaj. Poleg vseh obveznosti je vzorna mati petih otrok, ki skrbijo, da ji nikoli ni dolgčas, tudi takrat, ko ne dela za skupno dobro.
Ivani Jevšnik bronasto priznanje Občine Kamnik za požrtvovalno delo v invalidskih organizacijah in predanost Združenju borcev za vrednote NOB Kamnik
Ivana Jevšnik se je rodila leta 1932 v kovaški družini, očetu Alojziju in mami Neži Drolc, v Zgornjem Tuhinju. V začetku leta 1944 se je Ivana Jevšnik vključila v NOB, in sicer kot kurirka - obveščevalka. Istega leta, v noči s 16. na 17. marec, je kolona nemških avtomobilov pripeljala mimo Drolčeve (Kovačeve) hiše. V bitki z obstreljevanjem je bila hudo ranjena. Takrat dvanajstletna Ivana je bila odpeljana v bolnišnico na Golnik. Naslednji dan, 17. marca 1944, so Nemci iz maščevanja požgali Kovačevo hišo, zato so Drolčevi ostali brez doma.
Ivana Jevšnik je dolga leta delala v tovarni Titan Kamnik. Delala je kot kurir evidentičar, v oddelku široke potrošnje in v kadrovsko-splošnem sektorju. Zaradi poškodb, ki jih je utrpela med 2. svetovno vojno, je bila 12. septembra 1962 uvrščena kot invalid III. kategorije. Priznana ji je šestdesetodstotna invalidnost. Od leta 1970 do 1975 je bila prva tajnica Medobčinskega društva delovnih invalidov Domžale-Kamnik. Do leta 1978 je bila tajnica Društva invalidov Kamnik, pri katerih je imela enkrat tedensko uradne ure v pisarni v Kamniku in enkrat tedensko v Domžalah. Njihova naloga je bila pridobivati podatke o delovnih invalidih, zaposlenih po tovarnah v Kamniku in Domžalah. To delo je prekinila v času, ko je družino Jevšnik pretresla tragična smrt sina Karlija. Poleg aktivnosti na lokalni ravni je bila Ivana Jevšnik dva mandata članica nadzornega sveta Zveze društev delovnih invalidov v Ljubljani.
Leta 1988 se je na pobudo Zveze društev vojnih invalidov Slovenije v Kamniku ustanovilo Društvo vojnih invalidov Domžale - pododbor Kamnik, kjer je vlogo tajnice prevzela Ivana Jevšnik. V društvo so se vključevali vojaški in civilni vojni invalidi, mirnodobni vojaški invalidi, invalidi vojne za Slovenijo leta 1991 in vdove po vojaških vojnih invalidih. Vse skupaj je pod »eno streho« na Občini Kamnik, kjer se skrbi za pravice omenjenih skupin invalidov. Vseskozi je pobirala članarino v občinah Kamnik in Komenda. Obiskovala je starejše člane, stare nad 80 let, bolne, osamljene člane, ki so živeli v domovih starejših občanov, člane iz bolj oddaljenih krajev ter socialno ogrožene. Pri vsem tem delu ji je nesebično kot njen sopotnik, pomočnik in voznik pomagal mož Albin Jevšnik, saj sta vse obiske opravila skupaj.
Leta 1991 je Ivana Jevšnik ponovno začela z delom kot tajnica Krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik, za katero je skoraj 10 let pobirala tudi članarino. Prav tako je svoj čas namenila obiskom ostarelih borcev na domovih in v domu starejših občanov, skrbela je za vence umrlih borcev in jih redno odnašala na pokopališče, vse dokler ji je to dopuščalo zdravstveno stanje. Za humanitarno in društveno ter prizadevno in vestno delo je dobila že vrsto pohval in priznanj, v mesecu oktobru leta 2000 pa tudi republiško (državno) priznanje Društva vojnih invalidov za 30 let humanitarnega dela.
Maji Avguštin bronasto priznanje Občine Kamnik za strokovno konservatorsko delo na področju umetnostno-zgodovinske dediščine vzhodne Gorenjske, zlasti pa kamniškega mestnega jedra
Maja Avguštin je leta 2000 diplomirala na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani in se leta 2004 zaposlila na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj. Na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani je leta 2005 za področje konser-vatorstva pridobila znanstveni naziv magistrica. Od leta 2005 opravlja delo odgovorne konservatorke za umetnostnozgodovinsko dediščino vzhodne Gorenjske in mestni jedri Kamnik in Tržič.
Kot odgovorna konservatorka za staro mestno jedro Kamnika strokovno in v dialogu s sodelujočimi rešuje konservatorske probleme v mestu, ki ima več kot 780-letno zgodovino in je zaščiteno kot spomenik. Pri svojem delu sodeluje z urbanisti in investitorji in o poteku prenove obvešča javnost. Skrbi za celovito obnovo mestnega jedra Kamnika, in to ne zgolj za najpomembnejše spomenike, ampak tudi za skromnejše stavbe, ki same na sebi niso tako pomembne, a imajo izreden pomen v kontekstu celote mestnega naselja in kvalitetno oblikujejo njegov značaj. Konservatorka Maja Avguštin usklajuje varstvo in prenovo objektov kulturne dediščine na tak način, da ustrezajo sodobnim potrebam in načinu življenja, kar so temeljna načela celostnega varstva dediščine.
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d.
KAMNIK, Cankarjeva 11
KAM N I K
Cankarjeva 11
Občankam in občanom čestitke ob prazniku Občine Kamnik, 29. marcu.
Prihajajoči velikonočni prazniki najbodo za vse prijetni!
Med številnimi primeri kakovostnih strokovnih obnov v občini Kamnik omenimo le nekatere, kot so celostna obnova cerkve in restavracija zgo-dnjebaročnega kasetiranega stropa v cerkvi sv. Nikolaja na Gori nad Tuhinjsko dolino v letu 2007 ter vodenje dveh obsežnih in večletnih celostnih prenov Seidlovega dvorca in Malograjskega dvora v Kamniku. Vzorčno vodenje, tudi v slovenskem merilu, predstavlja leta 2009 zaključena celostna prenova Prašnikarjeve poletne hiše v Mekinjah, kjer se je ohranila stavbna in arhitekturna dediščina s konca 19. stoletja. Za to delo je Maja Avguštin leta 2010 prejela Steletovo priznanje Slovenskega konservator-skega društva.
Ob strokovnem konservatorskem delu Maja Avguštin skrbi za popularizacijo varstva nepremične kulturne dediščine z različnimi javnimi vodstvi po spomenikih, z razstavami in izdajo tiskanih vodnikov. Leta 2007 je sodelovala pri projektu Dnevi evropske kulturne dediščine. V njegovem okviru je organizirala in vodila štiri vodenja po Plečnikovih spomenikih v Kamniku in Komendi. S sodelavko Sašo Lavrinc sta leta 2010 nadgradili konservatorsko delo z izdajo vodnika Plečnik na Domžalskem in Kamniškem. Istega leta je s sodelavcema Sašo Lavrinc in Milanom Sagadinom z Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Kranj, in v sodelovanju s takratno Agencijo za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik v zakristiji kapele sv. Eligija uredila prenovljeno razstavo oziroma umetnostnozgodovinski oris kapele na Malem gradu, dopolnjen s fotografijami in skicami. Ob razstavi je bil izdan vodnik po kapeli Malega gradu.
Glavni namen strokovnega konservatorskega dela Maje Avguštin in vseh njenih spremljajočih dejavnosti je, da ljudje v spomeniško zaščitenem objektu ne bi videli težave, ampak predvsem dodano kakovost bivanja.
Arhitektoma Mihi Volgemutu in Roku Vettorazziju bronasto priznanje Občine Kamnik za izjemen dosežek v svetovnem merilu, saj je bil njun projekt Vrtec Zarja v Kamniku uvrščen v izbor 33 najsodobnejših vrtcev, zgrajenih po letu 2008 po vsem svetu, mlada arhitekta pa sta skupaj s svetovno priznanimi avtorji predstavljena v skupini 32 arhitektov v mednarodni arhitekturni publikaciji Kindergarten Architecture
Miha Volgemut je bil rojen leta 1978 v Ljubljani. Po končani gimnaziji v Kamniku je nadaljeval študij in leta 2004 diplomiral na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani ter leta 2008 opravil magisterij na Univerzi za uporabno umetnost na Dunaju. Je tudi imetnik priznanja Akademije za arhitekturo in urbanistično načrtovanje iz Rotterdama. Po diplomi je bil najprej nekaj let projektant v raznih birojih, v letih 2005 in 2006 pa na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. V letu 2008 je ustanovil svoj projektivni biro, kjer je med drugim projektiral Vrtec Zarja v Kamniku.
Rok Vettorazzi je bil rojen leta 1975 v znani kamniški kamnoseški družini. Družinsko tradicijo na področju gradbeništva je nadaljeval s študijem arhitekture, ki ga je zaključil leta 1999. Po nekajletnih izkušnjah kot arhitekt projektant v arhitekturnem biroju je leta 2005 ustanovil svoj projektantski biro, v katerem dela še danes. Sodeloval in delal je na mnogih projektih, med drugim na projektu gradnje Vrtca Zarja v Kamniku.
Vrtec Zarja je desetoddelčni vrtec, v katerem je svoje mesto v dnevnem varstvu našlo 170 otrok. Objekt je lociran med reko Kamniško Bistrico in servisno cesto, kar je v osnovi tudi definiralo pahljačasto geometrijo. Temeljna značilnost vrtca je močna povezanost notranjega in zunanjega prostora, kar omogoča velike možnosti za izrabo prostora ter za organiziranje zanimivih, skrivnostnih, privlačnih in s tem otrokom dopadljivih vsebin. V ta namen je skupni prostor zasnovan kot čim večji in prehodnej-ši, potekajoč od glavnega vhoda do širokega izhoda na igrišče. Program tako funkcionira med dvema lamelama, in sicer vzhodno, kjer so pozicio-nirani servisni prostori, vertikalne komunikacije in pisarne, ter zahodno z desetimi igralnimi enotami. Med lamelama je v obeh etažah že omenjeni centralni skupni prostor, ki je namenjen druženju, razstavam, dogodkom in podobno. Objekt ima dve etaži, v spodnji je prva starostna skupina z direktnim izhodom na terase, zgoraj je druga starostna skupina. Vrtec vključuje tudi kuhinjo in telovadnico. Zunanji izgled stavbe je zasnovan likovno dinamično in raznoliko, kar ustvarja bogatejšo veduto in ume-ščenost v okolico. S tem je okolici in urbanistični potezi ob reki ponudil zapolnitev, ki je osmislila celoten prostor. Takšna raznolikost likovnih površin razkriva različne ambiente in presenečenja, tako da se stavba spreminja kot film med našim gibanjem okoli nje. To so površine izkušnje in gibanja, ki jih bodo otroci raziskovali, in bogatejše so te, intenzivnejša postane povezava med otroki in prostorom.
Poseben element pri realizaciji projekta je tudi njegov vpliv na širitev pogledov na vrtec kot institucijo in vpliv na izboljšanje neposrednega okolja. Vrtec je praktično prvi večji projekt iz sfere javno-zasebnega partnerstva, ki je pokazal, da je tudi neprofitna javna dejavnost lahko uspešno organizirana in vodena na ta način. S tem je k podobnim rešitvam vzpodbudil druge, ki sledijo temu zgledu. Obenem pa je s svojo postavitvijo na obrežju Kamniške Bistrice kultiviral dolgo zapuščeno in nevzdrževano obrežje ter skupaj s pešpotjo in kolesarsko stezo ob reki vzpostavil eno najatraktivnejših sprehajalnih poti v občini.
Vsem občankam in občanom iskrene čestitke obpraznovanju praznika občine Kamnik!
SD
SOCIALNI DEMOKRATI
OO Kamnik
6 22. marec 2013
POGLEDI

DIVJI CVET -strupen ali užiten?
Pred dnevi je Slovenija dobila novo vlado. Alenka Bratušek je sestavila ministrsko ekipo iz prepoznavnih starih politikov in neznanih novih obrazov. Ko so me novinarji spraševali, kako komentiram kandidate za nove ministre, sem dejal, da so »divji cvet«. Divji cvetovi so na videz vedno zelo lepi, vendar največkrat neužitni, kljub vsemu pa obstajajo metode, s pomočjo katerih celo divji cvet lahko postane užiten. S to prispodobo sem želel povedati, da sem pričakoval boljšo ministrsko ekipo, vendar pa nikogar ne nameravam vnaprej obsojati in mu pripisovati neuspeh na zalogo. Novo vlado bom presojal po njenih delih in ne po njeni javni podobi.
Z oblikovanjem nove vlade se tudi zame končuje neko obdobje. Po letu dni trdega dela v koaliciji se selim v opozicijo. V letu 2012 sem kot koalicijski poslanec največ napora v zvezi z domačo občino vlagal v aktivnosti za pridobivanje kohezijskih sredstev za izgradnjo kanalizacije, vodovoda in centralne čistilne naprave. V ta namen sem organiziral več sestankov s predstavniki Občine Kamnik in ministrom Bogovičem ter njegovimi sodelavci. V zvezi z gradnjo OŠ Toma Brejca velik del investicije znaša izgradnja zaklonišč, zato sem pri ministru Hojsu organiziral srečanje z vodstvom Občine Kamnik, kjer smo iskali način za čim bolj racionalno izgradnjo zaklonišč. Zaradi počasne rekonstrukcije državne ceste pri Velikem jezu sem od direktorja direkcije za ceste v začetku leta 2012 zahteval poročilo. Danes je odsek urejen. Seveda si ne domišljam, da sem najbolj zaslužen, sem pa vsekakor dodal svoj kamenček v mozaiku, da so stvari stekle naprej. Nekaterim gasilskim društvom, pa tudi gorski reševalni službi sem pomagal, da je njihove slovesnosti obiskal obrambni minister. To je zgolj nekaj aktivnosti. Bila je še vrsta drugih. Vsekakor imaš kot koalicijski poslanec boljše možnosti in boljši dostop do ministrov in drugih visokih uradnikov kot poslanec v opoziciji. Na srečo pa izvolitev nove predsednice vlade pomeni, da bo Občina Kamnik dobila tudi novega koalicijskega poslanca. Verjamem, da bova z Branetom Golubovičem dobro sodelovala in se s skupnimi močmi trudila kakšno stvar premakniti naprej. Upam, da bo tudi Brane Golubovič med glasnejšimi koalicijskimi poslanci, tako kot sem bil sam. Javno sem že povedal, da premik v opozicijo zame ne pomeni, da bom odslej nasprotoval in kritiziral vse, kar bo predlagala nova vlada. Nikoli ne bom pristal na koncept, da moramo biti v opoziciji vedno proti tistemu, kar predlaga koalicija, hkrati pa mora biti koalicija vedno proti tistemu, kar predlaga opozicija. Če si pošten do države, potem moraš dobre rešitve vedno podpirati, slabim pa nasprotovati, ne glede na to, kdo jih predlaga.
V začetku leta 2012 sem imel enkratno zgodovinsko priložnost, da sem kot eden izmed najmlajših politikov sodeloval pri sestavljanju nove vlade. To je bila izkušnja, iz katere sem se veliko naučil. Ko smo prevzeli odgovornost za vodenje države, smo ugotovili, da je stanje slabše, kot smo si predstavljali. Državna uprava je bila zaradi predčasnih volitev v šestmesečnem mrtvem teku, zato smo porabili veliko energije, da smo državni aparat znova zagnali. V letih 2009, 2010 in 2011 je Slovenija prekomerno trošila, zato se je naš dolg vsako leto povečal za dve milijardi evrov. Število brezposelnih je raslo, gospodarska klima je bila slaba in še bi lahko našteval. Časi so bili neprijetni, zato smo morali sprejemati neprijetne ukrepe. Kljub temu nam je uspelo nekaj pomembnih stvari. Javno porabo smo spravili v obvladljive okvirje, sprejeli smo pokojninsko reformo, reformo trga dela, postavili smo temelje za sanacijo bančnega sistema in okvirje za učinkovitejše upravljanje državnega premoženja. V prvem letu je bilo glede na okoliščine storjenega veliko. Ko se bo na leto 2012 gledalo s časovno distanco, sem prepričan, da ga bodo volivci ocenjevali drugače.
MATEJ TONIN, poslanec
DVIGNIMO RAVEN POLITIČNE KULTURE
Te vrstice pišem v času, ko Slovenija dobiva novo vlado. Vlado, ki je začrtala jasne prioritete, in srčno upam, za dobro vseh nas, da ji bo čim več ali pa kar vse uspelo uresničiti. Uspeh vlade žal ni odvisen zgolj od predsednice in njenih ministrov. Zato vnaprej ne moremo reči, da bodo pri delu uspešni, a želim, da bi bili. Morajo biti.
Veseli me, da je bilo manda-tarstvo zaupano prav mag. Alenki Bratušek. Razlogov je več, a naj naštejem zgolj tri. S svojim preteklim delom je pokazala, da ji je bližje stroka kot politiziranje. Dobili smo prvo mandatarko. Spol res nikoli ne sme biti odločilen faktor, ampak predvsem
(ne)sposobnost za določen položaj. Pa vendar, gre za mejnik, nezanemarljivega pomena za slovensko politiko. Z izvolitvijo mag. Alenke Bratušek je Kamnik dobil novega poslanca, Braneta Golubovica.
Želim si in verjamem, da bo Brane opravljal delo tako dobro, kot ga opravlja, to je potrebno posebej poudariti, do sedaj edini kamniški poslanec mag. Matej Tonin. Tako bomo občanke in občani le pridobili. Žal je tako, da se slaba gospodarska situacija z državnega nivoja vselej preslika tudi na lokalno raven. Poleg neutrudnega župana Kamnik potrebuje dobro delo svojih dveh poslancev.
V naši občini se vse preveč delimo na naše in vaše namesto na sposobne in nesposobne. Žalostno, a tako je. Slednje je bilo lepo videti ob ustanavljanju lokalnega odbora PS Kamnik. Jeseni prejšnjega leta smo tako nekateri avtomatično postali »vaši«. Združili smo se ljudje različnih starosti, poklicev, sposobnosti, kompetenc. Skratka, različni ljudje. Predvsem pa ljudje, ki znamo misliti s svojo glavo. Enoumje še ni premaknilo ne Slovenije, ne človeštva.
Lokalna politika je postala pe-skovnik za tiste, ki se radi označijo za »naše«. Prispodobo peskov-nika uporabljam zato, ker se v njem običajno igrajo otroci. Tako
je pri nas. Nenavadna užaljenost zaradi vsakdanjih, nepomembnih zadev. Morda namesto z »dober dan« pozdraviš z »živijo« in že pademo na raven »ti si tisti, ki mi je ukradel lopatko«. Ne zavedajo se, da se kakovost lahko doseže le s skupnimi močmi.
