OKEDNJŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I. nudstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne • • • sprejemajo. : : : NAROČNINA: celoletna po posti ali s poSiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9’—, četrtletna K 4',00, mesečna K 1'50; za Nemčijo celoletno K 21'60; za • : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30'—•. : : Posamezne številke po 6 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikom .* .• .• ob pol 11. dopoldne. \ \ *. UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 25 vin., posiana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. ........... Reklamacije lista so poštnine proste. — Štev. 244. V Ljubljani, v petek dne 29. marca 1912. Leto II. Češka spravna vprašanja. Praga, 27. marca. Češko - nemška pogajanja se bližajo zaključku in po raznh incidentih, ki so bolj opraševali pesimizem kakor optimizem, kaže zadnji čas zopet, da se bo mešetarija vendar posrečila. Pravzaprav bi bili od začetka Ceni in Nemci zelo radi zlezli v lopo, kajti stari M preseda obema deloma in pri vladnem ko-r'tu bi bili oboji radi. Ali sram jih je bilo; če bi ^e bili hitro pobotali, bi bila brezumnost vseh teh bojev, ki so trajali desetletja, postala pre-yeč očitna. Treba je bilo torej zavlačiti pogajanja, kupičiti težave, in se delati, kakor da bi •melj gospodje premagati neznanske ovire. v Delavstvo na Češkem je kazalo za vso to Mešetarijo izredno malo zanimanja; naslov »česko-nemška pogajanja« je namreč zgrešen, zakaj prj zelenili mizah ne sedi ne češki ne nemški narod, temveč le zastopniki čeških in nemških privilegiranih slojev, češke in nemške ouržvazije pod pokroviteljstvom plemstva, ki 111 ne češko ne nemško, temveč le fevdalno-egoistično. Lahko je razumeti, da se suče vsa Kupčija v teh razmerah okrog vprašanj, ki se “-ejo večinoma le privilegiranih slojev in nihajo za delavstvo skoraj nobenega pomena. v Med temi zadevami pa je zadnji čas ena j^jsla na dnevni red, ki se nikogar toliko ne lce kolikor delavstva. Začelo se je namreč Pogajanje o volilni reformi za češki deželni bor. Dolgotrajni obstrukciji, ki je leta in leta Preprečila vsako delo v dežel, zbornici, je pred ysem pripisati, da je Češka v tem oz. osramo-Cena in da je avtonomna zakonodajna korporacija velike češke dežele zaostala za najmanjšimi avstrijskimi pokrajinami, da so skoraj v yseh deželah prej izvedene volilne reforme ka-?or xia Češkem. »Staroslavni« deželni zbor čeki se je dal prekositi od koroškega in buko-Vlnskega. Češko organizirano delavstvo se je že aavno bojevalo za splošno in enako volilno Pravico. Odkar je to načelo prodrlo za držav-I1 zbor, je postalo naravnost absurdno, da ve-lnW° Za ^e^e'ne zbore, ki imajo mnogo ožji de-okr0g, predpotopne kurije. Toda kdor ima ^aksen privilegij, ga ne da rad iz rok; zlasti i e P??estniki. ki so morali v državnem zboru giibiti svoj nekdanji neopravičen vpliv, se o-tem bolj krčevito svoje moči v deželnih zborih. lo je razumljivo. Težje pa bi bilo razu-nia £ C*U p°dpirajo meščanske stranke nazad-stv- °* stremljenje veleposestniškega plem-st a* če ne bi človek poznal teh meščanskih rara '.katerih najhujša bolezen je ta, da ne azurnejo nit svojega poklica in padajo v ble-inh'1 .s*la*lu pre<^ rastočo močjo delavstva bolj-nbolj v sramotnem servilizem. Na trepet meščanskih strank se zanaša tudi vlada, ki je izdaja za češki deželni zbor volilno reformo po .^Šibili ministrskih nazadnjakov in po intere-i1'1 veleposestnikov in kapitalistov. Sedanjim Urijam lioče vlada pripojiti četrto, takozvano .Plošno, natančno po vzoru nekdanje Badeni-eve pete kurije za državni zbor. Tu naj bi do-**! delavci volilno pravico, poleg njih pa tudi si °ni( kj j0 jmaj0 že v ostalih razredih, neka-r' celo i)o večkrat. Uv £es 3e' ^a so nekateri deželni zbori že Ha- ta^c vo*'*ne reforme. Ali nikjer ni tak Crt tako provokatoričen kakor na Češkem, EM1LE ZOLA: Rim. (Nadaljevanje.) nos ^3\na s^ha v°lia ic le izdajala rimski pojili 9eniu 1}i kazali svoje rane tujcem, ki n. vodi nemara le sovražna radovednost sem? u , mora biti vedno lep in se sme kazati le v asoti svoje slave. Ali Narcisse se je že polastil Pierra. Zah /1, re.s ^e’ dragi >n°i; popolnoma sem po-Na .tla Vam bil priporočil ta izprehod ... Z£rrv.sak način morate videti nove četrti, ki so V are 11 a Prat' tlel Castello. Tipične so za ten .u^e*.'n jamčim Vam, da ne bo Vaš čas s »ln lz&ubljen, zakaj nič na svetu Vas ne bi mo-Vsr>, • e l)0čutiti o sedanjem Rimu. Tam je pov-1 izredno, čisto izredno.