Drage občanke, dragi občani, Kamnik potrebuje ljudi, ki si želijo in znajo delati. Verjemite mi, ti se najdejo vseh barv. Ključ je zgolj v tem, da morajo stopiti skupaj in se zavedati, ko si v timu si v njem v dobrem in slabem. Takšna, kot je ena od prioritet vlade, naj bo tudi naša: dvignimo raven politične kulture.
ZORAN BOSANČIC, sekretar OO PS Kamnik
Je bila odločitev stranke DeSUS o vstopu v vlado smiselna?
Kar nekaj Kamničanov mi je te dni zastavilo vprašanje o smiselnosti vstopa stranke DeSUS v vlado. Moj odgovor je kratek: »Imenovanje nove vlade je bila edina pot za umik sedanje vlade in pozneje za morebitne predčasne volitve. DeSUS bo upravičil svoj vstop v vlado, če si bo uspešno prizadeval za bolj demokratično, bolj pravično, bolj enakopravno, bolj solidarno državo in za trajnostni razvoj naše države.«
Avtokratski način vladanja predvsem v korist najbolj premožnih, poskus omejitve in praktično odprave odločanja ljudstva na referendumih, načrti razprodaje narodnega bogastva, sprejemanje
zakonov v škodo javnega interesa in mimo priporočil protiko-rupcijske komisije ter pospešeno kadrovanje SDS in NSI zadnjih dni kažejo, da politične stranke državo še vedno razumejo kot plen.
Večina ljudi si želi drugačnega delovanja političnih strank. Upanje prebivalstva je sedaj usmerjeno v novo vlado. Želimo, da bi bile stranke sposobne sa-moomejitev pri kadrovanju. Da bi znale počistiti s korupcijo, z nepotizmom in z nečednostmi v lastnih vrstah, da bi bile notranje demokratične in da bi delovale v korist javnega, ne pa zasebnega interesa. V kolikor vladajoče stranke tega ne bodo sposobne,
bo padec zaupanja prebivalstva tudi to vlado prisilil v odstop in v predčasne volitve.
Trenutna koalicijska pogodba je premalo dorečena, da bi jo lahko označili kot ustrezno ali kot neustrezno. Dobri pokazatelji, če se politične elite še vedno niso pripravljene odpovedati usmeritvi, ki so jo ubirale dosedanje vlade, bodo predlogi vlade glede referendumskih sprememb, slabe banke, slovenskega državnega holdinga in morebitno imenovanje Boštjana Jazbeca za guvernerja Banke Slovenije. Gre za izpričanega neoliberalne-ga ekonomista iz kroga zloglasnega Mica Mrkaica. Ni spodbudno, da ga podpirata največji
parlamentarni stranki SDS in PS. Neoliberalna pot dokazano vodi v grški scenarij - v revščino, v privatizacijo še preostalega javnega premoženja in narodnega bogastva, v privatizacijo javne infrastrukture, šolstva, zdravstva, vode ... in na koncu tudi v izgubo suverenosti države.
Na delo političnih strank lahko najbolj vpliva osveščena in aktivna civilna družba. Veseli me, da se civilna družba pri nas prebuja, kar povečuje možnosti države za izhod iz gospodarske, politične in socialne krize ter umik skorum-piranih ljudi iz javnih služb in politike. Tudi kamniški DeSUS si bo po svojih močeh prizadeval za take ukrepe na občinski in na državni ravni, ki bodo v korist običajnih ljudi.
mag. JULIJANA BIZJAK MLAKAR, predsednica DeSUS OO Kamnik
pcč^a - Moeafa - odmeve -fccdw^ - Maenfa
Resnica o volitvah vodstva kamniškega DeSUSa
V skladu z zakonom o medijih zahtevam, da objavite resnična dejstva o skupščini kamniškega DeSUSa, ki je bila 15. februarja letos. Za mene in številne »izbrisane« člane DeSUSa nezakonito izvoljena nova predsednica Julijana Bizjak Mlakar se v članku kamniški DeSUS je zazrt v prihodnost pohvali, da je bila izvoljena z večino glasov (proti sta bila le dva glasova). Do tega rezultata je prišla s prevaro, saj sta družno z dosedanjim predsednikom Gordanom Ambrožičem zatajila oziroma »izgubila« pristopni izjavi za še dva kandidata za predsednika in liste za skupaj 6 kandidatov za druge funkcije. Na kandidatni listi je tako, kot je želela, ostala sama, edina, posvečena. To pa še ni edino nezaslišano dejanje. Že 15. januarja letos je bil na vodstvo DeSUSa v Ljubljano iz Kamnika posredovan nov spisek članov, na katerem pa ni bilo številnih dolgoletnih članov. Prevladovali so predvsem novi člani, njuni prijatelji, sorodniki in sosedje, včlanjeni novembra in decembra lani; večinoma takšni, ki bodo še desetletja čakali na zasluženo upokojitev. Še več, kljub Statutu DeSUSa, da so seje javne, so hermetično zaprli udeležbo na skupščini. Trije varnostniki, mož Bizjakove, njen brat in sin so dovolili vstop le tistim, ki so imeli vabilo; to pa so bili tisti, ki so potem z veliko večino izvolili novo vodstvo. Vrata so bila zaprta za mnoge, ki so v minulih letih
delali v kamniškem DeSUSu. Omenjeni sorodniki so na vhodu celo fizično napadli nekdanjega kamniškega župana, ki je član DeSUSa že od leta 2008, ko je kandidiral za poslanca v Državnem zboru, bil na 7. kongresu DeSUSa kandidat za podpredsednika stranke in je na skupščini na vhodu pokazal dokaz o članstvu 2012 in 2013.
Da je ironija toliko večja, pa zdaj »predsednica« v vseh člankih objavlja, da je tako skupščino pomagal organizirati sam generalni sekretar g. Ljubo Jasnič, katerega pa vsaj tokrat »izjemoma« na tej skupščini sploh ni bilo. Tako skupščino bi on prav gotovo takoj razveljavil, predvsem zaradi potvorjenih volitev in pa z zakoni skrajno skreganim načinom priprave skupščine.
O vseh teh nezakonitih in nečednih dejanjih prejšnjega predsednika in nove, s prevarami izvoljene predsednice, potekajo na tožilstvu in v DeSUSu ustrezni postopki, ki so jih zahtevali nekateri dolgoletni člani DeSUSa.
Tem dejanjem in manipulacijam pa se v demokraciji reče »sem bila izvoljena z večino glasov ZA«, zatem pa sledi »vneta zazrtost« - kdo ve kam...
DRAGO KOVAČIČ, predsednik kandidacijske komisije /in vsi nepojasnjeno izbrisani člani kamniškega DeSUSa/
Mladinski center Kotlovnica - agnus Dei!
(prilika o božjem jagnjetu v temni kleti)
Najprej, da ne bo pomote. Spodaj podpisani je naslovno latinsko frazo poiskal na internetu in močno dvomi, da jo zna pravilno izgovoriti. A v viharnih časih je simbolični pomen božjega jagnjeta ob imenu kamniškega mladinskega centra mnogo bolj pomirljiv, kot bi bil, recimo, žrtveno jagnje. Kljub naporom nekaterih MCK ni padel. Če napišem, da je bilo potrebno veliko napora, bom imel slabo vest pred »ta pravimi« garači. Kaj pa kulturniki, šolniki in javna uprava vemo o garanju. Pardon. Raje napišem, da je bilo potrebno veliko dobre volje, pomešane z malce tveganja, in dobra mera zaupanja.
Za vse, ki si s problematiko mladinskega centra niste blizu: nekdanji odlok o ustanovitvi MCK ni (več) pil vode. Se zgodi. Stvari se z leti pokvarijo, zarjavijo ali zastarijo. Od tu naprej je bilo odprtih nekaj poti: javni zavod za mladino s konkretnim vplivom občine na upravljanje in programsko politiko MCK, popolno zaprtje ali pa rekonstrukcija obstoječega. Ubrali smo tretjo pot. Tako, pridenmožicovsko, ali, po domače, dejmo probat, pa da vidmo, kaj bo!
Pričakovali smo dobro voljo od župana in občine in jo dobili. Pričakovali smo zaupanje opozicije in ga dobili. Pričakovali smo, da je jedro dosedanjega delovanja MCK kljub vsemu zdravo, in naleteli na kup odličnih projektov in programov. Pod pajčevino in nekaj katrana nas sicer ni pričakalo jagnje božje, ampak čisto prava ovca, malce pogrizena od volčičev, a zato toliko bolj izkušena, z veliko volne.
V trenutku pisanja je situacija naslednja: Kulturno društvo Priden možic je prevzelo ustanoviteljstvo Zavoda Mladinski center Kotlovnica Kamnik, ki si je nato v nekaj tednih pridobil status mladinskega zavoda v javnem interesu. Seveda tudi na podlagi dosedanjega delovanja MCK, ki je bilo, ponovno zapišem, na marsikaterem področju kvalitetno.
Finančna sredstva so do tega trenutka, ko zapisujem te vrstice in ko še ne vemo, koliko nam bo dokončno namenila lokalna skupnost, še v duhu novega papeža. A kamniška mladež se je odzvala na pestre petkove programske večere, pravi hit pa so kotlovniški programi neformalnega izobraževanja. Od šole improvizacijskega gledališča za osnovnošolce in srednješolce do striparske delavnice. Od nadaljevalne šole ozvočevanja
do gojenja čilijev. Video delavnice, družabni dogodki, organizirani s strani zainteresirane mladine (lan partiji, prvenstvo v digitalnem nogometu, druženje filmofilov), otroški programi (otroški parlament, zeleni abonma...), podjetniške delavnice. Pa tudi breakdance, soba za mlade bende, na novo oživljen likovni atelje, snemalni studio in čisto nova Kreativnica - soba, namenjena vsakovrstnemu ustvarjanju, od koder prihaja tudi tole pisanje. Zadaj, na parkirišču, lepo pospravljeni, a še vedno ta pravi skejtarji, ki dajejo celotnemu kulturnemu kompleksu Doma kulture Kamnik pridih urbane predrznosti, o kateri bo v naslednjih mesecih še veliko govora.
Kako predrzna bo Kotlovnica od zdaj naprej?
GORAN ZAVRŠNIK

Pazi, drek! (II.)
Že pred leti sem pisala o tem, da je potrebno na vsakem koraku našega Kamnika paziti na pasje »ostanke«. Občina nam je zelo prisluhnila in pridno postavila koše na celotni promenadi - sprehajalni poti. A to očitno za nekatere pasje lastnike ni dovolj. Pasji kakci ležijo povsod, včasih tudi zraven koša. Očitno je res težko pobrati in počistiti za seboj... Tega preprosto ne razumem. Razmazani pasji ostanki so gnusni in sprehajalci smo obsojeni, da to gnusobo gledamo po tleh. Mamice pa se moramo ves čas pozorno ozirati za našimi malčki in vsakih pet minut vpiti »Pazi, drek!« Prosim in ponovno apeliram na vse pasje lastnike, da pokažejo malo kulture in počistijo za svojimi ljubljenčki. Če imaš nekoga rad, ti ne sme biti težko počistiti za njim. Lahko pa izberemo tudi drugo pot. Lahko vse skupaj ignoriramo in še sami pričnemo s slačenjem spodnjic in kakanjem po kamniških ulicah. Samo potem se naše mesto ne bi več imenovalo Kamnik temveč »Sralnik«.
Zaskrbljena Kamničanka
PRVO LETO POTOVANJA DNEVNEGA CENTRA ŠTACJON
Dnevni center za osebe s težavami v duševnem zdravju Kamnik - Štacjon je v marcu praznoval prvo obletnico delovanja. Ob tej priložnosti smo pripravili vrsto dogodkov v tednu od ponedeljka, 11. marca, do petka, 15. marca, tako v prostorih dnevnega centra kot tudi zunaj njih. Za vse tiste, ki so želeli izvedeti kaj več o delovanju dnevnega centra in
o programu ter si ga ogledati od blizu, smo vsak dan pripravili Dan odprtih vrat skupaj z razstavo izdelkov, ki jih ustvarjamo v dnevnem centru. Poleg tega smo praznovanje namenili tudi tistim, s katerimi že sodelujemo in pripomorejo, da program živi in uspešno deluje. Ponedeljek je bil tako namenjen svojcem, družinam, skrbnikom in vsem
Kulturni program ob prvem letu delovanja Štacjona je bil pester, zabaval nas je tudi ansambel Jesenski cvet z venčkom slovenskih ...
Od Ribn'ce do Kamnika, od Ciela do Lublance
Pester program prireditev ob prazniku občine Kamnik, ko se spominjamo rojstva generala, pesnika, borca za severno mejo in rojaka Rudolfa Maistra-Vojanova, se je pričel 9. marca z območno revijo otroških, mladinskih in odraslih folklornih skupin v Domu kulture Kamnik.
V večeru folklornega izročila z naslovom »Od Ribn'ce do Kamnika, od Ciela do Lublance«, ki ga je povezoval Tone Ftičar, so se predstavili ljubiteljski folklorniki desetih skupin, ki delujejo na kamniško-dom-žalskem območju: Otroška folklorna skupina »Avrikelj« Komenda, Otroška folklorna skupina KD Domžale in Otroška folklorna skupina KD Svoboda Mengeš, Folklorna skupina DU Komenda in Folklorna skupina DU Moravče, Folklorna skupina KD Groblje, Folklorna skupina »Trzinka« - TD Kanja Trzin, Folklorna skupina KD Svoboda Mengeš in Folklorna skupina Kamnik.
Tudi podžupanja občine Kamnik mag. Julijana Bizjak Mlakar je v pozdravnem nagovoru poudarila izjemen pomen folklore za našo narodno samozavest kot tudi za ohranjanje kulturne in etnološke dediščine našega naroda.
bližnjim oseb s težavami v duševnem zdravju ter njihovemu srečanju. Ta dan smo pripravili kratek kulturni program, ki so ga popestrili mladi glasbeni talenti: Nuša in Nika z igranjem na citre, Zoja in Anže z igranjem na harmoniko ter Dragi Vidmar z recitiranjem pesmi Toneta Pavčka. Torek smo posvetili organizacijam in službam, s katerimi je Dnevni center Štacjon že sodeloval in s katerimi želimo sodelovanje še okrepiti. Tudi ta dan smo za vse obiskovalce pripravili kulturno-zabavni program z recitacijo pesmi in glasbenimi gosti, saj sta dnevni center obiskala glasbenika Simon Eržen in Tomaž Pla-hutnik. Prostori dnevnega centra so bili ta dan polni, vzdušje pa domače in prijetno.
V sredo, 13. marca, je v Galeriji Veronika potekala okrogla miza z naslovom »Duševna bolezen: Kaj zdravi?« z gosti, ki se v
Dnevni center za osebe s težavami v duševnem zdravju je tudi v Kamniku potreben in zelo dobrodošel, za kar so se gonilnim močem Dnevnega centra Štacjon (z leve): sodelavki v programu Brigiti Artiček, v.d. direktorici Centra za socialno delo Kamnik Elizabeti Bobnar Pristav in vodji dnevnega centra Štacjon Anji Koželj, iskreno in toplo zahvalili uporabniki.
vsakdanjem življenju in pri delu srečujejo s težavami v duševnem zdravju. Okroglo mizo je vodil socialni delavec Uroš Gradišar, koordinator obravnave v skupnosti, zaposlen na Centru za socialno delo Kamnik, ki se pri svojem delu srečuje z ljudmi z izkušnjo duševne bolezni in soočanjem z njenimi posledicami. Okrogle mize so se kot gosti in sogovorniki udeležili: radijski voditelj Andrej Karoli in obiskovalka Dnevnega centra Štacjon Draga Vidmar - oba z osebno izkušnjo duševne bolezni ter strokovnjaka Nataša Bider, zakonska in družinska terapevtka, ter psiholog in psihoanalitik Dušan Rutar. Okrogla miza je bila namenjena vsem, ki so želeli zvedeti več o težavah v duševnem zdravju in o tem kako se z njimi soočati ter jih zdraviti.
Osrednja slovesnost je potekala v četrtek, 14. marca, v prostorih Dnevnega centra Štacjon s kulturno prireditvijo, katere so se udeležili tudi predstavniki Občine Kamnik ter nekateri svetniki in svetnice Občine Kamnik. Svoje misli o dnevnem centru sta kot slavnostna govornika predstavila v.d. direktorice Centra za socialno delo Kamnik Elizabeta Bobnar Pristav in župan Občine Kamnik Marjan Šarec. Oba sta bila enotna, da je Dnevni center zgodba o uspehu in da je v naši lokalni sku-
Orientalske plesalke skupine MITWA so v prostore dnevnega centra prinesle živahen utrip.
pnosti še kako potreben. Kulturno prireditev ob osrednji slovesnosti je odprl pesnik Daniel Artiček s svojo pesmijo Dobrodošlica, program pa so popestrili še sedemletna Zoja Bobnar na harmoniki, orientalske plesalke skupine MITWA, Dragi Vidmar z recitacijo pesmi Toneta Pavčka in Mojca Pušenjak, ki je ubesedila svoje vtise o Štacjonu v preteklem letu, ter Ansambel Jesenski cvet z venčkom slovenskih skladb.
Zadnji dan v tednu praznovanja - petek je bil namenjen sproščenemu druženju vseh, ki se dnevno srečujemo v dnevnem centru. Upihnili smo prvo svečko na torti, za katero pa smo prepričani, da ni zadnja.
Vsem, ki ste kakorkoli prispevali, da je bil vsak dan posebej lep in prazničen, se zahvaljujemo. Predvsem Glasbeni šoli Kamnik, Društvu upokojencev Kamnik, gostom in sogovornikom okrogle mize, nastopajočim, sodelavkam in sodelavcem Centra za socialno delo Kamnik,
Sedemletna Zoja Bobnar se igranja harmonike uči dober mesec dni, a nam je pogumno in odlično zaigrala dve skladbi.
prostovoljcem ter vsem posameznikom in posameznicam, ki ste bili del praznovanja.
Besedilo: ANJA KOŽELJ, univ.dipl.soc.del. vodja dnevnega centra Štacjon Fotografije: SAŠA MEJAČ
Turistično-informacijski center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si
Kamnil
KOLEDAR PRIREDITEV
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
Ljubljanska 1 Tel: 01/320 55 86 www.kam.sik.si
Sreda. 3. april, ob 19.00 v Kamniku
Potopisno predavanje: Ekvador, ki ga bostavodila Petra in danez Matos. V sodelovanju s študentskim klubom Kamnik
Torek. 9. april, ob 17.30 v Kamniku
Izmenjava semen in sadikz ogledom filma. Pripravlja Kaja Pohar
Sreda. 10. april, ob 19.00 v Kamniku
Predstavitev knjige Omrežje moči avtorja Alija Žerdina
BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA
Zg. Palovče 5 www.domacija.com
Nedelja, 24. marec, od 14. ure dalje
Velika nočv Budnarjevi domačiji; delavnica izdelovanja belokranjskih pisanic, velikonočne dobrote
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Muzejska pot 3
Tel: 01/831 76 47
www.muzej-kamnik-on.net
Torek. 26. marec, ob 19.00 v salonu gradu Zaprice
Založba Sidarta in Medobčinski muzej Kamnikvabita na predstavitev knjigeAndreje Humar: METOD HUMAR -V KAMEN VKLESANE ZGODBE.
Sreda. 27. marec, ob 18.00 v Galeriji Miha Maleš
Založba Modrijan in Medobčinski muzej Kamnikvabita na predstavitev monografije IVE ŠUBIC - slikar Poljanske doline.
Vstop na oba dogodka bo prost.
KD PRIDEN MOŽIC DOM KULTURE KAMNIK
Petek. 22. marca 2013. ob 19.30 Teater Ad Hoc
EUGENE IONESCO: LEKCIJA
Premiera!
Igrajo: Uroš Potočnik, Gorka Berden in Gorazd Žilavec Vstopnina: 15 eur
Sobota. 23. marca 2013. ob 19.30 Teater Ad Hoc
EUGENE IONESCO: LEKCIJA
Prva ponovitev
Igrajo: Uroš Potočnik, Gorka Berden in Gorazd Žilavec Vstopnina: 12 eur
Ponedeljek. 25. marca 2013. ob 18.00 OSREDNJASLOVESNOST OB PRAZNIKU OBČINE KAMNIK S PODELITVIJO PRIZNANJ OBČINE KAMNIK
Organizator: Občina Kamnik Vstop prost!
Torek. 26. marca 2013. ob 20.00 v Klubu Kino dom Torki v Klubu Kino dom
PESNIŠKI VEČER, POSVEČEN 50-LETNICI SMRTI FRANA ALBREHTA
Organizatorja: dSKD Ol Kamnik in KD Priden Možic Vstop prost!
Četrtek. 28. marca 2013. ob 15.00 v Klubu Kino dom ZBOR ČLANSTVA DRUŠTVA IZGNANCEV SLOVENIJE -KO KAMNIK
Zaključena prireditev
Petek. 29. marca 2013. ob 19.00 v Klubu Kino dom Anima Viva
ALI JE OKROG NAS RES SAMO PRAZEN PROSTOR?
Predavanjezvodeno meditacijo
Vstopnina: 10 eur, obvezne prijave na: nina@anima-viva.si
Torek. 2. aprila 2013. ob 20.00 v Klubu Kino dom
Torki v Klubu Kino dom
IMPROLEPTIKA
Večer improvizacijske komedije
Priporočamo rezervacijo miz: 031 775 700 ali info@domkulture.org
Vstop prost, prostovoljni prispevki dobrodošli.
Četrtek. 4. aprila 2013. ob 19.30 SNG Drama Ljubljana NOVEMBER
Farsa
Maistrov abonma in za izven
Igrajo: Jurij Zrnec, Uroš Fürst, MatjažTribušon, Alida Bevk in Andrej Nahtigal
Vstopnina: 15 eur / 12 eur - mlajši od 26 let in upokojenci
Petek. 5. aprila 2013. ob 20.00 Gledališka skupina GSŠRM Rudolfi JANEZ ŠVAJNCER: NORO NORI NORCI
Premiera absurdne komedije Vstop s prostovoljnimi prispevki
Nedelja. 7. aprila 2013. ob 19.00 v Klubu Kino dom Anima Viva
5. DIMENZIJA: ALTERNATIVA ČLOVEŠTVAALI SANJE UT0PIST0V?
Predavanje z vodeno meditacijo
Vstopnina: 10 eur, obvezne prijave na: nina@anima-viva.si
Četrtek. 11. aprila 2013. ob 19.00 KONCERT PRIFARSKIH MUZIKANTOV
Koncert ljudskih pesmi, svetovnih uspešnic in pesmi dalmatinskih klap
Posebni gostje: otroci iz OŠ Toma Brejca in folklorna skupina Vrtca Antona Medveda Vstopnina: 12 eur
Petek. 12. aprila 2013. ob 20.00 Simfonični orkester Domžale-Kamnik LETNI KONCERT
Spored: Haydn, Mozart, Saint-Saens Vstopnina: 10 eur
MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA
Petek. 22. marca 2013. ob 21.00 PERFORATED IN HERETIC
Metal koncert Vstopnina: 3 eur
Petek. 29. marca 2013. ob 21.00 STFU & DANCE
Illusion Art večer elektronske glasbe
Petek. 5. aprila 2013. ob 21.00 VETERAN KOZMOSA (doom/stoner) THE KOJN (punk)
Koncert
Več informacij na : www.domkulture.org Rezervacije in prodaja vstopnic:
Dom kulture Kamnik, Fužine 10, 1240 Kamnik
Ponedeljek in petek od 9.00 do 14.00, torek, sreda in
četrtekod 9.00 do 17.00.
tel. številka: 031 775 700
e-pošta: info@domkulture.org
www: www.mojekarte.si
Knjigarna Sanje Kamnik
in uro pred prireditvijo na blagajni Doma kulture Kamnik
Revija otroških in mladinskih pevskih zborov občin Kamnik in Komenda
POJ Z MENOJ
Letošnji obsežen in pester program prireditev ob občinskem prazniku soustvarjajo tudi otroci in mladina. Iskrena, radoživa, vesela in ponosna pesem otroških in mladinskih pevskih zborov občin Kamnik in Komenda je obogatila kar dva večera, saj se je zborovsko petje tokrat predstavilo z najštevilčnejšo udeležbo - okrog 700 nastopajočih, ki so predstavili 63 izbranih skladb domačih in tujih avtorjev.
V sredo, 13. marca, smo v polni dvorani Doma kulture Kamnik uživali v prvem koncertu Revije otroških in mladinskih pevskih zborov občin Kamnik in Komenda z naslovom Poj z menoj.
Organizator Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Kamnik, je v prvem delu revije gostil pevske zasedbe delujoče na osnovnih šolah kamniškega in komendskega območja. Čudovit večer pesmi, ob katerih smo pozabili na vsakodnevne tegobe in skrbi, so soustvarili Mlajši otroški pevski zbor OŠ Toma Brejca Kamnik, Otroški pevski zbor OŠ Šmartno v Tuhinju, Otroški pevski zbor »Tuhinjčki« OŠ Šmartno v Tuhinju - podružnica Zgornji Tuhinj, Otroški pevski zbor OŠ Stranje, Otroški pevski zbor OŠ Stranje podružnica Gozd, Starejši otroški pevski zbor OŠ Toma Brejca Kamnik, Otroški pevski zbor OŠ Komenda-Moste, Mladinski pevski zbor OŠ Stranje, Mladinski pevski zbor OŠ Toma Brejca Kamnik, Mladinski pevski zbor OŠ Komenda-Moste in Komorni mladinski pevski zbor OŠ Toma Brejca Kamnik.
Nastopajoče in poslušalce je ob začetku prijetnega večera pozdravil župan Marjan Šarec in med drugim poudaril: »Mladim glasbenikom in pevskim talentom želim obilo uspehov tako v šoli kot tudi v pevskih zborih. Za obstanek pevskih zborov se ni bati, saj bomo v obeh večerih revije videli resnično veliko število pevk in pevcev kamniškega in komendskega območja. Naj vas glasba združuje in povezuje ter prinaša veselje tudi v prihodnje.«
Dan pozneje, v sredinem večeru, pa so se v drugemu delu Revije otroških in mladinskih pevskih zborov občin Kamnik in Komenda predstavili Otroški pevski zbor in Mladinski pevski zbor OŠ Frana Albrehta Kamnik, otroški zbori podružničnih šol Frana Albrehta: Mekinje, Nevlje in Tunjice, Mladinski pevski zbor OŠ Šmartno v Tuhinju, Otroški pevski zbor OŠ Marije Vere Kamnik -ŠKUD Verine zvezdice, Otroški pevski zbor Vrtca Antona Medveda Kamnik ter Otroški in Mladinski pevski zbor Glasbene šole Kamnik.
Celotno revijo je strokovno spremljala selektorica Andreja Martinjak, na podlagi strokovnih presoj pa bodo izbrane tudi skupine za nastope in zastopanje območja na regijski in državni reviji.
Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ
Mladinski pevski zbor OŠ Toma Brejca Kamnik z zborovodkinjo Matejo Kališnik.
Otroški pevski zbor »Tuhinjčki« OŠ Šmartno v Tuhinju - podružnična šola Zg. Tuhinj je zapel pod vodstvom zborovodkinje Urške Kotnik.
Otroški pevski zbor OŠ Stranje z zborovodkinjo Karlo Urh.
Zborovodkinja Karla Urh vodi tudi Otroški pevski zbor OŠ Stranje, podružnica Gozd.
Okusi Kamnika
Zavod za turizem in šport v občini Kamnik (ZTŠ) je v ponedeljek, 18. marca, v okviru projekta Okusi Kamnika, ki poteka pod okriljem Okusiti Osrednjo Slovenijo, predstavil tipične jedi z območja Kamnika in strategijo gastronomije občine. Njihova želja je te jedi s pomočjo lokalnih gostincev ponuditi domačim in tujim obiskovalcem po vsej občini.
Kot je na predstavitvi pove- s tipičnimi kamniškimi jedmi v
dala v.d. direktorice Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar, gre za
dolgoročen projekt, ki bo celostno in sistematično upravljan, nadgrajevan in bo rasel skupaj
okviru številnih prireditev tekom leta.. »Na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik se zavedamo pomena kulinarike ter kamniške bogate tradicije kulinaričnih jedi, ki jih je treba
Kamniški gostinci so pozdravili projekt Okusi Kamnika in se z velikim veseljem in zagnanostjo vključili v predstavitev bogate kamniške tradicije jedi, ki jih želijo postaviti na kulinarični zemljevid Slovenije. Ob uspešni predstavitvi kulinaričnih posebnosti Kamnika so bili zadovoljni Primož Repnik - gostilna Repnik, Janez Uršič - gostišče Pri planinskem orlu in predstavnika Društva slaščičarjev in kuharjev Slovenije.
z novimi posebnostmi, ponudbo in interesi Kamničanov, gostincev in obiskovalcev, hkrati pa bo kamniškim gostincem zagotovil tudi dodatno izobraževanje ter priložnosti za predstavitev
Bäaseiy®
V. d. direktorice Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar in priznani etnolog prof. dr. Janez Bogataj sta predstavila projekt Okusi Kamnika, ki s sedmimi tipičnimi kamniškimi jedmi uveljavlja lokalne posebnosti tudi na področju gastronomije.
le obuditi in postaviti na kulinarični zemljevid gastronomije Slovenije.«
Projekt Okusi Kamnika je del širšega projekta Okusiti Osrednjo Slovenijo, ki ga organizira Regionalna destinacijska organizacija Osrednje Slovenije pod vodstvom Turizma Ljubljana in s katerim utrjujejo prepoznavnost podobe kulinarike Osrednje Slovenije. Sloni na ugotovitvah raziskave »Gastrono-mija v regiji Osrednja Slovenija«, ki je opredelila najbolj značilne jedi v občinah osrednjega dela Slovenije. Izpeljana je bila pod vodstvom dr. Janeza Bogataja, mednarodno priznanega ter večkrat nagrajenega etnologa, ki kot svetovalec in član
strokovne komisije sodeluje tudi pri projektu Okusi Kamnika.
V želji, da bi se tudi za območje Kamnika izoblikovala usklajena ponudba izbranih kulinaričnih posebnosti, so pri ZTŠ oblikovali strokovno komisijo, ki jo sestavljajo dr. Janez Bogataj, priznani etnolog, Marija Klobčar, višja znanstvena sodelavka pri GNI ZRC SAZU, Janez Bratovž iz restavracije JB, Ančka Podbevšek iz Podeželskega društva Utrip, Valentin Zabavnik, predsednik Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice, Tomaž Vozelj, predsednik Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije, Marjana Cvirn, urednica revije Drobnica, Barbara Piskar, Gostilna pri Flegaiju, Primož Repnik, vodja Gostilne Repnik, in Janez Uršič iz restavracije Pri planinskem orlu. Komisija je med jedmi, značilnimi za območje Kamnika, nekatere od njih so navedene v raziskavi »Gastrono-mija v regiji Osrednja Slovenija«, izbrala ožji izbor sedmih »kamniških« jedi: trnič, gamsova juha, tuhinjska fila, Firštov golaž, kamniški ženof in gorčica, kloštrska kremšnita in rušovec.
Tipične kamniške jedi je predstavil priznani etnolog prof. dr. Janez Bogataj in pojasnil, da so te dopolnili še s širšim izborom jedi, ki imajo prav tako kulturno vrednost in predstavljajo mešanico med tradicionalno in sodobno kulinariko Kamnika. Izbrane jedi po eni strani predstavljajo celotno kamniško območje, po drugi strani pa označujejo njegove posamične enote in samo mesto Kamnik. Kot pravi, izbor jedi nakazuje tudi družbeno raznolikost kamniškega območja.
Nad velikim zanimanjem javnosti za tipične jedi z območja Kamnika je bil navdušen tudi župan Marjan Šarec: »Imamo res veliko za ponuditi in želim, da bi to znali predstaviti ljudem, promovirati in ponuditi v naših domačih gostilnah, s tem pa se bo lahko razvijal tudi turizem«. Prof. dr. Janez Bogataj, priznani slovenski etnolog, je ob tem poudaril, da je občina Kamnik prva, ki je imela pogum predstaviti svoje tipične jedi in s tem poudarila svoje lokalne posebnosti tudi na področju ga-stronomije.
Predstavljamo vam Okuse Kamnika - kulinarične posebnosti:
Trnič
Gamsova juha
Slani sir hruškaste oblike, okrašen z rezljanimi »pisavami«. Značilen je za pastirsko izročilo Velike planine. Trniče so izdelovali v parih, saj s svojo obliko ponazarjajo ženske prsi. Po izročilu pa naj bi jih fantje podarjali svojim dekletom kot izraz naklonjenosti.
Firštov golaž
Izvira iz doline Kamniške Bistrice, ki je bila v preteklosti znana kot dvorno lovišče deželnega kneza. Dolino so kot lovišče poleg visokih imetnikov lovskih pravic lahko uporabljali tudi preprosti prebivalci doline - kmetje, hol-carji oz. gozdni delavci, kajžarji in rokodelci. In prav gamsova juha je bila jed, ki so jo na odprtem ognjišču v »holcarski« bajti pogosto kuhali tako gospoda kot najrevnejši prebivalci.
Tuhinjska fila
industrijsko proizvodnjo. Gorčica, izdelana po starem receptu, je bila najpomembnejši izdelek družinskega podjetja Stanka Žargija, ustanovitelja in predvojnega lastnika tovarne Eta. Še danes jo pripravljajo po izvirnem receptu iz mešanice črne in bele gorušice, prav tako pa tudi pol-nozrnato gorčico, ženof. Za mletje gorčičnih semen uporabljajo pravi mlinski kamen.
Kloštrska kremšnita
Divjačinska jed pomeni poseben spomin na izročilo lova v Kamniški Bistrici, v povezavi s Firštovo mizo pa tudi spomin na pomen divjačine kot kulinarične specialitete: lov je namreč pripadal vladajočim. Golaž je povezan z lovskim pohodom članov vladarske rodbine nadvojvode Karla II, ki je leta 1564 v bližini Predoslja na enem izmed lovskih pohodov s celotnim cesarskim spremstvom obedoval na kamniti mizi, na kateri se je ohranil tudi zapis o omenjenem dogodku. Ta je bila kasneje imenovana za Firštovo (izraz »firšt« v nemščini pomeni knez, vladar) in je privabljala številne visoke obiskovalce, tako pa je ime dobila tudi jed, ki je povezana s pridihom gosposkega.
Velja za jed, ki so jo pripravljali samo ob največjih praznikih, zato jo marsikje še danes pripravljajo samo za veliko noč. Osnovne sestavine so šunka oziroma prekajeno meso, bel kruh, jajca, čebula, smetana in različne začimbe.
Kamniški ženof in gorčica
iA
Kamniška gorčica in kamniški ženof sta izdelka tovarne Eta, ki se opirata na meščansko družinsko izročilo in je prešlo v
Kremna rezina izvira iz Uršu-linskega samostana v Mekinjah. Samostan je premožnejšim dekletom iz okolice omogočal individualne kuharske tečaje, s čimer so se nekatere samostanske jedi razširile tudi na podeželju.
Rušovec
Žganje iz vršičkov in storžev ruševja je posebnost, ki združuje pastirsko izročilo kamniške okolice in sodobno nabiranje zdra-'KSfc-' vilnih zeliščter drugih rastlin ali njihovih delov v zdravilne in prehranske namene. Mladi vršički in stolčeni zeleni storži planinskega bora, ruševja, se skupaj s sladkorjem ali medom izmenično nalagajo v kozarec, vse skupaj pa se zalije z zelo kakovostnim žganjem. Pripravek zori na soncu dva meseca. Uporaben je predvsem pri prehladnih obolenjih.
Seznam kulinaričnih posebnosti Kamnika ni dokončen in se bo tekom časa spreminjal ter dopolnjeval, zagotovo pa vas bomo, dragi bralci, o teh zanimivostih še seznanjali, prav tako s kakšnim uporabnim receptom, nasvetom ...
SAŠA MEJAČ
Ko zadiši po domačem in po praznikih ...
Turistično društvo Tuhinjska dolina je minulo nedeljo že osmo leto zapored priredilo velikonočni sejem. Tokrat jim je nekoliko zagodlo vreme, a je kljub temu sejem obiskalo veliko ljubiteljev tradicije, rokodelskih izdelkov in domačih dobrot za praznični čas.
Obiskovalci so si lahko ogledali predstavitev različnih ročnih del, kot so izdelovanje košev, košar, raznih drobnih izdelkov iz lesa, pletenje copat in predpražnikov iz ličkanja, pletenje nogavic iz domače volne, izdelovanje okraskov iz različnih materialov, kvačkanje prtov in velikonočnih okraskov, izdelovanje pirhov na različne načine in seveda izdelovanje velikonočnih butaric.
Učenci osnovne šole Šmartno v Tuhinju so ob pomoči mentorjev pripravili delavnico izdelovanja okraskov z velikonočnimi motivi in izpod spretnih prstov so nastali mnogi zanimivi, unikatni izdelki za prijaznejši in praznični dom.