« potem se je obrnil do Benedete. tja-j * ej velja, da gremo jutri dopoldne Prti"' ^bbč in jaz Vas počakava tam, zakaj ra~ nn* hočem vse razložiti, da bo vse prav ' roel... 1 orej ob desetih, ali Vam jc prav?« nji preden je kontesina odgovorila, se je obr- a do tete s spoštljivimi ugovori. do »AH teta, gospod abbe je moral opaziti pač Sicp 3 beračev po naših ulicah. Vse lahko vidi. del Ra s°dim po njegovi knjigi, da ne bo vi- uekn 1 vc^’ llCkr° )e videl v l>arizu- lam jc °d zapisano, da je lakota povsod enaka.« nim 30 ,)r'jela ,)ariia- blago, ali z razum- Vesel' °v l)ari°' ti veš, da mi napraviš veliko Dre\ Illc povedeš tja.' Brez tebe bi vendar tarnuuJno padli tja noter. Popeljimo se vun in vožn^e Sll'^emo z gospodi. Prav čedna zabavna v°zilu! t0 1'' Sa3 se ŽC cIo1k<) nisva skupaj 2dai*)a’ *° ie bilo, kar jo je radostilo; imela je P(>noinretvGZ°, tla 1° moglu hiti pri njem in se lic y noma spraviti z njim. To jc čutil in te ženi mogel odreči. v tej najbolj industrialni deželi, kjer je delavstvo že sedaj najvažnejši faktor prebivalstva. Z načrtom se bavi zdaj poseben odsek deželnega zbora. V njem sede zastopniki takih strank, ki so se včasi bahale s svojimi demokratičnimi nazori in s svojo ljubeznijo do splošne in enake volilne pravice. Ali od tega odseka vendar ni pričakovati, da bi se postavil na branik pravice in priporočil edino umestno reformo. ki bi vpeljala nepotvorjeno splošno in enako volilno pravico. Slišati je, da hoče v nekaterih točkah izpremeniti vladni načrt; toda tega ne namerava v naprednem, temveč v nazadnjaškem zmislu. Kakšen duh da vlada v tem famoznem odseku, se lahko spozna po njegovem dosedanjem delu, katerega bi se sramoval vsak resnični naprednjak. Odsek se je včeraj bavil z volilno pravico ženskih volilk v veleposestniški, mestni in kmečki kuriji. Tukaj so imele davkoplačevalke tudi doslej volilno pravico, izvzemši mesti Praga in Liberec. Odsek je sklenil, da tem privilegiranim ženam, ne odvzame aktivne volilne pravice, temveč je bil še tako milostiv, da jo je razširil tudi na Prago in Liberec. Ali — ali — po češkem volilnem zakonu so imele te žene doslej tudi pasivno volilno pravico. Sicer se ni nikoli zgodilo, da bi bila katera izvoljena, meščanske stranke tudi niso nikoli nobene kandidirale, ali pravica je bila, četudi trdijo nekateri, da je prišla le pomotoma v zakon. To pravico je zdaj pogumni in »napredni« odsek energično — izbrisal. Kajti bila bi vendar prevelika nesreča, če bi prišlo kakšnemu okraju na misel, da bi res poslal žensko v deželni zbor. Meščanske stranke taksirajo menda svoje žene tako nizko, da jim iie priznavajo sposobnosti za vzvišeni in posvečeni posel deželnozborskega poslanca, medtem ko smatrajo marsikatero nedvoumno ničlo za popolnoma sposobno, če le nosi hlače. Po tem sklepu ni težko presoditi, kakšen duh je v slavnem odseku in česa je od njega pričakovati v vprašanju enake volilne pravice. Ali tukaj bodo zastopniki privilegijev dobili opravka z organiziranim delavstvom. Najma-nje kar se mora zahtevati, če se ne dajo kurije na noben način odpraviti, je to, da ostane četrti razred čist za one volilce, ki doslej nimajo volilne pravice. Voditeljem strank v deželnem zboru je to stališče znano in če nočejo doživeti bojev, ki bi jim lahko temeljito pokvarili spravno navdušenje, bodo morali sami odstraniti pluralno volilno pravico. Če ne store tega, je boj neizogiben. Zakaj delavstvo na Češkem ima že preveč političnega razvoja za seboj, da bi se moglo zadovoljiti z manjšo pravico nego velja n. pr. za tržaški deželni zbor. Učiteljstvo in njega organizacija. Vsak inteligent zasleduje gibanje slojev, kateri se bojujejo zoper izkoriščevalce za svoj obstanek. Z veseljem je opazovati krepke in neomahljive organizacije vseh slojev delavstva v okrilju socialno demokratične stranke. Edina moč in glavno orožje je združenje vsega sloja, ne oziraje se na narodnost, kar pričujejo vsakdanji dogodki. Delavstvo je. ki je organizirano tako, je lahko ponosno na svoje organizacije. Smelo trdim, da se ne morejo kosati, niti primerjati učiteljske organizacije s kate- »Oli, sestrična,« je dejal z glasom, ki je bil po sili šaljiv, »ti boš kriva, če me bo potem ves teden mora tlačila. Tak izlet lahko vzame človeku za cel teden veselje do življenja.« Že naprej se je zgražal, ker mu je bila misel zoprna. Ostali pa so sc zopet smejali in kljub nemi graji donne Serafine se je določil sestanek za drugi dan ob desetih dopoldne. Celija je pri odhodu živahno obžalovala, da se ne more udeležiti; ali ta beli, nerazcveli popek lilije se je zanimal le za Pierino. »Dobro si oglej to lepoto, moja draga,« je v predsobju pošepetala prijateljici v uho. »Povedati mi moraš, če je tako lepa, res tako čudovito lepa, toliko lepša od vseh drugih.« Ko sc je Pierre drugo jutro ob desetih sešel z Narcissoin na Prati del Castello, je ns svoje začudenje opazil, da je bil zopet ves zasanjam v svoj vzdihujoči umetniški zanos. Začetkoma ni bilo več govora o novih mestnih okrajih in o strašni finančni katastrofi, katero so povzročili. Mladi mož je pripovedoval, da je vstal s solncem, le da jc mogel prebiti uro pred svto Terezo. Trdil je, da ga boli srce, če je osem dni ne vidi, in da trpi, kakor če bi bil ločen od ljubice. In da ima posebne ure, ko jo ljubi na različen način — namreč zaradi razsvetljave: Zjutraj, v mračni luči, ki jo obseva vso z belino, jo ljubi z vsem mističim ognjem svoje duše; popoldne, kadar padajo nanjo poševni žarki zahajajočega solnca, kakor da jo proseva njen plamen, jo ljubi z gorečo strastjo mučenika. »Oh, dragi prijatelj,« je vzdihnil s trudnim obrazom in njegove oči so dobile prav barvo sleze, »oh, dragi prijatelj, ne morete si misliti, kako dražestno, razvnemajoče je bilo to prebujenje davi... Nevedna, čista devica odpira sanjavo oči, še vse onesveščena, poražena od blagega užitka, ker jo jc posedoval Jezus... Oh, pri tem bi človek umrl!« Šla sta par korakov, pa se je pomiril in je, rokoli delavsko organizacijo. Mnogo učiteljstva pa je indiferentnega, z drugo besedo takega, ki mu je vseeno, če sveti solnce ali luna. In tako učiteljstvo se ne more obvladati, ker ni sposobno, da bi si ustvarilo samostojno nazi-ranje. Imel sem priliko debatirati s tovarišem učiteljem o politiki; skušal je na vse mogoče načine opravičevati liberalno stranko. Končno sva prišla tako daleč, da ni znal ločiti ministrstva od upravnega sodišča in ljudskega zastopstva od gosposke zbornice. Torej take duševne revčke poseduje liberalna stranka, na kar so lahko ponosni nje generali. Omeniti moram, da je večina učiteljstva, ki se kolikor toliko ukvarja na deželi s politiko, na stališču takozvane liberalne stranke. Vsak še tako neinteligenten učitelj kot liberalec bi moral v sedanjem času spregledati in spoznati, da se nahaja na krivi poti. Vzrok temu pa je slaba predizobrazba in ta povzroča, da ne more tak učitelj zasledovati vsakdanjega političnega življenja ter si ustvarjati samostojnega političnega naziranja, ampak dela le na iniciativo drugih, bodisi prav ali napačno. Takemu učiteljstvu je meščansko, oziroma liberalno časopisje evangelij, na katerega podlagi se zavzema za »napredna« načela. Da pa imamo tako učiteljstvo, so pa najbolj krive njega organizacije; kajti najpreprostejši delavec je bolje organiziran, kakor učitelj. To hočemo sedaj tudi dokazati s suhimi dejstvi, čeravno ne bo marsikateremu všeč iii da bode tuid širja javnost informirana o »inteligentnih« organizacijah in njih voditeljih. Večina učiteljstva se ne zaveda, kaj je pravzaprav organizacija in čemu je, čemur se ni čuditi. Učitelj-novinec nastopi svojo službo brez najmanjšega političnega znanja. Ob vstopu v življenje, v nalepših letih ga obvladuje od vseh strani tema, da sploh ne ve, kaj se godi pred in za njim. Bližajo se mu prijatelji in sov-raž., hinavci in brezznačajneži, farji in naprednjaki ter ga skušajo pridobiti na svojo stran. Mislimo si lehko. v kakšnem položaju se nahaja tak ljudski vzgojitelj. In kdo bi moral prvi biti novincem v pomoč? Organizacija! Toda ona se nahaja v nevidni daljavi. Edino organizacija je poklicana v to, da varuje ugled učiteljstva in da ga pripravi na pravo pot. Učitelj-novinec pa je prepuščen samemu sebi in njega odločitev bodisi v klerikalni ali liberalni tabor pretrga vse vezi do onih lepih idealov, ki si jih je ustvarjal kot študent. Sedaj nastopi njegovo pravo politično življenje, ki mu greni veselje do poklica, prepuščen je sebi, nihče se ne zmeni zanj v bridkih urah življenja. Nič mu ne pomaga organizacija, ker se niti ne zaveda popolnoma svoje naloge, ampak ga celo zafrkuje, čemu se izpostavlja