SAŠA MEJAČ Foto: Andrej Žalar
Festival cvetnonedeljskih butaric v Budnarjevi domačiji
Tradicija izdelovanja butaric oziroma v šope povezanega zelenja se je ohranilo vse do danes. Slovenija je pri tem nekaj izjemnega, saj zaradi kulturne in geografske pestrosti na tako majhnem prostoru najdemo različne cvetnonedeljske butarice, tako po izgledu, sestavi, kot tudi po imenu. Nekaj smo si jih ogledali na prvem festivalu cvetnonedeljskih butaric minulo nedeljo, 17. marca, v Budnarjevi muzejski hiši v Zgornjih Palov-čah nad Kamnikom.
V osrednjem prostoru - hiši so izdelovanje butaric prikazovali domačini Bernarda Kvas, Fani Sovinjšek in Avgust Smešnja-vec, družina Birk iz Sadinjske vasi pri Sostrem, Ivanka Rom-šak iz Šmarce in izdelovalke iz Sodražice iz sekcije Šedražank. V spodnjem razstavnem prostoru so na ogled butarice iz različnih krajev Slovenije in sicer iz Ljubnega ob Savinji (ljubenske potice), Velikih Lašč, Veržeja (presmec), Sodražice, Rateč pri Planici (prajtlc)^ Sadinjske vasi iz Sostrega ter Šmarce pri Kamniku in Spodnjih in Zgornjih Palovč.
Kot pripoveduje Alenka Hribar, predsednica Turističnega društva Kamn'k, cvetni snop prvotno ni bil le sveženj šibja in pomladanskega cvetja ampak so včasih na »butarce« obesili tudi razno pecivo. To potrjujejo tudi nazivi, ki so se ohranili do današnjih dni: presnec (Mežiška dolina, Podjuna), žegen, pegelj,
beganca, drenek cvetni prajtel. Povsod med Slovenci je cvetni snop ali butara sestavljena zlasti iz različnega rastlinja (bršljan, resa, pušpan, mačice, srobot, brinje z jagodami, dren, oljčne vejice...), marsikje pa obešajo nanje še jabolka, pomaranče, mandarine in pisane trakove. Pri ljubljanskih butarah so osnovno gradivo pobarvani oblanci, v gorenjsko beganco povijejo mladike kolikor mogoče različnih dreves, da je blagoslovljeno vse sadno drevje.
Oljčne vejice in preprosti šopki ali majhne butare meščanov se težko primerjajo z butarami na kmetih. Te so bile vedno zajetne, visoke in težke, da so jih morali včasih v cerkev prinesti z naramnicami na hrbtu, ali pa so bile tako dolge, da jih je moralo nositi več fantov, ki so jih komaj spravili skozi cerkvena vrata. Kmetje so potrebovali velike butare zato, ker so jih po blagoslovu doma razdrli in »žegnan les« razdelili na nešteto krajev, kjer naj bi jim varoval imetje in pridelek. Buta-
re pa niso bile velike zgolj zato, ker so njihov »žegen« uporabili za omenjene zadeve, ampak tudi zato, da so se z njimi postavljali ali celo tekmovali. Postavljali so se pred sosedi, fantje med seboj in pred dekleti, ena vas je tekmovala z drugo vasjo.....Velikost
ni bila edino merilo in še danes ni. Posebno lepo in bogato okrašena butara, takšna »brez konkurence«, je bila vselej zmagovita. Kdor si je nekoč lahko na njej privoščil pomaranče, je vedno prehitel tiste z jabolki.
V enomesečni akciji zbrali tretjino celoletne količine odpadne električne in elektronske opreme
V mesecu februarju je na območju občine Kamnik in Komenda potekala akcija zbiranja odpadne električne in elektronske opreme (OEEO) ter odpadnih baterij. Akcijo je izvedlo podjetje ZEOS d.o.o., v sodelovanju s podjetjem PUBLICUS, d.o.o., Ljubljana. Vsak občan Kamnika in Komende, ki je med 1. februarjem in 1. marcem oddal katerikoli E-odpadek ali odpadno baterijo, je imel tudi možnost sodelovati v nagradnem žrebanju za hladilnik. V akciji je sodelovalo 500 občank in občanov, ki so v zbirnih centrih Suhadole (v obratovalnem času), pred Osnovno šolo Marije Vere (15. 2. 2013), pred trgovskim centrom Mercator v Kamniku (16. in 17. 2. 2013) in pred Športno dvorano v Komendi (20. 2. 2013) oddali 11.190 kilogramov odpadne električne in elektronske opreme ter odpadnih baterij, kar predstavlja tretjino celoletne zbrane količine OEEO na tem območju. Na mestu oddaje, z izjemo Zbirnega centra Suhadole, si je bilo možno ogledati tudi multimedijsko vozilo E-transformer.
Ukrepi občine Kamnik za pospeševanje razvoja malega gospodarstva
V skupni akciji zbiranja odpadne električne in elektronske opreme (OEEO) ter odpadnih baterij, kijoje vfebruarju izvedlo podjetje ZEOS d.o.o., v sodelovanju s podjetjem PUBLICUS, d.o.o., Ljubljana so občani Kamnika in Komende oddali kar dobrih 11 ton tovrstnih odpadkov. Ob sklepnem dejanju akcije - nagradnem žrebanju so bili upravičeno zadovoljni (na fotografiji z leve) direktor podjetja ZEOS Emil Sehič, kamniški župan Marjan Sarec in Gregor Kranjec, tehnolog terpred-stavnik za odnose zjavnostmipodjetja Publicus.
Akcijo je sklenilo nagradno žrebanje, ki je potekalo v sredo, 13._ marca, v poročni dvorani občine Kamnik. Župan občine Kamnik Marjan Šarec je izžrebal Kamničanko Saro Golob, ki se je ob njegovem telefonskem klicu presenečena razveselila glavne nagrade - hladilnika, ter dobitnike štirih zabojnikov za zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov.
Ob tem je Gregor Kranjec, tehnolog ter predstavnik za odnose z javnostmi podjetja Publicus, d.o.o., povedal, da je podjetje v prvi vrsti zadolženo za obveščanje zainteresirane javnosti o poteku akcije, poleg tega pa so omogočili tudi sprejem odpadne električne in elektronske opreme v Zbirni center Suhadole ter sodelovali pri odvozu zbrane OEEO iz lokacij zbiranja. Spomnil je na nedavno podpisano novo koncesijsko pogodbo z Občino Kamnik: »Podjetje Publicus, d.o.o., Ljubljana je 31. 12. 2012 z Občino Kamnik podpisalo novo koncesijsko pogodbo za izvajanje lokalne gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, lokalne gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in lokalne gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Kamnik za dobo 10 let. S tem začenjamo novo 10-letno zgodbo ravnanja s komunalnimi odpadki na območju občine Kamnik, v katero vstopamo z obilico optimizma in delovnega zagona, ki ga hočemo prenesti tudi na vas, občane Kamnika. V zadnjih nekaj letih smo vzpostavili sistem ločenega zbiranja odpadkov, s katerim uspešno zasledujemo osnovni cilj zniževanja mešanih komunalnih odpadkov oziroma tistih odpadkov, ki gredo na odlaganje in povečevanja koristnih odpadkov, ki gredo v nadaljnjo predelavo. V naslednjem desetletnem obdobju bomo predvsem nadgrajevali obstoječi sistem in iskali načine, kako iz snovnega toka odpadkov izločiti še več koristnih odpadkov. Prav tako se bomo trudili, da bo naš nivo izvajanja storitev še višji in da bo sistem stimulativen tudi za vas, končne uporabnike.«
Direktor podjetja ZEOS Emil Šehič je povedal, da v podjetju med oktobrom 2011 in oktobrom 2013 izvajajo projekt »Slovenska ozave-ščevalna kampanja OEEO«, ki je namenjen dolgoročnemu dvigovanju ozaveščenosti javnosti glede ustreznega ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO). Ciljnim javnostim (učencem osnovnih in srednjih šol, učiteljem in vodstvu osnovnih in srednjih šol, gospodinjstvom na območju Republike Slovenije) poskušajo na zabaven in interaktiven način predstaviti pomen pravilnega ravnanja z OEEO ter škodljivost, ki jih ta vrsta odpadkov predstavlja za okolje. V sklopu projekta je bil »ustvarjen« tudi E-transformer, to je predstavitveno vozilo, ki je opremljeno z najnovejšo multimedijsko in svetlobno opremo ter se v celoti napaja iz lastne solarne elektrarne, nameščene na strehi prikolice. V notranjosti vozila si je možno ogledati najbolj značilne električne in elektronske aparate ter kratek film o zbiranju in predelavi tovrstnih odpadkov.
Župan občine Kamnik Marjan Šarec se je zahvalil podjetjema Publicus, d.o.o., Ljubljana in ZEOS, ravnanje z električno in elektronsko opremo, d.o.o., ki z akcijo prispevata k bolj čistemu okolju naše občine. »Iskrena hvala pa tudi vsem sodelujočim, ki ste v zabojnike odlagali odpadno električno in elektronsko opremo ter odpadne baterije in tako z družbeno odgovornimi dejanji skrbite za čisto okolje občank in občanov, kot tudi vseh naših zanamcev«.
SAŠA MEJAČ
Kljub temu, da je neposredno financiranje gospodarstva v pristojnosti države, ker zakonodajalec na lokalne skupnosti ni prenesel nobenih nalog za spodbujanje in sofinanciranje gospodarskih dejavnosti, Občina Kamnik del proračunskih sredstev namenja tudi za financiranje gospodarskih dejavnosti.
Občina Kamnik ima sprejet Pravilnik o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Kamnik (Ur. list RS, št. 86/02, 16/04, 26/10, 22/11 in 99/12). Vsebino pravilnika si lahko ogledate na naši spletni strani (pod zaporedno številko 16).
Pravilnik določa pogoje, namen in postopek za dodeljevanje sredstev. Občina Kamnik sredstva za vse ukrepe, razen za ukrep pospeševanje svetovanja podjetnikom, razdeljuje na podlagi javnih razpisov.
Vspomladanskem času (april) je objavljen razpis za naslednje ukrepe:
•	Subvencioniranje obrestne mere za dodeljevanje kreditov;
•	Pospeševanje zaposlovanja;
•	Sofinanciranje zaščitepatentov in licenc.
Vjesenskem času (september)je objavljen razpis za naslednje ukrepe:
•	Pospeševanje udeležb na sejmih in razstavah;
•	Subvencioniranje najemnin v starem mestnemjedru;
•	Vsi ostali ukrepi, če sredstva niso bila porabljena na spomladanskem razpisu.
Subvencioniranje obrestne mere za dodeljevanje kreditov
Občina za sodelovanje pri postopkih subvencioniranje obrestne mere za dodeljevanje kreditov na osnovi zbiranja in analize ponudb izbere najugodnejšo bančno organizacijo, s katero sklene pogodbo, kjer so določene medsebojne pravice in obveznosti, višina kreditnega potenciala ter višina subvencije. Višina kredita ne sme presegati 50 odstotkov predračunske vrednosti investicije.
Subvencioniranje obrestne mere se lahko nameni za materialne in nematerialne investicije.
Upravičeni stroški za dodelitev subvencije so:
•	stroški nakupa, urejanja in opremljanja zemljišč in pridobivanja projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov;
•	stroški nakupa, graditve in prenove poslovnih prostorov;
•	stroški nakupa opreme - osnovnih sredstev;
•	stroški nematerialnih investicij (nakup patentov, licenc, know-how, nepatentirano tehnično znanje);
•	obratna sredstva.
Sedež obratovalnice oziroma podjetja ter poslovni prostori in kraj investicije prosilca morajo biti na območju Občine Kamnik.
Pospeševanje zaposlovanja
Pomoč za pospeševanje zaposlovanja se dodeli za:
•	odpiranje novih delovnih mest;
•	pospeševanje samozaposlovanja;
•	zaposlovanje mladih.
Pomoč se dodeli za zaposlitev osebe, ki še ni bila zaposlena oziroma je ostala brez zaposlitve ter izpolnjuje naslednje pogoje:
•je državljan Republike Slovenije
•	je prijavljen na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najmanj en mesec pred dnem zaposlitve (razen za prvo zaposlitev);
•	ima stalno prebivališče v občini Kamnik;
•	sedež dejavnosti mora biti v občini Kamnik;
•	da je zaposlitev sklenjena v obdobju od zaključka zadnjega razpisa do zaključka odprtega razpisa.
Novo odprta delovna mesta in samozaposlitve morajo obstajati vsaj dve leti po prejeti pomoči za ta namen.
Pospeševanje svetovanja podjetnikom
Pomoč se dodeli za opravljene storitve svetovanja in izobraževanja, ki so izvedene s strani zunanjih izvajalcev, ter niso povezane z običajnimi tekočimi stroški podjetja. Pomoč za svetovalne storitve se lahko dodeli do 100 odstotkov upravičenih stroškov.
V sodelovanju z Območno obrtno - podjetniško zbornico Kamnik Občina Kamnik izdaja napotnice za naslednje svetovalce:
•	DATA-Z d.o.o., Mirjana Zejnelagic (področje vodenja poslovnih knjig, davčne zakonodaje in financ);
•	VAREKA, JENKO IGOR s.p. (področje varnosti in zdravja pri delu, požarne varnosti, ekologije in kakovosti);
•	ODVETNIŠKA PISARNA UČAKAR IN ŠUŠTAR o.p. d.n.o. (področje delovno pravne zakonodaje in urejanje kadrovskih zadev, statusne zadeve, področje gospodarskega prava, vključno s pripravo pogodb, zemljiškoknjižne zadeve, področje odškodninskega prava);
•	KNJIGOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE ANDREJA JERMAN s.p. (področje vodenja poslovnih knjig za zasebnike, DDV in drugi davki zasebnika);
Spomladanski kmetijski sejem v Komendi
Izredno zanimanje razstavljavcev
V Konjeniškem klubu Komenda so se v zadnjih tednih intenzivno pripravljali na letošnji spomladanski sejem kmetijske, gozdarske in gradbene mehanizacije ter vrtnarske in ogrevalne opreme. Eno največjih sejemskih prireditev pri nas bo ta petek opoldne odprl Cvetko Zupančič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
Kot je že tradicija, sejem vselej poteka teden dni pred veliko nočjo, letošnji od 22. do 24. marca. Od začetkov, ko se je na razstavi v Komendi prvič predstavilo pet razstavljavcev kmetijske mehanizacije na pobudo predsednika KK Komenda Lojzeta Laha, je sejem prerasel na letošnjih blizu 500 razstavljavcev, ki se bodo z bogatimi programi in ponudbo predstavljali tri dni na 30 tisoč kvadratnih metrih. Sejem bo vse tri dni poleg prikazov in razlag razstavljavcev bogatil tudi strokovno izobraževalni program. Prvi dan bo to obnova travne ruše s predstavitvijo
•	KONTOS d.o.o., Justina Cim-prič (področje davčnega svetovanja, podjetniškega svetovanja in knjigovodstva);
•	NOTARKA BRANKA BRADEŠKO (področje delovnih razmerij, statusnih vprašanj ter druga pravna področja, področje izterjave);
•	RAČEK d.o.o., Andreja Kosec (področje poslovnega in računovodskega svetovanja, poslovnih načrtov, delovnih dovoljenj za tujce).
Občina Kamnik ima z njimi sklenjene pogodbe o izvajanju svetovalnih storitev in za uro svetovalne storitve plača 22,54 evrov.
Pospeševanje udeležb na sejmih in razstavah
Pomoč se lahko dodeli podjetju, ki se udeleži sejma ali razstave. Podjetju, ki se sejma ali razstave udeleži prvič, se lahko pomoč dodeli v višini do 50 odstotkov upravičenih stroškov. Za vse nadaljnje udeležbe na sejmih in razstavah se podjetju lahko pomoč dodeli v višini do 30 odstotkov upravičenih stroškov. Upravičeni stroški so stroški najetja, postavitve in delovanja razstavnega prostora.
Sofinanciranje zaščite patentov in licenc
Pomoč za sofinanciranje zaščite patentov in licenc se nameni za povračilo stroškov zaščite patentov, licenc, izumov, nepatentiranega tehničnega znanja in blagovnih znamk in se lahko dodeli v višini do 50 odstotkov upravičenih stroškov.
Subvencioniranje najemnin v starem mestnem jedru
Ukrep je bil na novo uveden z zadnjo spremembo pravilnika v mesecu decembru 2012 in se bo v letu 2013 izvajal prvič.
Pomoč se lahko dodeli^podjetju, ki ima v najemu poslovne prostore, ki se nahajajo na Šutni, kjer so javne površine namenjene pešcem. Območje na severu meji s križiščem Kolodvorske in Sa-dnikarjeve ulice ter na jugu s križiščem Ulice Josipa Močnika in Kolodvorske ulice.
Do pomoči niso upravičena podjetja, ki imajo v najemu poslovne prostore za opravljanje gostinske dejavnosti.
Pomoč se lahko dodeli v višini do 30 odstotkov upravičenih stroškov. Upravičeni stroški so stroški najemnine za poslovni prostor.
V letu 2013 bo Občina Kamnik za naštete ukrepe namenila 56.800 evrov. Vse interesente vabimo, da se prijavijo na javna razpisa, ki bosta objavljena v letošnjem letu.
Dodatne informacije: Občina Kamnik, Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance (Mira Crnkovič, tel. 8318-107 ali po e-pošti: mira.crnkovic@kamnik.si).
Delovanje poslovne enote Univerzitetnega inkubatorja Savinjske regije v Kamniku
Občina Kamnik se je z namenom pospeševanja podjetništva odločila za odprtje poslovne enote v Kamniku, katere cilj je spodbujati razvoj in ustanavljanje novih podjetij ter pomagati potencialnim podjetnikom realizirati inovativne poslovne ideje v uspešna podjetja.
Podjetniški inkubator je namenjen delujočim malim in srednje velikim podjetjem, podjetjem, ki so v začetnem obdobju rasti (do 3 let), podjetjem, ki imajo inovativen projekt ter uspešnim podjetnikom, inovatorjem, samostojnim podjetnikom in obrtnikom s podjetniško idejo. Omogoča različne storitve, hkrati pa je naloga inkubatorja, da išče možnosti ter načine za pridobivanje nepovratnih sredstev, pridobivanje potencialnih partnerjev ter konkurenčne prednosti, usmerjene v nadaljnje poslovanje mladih podjetij.
Poslovna enota v Kamniku deluje od aprila 2010 dalje in ima poslovne prostore na Maistrovi ulici 18. Uradne ure so vsako sredo od 9. do 15. ure. Dodatne informacije: Univerzitetni inkubator Savinjske regije PE Kamnik (Maša Vrhovnik, tel. 031-349-379 ali po e-pošti: masa.vrhovnik@inkubator-celje.si).
kmetijske mehanizacije za vsejavanje travne ruše. O možnostih pridelave in prodaje soje na naših kmetijah bodo govorili v soboto ob 10. uri. Prikazi varnega dela z motorno žago pa bodo vse tri sejemske dni (vse v izvedbi Zavoda za gozdove Slovenije). Nedvomno zanimiva pa bo tudi razstava govedi različnih pasem dvakrat na dan v soboto in v nedeljo (Kmetijsko gozdarski zavod Slovenije).