javnemu življenju, ako ni sam zmožen za to. Toda tu tiči oni pogrešek, ki ga ima sleherna učiteljska organizacija. Organizacija, oziroma nje »izkušeni« voditelji, bi se morali prvi zavzeti za takega učitelja in ga pripraviti na pot, ki je začrtana vsakemu organiziranemu delavcu, učitelje pri-števm tudi med delavce, čeravno nekateri ne soglašajo s tem. Toda organizacija se zavzema za vse kaj drugega, kar ni popolnoma nič v zvezi z organizacijo. Na dnevnem redu zborovanj je vedno le; kako naj se poučuje petje, risanje itd., katera metoda je boljša, a malokdaj se sliši reševanje stanovskega ali pa političnega vprašanja, da bi se vsaj deloma razvilo —- j--i—L im-1!"- — "i i ■ j mmmmmmmmmmm nadaljeval z gotovim glasom praktičnega, v življenju izkušenega moža: »Čujte, zdaj pojdeva prav polagoma na Prati del Castello. Poslopja že lahko opazite tu doli, nasproti. Gredoč Vam povem, kar mi je znano. O, to je povsem izredna povest o enem blaznih napadov špekulacije, ki so lepi kakor strahovito, krasno delo norega genija ... Zvedel sem jo od svojih sorodnikov, ki so tukaj igrali in dobili pri moji veri znatne vsote.« Pripovedoval je Pierru čudno povest jasno in točno kakor finančnik, in se je posluževal tehničnih izrazov s popolno gotovostjo.Ko je bil Rim osvojen in je vsa Italija zbaznela od veselja, ker je naposled imela dolgo zaželjeno glavno mesto, starodavno, slavno večno mesto, kateremu je bila obljubljena vlada sveta, je izbruhnilo opravičeno veselje in vzkipelo upanje. Mladi, šele včeraj porojeni narod, je hotel zdaj dokazati svojo moč. Treba se je bilo polastiti Rima, napraviti iz njega, moderno, velikega kraljestva dostojno glavno mesto; predvsem ga jc bilo treba ozdraviti in očistiti nesnage, ki ga je onečaščala. Človek si ne more več predstavljati, v kakšnem umazanem barju je plaval papežev Rim, la Roma sporca, za katerim umetniki tako žalujejo; niti stranišč ni bilo; javna ulica je služila vsem potrebam, častitljive razvline so bile izpremenjene v smetišče, okolica starih kneževskih palač je bila vsa onesnažena. Skratka, povsod je ležala plast odpadkov, ruševin, gnilih, trohnečih tvarin, ki so preobražale ulice v zastrupljene jarke, iz katerih so se neprenehoma širile kužne bolezni. Po sili je bilo treba začeti z velikimi mestnimi deli. V tem je bila rešitev, pomladitev, zavarovano in razširjeno življenje. Prav tako je bila opravičena misel, da se zgrade nove hiše za nove prebivalce, ki so morali trumoma prihajati od vseh strani. Prebivalstvo se je bliskoma množilo, na stoti-soče ljudi je priraščalo. Rim se gotovo podvoji, potroji, popeteri, pritegne vase živo silo pokrajin in postane središče narodnega življenja. Te- spoznanje onim mračnim učiteljem, ki žive na pol v temi. Glavno besedo na zborovanjih imajo c. kr. nadzorniki, na katere padajo od strani predsednika v pozdrav laskave besede in trikratni živio, slava in kaj še vse. Večina učiteljstva pa ne ve, da se c. kr. nadzorniki ne udeležujejo učiteljskih zborovanj iz simpatije do stradajočega učiteljstva, ampak kot vladni zastopniki, ki jim je vse drugo prej kakor učitelj. - Organizacijo vodijo navadno prijatelji c. kr. nadzornikov bolje rečeno pristaši vladnih podrepnikov torej taki elementi, ki ne posedujejo v sebi nikake energije, neodvisnosti, zastareli v svojih nazorih, ki ne spadajo več v točasno življenje, katerih edini namen je, mlajše modernih nazorov pri vsaki priliki surovo pobijati. Prigodil se je slučaj, da je bil na nekem učiteljskem zborovanju izvoljen za predsednika učitelj proti volji c. kr. nadzornika. Duška temu je dal c. kr. nadzornik s tem. da je sam izstopil iz organizacije in še nekaj drugih njegovih podrepnikov pripravil na izstop. In dokler bodo stali na površju taki La-novci, se učiteljstvu sploh ne obeta boljša bodočnost, življenje, kakor ga zahteva moderno misleč človek. S tem le dajejo vajeti v roke najhujšemu sovražniku napredka — klerikalizmu, nasprotno pa taka organizacija vzgaja po večini same neznačajneže. V organizaciji so, ako začnem pri starejših. seveda se dotikam le onih, ki se pečajo, če ne javno, pa zahrbtno s političnim življenjem, stari verni liberalci, potem radikalci in slednjič naraščaj, ki se nagiba boljinbolj soc. demokratom. Poleg značajev, je precej neznačajne-žev. med katerimi so šteti tudi »benjaminčki« c. kr. nadzornikov, kateri pa se pred svojimi kolegi kažejo v vsej drugi luči. Ali je sploh mogoče zahtevati od take organizacije, oziroma nje udov prave kolegialnosti in sploh solidarnosti. Nikakor ne- Evo vam slučaja, ki se je pripetil pred nedolgim časom organiziranemu učitelju. Neki učitelj, po mišljenju socialni demokrat je poleg svoje službe opravljal tudi službo na obrtni šoli, za kar ima tudi potrebne izpite. Kakor vsaka obrtna šola ima tudi ta svoj kuratorij, a žalibog klerikalen. Samoobsebi umevno ni bilo po volji temu klerikalnemu ku-ratoriju, da poučuje na obrtni šoli učitelj socialno demokratičnega mišljenja. Začel je ta kuratorij dogovorno z voditeljem te šole, torej s kolegom, ki sedita v eni in isti organizaciji, naj-ostudnejšo gonjo proti njemu, da je bil prisiljen, pritožiti se na višjo oblast in se začasno odpovedati službi, dokler ne nehajo te škandalozne razmere. V popolnem prepričanju, da bodo z njim vsi organizirani tovariši solidarni, je začel boj proti kuratoriju, ki je v svojem strankarskem fanatizmu krivično nastopal proti vestnemu učitelju. Toda še dobro ni zapustil službe, sta se oglasila dva krumirja, uda in eden celo odbornik ene in tiste organizacije ter skupno prevzela njegovo službo. Dragi čitatelj - delavec, komentarja sploh ni treba k temu, ker gotov sem. da si strokovnjak v tem in da si ga sam napraviš. Povem pa da stvar ni še sedaj rešena od strani tozadevne oblasti, in kdaj bo, tudi ne vem. Značajne in odločne ljudi, posebno pa socialne demokrate, hočejo v vseh slojih ubiti, toda njih vest je čista. volja in neomajnost pa jekleni, in se ne dasta upogniti. daj se je pridružil ponos; padli vatikanski vladi je bilo treba pokazati, česa je Italija sposobna, v kakšnem sijaju zablišči novi Rim, tretji Rim, ki mora prekositi cesarskega in papeževega s krasoto svojih ulic in s poplavljajočim pritiskom svojih prebivalcev. Kljub temu je ostalo stavbinsko gibanje prva leta v mejah previdnosti; ljudje so bili dovolj pametni, da so zidali le po svojih potrebah. Naenkrat se je prebivalstvo podvojilo: od dve-stotisoč duš je poskočilo hipoma na štiristoti-soč; največji del je dajal mali svet uslužbencev, uradnikov, ki so prihajali z upravno oblastnijo, vsa hrupna množica, ki živi od države, ali pa upa, da bo živela od nje, ne glede na postopače, na užitka željne ljudi, ki jih privlači vsak dvor. To je bil prvi vzrok pijanosti; nihče ni dvomil, da pojde s pomnoževanjem tako dalje in da se še pospeši. Poslej ni več zadostovalo včerajšnje mesto; brez obotavljanja je bilo treba vpoštevati jutršnje potrebe in razširiti Rim preko Rima, po vseh zapuščenih starinskih predmestjih. Govorili so tudi o Parizu iz dobe drugega cesarstva, ki se je čudovito povečal in izpremenil v mesto svetlobe in zdravja. Ali žal da ni bilo na bregovih Tibere od prve ure ne splošnega načrta, ne bistrovidnega moža, ki bi bil imel položaj v oblasti in se mogel opirati ob mogočne finančne družbe. Kar je pričela prevzetnost, želja po slavi, ki je hotela prekositi Rim Cezarjev in papežev z novim sijajem in napraviti iz večnega predestiniranega mesta središče in kralja sveta, to je dovršila špekulacija. Zavel je izreden ažijski vihar, kakršni nastajajo, ne da bi jih kaj naznanjalo, ne da bi jih moglo kaj preprečiti, pa divjajo in pograbijo vse in razdenejo vse. Nenadoma se je raznesla govorica, da se prodajajo zemljišča, ki so se po pet frankov za meter kupovala, zdaj po sto frankov; tedaj je vzplamtela vročica, groznica celega, od igralskega besa razpaljenega naroda. Roj špekulantov iz Gornje Italije je planil nad Rim, nad najplemenitejši in najlažji plen. Budapest Innsbruck Graz Osterreich-Ungam * Mudonna . rit Merfoha C.SMorco Trt e st i§ Grossa LBRJONI Bos n ienoeujra ^ ,-^erbien^ Sc: Ga za E!? S.NkoI MINOR ^Sc&afJi neona 5cr.(jrongner, tSrr. Vjrg.i _ - ^^teea_ odstopa cenenih stavbišč za zgradbo malosta-novanjskih hiš; glede oprostitve malostano-vanjskih hiš od občinskih ter eventualno d - j želnih doklad. 3. Obč. svet. J. Smoleta nadomestitve lesenih mostičev v Trnovske® okraju z betonskimi; glede razširjenja Jeranove ulice; glede naprave stopnic pri Gradasci' ci; glede električne razsvetljave v kopahsc pri Koleziji in na Zeleni poti. 4. Obč. sve-M. Rothla in Jak. Smoleta glede preuredit^ kopališča v Koleziji; glede raznih kanalizacij, regiulacije itd.; glede prepovedi kopanja »Pasjem brodti«. 