Med posebnimi gosti bodo tudi predstavniki iz Sremske Mitrovice, s katero so na sejmu v Komendi jeseni 2011 podpisali pismo o sodelovanju med občinama. Tokrat nas bodo razveselili tudi tamburaši in folkloristi iz Sremske Mitrovice.
Prireditelji so tudi tokrat poskrbeli za gostinsko postrežbo, zabavni program, za urejeno parkiranje in za avtobusni prevoz iz Poslovne cone na sejem v Komendo.
i
f ; \ Konjeniški klub Komenda in Občina Komenda vabita na
SPOMLADANSKI SEJEM KMETIJSKE, GOZDARSKE, GRADBENE IN KOMUNALNE MEHANIZACIJE TER VRTNARSKE IN OGREVALNE OPREME od 22. marca do 24. marca 2013
Sejem bo odprt: petek od 12. ure (slavnostna otvoritev) do 18. ure, sobota in nedelja od 9. do 18. ure V ČASU SEJMA BO POTEKALA RAZSTAVA ŽIVINE
Na sejmu se bodo predstavili tudi ponudniki sistemov za ogrevanje na biomaso
in pridobivanje energije na naraven način, vrtnarjenje za široko potrošnjo. Organizirano brezplačno parkiranje. V času sejma GOSTINSKA PONUDBA!
V času sejma vabljeni na zanimiva predavanja Ve« na www.sejemkomenda.si
Prisrčno vabljeni na ogled sejma in spremljajočih zabavnih prireditev.
V stiku sama s seboj je najbolj zadovoljna
Leonida Mrgole je dobro poznana in priznana v Kamniku. Energična, zgovorna, razmišljujoča, vedno pripravljena pomagati. Zase pravi, da izhaja iz osebne izkušnje in svoje delo opravlja z veliko energije in zavzetosti. Pri svojem delu se srečuje z zelo širokim področjem težav, vendar vselej najde pristen stik z ljudmi, za kar so ji klienti še posebej hvaležni. Priznana refleksoterapevtka širom Slovenije, ki ima za seboj že skoraj 20-letno terapevtsko pot, zadnja leta sodeluje kot koterapevtka in svetovalka na skupnih partnerskih svetovanjih z možem, kjer s svojimi inovativnimi in pragmatičnimi rešitvami prispeva zelo pomemben del k uspešnosti svetovalnega procesa. V svojih »spontanih« rešitvah spretno vključuje demonstracije primerov iz lastnega družinskega življenja, ki so poučne in prepričljive. Zaključila je študij Imago - partnerske terapije in pridobila naziv Imago edukator, trenutno pa je v procesu izobraževanja iz emocionalno fokusirne terapije. V prostem času, ki ga ima od vsega najraje, se zelo rada potepa, obožuje izlete in vožnjo z avtomobilom. Neskončni travniki in skrivnostni gozdovi so njena poslastica. Dajejo ji zavetje in skrivnostno moč, ki ji vedno znova obnavlja vero, da svet okoli sebe vidi v pozitivni izkušnji. Na samotnih sprehodih jo spremlja psička Čili. Živali so že vse življenje njene pomembne spremljevalke. V prostem času kolesari in piše. Ustvarja dva spletna dnevnika: Hobit's smile blog je njen osebni dnevnik, v Vezalkah za dušo pa piše resnične zgodbe iz družinskega in partnerskega življenja in se trudi, da zgodbe nosijo sporočilno vsebino. Proste večere preživlja v pogovorih z možem, ob knjigah in v druženju s prijatelji, ki so zelo pomemben del njenega življenja. Uživa v pisanju zgodb. To je Leina ženstvena plat. V zgodbe vlije svoje hrepenenje, sanje, fantazije... Na Oninem natečaju za najlepšo erotično zgodbo leta 2008je bila njena zgodba izbrana za drugo najlepšo zgodbo natečaja. Večino časa posveti svoji družini, ki ji daje nove izkušnje in izziv, da vedno znova išče pozitivne rešitve, ki so spodbuda za vse. Uživa v družbi svojih otrok, v njej prebujajo radost in ji dajejo neskončno ustvarjalnost. So njeni največji in najbolj dragoceni učitelji, rada pove Lea.
Mama štirih otrok, žena in partnerica, sestra, hči in prijateljica. Ravno prava sogovornica o ženski energiji in vlogah žensk v današnjem času v mesecu, ki v ospredje postavlja dan žensk in mater.
Kakšen je tvoj odnos, spomin do dveh marčevskih praznikov, posvečenim ženskam in materam?
Priznam, da imam zelo iskren, čustven odnos do 8. marca, dneva žensk. Ta praznik le ima svojo zgodovino, označuje pravice žensk, katere so nam priborile naše predhodnice in do njih gojim veliko spoštovanje. Izredno pomembno se mi zdi, da imamo ženske možnost izobraževanja, delovanja v družbi, da imamo volilno pravico... Materinski dan pa ni nekaj, kar bi proslavila. Materinstvo doživljam kot svoje poslanstvo. Zavedam se, da je v svetu veliko žensk, ki bi imele rade to poslanstvo, a so zanj iz raznoraznih razlogov prikrajšane. Nimam rada izključevanja, prepričana sem, da ima vsaka ženska svoje poslanstvo, ne glede ali je mama ali ne. Tudi na dan žena ne pričakujem, da mi moški nosijo rože, saj zame to ni enakost, ampak na ta dan še toliko bolj v sebi čutim energijo žensk, kje je naša ženska moč. Sama zelo rada pišem, zato sem si na dan žensk vzela čas in napisala zgodbo na svoj blog. Ta dan praznujem sama, v sebi. Imam pa na ta dan obred z mamo in sestro, se med seboj pokličemo, si kaj povemo, na drugačen način kot vsak drug dan.
Veliko se govori o enakopravnosti med ženskami in moškimi. Menije ljubša beseda enakovredni. Kaj pravijo tvoje izkušnje, katera beseda bi bolj pravilno označila odnos med nami?
Zagotovo enakovredni. Enakopravni nikoli ne bomo, saj moški ne rojevajo. Moški imajo moč zaščitnika, ženske smo krhke duše, to je dejstvo. Ženske hrepenimo po tem, da nas nekdo zaščiti, kar pa ne pomeni, da ne moremo študirati, odločati, voditi. Razlika med moškimi in ženskami je ogromna, zato ne moremo biti enaki.
		
	0	
Iskrene čestitke		r* J
ob materinskem dnevu!		
NSi		Blizu ljudem
Kot ženska imaš veliko vlog v vsakdanu. Mama štirih otrok, soproga, sodelavka, terapevtka, hči, sestra... Kako se vidiš v svojih vlogah? Katera ti je najljubša?
Težko rečem, katera mi je najljubša, saj v vsaki neskončno uživam. Morda je najbolj zagonetna vloga mame. V terapevtski vlogi imam jasne smernice. Odnos z otroki pa mi predstavlja večjo odgovornost. Lažje nosim zaplete, s katerimi se ukvarjam poklicno, kot pa zaplete pri odnosih z mojimi otroki. Ti me bolj bolijo, težje mi je. Vloga žene je ena izmed najbolj odgovornih vlog, z možem sva skupaj starša. Najprej sva bila štiri leta le partnerja, potem sva postala starša in čez nekaj let še sodelavca. Veliko stvari počneva skupaj, zato je pomembno, da sva povezana. Trudiva se, da imava zavesten partnerski odnos, razčiščen, iskren, kar je včasih težko, a se zavedava, da kar delava z najinim odnosom, delava največ za najine otroke. Otroci, ki imajo varno okolje, se boljše počutijo in bolj zdravo odraščajo. Zelo uživam v delu te-rapevtke, ob rezultatih posameznika ali skupine. Zavedam se, da so to rezultati skupnega dela z ljudmi. Povezanost ljudi na terapijah mi daje dodatno energijo in moč. Zelo sem naklonjena povezanosti in odprtosti med ljudmi. Vem, da je to prihodnost vseh. Če ljudje delijo tako svojo ljubezen, kot tudi svoje strahove in skrbi, so koraki naprej veliko hitrejši. Sama to že dalj časa opažam v naših skupinah in tudi na individualnih terapijah. Občutek imam, da delam, tudi skupaj z možem, nekaj dobrega za ves svet, sama temu pravim mir v svetu. Tudi to je moje poslanstvo. Seveda sem tudi prijateljica, sestra, hči. V vseh vlogah uživam. Odkar poznam dinamiko in komunikacijo med odnosi, mi je veliko lažje. Pomembno je najti pravi trenutek
v odnosu... V današnjem času nismo več tako potrpežljive, umirjene, to je plat ženske energije, ki jo dandanes ženske pogosto zanemarjamo. Ne znamo več počakati na pravi trenutek, začutiti pravega trenutka, ti dve lastnosti sta v veliko večji meri prisotni pri ženski kot moškemu.
Verjamem, da je nekdaj na terapije prišlo več žensk kot moških. So dandanes moški bolj pogumni in sledijo ženskam? Kako se na terapijah vidi razlika med žensko in moško energijo?
Res je, še pred nekaj leti je bilo veliko več žensk, tako na refleksoterapiji kot na skupinskih srečanjih. Pogosto sem slišala vprašanje: »Kako naj pripeljem moža?« Seveda se vidi razlika. Zame je ženstvenost, da znamo počakati, da znamo stvari narediti potrpežljivo, pozorno in z energijo ljubezni. To smo ženske. A take smo bile tudi pred 20 in več leti. Seveda dandanes pogosto srečamo ženske, ki morajo biti perfektne, ki morajo znati vse, tako zamenjati gumo kot zlikati srajco. A take običajno trpijo v odnosu ali pa so same. Fantje pravijo takim puncam, da so kot tank. Ne upam si trditi, da to izhaja iz družbe, to mora biti v tvoji notranji biti. Poznam tudi ženske, ki so ženstvene in občudujejo tiste, ki vse zmorejo in so perfektne, a se hkrati ne zavedajo, da so te ženske preutrujene, preobremenjene, nezadovoljne... Smo v materialnem svetu, v katerem je nadvse pomembno, ali si perfekten, dovolj lep, z dobrim zaslužkom... A se spreminja. Zato večjo razliko vidim pri moških. Začeli so sodelovati v partnerstvu, začeli so poslušati, manj se bojijo stika s čustvi ...
Predvidevam, da na terapijah govorite z moškimi o ženskah v današnjem času. Kaj pravijo?
Da ženske ves čas kritiziramo, da nikoli ni nič dovolj dobro, hitro... Sama tu vidim naš materinski odnos do moških, ki pa ni zdrav odnos. To ni odnos, ki sodeluje. V odnosu je potrebno ravnotežje, sinergija, vsak naj prispeva tisto, kar ima. Odnos, kjer je ves čas nek boj, tekma, je težak. Dejstvo je, da smo ženske moške »odrinile« malo vstran, a odgovornost leži tudi na njih, saj so to dopustili. Ob enem pa ne želim posploševati, nismo vse taki in tudi moški ne. K sreči. Kako pa vidiš žensko energijo v moških?
Moški z žensko energijo znajo biti pozorni, znajo biti nežni, znajo si vzeti čas... Nežnost v odnosu, pogovor, počaka, posluša. Da sliši, razume, je iskren. Ne vidim je v tem, da znajo kuhati ali likati. To so fizične stvari, o katerih se lahko partnerja dogovorita, naj opravi vsak tisto, kar mu bolj leži. Moški, ki so čustveno odprti, pokažejo svoja čustva, v njih je zagotovo dovolj ženske energije. A še vedno je takih malo.
Govorimo, da se svet spreminja, da so tako svet kot ljudje in odnosi »znoreli«. Kje v svojem terapevtskem delu vidiš težavo, ki tare veliko ljudi?
Zdi se mi, da je naša težava ali da je svet »znorel« glede vrednot. Vrednote so znotraj človeka. Moje so iskrenost, poštenost, ljubezen do ljudi, da jih ne obso-
jam... Pomembne so mi nematerialne vrednote. Naš svet pa se je »zastrupil« z mislijo, da je pomembno tisto, kar imamo, in mislimo, da nas to osrečuje. Saj je fino, ko si kaj novega kupiš, a to ni tisto, kar te duhovno napolnjuje, kar lahko deliš s sočlovekom, najbližjimi, saj lahko z vsemi delim le tisto, kar je v meni, ne v moji denarnici, čeprav na videz res zgleda lažje deliti tisto, kar je v denarnici. Velika je razlika, če jaz delim nekaj, kar imam v sebi in tega ne bo nikoli zmanjkalo, na primer moja ljubezen, ko jo delim okrog, bo rasla; ko pa podarim nekomu bonbon, ga ta poje in ga ni več. Tu je v mojih očeh največja bolečina, težava in strah ljudi. Tudi mene je strah. Večkrat se vprašam: »Kaj, če ne bo dovolj za položnice?« Kar ne zaupamo, da stvari, ki so prav, se bodo tudi prav zgodile. Kar pa imamo mi v sebi, ni samoumevno. Moramo vzdrževati, negovati, graditi. En odnos s partnerjem ali prijateljico... vedno je potrebno krožno vlagati v ta odnos. Če se eden umakne, je odnosa konec. Tu počasi vidim spremembe. Ljudje počasi, sicer s strahom, prihajajo nazaj v stik s pravimi vrednotami.
Od kod pa izvira tvoj interes po terapevtskem delu?
Že od majhnega sem bila socialno naravnano bitje. Vedno sem imela občutek, da moram vsem pomagati. Včasih so bile to živali, med vojno sva z možem doma gostila begunce, v reji sva imela fanta... Ves čas sem imela potrebo deliti z vsemi, kar imam v sebi, ljubezen, veselje, upanje, pozitivno energijo...
Kako uspeš uskladiti svoje terapevtsko delo z družino in štirimi otroki?
Otroci so že starejši, zato mi je že veliko lažje, v njihovem otroštvu pa nisem bila v tolikšni meri poklicno vpeta kot danes. Takrat sem svoj čas predvsem usmerjala v družino, danes pa nama že otroci pomagajo, kakšen kaj skuha, drugi kaj pospravi, zato sama pravim, da sedaj funkcioniramo že kot skupnost. Imamo dogovore in vseh šest v družini se trudi, da te dogovore spoštujemo. Veseli me, da lahko sedaj otrokom rečem, da me tri dni ne bo, pa mi odvrnejo, da naj se imam fajn, namesto, juhu, mame ni doma.
Kako se doma spopadaš z vzgojo in najstniškimi muhami svojih otrok? Uporabljaš tudi poznane terapevtske prijeme?
Doma sem jaz, Lea, ki pač nosi s seboj določeno znanje. Tudi otroke sva z možem naučila določne komunikacijske veščine, drug do drugega smo spoštljivi, se poslušamo, razvijamo em-patijo, poskušamo si pomagati A so tudi dnevi, ko pridem domov, pa mi kaj ni všeč in malo »ponorim«, pa mi otroci rečejo: »Kako lahko delaš z ljudmi, če si taka do nas?« Ko pogledam za nazaj, se mi zdijo te zgodbe, naše reakcije smešne. V naši družini smo vsi ljudje in ni nič drugače kot v drugih družinah. Pride do konfliktov, do strahov, do loputa-nja z vrati, take stvari se zgodijo povsod, pomembno je le, ali znamo konflikte in zaplete reševati, se pogovoriti ali pometemo pod preprogo in se oddahnemo do naslednjič. Od svojih starejših sem tudi že slišala zahvalo, da sem oz. sva jih naučila določenih veščin, mislim, da bosta enako hvaležna tudi mlajša dva.
V Kamniku sta z možem Albertom znana po delavnicah Okrepčevalnica odnosov, ki jih organizirata za občane Kamnika. Ali kdaj na sprehodu po mestu opa-
zuješ odnose med ljudmi, je pri nas kaj drugače kot drugod?
Zagotovo je vsaj Občina Kamnik nekaj posebnega, da omogoča to delavnico. Tudi občani uporabniki so navdušeni. Zame je res sprehod po Kamniku drugačen. Srečujem ljudi, ki so bili pri nama na delavnicah, do sedaj že preko 1500 ljudi, vesela sem, ko poklepetamo, še vedno čutim poseben stik, našo pozitivno izkušnjo. V Kamniku se res počutim dobrodošlo, drugje tega ne čutim na tak način. To mi zelo veliko pomeni in uživam na sprehodu čez mesto.
Rada pišeš. Praviš, da je skrita želja napisana knjiga. Kdo so tvoji bralci blogov, zgodb?
Na začetku pisanja bloga sem dobila veliko komentarjev pod napisanim ali odziv po elektronski pošti, sedaj največ odzivov svojih bralcev lahko preberem na socialnem omrežju. Bralci so
različni. Zgodbe imajo rade tako dame kot gospodje. Vsi imajo radi moj humor, vsaj tako pravijo. Vse prigode se v življenju lažje preživijo, če jim dodaš ščepec smeha.
Nam zaupaš še svoje želje zapri-hodnost?
Želim si, da bi se počutila varno. Da bi zaupala, da se vse zgodi tako, kot mora. Štirje otroci so velika odgovornost. Želim si, da se bojo uspešno osamosvojili in se že veselim obdobja, ko bova z možem ponovno samo midva, ko se bova z otroki družila na drugačen način, takrat bom izpolnila svoje poslanstvo. Želim si izdati knjigo. Nekaj je že v pripravi. Za Kamnik pa si želim, da tako napreduje. Dogajajo se spremembe. Čeprav se Kamničani radi pritožujemo, se moramo tudi naučiti malo počakati. Pa bo vse v redu. Kamnik in Kamničani smo fajn.
BOJANA KLEMENC
NASA ANKETA
So ženska, moška, spomladanska in druga opravila?
Zima se z nizkimi temperaturami letos noče in noče posloviti: niso je pregnale ne pustne šeme ne Sv. Valentin, tudi ptičkom na Gregorjevo ni uspelo. Mi pa jo vseeno že zelo težko pričakujemo - pomlad namreč, z njo pa tudi prihajajoče praznične dni. Pogosto jih pozdravimo s spomladanskimi opravili. Ljudi smo povprašali kaj postorijo doma v tem času? Imajo določeno, kaj kdo naredi v hiši in okoli nje? Imajo ločena »ženska«in »moška« opravila? Kakšne so njihove navade?