5. Obč. svet. Franca Ko glede pobiranja užitnine od potnikov na k°> dvoru ali vsaj tik kolodvor, poslopja; g*efl. dohodov do Gruberjevega kanala in Ljubija11' ce na Prulah ter prireditve prostorov za Pr.a' nje. 6. Obč. svet. J. Marinka glede regulacD Martinove ceste. 7. Obč. svet. M. Lihega in J' Reisnerja glede pomaknitve magist. uradniko v I. razred aktivitetnih doklad. 8. Obč. sv? ■ J. Jegliča glede zveze med Komensko ter mr' sko ulico. 9. Obč. svet. H. Brandta glede P°' prave potov v tivolskem gozdu. 10. Obč^ sve ■ T. Novaka glede oddaje mestnih senožeti najem. — B. Tajne seje: Personalnega in prav' nega odseka poročila: 1. O prošnji nekeg^ uradnika mestnega magistrata za vštetje javni službi prebitih let v službeno dobo. 2- . disciplinarni zadevi nekega mestnega usl1U benca. 3. O dopisu davčne administracije _glea ■ imenovanja treh zaupnikov za sodelovanje P prireditvi osebne dohodarine. Finančnega 0 seka poročili: 1. O prošnji vdove nekega ma-gistratnega uradnika za podaljšanje miloščin® 2. O prošnjah četvero vdov mestnih uslužbencev za zvišanje vdovnine. Obrtnega odsek poročila o prošnjah za razne obrtne koncesij ■ — Konsumno društvo za Ljubljano in <>K iico gre smotreno vedno naprej in naprej. D slej ima že 8 prodajalen; te dni otvori devet v Sp. Šiški, na Celovški cesti št. 1 ter pri ™ lastno pekarijo. Društvo je prevzelo staf Aubeljevo pekarijo v najem, jo prenovilo 1 preuredilo za svoje potrebe tako, da bo mog ustrezati vsem zahtevam svojih članov. Krn in sploh pecivo bo oddajalo le svojim članonj’ kdor še ni član. lahko pristopi. Doslej s tej društvo 1663 članov. Pristopnina znaša 1 fr delež 30 kron. Društvo sprejema od^ svop članov tudi hranilne vloge, ki se po 5% obr stujejo od dne vloge do dne vzdiga. ^ ^ — Zadružna pekarija v Sp. Šiški začne soboto z delom. Člani konz. društva za LJU ljano in okolico dobe že v soboto v vseh PT dajalnah kruh iz lastne pekarije. — Lep naP*^ j dek! Le tako naprej! Konzumentje delavci j podprite lastno podjetje! — Dediči se iščejo. Meseca oktobra K A 1909. je v Notne, v Severni Ameriki umrl nc Ivan Spreitzer, kateri je zapustil 145.50 do a jev, kakor tudi žepno uro z verižico in PrstaJ O Spreitzerju je avstro-ogrskemu konzula1 v San Francisco le toliko znanega, da ju JL Avstrijec. V Ameriki je moral že bivati ka* j 20 let ter je bil po poklicu kuhar. Star ie ^ okoli 45 let, srednje rasti in temnih las in ( Zakoniti dediči naj se čimpreje zglase pri sv jem okrajnem glavarstvu, odnosno pri mestne magistratu, kjer dobe nadaljna pojasnila. v — »Klub slovenskih amater fotografov ^ Ljubljani javlja .vsem svojim članom, da b° soboto dne 30. marca t. 1 v posebni sobi resta racije »pri zlati ribi“ (Stritarjeva ulica) ob po' • zvečer redni občni zbor društva. Vsi p. n. tja društva se vljudno vabijo, da se ga zaneslj1 udeleže. — Odbor društva „K. S. A. F.“ ^ . — S trebuhom za kruhom. V sredo se z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko Macedoncev in 29 Hrvatov .V Heb je šj° A na Dolenjsko 27, na Koroško 29, v Kočevje Hrvatov. 200 Lahov se je odpeljalo v Bud1 pešto. *ai Obstreljen. V nedeljo zvečer se je vi?G posestnikov sin Anton Sešek iz Spodnjih I d proti domu. Kar mu stopi nasproti Franc •*llV‘0-s katerim je živel že dalje časa v hudem ■ vraštvu, ga napade, vrže na tla in prične z močjo pretepavati. Konečno se je Sešku po- ^ čilo, nasprotnika se rešiti in pobegniti. Q, Juvan ga je zasledoval in izstreli za njim >? e glo. Krogla je Seška zadela na levo stran f. ‘ v in ga težko ranila, da so ga morali prepelja deželno bolnico v Ljubljano. Idr'ja. f pi. — Klerikalne spletkarile. V nedeljo 24. ■ je sklicala takozvana »Strokovna zveza ^ ričnih delavcev v Idriji« shod. Ker pri m - j,, navada od te strani sklicevati javne sho -^ radovednost prignala precejšno množico ne^ štiristo ljudi na shod. Predsedovala sta ^ in Jakob Kavčič. Poročala pa sta Anton pravice vtikati v delavska gibanja. Konc »govora«, ki ga je že spisanega čital, zabavljanje proti župnu Štravsu in krajevnemu odboru rudarske zadruge. Med to kolobocijo, ki jo je smatral za zgodovino mezdnega gibanja od časa cesarice Marije Terezije, raznih ministrov in pokojnega trgovca Trevna, je vpletel seveda tudi osebo sodruga A. Kristana, in ga nenavzočega skušal zavračati, češ da se nima pravice vtikti v delavska gibanja. Končno je predlagal zopet novo resolucijo, ki naj bi vto-Pila ono sprejeto na javnem shodu 17. t. m. Očividcu političen namen v kalnem ribariti. Jakob Kavčič je mešal neke čudne številke sedanjega in starega plačilnega opravilnika in zahteval 100% provizije. Peter Rupnik je rekel, da je vse mezdno gibanje smo boj za oslovo senco, če ne dosežemo za vse delavce »stare pravice« žito in drva. Predlga ponovitev resolucije od 25. svečana t. 1. Zahteva takoj glasovanje. Sodrug Štravs zahteva prej besede. Ker navzoči to zahtevajo, se mu dovoli. Zavrača nesmiselna očitanja Logarja in hoče dokazati resnico, da je vsaj za večino delavstva pri normalni dnini in proviziji boljši novi kot stari plačilni opravilnik. Manjšina in predsedstvo prične kričati, da Štravs že predolgo govori ter da drži z erarjem. Gospod Tauzes (naprednjak) Predlaga zopet komisijo vseh strank, ki naj prouči, kaj je boljše novo ali staro. Klerikalci videči, da ne dobe večine, se takoj oprimejo 1 au-zesovega predloga. Navzoči zahtevajo glasovanje za staro in novo resolucijo. Odglasuje se resolucija Logarja in tovarišev, z veliko Manjšino. Sodrug Štravs vpraša, kdo je za resolucijo, sprejeto v nedeljo 17. t. m. in dvigneta se dve tretjini rok, pa je bila komedija končana. Shod je imel čisto političen namen. Predpriprave so imeli že v soboto zvečer. Milili so si, da bodo vsi, ki bi ugovarjali, ta dan v Ljubljani, pa so se varali. Sedaj so dobili od delavstva to, kar jim gre. Žalostno pa je, da se disciplina med delavstvom na tako dema-Sogičen način krši. Če bodo slabi uspehi radi novega plačilnega opravilnika, ki bi se moral popraviti, bodo tega krivi ljudje, ki iščejo vpliv v klerikalni stranki, ni pa jim mar delavec, ki je po starem normalu dobil za svoj 40-letni trud za provizijo največkrat nulo. — izredni občni zbor bratovske skladnice ie bil 25. t. m. Namen je bil, da se potrdijo nove Provizijske tabele. Delegti pa so z ozirom, da n°vi plačilni opravilnik še ni izpolnjen v zmi-slu resolucije z dne 17. t. m. potrditev novih tabel odklonili, dokler se resolucija ugodno ne reši. Sklenili so vztrajati do konca na tem sta-lišču. Delavcem, ki so po novem plačilnem o-Pravilniku oškodovani, oziroma niso po službenih letih pravilno uvrščeni, se tem potom naztianja, da se imajo do 31. t. m. zglasiti pri načelstvu rudarske zadruge pismeno ali ustmeno. Pritožbe sprejemata sodruga T. Brus in Filipič. Na poznejšnje pritožbe se ne bo mogoče ozirati. — Čudno postopanje v tem mezdnem^ gibanju se opazuje od strani nekaterih rudniških Pisarjev. Naravnost predrzni so. Delavstvo sčujejo na shodih pri delu in kjer le morejo, m*' se upro proti novemu plačilnemu normalu. j"ed temi se najbolj odlikujejo Lapajne, Puc in Kanduč. Pač čudno, da taki fantiči pobijajo to> kr njih šef in ostalo osobje rudniških pi-sarn tako toplo zagovarja. Za tem tiči nekaj Posebnega. Mislimo, da je razlaga v besedah 0nega, ki je rekel: Vi razdirajte, mi bomo vladali. — Trije novi rekurzi proti računu za leto *9ll. in proračun za leto 1912. mestne občine So z današnjim dnem zopet vloženi pri mestom županstvu na deželni odbor. Dva je zamesil katehet Oswald, enega Kanduč, ker je Mnenja, da mu ne zadostuje § 48. občinskega feda. Kaj vse vsebujeta Oswaldova priziva, bonio še povedali. — Občni zbor društva »Naprej«, ki je bil odložen, se vrši v nedeljo dne 31. t. m. ob 9. ^Poldne v društvenih prostorih. Pridite vsi! P Kinematograf Ideal. Danes v petek, dne marca specialni večer: 1. V notranjosti ^»rike. (Popotna slika.) 2. Naukejevo darilo, ^»elekomično.) 3. Žrtev za mater. (Lepa dra-4. Ce je preveč denarja. (Veseloigra.) 5. ”\ravlje. (Lep naraven posnetek.) 6. Močnejši d smrti. (Prekrasna drama v barvah.) Samo ?večer.) 7. Slepa strast samo škoduje. (Arneža.) — jutrj v soboto »Smrtna ladja«. (Sen-acionalen film. Samo zvečer. — Zraven še 7 ‘ mov prve vrste. — V torek «Uboga Jenny«, Jjm z As to Nielsen. Štajersko t . Rudarska nesreča. Rudar Angermann v fbovljah je padel tako nesrečno v rudniku več metrov globoko, da je obležal na mestu mrtev v Globočini. j Spovednica — orožje proti organizaciji. Liboj nam poročajo naslednjo zgodbo o Povedi. Libojski delavec je šel v Celje h ka-l^einom k spovedi. Že je bil z opravilom pri I)h1U' k° bradač vpraša, ali je organiziran. . eiavec mu je jedrnato odgovoril, da je. In te- 1 .Je začelo bliskati se in grmeti iz kapuci-us*’ ^ 110 odveze, ako ne mbi, da odstopi od organizacije. Mož pobož-a mu je zapovedal, naj pride zopet k njemu, 2?J?a poduči, kako pregrešna stvar je organi-Pit.'