Tanja: »Ženske se vedno najprej lotimo spomladanskega čiščenja, ki je nujno opravilo pred veliko nočjo. Prav tako je eno izmed tipično spomladanskih opravil peka potice in priprava velikonočne pojedine. Pri tem je kuhanje moško opravilo, peka pa žensko. Starejši v družini se bolj osredotočajo na klasične in tradicionalne jedi, medtem pa se otroci lotimo kakšnih posebnih specialitet, ki niso tako tradicionalne. Barvanje pirhov je rezervirano za najmlajše. Ko se konča velika noč in se začne lepše vreme, ženski del poskrbi za rože - izbor rož, nakup, medtem pa moški del poskrbi za prevoz. Prav tako moški del družine poskrbi za pripravo za vrt (zemlja, nakup semen) in za nego trave. Sicer pa je vrt skupno opravilo za vso družino, vsak postori nekaj malega.«
Brane: »V naši hiši nas živi več: poleg naju z ženo in sinom še hčerka z družino in ženina starša. Dela je v hiši in okoli nje veliko, vendar si ga porazdelimo oziroma ga opravimo skupaj. Čiščenje in pospravljanje je domena vseh, zunaj hiše pa ženske poskrbijo za presajanje rož, sajenje solate in ostale zelenjave, moški pa obrezujemo drevje, prekopljemo in pripravimo vrt, opravljamo delo, ki je fizično nekoliko zahtevnejše.«
Isa: »Na vrtu smo, sadimo rože, grah in kopljemo luknje!«
Veronika, Aljaž in Orlin: »Naše glavno spomladansko opravilo je lovljenje sonca in preživljanje časa zunaj. Veliko smo tudi na vrtu: opazujemo rože, deževnike in se pripravljamo na sadilno sezono.«
Sara: »V spomladanskem času nimamo posebnih opravil, no, ustvarjamo s pirhi. Glede opravil okoli doma in v hiši pa skušamo enakomerno tekom leta postoriti vse potrebno. Ne ločujemo kdo mora kaj narediti, vsi znamo bolj ali manj vse, če pa ne gre pa vprašamo tistega, ki naj bi znal (smeh).«
KATJA URANKAR
Slovenski triatlonski Dan talentov
Triatlonska zveza Slovenije je v letu 2013 začela s projektom Dan talentov z namenom poiskati mlade potenciale, s katerimi bi se udeleževala tekmovanj najvišjega ranga v Evropi in jih pripravljala na Olimpijske igre 2020. Projekt je zasnovan po uspešnih modelih Irske in Velike Britanije.
Na prvem Dnevu talentov, ki je potekal 2. februarja na Fakulteti za šport, se je zbralo 29 mladih talentov v dveh starostnih skupinah - med 14 in 16 let ter med 17 in 23 let. Iz Triatlonskega kluba Trisport Kamnik so se odzvali mnogi, ki obiskujejo Šolo triatlona Trisport Alprem. Glavna trenerja kamniških mladincev, ki so se preizkusili, sta Grega Zore in Aleš Sušnik s pomočnikoma Rokom Vrhovnikom in Ano Grkman.
Udeležence sta nagovorila Miloš Petelin, ki je predstavil program Dneva talentov, in Janez Vodičar, predsednik strokovnega sveta RS za šport in koordinator za meritve in svetovanja v triatlonu.
Najprej so se mladi spopadli s plavalnim izzivom, kjer so morali glede na svojo starost premagati določeno razdaljo v plavanju, in sicer mlajši 200 metrov, starejši pa 400 metrov.
Sledil je odmor, zatem pa je Mateja Šimic, prva slovenska olimpijska triatlonka, predstavila svojo triatlonsko pot ter odgovarjala na vprašanja, ki jih je zastavljal Matic Švab, pozneje še publika. Popoldan so se talenti preizkusili še v teku. V močnem nalivu, ki so ga že spremljale prve snežinke, so se mlajši pomerili na razdalji 1500, starejši pa na 3000 metrov.
Ponosni smo, da sta med tremi mladimi, ki so zadostili strogim kriterijem, tudi dva člana našega kluba. To sta Kristina Uršič (200 m plavanja: 2.10, 1500 m teka: 5.21) in Matevž Planko (200 m plavanja: 2.13,
Od leve proti desni: Tinkara Capuder, Kristina Uršič in Matevž Planko so se izkazali na slovenskem triatlonskem dnevu talentov.
1500 m teka: 4.42). Tinkara Capuder je normo zgrešila le za 1 točko in bo v prihodnje zagotovo postala članica mladinske reprezentance.
Med zimskimi počitnicami sta se Kristina in Matevž z reprezentanco udeležila 9-dnevnih priprav v Medulinu in potrdila svojo voljo do športa, pri katerem se srečamo s plavanjem, kolesarjenjem in tekom. Miloš Petelin, ki je sestavil reprezentančno ekipo, je poleg njiju na priprave povabil še dva člana TK Trisporta: Lizo Uršič in Klemna Bojanca.
Za triatlonce se v Sloveniji sezona začne v aprilu. TK Trisport se vsako leto širi in v preteklem tednu smo kot najštevilčnejši triatlonski klub v Sloveniji vplačali kar 31 odraslih in 57 otroških tekmovalnih licenc.
NATAŠA PLANKO
Šola smučanja Trisport v Civetti
Številne kamniške družine že več let zimske počitnice preživijo v italijanskih Dolomitih. Zoldo Alto pod goro Civetto postane ne le slovenski, ampak se v njem sliši predvsem kamniško narečje.
Da je temu tako, je v veliki meri »kriva« družina Kregar iz Stanj, ki tam pod okriljem Triatlonskega kluba Trisport organizira šolo smučanja. Učitelji smučanja Miro, Liza in Neža Kregar poskrbijo, da naši otroci, stari od 4 do 15 let, pridobijo novo smučarsko znanje in veščine. Vsak dan so bili v šoli po dve uri, kjer so se srečali z začetnimi prvinami ali pa se učili smučanja po »cevcu«, ki je danes še posebej popularno, kar je omogočilo močno sneženje.
Tudi mamice se zavedamo, da se učimo vse življenje, zato smo z izkušenim Mirom obnovile znanje na četrtkovi nočni smuki. Dobro nas je motiviral, kar se je še posebej poznalo na zaključni tekmi v veleslalomu naslednji dan. V številnih kategorijah je tekmovalo več kot 60 smučarjev iz 13-ih družin. Meta Kregar je za najmlajše izdelala medalje s simpatično sovo (civetto), ostali pa smo bili nagrajeni s praktičnimi darili. Za konec se nam je nasmehnilo tudi sonce in poskrbelo, da smo se v domovino vrnili zdravi, zadovoljni in odločeni, da se drugo leto ponovno vrnemo.
NATAŠA PLANKO
Najmlajši smučarki v letošnji šoli Nika Krenn in Neža Šinkovec sta bili deležni individualnih ur smučarskih učiteljev Lize, Mira in Neže Kregar (od leve proti desni).
tt-	«v	i v rri i	v« v •	i	•	i
Kammcan Anze Tekavcic je svetovni prvak v virtualni izdelavi jekla
Župan Marjan Šarec je 12. marca v poročni dvorani občinske stavbe sprejel Anžeta Tekavčiča in Andraža Bradeška, ki sta v velikem finalu tekmovanja »7th Virtual Steelmaking Challenge« postala svetovna prvaka v virtualni izdelavi jekla za leto 2012/2013.
Tekmovanje, na katerem sta zmagala Anže in Andraž, je potekalo v dveh kategorijah, v študentski kategoriji in kategoriji mladih inženirjev. Prvi krog se je odvijal v dveh terminih, in sicer v torek, 13. novembra 2012, in v sredo, 21. novembra 20112. Tekmovalci so imeli na voljo 24 ur, da so virtualno izdelali jeklo, ki je ustrezalo vsem zahtevanim standardom, tako glede kvalitete kot tudi čistosti. Zmagal je tisti, ki je naredil jeklo najceneje. V prvem krogu tekmovanja je sodelovalo 1.148 tekmovalcev iz 37 držav, opravili pa so preko 42.000 simulacij. V finalnem delu tekmovanja, v torek, 19. februarja 2013, pa sta Anže in Andraž zmagala v kategoriji
študentov, hkrati pa je bil njun rezultat tudi boljši, kot so ga dosegli zmagovalci v kategoriji mladih inženirjev. Študenta 3. letnika Inženirstva materialov na Oddelku za materiale in metalurgijo Naravoslovno-tehniške fakultete Univerze v Ljubljani sta se na tekmovanje pripravljala pod mentorstvom doc. dr. Matjaža Knapa, ki ju je spremljal tudi na finalu v Bruslju. O veliki odmevnosti dogodka in pomenu za jeklarsko industrijo priča podatek, da je priznanja podelil Alexey Mordashov, predsednik World Steel Association (pokrovitelj tekmovanja) in CEO Seversta-la. V letošnji finale sta se Anže in Andraž uvrstila kot zmago-
valca v kategoriji študentov za področje Evrope in bivše Sovjetske zveze. Poleg njiju pa so v sklepnem delu tekmovanja sodelovali regionalni zmagovalci iz Severne Amerike, Srednje in Južne Amerike, Vzhodne Azije in Oceanije ter z Bližnjega vzho-da^iz Indije in Afrike.
Župan Marjan Šarec je Anžetu Tekavčiču in Andražu
Bradešku čestital za izjemne dosežke na tekmovanju v virtualni izdelavi jekla in jima zaželel še mnogo motivacije pri raziskovanju in razvoju novih materialov. »Na vajini raziskovalni poti pa še veliko podobnih uspehov in iskrena zahvala za prispevek k prepoznavnosti občine Kamnik izven njenih meja«. JANJA ZORMAN MACURA
Otroški parlament letos na temo odraščanja
14. marca je v Domu kulture Kamnik potekal občinski otroški parlament. Tema letošnjega parlamenta je odraščanje. Predstavnike mladih iz petih kamniških osnovnih šol je pozdravil župan Marjan Šarec.
Otroški parlament je nastal na pobudo učencev, da bi lahko javno spregovorili, predstavili svoja mnenja, ideje, dileme o vprašanjih, ki so pomembna v obdobju odraščanja v okolju kjer živijo, se šolajo ali preživljajo prosti čas. Ob tem pričakujejo pozornost tako šolskih kot lokalnih oblasti ter vladnih in nevladnih organizacij, ki morajo prisluhniti pobudam mladih.
Otroški parlament deluje v obliki zasedanj, ki omogočajo sode-
lovanje vsem osnovnošolcem. Zasedanja potekajo v osnovnih šolah v razrednih skupnostih in na šolskem parlamentu. V vsaki šoli učenci izberejo delegacijo za občinski otroški parlament, tam izberejo delegacijo za regijski otroški parlament, kjer predstavniki zastopajo interese vrstnikov na
državnem otroškem parlamentu, ki poteka v dvorani Državnega zbora Republike Slovenije. Letos bo to v ponedeljek, 8. aprila 2013.
Tema letošnjega otroškega parlamenta je stiske in radosti odraščanja. Srečanje predstavnikov mladih iz petih kamniških osnovnih šol v Domu kulture Kamnik, ki poteka pod pokroviteljstvom Mladinskega centra Ko-
tlovnica, je bilo danes razdeljeno na tri dele. Najprej so si mladi ogledali film, ki so ga pripravili učenci sami in predstavlja pogled na odraščanje nekaterih bolj ali manj znanih Kamničanov. Sledila je razprava o aktualnih vprašanjih po sistemu priljubljene TV oddaje Piramida, v zadnjem delu pa so učenci pod vodstvom izkušenih mentorjev pripravili projekt vse šolskega druženja.
Razmišljanju mladih Kamni-čanov je prisluhnil tudi župan Marjan Šarec in poudaril, da ima današnja mladina bistveno več težav pri odraščanju in bistveno pogosteje potrebuje pomoč za izhod iz njih. »Včasih pozabimo na prehojeno pot in od otrok pričakujemo, da bi postali odrasli, še
preden to resnično so. Želja vsakega starša, učitelja ali vzgojitelja je, da bi otrok postal uspešen, imel dobre ocene, znal polno raznolikih stvari, saj je to pogoj za srečno in uspešno življenje. Večkrat razmišljamo na glas, da so današnji otroci »drugačni«. Ravno toliko so drugačni, kolikor drugačne zahteva današnja družba in z njo pogojene vrednote. Le-te težijo k večji individualnosti, tekmovalnosti, manj pripadnosti in povezanosti. Vse manj je empatije. Danes se zdi mnogo težje odraščati in se osamosvajati kot v prejšnjih generacijah. Težnja današnje družbe po popolnem starševstvu, popolnem otroku, popolnem učitelju, vzgojitelju, delavcu postaja
Svoje zanimivo odraščanje je mladim predstavil Goran Zavšrnik.
na trenutke obremenjujoča. In tu vstopite vi, mladi, ki lahko vse to zanikate in postavite tirnice na pravo, normalno pot. Želim vam radostno odraščanje, stiska pa naj bo le priložnost za boljše življenje.«
JANJA ZORMAN MACURA
Z dijaki in dijakinjami smo obiskali Center za socialno delo Kamnik
Z dijaki in dijakinjami 1.c razreda, smer pomožni administrator Srednje šole Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik smo v četrtek, 14. februarja, obiskali Center za socialno delo Kamnik.
Tam nas je prijazno sprejela v.d. direktorice mag. Elizabeta Pristav Bobnar. Najprej nam je opisala dela in naloge centra, ki je eden izmed 62 centrov za socialno delo v Sloveniji, v katerem je trenutno zaposlenih 22 oseb različnih profilov (socialni delavci, ekonomisti, politologi, specialist klinične psihologije ...). Center za socialno delo Kamnik pokriva območje občin Kamnik in Komenda. Dela in naloge centra zajemajo predvsem izvajanje nalog s področja javnih pooblastil (izdajanje različnih odločb na podlagi prejetih vlog) ter nekatere storitve, kot prvo socialno pomoč, individualna svetovanja, različne oblike pomoči na domu ter osebno pomoč, ki vključuje več obiskov osebe na centru.
Poleg tega v Centru za soci-
alno delo v Kamniku razvijajo tudi obdarovanje brezdomcev za novo leto, vodijo dnevni center za osebe sježavami v duševnem razvoju »Štacjon«, vodijo skupino za zdravo življenje ter projekt Mirno morje (v slednjega so vključeni predvsem mladostniki z vedenjskimi težavami), razvijajo prostovoljstvo (pomoč pri učenju, pomoč pri vzgoji ...), izobražujejo skrbnike in rejnike, predavajo po šolah, sprejemajo dijake in študente na delovno prakso ter sodelujejo z donatorji, med njimi so Občina Kamnik, Rotary klub, Lions klub in Eta Kamnik.
Vsi zaposleni na centrih za socialno delo morajo za zaposlitev za nedoločen čas opraviti tudi obsežen strokovni izpit.
Predstavitev je nadaljevala gospa Anja Koželj, ena izmed dveh zaposlenih v Dnevnem centru za osebe s težavami v duševnem razvoju »Štacjon«, ki deluje v okviru Centra za socialno delo Kamnik. Sredstva za zagotavljanje delovanja dnevnega centra »Štacjon« zagotavlja Občina
Kamnik. Glavni namen delovanja dnevnega centra je omogočiti polnoletnim osebam s težavami v duševnem razvoju aktivno in kvalitetno preživljanje časa (sprehodi, pogovorne skupine, ustvarjalne delavnice, miselne vaje, kuhanje, športne aktivnosti) ponavljanje in osvajanje novega znanja (učenje angleškega jezika in osnov računalništva ...). Osebe s težavami v duševnem razvoju naj tako ne bi bile prepuščene samim sebi, po potrebi se jim nudi tudi konkretna individualna pomoč. V »Štacjon« je trenutno vključenih 16 oseb.
Delo v sprejemni pisarni nam je predstavila vodja Mateja Hrovat. Izpostavila je postopke pri sprejemanju pošte in ravnanju z njo. Poudarila je skrbno ravnanje s prispelo pošto in predstavila postopek pošiljanja pošte naslovnikom. Vso pošto (prispelo in oddano) je potrebno tudi ustrezno arhivirati. K delu v sprejemni pisarni sodi tudi naročanje pisarniškega materiala za potrebe centra.
Konkretno delo s strankami nam je predstavila Sabina Kalaš.
Ko prejme vlogo za različne namene (otroški dodatek, varstveni dodatek, štipendijo, subvencijo, izredno ali redno denarno socialno pomoč) preveri, ali je vloga popolna. Nato glede na vrsto pravice, ki jo želi vlagatelj uveljavljati, vloži zahtevek za pridobitev podatkov iz uradnih evidenc. Tako pridobi podatke o letnem dohodku (plači in drugih prejemkih), nepremičninah, stanju na transakcijskem računu . vlagatelja in družinskih članov. Na podlagi določb ustreznih zakonov potem spiše odločbo, jo izroči sprejemni pisarni, ki jo potem odpošlje naslovniku. Morebitne pritožbe na odločbe se v skladu s pristojnostmi rešujejo v Kamniku ali v Ljubljani.
Srečanje smo sklenili s pogovorom z mag. Elizabeto Pristav Bobnar, v.d. direktorice Centra za socialno delo Kamnik, ki je prijazno odgovorila na vsa naša vprašanja. Tako so imeli dijaki in dijakinje možnost pobliže spoznali tisto, o čemer se učijo v šoli. Vodstvu in zaposlenim Centra za socialno delo Kamnik smo hvaležni za njihovo predstavitev.
TOMAŽ BOJC, CIRIUS Kamnik, učitelj ekonomskih predmetov
1f tabora Calcit "Volleyballa
Obe kamniški ekipi v polfinalu končnice
Tudi v letošnji sezoni je odbojkarski klub Calcit Volleyball edini v Sloveniji, ki ima tako žensko kot moško ekipo v končnici državnega prvenstva. Obe imata v polfinalu prednost domačega igrišča, zato ne bo presenečenje, če se bosta, tako kot v lanski sezoni, obe uvrstili v finale končnice.
Formis Bell prenizka ovira za Kamničanke
V	modri skupini so odbojkarice Calcit Volleyballa tekmovanje končale brez poraza. Na svoji zadnji tekmi modre skupine so v Za-breznici v gorenjskem obračunu brez izgubljenega niza premagale ekipo Zgornje Gorenjske in potrdile prvo mesto. V četrtfinalu končnice so se pomerile z ekipo Formis Bella iz Rogoze, ki je v zeleni skupini osvojila drugo mesto. Kamniške odbojkarice so upravičile vlogo favoritinj.
»Ze v modri skupini se nam je dogajalo, da smo proti slabšim nasprotnicam v določenem trenutku tekme preveč popustile in jim dovolile, da so nam vsilile svojo igro. Za zdaj se nam to še ni maščevalo, toda do konca prvenstva se nam to ne sme več dogajati, kajti vse ekipe trenirajo in imajo določeno kakovost, zato se nam vsakršno podcenjevanje lahko hitro maščuje. Verjamem, da bomo že v polfinalu končnice igrale bolj konkretno, brez nihanj v igri in da se bomo brez večjih težav prebile v finale končnice. V športu je pogosto tako, da imaš večjo motivacijo proti boljši ekipi, vendar pa bi me morale prav v tekmah proti slabšim nasprotnicam dokazati svojo zrelost,« je kritična izkušena Maja Guštin, ki je prepričana, da bodo Kamničanke v letošnji sezoni naslovu državnih prvakinj dodale še državnega.
V	polfinalu končnice Kamničanke v sredo gostujejo v Kopru, povratna tekma bo v soboto v kamniški športni dvorani, kjer bo v nedeljo, v primeru, da bosta ekipi po enkrat zmagali, na sporedu tudi odločilna tretja tekma. Drugi polfinalni par končnice je Nova KBM Branik - Aliansa, finale končnice pa se bo začel šele 13. aprila, kajti od 29. marca do 7. aprila bo v Srbiji in Črni gori na sporedu kadetsko evropsko prvenstvo, kamor se je uvrstila tudi slovenska reprezentanca na čelu z organizatorko igre Calcita Evo Mori.
Na zaključnem turnirju srednjeevropske lige so namreč varovanke Olega Gorbačova v polfinalu po zmagi v uvodnem nizu popustile in dovolile aktualnim državnim prvakinjam, da so na koncu slavile s 3:1. Odbojkarice Nove KBM Branika so nato v finalu premagale še dunajski SVS Post, medtem ko so Kamničanke v tekmi za tretje mesto s 3:0 opravile z bratislavsko Slavijo in s tem dosegle največji uspeh kamniške odbojke v srednjeevropski ligi.
V polfinalu končnice namesto s Kanalci s Kranjčani
Žal so poškodbe v letošnji sezoni sestavni del igre v moški ekipi Calcit Volleyballa. Pred četrtfinalnimi tekmami končnice DP je bilo dokončno jasno, da trener Marko Brumen do konca sezone ne bo mogel več računati na korektorja Matjaža Sušca, ki ima težave s hrbtom. S tem pa težav s poškodbami v kamniškem taboru še ni bilo konec, saj si je prst na desni roki poškodoval Zan Novljan, tako da so kamniški odbojkarji ostali pri vsega desetih igralcih. Toda ne glede na to so v četrtfinalu končnice svojo nalogo opravili več kot
zadovoljivo. Ze na prvi tekmi so v domači dvorani z odlično igro premagali ekipo Šoštanja Topolšice, ki niti v enem trenutku ni bila blizu vsaj častnemu nizu. Nekaj več težav so kamniški odbojkarji imeli na povratni tekmi, na kateri so slavili s 3:1, s tem, da so zadnji niz dobili na razliko.
Po nepričakovani zmagi Asteca Triglava v četrtfinalu končnice nad Salonitom imajo odbojkarji Calcita vsaj na papirju nekaj lažje delo na poti do finala končnice. Če nič drugega že zato, ker bodo imeli prednost domačega igrišča in bodo morebitno tretjo tekmo igrali v svoji dvorani. Tako kot tudi prvo v soboto. »Če se Kranjčanom vse poklopi, tako kot se jim je poklopilo proti Salonitu, so lahko zelo neugoden nasprotnik. So zelo stabilni na sprejemu, imajo solidne blokerje, pa tudi Bilandžič na korektorju, čeprav je bil praktično vso svojo kariero bloker, je lahko zelo nevaren. Tako je bil proti nam prejšnjo sredo v prvem nizu nezaustavljiv, pa tudi Štemberger je na tem igralnem mestu zelo nepredvidljiv,« opozarja Brumen, ki je pred nekaj sezonami s Kranjčani dvakrat zapored osvojil četrto mesto v državnem prvenstvu.
V drugem polfinalnem paru bodo odbojkarji ACH Volleyja igrali s Panvito Pomgradom. Ljubljančani so v četrtfinalu brez izgubljenega niza premagali Go Volley iz Nove Gorice, Sobočani pa so bili obakrat boljši od Mariborčanov.
Druga ženska ekipa Calcita na pragu druge lige
Z odličnimi igrami v 3. DOL - zahod nadaljuje druga ženska ekipa Calcita, ki ima pred sobotnim zadnjim krogom še vedno točko prednosti pred Aquawattom iz Žirovnice. V 20. krogu so varovanke Francija Obolnarja s 3:0 premagale Vital 1 Ljubljano, minulo soboto pa brez izgubljenega niza še tretjo ekipo Luke Kopra. Za napredovanje v drugo ligo to soboto na gostovanju potrebujejo še eno zmago. Dovolj bo z minimalnim izidom.
S porazom pa se je od svoje dvorane za letošnjo sezono poslovila druga moška kamniška ekipa, ki ima ves drugi del tekmovanja v 3. DOL - zahod težave s poškodbami. V 21. krogu so jih s 3:2 v Stranjah premagali odbojkarji Ljubljane Volleyja. Ne glede na izid sobotnega gostovanja pri drugi ekipi Astec Triglava v Kranju bodo mladi Kamničani tekmovanje v tretjeligaški konkurenci končali na sedmem mestu.
Brez kadetinj in kadetov na polfinalnih turnirjih
Prav poškodbe so eden glavnih vzrokov, da so kadeti Calcit Volley-balla tekmovanje v A ligi končali na petem mestu zahodne skupine, s tem pa so ostali tudi brez polfinalnega turnirja. Na odločilnem turnirju v Logatcu so morali brez dobljenega niza priznati premoč tako logaškim kot prvaškim vrstnikom, in čeprav so minulo nedeljo v Stranjah premagali tako Mokronog in kot do zdaj edini v kadetskem prvenstvu vodilni Salonit iz Kanala, so za letošnjo sezono končali s tekmovanjem. Brez polfinalnega turnirja bodo ostale tudi kadetinje, ki so svojo priložnost za napredovanje na polfinalni turnir zapravile že na turnirju na Jesenicah, ko so po zmagi nad Šentvidčankami izgubile proti domačim odbojkaricam, dokončno pa s porazom proti Škofjeločankam. Z dvema zmagama in prvim mestom v skupini C pa so tekmovanje v B ligi končale kadetinje druge ekipe Calcita.
Minulo soboto so bili na odbojkarskih igriščih aktivni tudi v mali odbojki, saj so bile na sporedu tekme v repasažu in na turnirjih za mesta. Calcit Volleyball je imel svoje predstavnike na kar štirih turnirjih. Na OŠ Šmartno pod Šmarno goro so odbojkarice druge ekipe Calcita v četrtem krogu repasaža po zmagi nad Žirovnico z 2:0 na tekmi za prvo mesto morale priznati premoč ekipi odbojkarica.si, ki je do zmage prišla v tretjem nizu, na odločilni tekmi za končno drugo mesto pa so mlade Kamničanke pod vodstvom Željane Bla-gojevič še drugič premagale vrstnice iz Žirovnice. Manj uspeha je imela v drugem krogu turnirja za mesta tretja ekipa Calcitovk, ki je igrala v Škofji Loki. Turnir so začele z zmago proti prvi ekipi Škofje Loke, žal pa so nato izgubile s prvo ekipo Hita Nove Gorice in nato po hudem boju še s Škofjeločankami, ki so se jim tako maščevale za poraz na prvi tekmi.
MIHA ŠTAMCAR
NAPOVEDNIK TEKEM
MOŠKI - 1. DOL
Prva polfinalna tekma končnice - sobota, 23. marec, ob17.30, ŠD Kamnik: CALCIT VOLLEYBALL - ASTEC TRIGLAV
ŽENSKE - 1. DOL
Druga polfinalna tekma končnice - sobota, 23. marec, ob 20.00, ŠD Kamnik: CALCIT VOLLEYBALL - LUKA KOPER
Morebitna tretja tekma, polfinalna tekma končnice - nedelja, 24. marec, ob 19.00, ŠD Kamnik: CALCIT VOLLEYBALL - LUKA KOPER
Bliža se 1. tekma za Tekaški pokal Občine Kamnik 2013
18. gorski tek k Sv. Primožu
Organizatorji tekaških tekem na Kamniškem bodo tudi letos sodelovali v Tekaškem pokalu Občine Kamnik, katerega nosilec izvedbe je KGT Papež. Tekaški pokal Občine Kamnik 2013 bo sestavljalo šest tekov:
-	18. gorski tek k Sv. Primožu - 30. 3. 2013 (Ivan Urh)
-	25. mekinjski kros - 27.4.2013 (Lado Kveder)
-	15. gorski tek na Grintovec - Državno prvenstvo za mladino-WMRA Grand Prix - 28.7.2013 (Dušan in Mira Papež)
-	8. češnjiški tek - Memorial Zdravka Berlica - 22.9.2013 (Rajko Jeglič)
-	5. Veronikin tek - 12.10.2013 (Grega Zore)
-	13. Miklavžev tek - 7.12.2013 (Tomo Petek)
Pokal bo obsegal 6 kategorij : mladinci/mladinke: starost 16-19 let; člani/članice: starost 20-49 let; veterani / veteranke 50 let in več.
Za končno skupno razvrstitev v pokalu mora imeti tekmovalec uvrstitve vsaj na treh tekmah. Zaključna prireditev bo predvidoma v januarju, kjer bodo podelili nagrade in pokale najboljšim. Prvih trideset v različnih kategorijah bo prejelo tudi priznanja.
Sestri Teja in Hana uspešni v kickboxingu
Teja Mihelčič iz Komende osvojila rjavi pas, sestra Hana pa 1. mesto v dveh kategorijah.
Kickboxing zveza Slovenije je 2. marca organizirala izpitno polaganje pasov za najmlajše članice in člane kluba, kjer se ocenjuje tehnika rok in nog, samoobramba, športna borba. Izpitne pasove so uspešno opravili: 5.kyu oranžni pas Žan Martin Jeraj, 5.kyu oranžni pas Lara Kolenko, 5.kyu oranžni pas Gaja Hribar, 3.kyu modri pas Nika Močnik, 2.kyu rjavi pas s prvo črtico Teja Mihelčič.
V soboto, 9. marca, je v Zagorju ob Savi potekal 1. državni kickboxing turnir, ki šteje za državno prvenstvo Kickboxing zveze Slovenije v športnih disciplinah point fighting, light contcat in musical forms ter finale v full contactu. Sodelovalo je 21 klubov in 300 tekmovalcev.
Tekmovalci Kluba borilnih veščin Domžale, tekmovali so kadetinje in kadeti kluba, so dosegli naslednje rezultate:: 1. mesto Hana Mihelčič do 42 kg in do 46 kg 3. mesto Jan Kresnik -37 kg 3. mesto Jaka Selan Vidergar +47 kg 3. mesto Teja Mihelčič -50 kg Naslednji državni turnir bo 23. marca v Ormožu
MARJAN BOLHAR
Vaterpolisti Kamnika zmagali na turnirju v Trstu
V soboto, 30. marca, bo Ivan Urh pod okriljem KGT Papež organiziral že 18. tradicionalni gorski tek k cerkvici Sv. Primoža. Tek pomeni tudi otvoritev gorsko-tekaške sezone, zato pričakujemo številčno udeležbo.
Start dolge proge (3,5 km, višinska razlika 400 m) bo ob 10. uri pri Lovskem domu na Vegradu. Čas teka je omejen na 40 minut. Na dolgi progi tečejo ženske in moški v različnih kategorijah.
Kratka in srednja proga za Pokal Calcita sta namenjeni mlajšim kategorijam dečkov in deklic. Start za tekače kratke proge je ob 10.20, za tekače srednje proge pa ob 10.40.
Startnina za dolgo progo je 10 evrov, za mlajše kategorije start-nine ni. Razglasitev rezultatov, podelitev medalj, priznanj, bogatih praktičnih in denarnih nagrad bo ob 12.15 pri Lovskem domu na Vegradu.
Vabljeni prijatelji gorskega teka, pohodniki in ljubitelji Sv. Primoža.
MIRA PAPEŽ
V	sezoni 2012/13 je za vaterpoliste že kar lepo število tekem: ekipe mlajših kategorij so v igri za prvo do tretje mesto, članska ekipa Kamnik Slovan se bori za četrto, kar jih vodi v zaključne tekme. Z dobrimi igrami razveseljuje ekipa do 11 let (dečki in deklice letnikov 2002-2005) - odigrali so že štiri turnirje, na katerih so bili trikrat tretji, na turnirju v Trstu 3. marca pa so zmagali. Štiri mlade vaterpoliste do 11 let, Davida Lukiča, Blaža Belentina, Martino Kemperl in Tjašo Belentin je v ekipo povabil trener Triglava Aleš Komelj, povabilo so si zaslužili z dobrimi igrami v DP. S soigralci se bodo preizkusili na turnirju v Dubrovniku, na katerem bo sodelovalo 26 ekip iz celega sveta. V DP kadetov je kamniška ekipa visoko izgubila z AVK Triglav: fantje niso pokazali prave igre. Fantje do 15 let niso imeli nobenih možnosti proti koprski ekipi, so si pa v tekmi s Kranjčani priigrali dobro izhodišče za povratno tekmo. V Kranju je bil rezultat 9:9. Z zmago v drugi tekmi bi si zagotovili drugo mesto v DP, toda sobota 16. marec ni bil njihov dan - tekmo so izgubili, ker so naredili preveč napak. Članska ekipa Kamnik Slovan ima do konca prvega dela DP še štiri tekme: dve z AVK Olimpija ter po eno z AVK Triglav in Žusterno. Dosedanjima dvema zmagama bi bilo lepo dodati še kakšno in se tako uvrstiti v drugi del prvenstva.
Začenjajo se priprave državne reprezentance kadetov za kvalifikacije na evropsko prvenstvo, ki bodo potekale maja v Črni gori. Na prvi in drugi zbor Kadetske reprezentance so bili povabljeni štirje igralci VD Kamnik: Martin Stele, Jaka Zorman, Robin Pantič in Tadej Debevec.
V	četrtek 14. marca smo kamniški vaterpolisti imeli občni zbor, kjer smo pregledali delovanje društva v letu 2012 in določili letošnje cilje. Lanskega leta se bomo spominjali po solidnih športnih dosežkih in slabi finančni kondiciji - poslovali smo sicer pozitivno, toda z veliko odrekanji. Največji strošek društva so bili tudi tokrat najemi prostorov za vadbo in prevozi na treninge v Kranj in Ljubljano. V tem letu smo si zadali cilj, da ostanejo športni dosežki vsaj na enaki ravni kot do sedaj. 22. junija bomo organizirali dan vaterpolistov, ki bo letos organiziran že dvajsetič, čez poletje bomo imeli štiri petdnevne tabore, konec poletja pa nameravamo za pet dni odpotovati v Gradac v Dalmacijo.
DARE
Vesele velikonočnepraznike vam želimo!
Podjelše 2, Kamnik telefon 01/8391 169 GSM: 041/683 016
Pri nesreči vam ponujamo našo pomoč in usluge.
Možnost izposoje nadomestnega vozila.
Pogodbeno sodelovanje z zavarovalnicami.
14 22. marec 2013
ZANIMIVOSTI
Ing. Ivo Vehar, devetdesetletnik
Prvi Kamničan v prvi zvezni odbojkarski ligi
15. januarja je naš someščan z ulice Jakoba Alešovca 14, univ. dipl. ing. strojništva Ivo Vehar, dopolnil 90 let. Ob tem visokem jubileju se ga še posebej spominjajo tudi odbojkarji in atleti. Ivo Vehar je namreč že leta 1946 nastopal v takrat prvem moštvu Ljubljane v TVD Enotnost. Ta vrsta, združena iz odboj-karjev TD Svoboda-Tabor in TD Udar-nik-Narodni dom, je leta 1946 nastopila v Novem Sadu na turnirju za državno prvenstvo in tam premagala slovito ekipo beograjskega Partizana s kar 3 : 0 ! Ing. Vehar je kmalu nato začel nastopati še v drugem najboljšem odbojkarskem moštvu Ljubljane, v ŽŠD Železničar.
K TVD Enotnost je pripeljal tudi odlično kamniško odbojkarico Tilko Završnik.
Tudi v lahki atletiki je bil odličen. Že pred drugo svetovno vojno je bil celo mladinski prvak Slovenije (takrat Dravska banovina imenovane) in to v vseh vrstah metov: kopja, krogle, diska in kladiva. Razmere med vojno (1941-1945) so mu zagotovo preprečile, da bi v tistem času še bolj napredoval; zaradi dokaj zgodnje poškodbe kolena (1950) pa je moral predčasno zaključiti intenzivno športno dejavnost, tudi v vrhunski odbojki.
Pa vendarle, ko je Ing. Vehar po diplomi leta 1954 že januarja 1955 nastopil službo v »Stolu« na Duplici, je tam tri leta pozneje zbral okrog sebe razmeroma dobro odbojkarsko tovarniško ekipo, ki je z lepim uspehom nastopala v »kamniški ligi« (rang III. rep. lige). V tej so takrat igrale npr. najboljše članske eki-
pe Jarš, Domžal ... Seveda se je takoj vključil tudi v odbojkarski klub SŠD Kamnik in bil v prvi polovici sedemdesetih let tudi njegov predsednik.
Sicer pa je mladi Ivo osnovno šolanje v Kamniku pričel v drugem polletju 1. razreda v Mekinjah leta 1930. Takrat je bil njegov oče Ivan (doma iz Ledin pri Žireh), orožniški stražmoj-ster, premeščen iz Šmartnega v Tuhinju v Kamnik. Že leta 1933 sta z Ivovo mamo Antico (roj. Deskovic s Cresa) blizu glavnega vhoda v smodnišnico kupila hišico. Leta 1935 so se preselili v Ljubljano, kjer je leto poprej Ivo pričel obiskovati gimnazijo.
Že leta 1936 se je včlanil tam v bližnje telovadno društvo Sokol na Taboru, kjer je vadil vse do leta 1941. Kot atleta so ga že na Taboru kmalu odkrili Ilirjani in tako je še na stadionu SK Ilirije (ob kopališču) vadil, nastopal in napredoval v metih vse do začet-
ka vojne.
Maturiral je 1942 na bežigrajski gimnaziji. Vojna pa tudi njemu ni prizanesla. Študij na univerzi so mu preprečili že Italijani, ki so jo leta 1942 ukinili. Kar dvakrat je bil aretiran. Prvič s strani Italijanov, ki so pri preiskavi stanovanja našli propagandne lističe OF in za en teden priprli v moščansko osnovno šolo vso družino. Drugič pa so ga aretirali Nemci: v zaporih na Miklošičevi je bil dvajsetletni Ivo zaprt kar ves mesec. Na intervencijo njegovega očeta, ki je še iz avstrijskih časov kot cesarsko-kraljevi orožnik dobro obvladal nemški jezik, so ga nato le izpustili. Da bi se izognil vojaški suknji, se je študent Ivo od junija 1943 do septembra 1944 uspel zaposliti kot fizični delavec, najprej pri obnovi Borovniškega viadukta in pozneje do konca vojne v Kemični tovarni Moste.
Po služenju vojske, od junija
Občni zbor Alpinističnega odseka Kamnik
Kamniški alpinisti opravili vrsto odličnih vzponov
- p-
14. marca je imel kamniški alpinistični odsek svoj redni letni občni zbor. Pregledali so delo v preteklem letu in izvolili novo vodstvo z dvoletnim mandatom. 31 decembra 2012 je AO štel 99 članov, od tega 6 alpinistk, 58 alpinistov 3 starejše pripravnice, 11 starejših pripravnikov, 10 mlajših pripravnic in 11 mlajših pripravnikov, poleg tega pa še 23 tečajnikov. V letu 2012 je bilo registriranih 39 članov. Odsek ima tudi 1 inštruktorico alpinizma in 23 inštruktorjev.
Glavna dejavnost je seveda bilo plezanje. Poleg kvalitetnih vzponov v domačih hribih skozi vse leto so bili kamniški alpinisti zelo aktivni tudi na tujem. Matej Kladnik in Urban Novak sta januarja plezala na Škotskem v okviru mednarodnega srečanja v organizaciji BMC. Kladnik je marca plezal tudi v Chamonixu na taboru za perspektivne mlade plezalce. Na začetku maja jih je sedem smučalo z najvišjega vrha Evrope -c	j	Elbrusa. Monica Kambič je v juliju vodila odpra-
vo v Pamir Alaj, kjer so preplezali precej kvalitetnih smeri v granitu. Urban Novak je prav tako julija sodeloval v ameriško-slovenski odpravi, ki je preplezala prvenstveno smer v vzhodni steni vrha K7 v Pakistanu. Marko Prezelj pa je oktobra v okviru drugega mednarodnega »alpinističnega festivala« plezal v Iranu. Posebno pozornost so posvetili tudi usposabljanju novih članov. Redna AŠ poteka že več let, vendar je zaradi varnosti in kvalitete omejen vpis. Lansko AŠ, ki sta jo vodila Aleš Holc in Jure Prezelj, je od 11 vpisanih uspešno končalo in si pridobilo naziv mlajšega pripravnika 8 tečajnikov. V letošnjo šolo se je vpisalo 12 tečajnikov in 8 od teh že ima naziv športnega plezalca.
V letu 2012 sta uspešno opravila izpit za alpinista Franci Brcar in Primož La-vrič, ki sta bila nato tudi sprejeta med kamniške alpiniste. Priznanje za posebne dosežke od KA PZS za leto 2012 je dobil Urban Novak, najperspektivnejši alpinist leta 2012 pa je bil Tadej Krišelj. Odprava na Suelian Feng (Xuelian Feng) , ki jo je vodil Aleš Holc, je bila nominirana za prestižno priznanje »Zlati cepin«, člana odprave v Čarakuso (Charakusa), ki jo je vodil Urban Novak, pa sta prejela to priznanje. Status kategoriziranega športnika državnega razreda pa imata 1. marca 2013 Monica Kambič in Urban Novak.
Aleš Holc je nov načelnik AO Kamnik.

OMV futui PIUS
kurilno olje
Avtopralnica Delfin
Na bencinskem servisu OMV Kamnik.
MALI OGLASI
Prodam hlevski gnoj, listni nastilj, iz okolice Kamnika.
Tel.: 041-903-923.
Prodam invalidski skuter Leo, primeren za starejše, lepo ohranjen, star 3leta. Tel.: 041-940-758.
UGODNOST: pri nakupu kartice desetih pranj jih plačate 9+1 gratis
Najboljše ekstra lahko kurilno olje, ki je prijazno do okolja in vaše kurilne naprave.
*	visoka zanesljivost delovanja
*	nižji stroški vzdrževanja in čiščenja
•	manjša poraba
•	ugodne cene
Možnost plačila na obroke.
M**

pto
•zagotovljena kvaliteta •ugodne cene
Naročanje: 041/633 095
Idi
I d.o.o. KAMNIK
OPREMLJENO DVOSOBNO STANOVANJE V
CENTRU KAMNIsKA ODDAM V NAJEM. VSELJIVO TAKOJ. TEL.:031-395-142
Goldi d.o.o. 041/633 095 080 2332
041/691 325
OMV-jev pooblaščeni prodajalec Naročanje
Prevoznik: Marjan Dragar, s.p
Garažo v Kamniku
oddamovnajem.
Tel: 041 662 450
do novembra 1945, se je vpisal na univerzo in 1954 diplomiral na strojni fakulteti v Ljubljani. Med študijem je tudi pel tenor pri APZ Tone Tomšič. Od leta 1955, po odsluženju drugega polletnega dela vojske, in po poroki z Anico Dimnik iz Dobrunj (računovodkinjo), zopet živi v Kamniku. 1960 je nastopil novo službo v podjetju Hermes v Ljubljani, kjer je služboval vse do upokojitve leta 1983. Ker so njihov stari dom na Fužinah zaradi izgradnje stanovanjskih blokov
morali porušiti, so se leta 1972 z ženo, hčerama Mojco in Sonjo ter očetom preselili v novo zgrajeno hišo na Zapricah. Z odbojkarskimi geni sta obdarjeni tudi njegovi vnukinji Mateja in še posebej Katarina Potočnik, ki je igrala tudi v prominentnem ljubljanskem klubu »Sladki greh« in z njim pri članicah kar dvakrat osvojila naslov državnih prvakinj. Gospod Ivo, na še mnoga zdrava leta!
MILAN WINDSCHNURER
Vzdušje na občnem zboru je bilo zelo sproščeno.
Izveden je bi spominski pohod na Grintovec, memorial za smučko in cepin, nogometna tekma »na najvišji ravni«, pa tudi plezalni tabori »Pipa miru«, pod Wilderkaiserjem in ob Soči. Matjaž Šerkezi je avgusta in septembra sodeloval kot glavni svetovalec na tečaju osnovnih planinskih veščin v organizaciji Nepalske planinske zveze v Nepalu. Marko Prezelj pa je postal častni član The Alpine Cluba.
V novo vodstvo AO Kamnik so bili izvoljeni: načelnik Aleš Holc, njegova pomočnika sta Primož Lavrič in Jure Prezelj, tajniške posle bo opravljal Jaka Capuder, bagajno bo vodila Saša Lindič ob pomoči Sandre Janežič. Gospodarju opreme Rožletu Repanšku bo pomagal Alen Voljkar. Knjižnico bo upravljala Katja Tabernik, v pomoč ji bosta Hana Kladnik in Primož Narobe. Za objavo raznih dogodkov bo skrbel Boštjan Borštnar, skrbnik pripravnikov pa bo Marjan Kregar, svet inštruktorjev bo vodil Marko Petek. V naslednjem obdobju bo delovanje odseka podobno sedanjemu -plezanje v domačih in tujih gorah, organizacija oz. udeležba na odpravah v tuje hribe, alpinistična šola, plezalni tabori, predavanja in podobno.
Na koncu občnega zbora je predstavnik DGRS Kamnik Jernej Lanišek po pozdravu izročil simbolično darilo - novo vrv, ki naj simbolizira povezavo med alpinisti in gorskimi reševalci.
BOJČ
Francetu Malešiču najvišje priznanje Planinske zveze Slovenije
Na Prevaljah je 1. decembra 2012 potekala slovesna podelitev najvišjih priznanj Planinske zveze Slovenije. Med dobitniki teh priznanj je bil tudi dr. France Malešič, član PD Kamnik, ki je prejel najvišje priznanje PZS - »Svečano« listino za svoje delo v okviru planinstva. V obrazložitvi za podelitev je med drugim zapisano:
»France Malešič je od leta 1956 član PD Kamnik, od 1965 član Alpinističnega odseka PD Kamnik in od 1968 član postaje Gorske reševalne službe v Kamniku.
V	matičnem odseku je večkrat vodil alpinistično šolo. Leta 1969je postal član Komisije za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije in bil do leta 1990 zadolžen za vzgojno literaturo. V letih 1972, 1975, 1978 in 1979 je organiziral tečaje za alpinistične inštruktorje. Leta 1975 je opravil prvi tečaj za zdravnika reševalca letalca in bil do leta 1999 v skupini zdravnikov, ki so reševali s helikopterjem. Od leta 1975 do 2000 je bil član Zdravniške podkomisije slovenske GRS.
V	prostem času se France Malešič ukvarja z raziskovanjem, objavljanjem raziskovalnih rezultatov v knjigah, člankih, predavanjih, zlasti s področjapediatrije, alpinizma, gorniške in kulturne zgodovine, etnologije, z urejanjem del in mentorstvom posameznim raziskovalcem in avtorjem. Seznam v Cobissu objavljenih naslovov kaže na izjemno obsežno delo, pregled del pa na izjemno tehtno in skrbno izbrano ter obdelano vsebino. Veliko je prispeval kot avtor publikacij ob zdravniških zbornikih Ažmanovih dni, v Planinskem vestniku, Alpinističnih razgledih ter drugih periodičnih publikacijah s planinskimi vsebinami. Bilje eden od ustanoviteljev in več let glavni urednik Alpinističnih razgledov. Izjemno mesto imajo dela s področja zgodovine nesreč v slovenskih gorah.«
Je avtor oz. soavtor več knjig: Prehrana v gorah, 1978, Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom, 2002, Spomin in opomin gora: kronika smrtnih nesreč v slovenskih gorah, 2005, Reševanje v gorah, 2012, štirje zborniki ob pomembnih obletnicah GRS in druge. Pomembno mesto ima tudi kot urednik oz. član uredniških odborov raznih planinskih publikacij, npr. Hoja in plezanje v gorah, (tri izdaje, prva 1974), Vodnik po slovenski planinski poti, 1988, Zavriskaj in zapoj: tristo planinskih, 1990, Kamniško-Savinjske Alpe, PZS, 2004, Po svoji sledi, PZS, 2011, Reševanje v gorah, 2012, Želja pomagati, 2012, in drugih. Napisal je več spremnih besed v mnogih planinskih publikacijah. V zadnjih letih je prispeval pomemben delež pri urejanju arhiva (tudi fotografij) Slovenskega planinskega muzeja.
BOJČ
France Malešič na predstavitvi knjige »Reševanje v gorah« v Kamniku leta 2012.
www.irmi.si *

STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
tel.: 01/722 70 89, 041/956 537,
041/676 198 faks: 01/722 89 98 e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net
izdelava termopan stekla brušenje stekla in ogledal izdelava izbočenih stekel peskanje stekel, fuzije - vitraži okvirjanje slik
POGREBNItik
.0.0.
Pogrebne storitve, Dvorje 13,4207 Cerklje TBL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.pogrebnik.com
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, «mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in t^ini)
•	PRODAJA POGREBNE OPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILAPEVCEVINTROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
•	FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS)
Fanina Mrakič, mag. farm., Lekarna Duplica
^fl
Dežurni lekarni od 1. 1.2013 do 31. 12.2013:
•	Lekarna Kamnik
sob, ned in praz 17.00 - 20.00
•	Lekarna Domžale
ned in praz 9.00 -12.00
MEST
EKARNE
zaufiMjm
Optika Škcficžeod 1975
Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 40 06
delovni čas; pon.-pet.: 8-72 in 16-18 sobota: 9-12
Vsem strankam inpos(ovnimpartneijem Mimo vesek vefi^onočneprazni^e!
ELEKTRO GRELNA OPREMA
Gora 20 a, 1218 Komenda, tel\ 01/83 41583, fax. 01/83 42 208 www.egro.si
KABELSKE GRELNE INSTALACIJE
. ---- TALNO OGREVANJE bivalni, poslovni in drugi prostori	
TALJENJE SN EGA IN LEDU na voznih in pohodnih površinah	AJT
TALJENJ ESN EGA IN LEDU v strešnih žlebovih, žlotah in ceveh	/JM^C«r.-
ATESTIRANO ^oti zamrzovanju aH procesno vzdrževanje temperature

www.renault.si
brezplačen pregled 33 kontrolnih točk
ZARADI IZJEMNEGA POVPRAŠEVANJA AKCIJO PODALJŠUJEMO DO KONCA MARCA!
RENAULT Pr'Pe'j'te svojega Renaulta na brezplačen strokovni pregled 33 kontrolnih točk in sodelujte v
T
STORITEV
žrebanju za novi Renault Clio. Izkoristite izjemne ugodnosti v delavnicah le na dnevih odprtih vrat med 16. in 22. marcem.

„.„„»„.^ PORABA PRI MEŠANEM CIKLU: 3,6 - 5,5 l/100 km EMISIJE CO2: 93 - 127 g/km
AVTO Car 01/7237414,5^01/7237279, mmm
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, ati, ata, stric in prijatelj
JOŽE KLADNIK
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje, svete maše in
sveče.
Posebna zahvala g. župniku Dularju za opravljen obred, gasilcem za zadnje spremstvo in govor, cerkvenemu pevskemu zboru ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Februar 2013
Kjerkoli si zdaj, naj te sreča poišče, v svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče. Ljubezen, ki obilno si nam jo dajala, za vedno v vseh naših bo srcih ostala!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete
ANGELE JELNIKAR
rojene Čož
se iz vsega srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam v trenutkih žalosti
stali ob strani in čutili z nami. Hvala vam za vsak stisk roke in iskreno besedo. Hvala za darovane sveče in svete maše.
Hvala gospodu župniku Tonetu Dularju in patru Lavrenciju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem kvarteta Grm za ganljivo
petje in trobentaču za čutno zaigrano pesem. Iskrena hvala vsem, ki ste bili z nami in si vzeli čas za zadnje slovo od naše ljube mame.
Hvala ti, mama, za vse. Hvaležni smo ti za čudovito skupno pot in večno boš ostala z nami.
Žalujoči: Vsi njeni
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce in čeprav zdaj v grobu spiš, z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
V 97. letu nas je zapustila naša mama, stara mama in prababica
ALBINA BALANTIČ
p. d. Rebernikova mama iz Zagorice
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, svete maše in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku Antonu Prijatelju za vse obiske na domu in lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala tudi Dominiku, kvartetu Krt in MePZ France Gačnik za lepo petje ter družini Marinko za vso pomoč.
Vsi njeni
Marec 2013
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 76. letu zapustil naš dragi mož, oče, brat, tast, stric in prijatelj
LOJZE HOČEVAR
iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala dr. Jermanovi iz ZD Kamnik, gospodu župniku Antonu Dularju za lepo opravljen pogreb, pevcem kvarteta Krt za lepo in sočutno petje, praporščakom Društva upokojencev Kamnik
ter Emi Gregorčič za besede slovesa. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Rezka, sin Robi z družino, vnuki Nataša, Ana in Luka ter drugo sorodstvo
Marec 2013
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
V 81. letuje tiho zaspala naša zlata mama
MARJANKA VAVPETIČ
Ob izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja,
podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi osebju bolnišnice Petra Držaja za vse, kar so lahko storili zanjo, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem, Dragici za prebran govor in vsem, ki ste jo pospremili k njenemu zadnjemu počitku. Pogrešali jo bomo.
Lado z Ano, Maja z družino ter vnukinje in pravnukinji
Marec 2013
Dober, plemenit človek, ki je z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v našem srcu je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubljenega moža, očija, ata, tasta, sina, brata, svaka, zeta in strica
MARJANA RESNIKA
z Vrhpolj pri Moravčah
se iz vsega srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam v trenutkih žalosti stali ob strani in čutili z nami. Hvala vam za vsak ljubeč stisk roke, za vse tople in sočutne objeme, hvala vsem, ki ste delili z nami nepopisno bolečino. Hvala tudi vsem vam, ki ste na kakršenkoli način nudili pomoč, žrtvovali vaš čas in se udeležili zadnjega slovesa. Hvala Grajskemu oktetu za odpete pesmi v slovo, gospodu župniku Kancijanu Čižmanu za opravljen poslednji obred, trobentaču in Pogrebnemu zavodu Vrbančič.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Februar 2013
IMajfma frcjovina z vefifcp portudko!
Pri nas boste našli vse pripomočke in material za ročna dela:
sukance, šivanke in drug šiviljski pribor
gumbe in zadrge široko ponudbo gobelinov in tapiserij blago za vezenje in prte prejice za kvačkanje in vezenje volne in bombažne preje za pletenje in kvačkanje pletilke in kvačke vseh dimenzij
Obiščite nas na Glavnem trgu 7 v Kamniku, od ponedeljka do petka od 8h do 12h in od 15h do 19h ter ob sobotah od 8h do 12h http://www.monna-lisa.si/ tel.: 01 83 11 205
ET ERIN A
KAMNIK d.o.o.
Veterinarska ambulanta, lekarna in trgovina s hrano za male živali.
Perovo 20, Kamnik Tel. ambulante: 01/830 95 77 dežurni tel.: 051 626 941 www.veterina-kamnik.si info@veterina-kamnik.si
Ambulanta za male živali je odprta od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure, ob sobotah od7.do11. ure.
Vsem želimo lepo velikonočno praznovanje, občankam in občanom Kamnika pa čestitke ob prazniku občine!
AllVIfe»
i.p.
■.sv.v.v.v.v
TAXI
■V.V.V.V.W.
041 686-520
ODKUP IN PRODAJA VOZIL
www.taxialma.si
Taxi prevoz Kamnik 3 €, Kamnik-Domžale 7 €, Kamnik-Ljubljana 15 €, Kamnik-Brnik 15 €.
Nakup peugeota 308je zdaj zagotovljen zadetekv polno: bogato opremljena vozila z dvopodročno klimatsko napravo, 16-palčnimi litimi platišči tervarnostnim in električnim paketom sedaj samo 12.990C ob nakupu s Peugeot Financiranjem.
Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 6,4-7,8 L/100 km. izpuh CO2: 147-180 g/km. Podrobnejše informacijeoporabi goriva in emisijah
CO2 novih osebnih vozil Peugeotnajdetevpriročniku ovarčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na www.peugeot.si.
PEUGEOT 308
MOTION & EMOTION
PEUGEOT
R.ODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: 01 /729 92 01, prodaja: 01 /729 92 00, 722 81 3 1, 03 I /669 367
mam
mmj^mmmmmmm ■
itrnTaMSjl? vseh vrst ^raKmariie!
M Mil i Mi t Ha -J J fk77žEl
HEJ
i rt
k
r.

■i
r* -
>
K.
d


w
tm
Sestavite si svoj šopek izjemnih iQ cen in prihranite!
Vabljeni v 7 dežel ugodnejših velikonočnih nakupov. Poiščite znižane IQ izdelke v nakupovalnih centrih, na spletni strani ali v časopisu dežele Qlandia in si sestavite svoj šopek ugodnosti.
www.qlandia.si
Kamnik • Maribor • Ptuj • Kranj • Nova Gorica • Novo mesto • Krško