.13, Seveda, boj proti izkoriščevalnemu ka-raz 'n za P°^tcne delovne ter mezdne lik tl1Crc’ le rimskokatoliškemu pobožnjaku ve-bi grelV ki se zanj niti odveza ne dobi — ako Rrel l5il delavec spovedal kakih Macohovih d a k’ 1° b’1 gotovo dobil. Bradač pač sluti, Z uct zatirano ljudtvo probuja, zato bi ga rad Uiož ov- odvrnil od prave poti. Pa ne pojde, oči : p°b°žni! Ljudstvu se vedno bolj odpirajo Dol,,,!1 Prejalislej bo tudi črnim gospodom po-°ma odklenkalo. *ajo^Cestnl r°P- ,z Slovenjema gradca poro-toti k r?cl Par dnevi je popival posestnik An-ievc, ot,iik v slovenjegraški okolici v Schuller-le |lrj. “Ot-elu v Slovenjem gradcu. K njemu se Va^ii 1?/'l neki neznanec. Proti polnoči je po-*ostan-eznanec K°tn'ka, da bi šel ž njim v njevčevo gostilno. Ko sta bila na cesti, je neznanec zgrabil Kotnik za grlo in ga pritiskal na zid in ga davil. Pri tem mu je iztrgal zlato verižico in mu vzel tudi ves denar. Ko je Kotnik klical na pomoč, je pritekel posestnik Go-stemnik, ki je letel za lopovom in ga končno ujel. Roparja so spoznali za brezposelnega de-' lavca Franca Knappa ter ga izročili slovenjegraškemu sodišču. — Ponovna obstrukcija v graškem občinskem svetu. Našim čitateljem bodo še v spominu januarske seje graškega občinskega sveta in junaški boj, ki so ga na teh sejah vodili socialno demokratični občinski svetniki proti nameravanemu zvišanju takozvanega najemninskega vinarja, to je občinske naklade. I a-kratni socialno demakratični obstrukciji v občinskem svetu se je posrečilo, da je zaenkrat preprečila nova bremena, ki bi bila najhuje zadela najsiromašnejše sloje graškega prebivalstva. Nemško nacionalna večina je morala kapitulirati in odgoditi sejeobčinskegasveta. Med tem časom pa se je večina pogajala z manjšino, ki ji je ponujala kot koncesijo to. da opusti u-vedbo najemninskega vinarja ria tista stanovanja. ki plačujejo samo do 300 kron najemninskega davka. Socialni demokratje pa so izjavili, da se s to malenkostno koncesijo absolutno ne morejo zadovoljiti, češ, da bi bil s tem samo najmanjši del prebivalstva rešen tega občutnega zvišanja davka in bi za večino delavcev vsled današnje izvanredne draginje stanovanj ta malenkostna koncesija sploh ne prišla v poštev. Toda vkljub temu, da sta socialno demokratična deželna organizacija in socialno demokratični klub občinskih svetnikov podala izjavi, v katerih napovedujeta, ker se z rezultatom pogajanj ne moreta zodovoljiti. najemninskemu vinarju nadaljen boj, je sklicala večina izredno sejo občinskega sveta za proračunsko razpravo. Samo po sebi se razume, da socialni demokratje na to provokacijo niso mogli odgovoriti drugače, nego s ponovno obstrukcijo, ki se je tudi takoj pričela. V sredo popldne je bila prva seja, na kateri je prvi govoril podžupan Magg, ki je socialno demokratične zastopnike na vse načine pregovarjal, da bi odnehali od svoje opozicije proti novemu davku. Takoj med njegovim govorom so se vsi soc. dem. obč. svetniki, ki jih je 16. zaporedoma’prijavili k besedi. Prvi je govoril sodrug Ausobsky, drugi sodr. Machold, ki je govoril 2 in pol ure, na kar je župan zaključil sejo. S. demokratje so pripravljeni na najbrezobzirnejši boj. ako nemško nacionalna večina ne odneha od svoje namere, da navali ravno na najrevnejše sloje prebivalstva nova davčna bremena. — Ponesrečen rudar. Te dni je ponesrečil v rudniku v Radniški vasi pri Konjicah rudar Janez Vengušt. Prišel je med dva hunta, ki sta ga stisnila in mu zmečkala nogo. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico v Konjice. — Nečloveški starši. Slovenjegraškim orož nikom je nekdo javil, da ravnata zakonska Aleks, in Marija Viher nečloveško s svojo 161etno hčerjo. Orožniki so stvar zasledovali in res našli dekle v hlevu na nekih deskah, suho do kosti, vsojjone-snaženo in polno uši ter tako oslabelo, da se ni mogla več dvigniti. Nečloveške starše so orožniki naznanili sodišču. — Požig. V nedeljo zvečer je pogorela hiša posestnika Leithoferja v gornjegrajski okolici. Prišle so požarne brambe iz raznih bližnjih krajev in tudi iz Kamnika. Hiša je popolnoma pogorela. V koči ni nihče stanoval in jo je posestnik šele pred kratkim kupil. Vsled suma zažiga so zaprli lastnika hiše, ki je baje že priznal zažig. Koroško. — Zaradi zobobola. Franc Schumah, zasebnik v Št. Vidu ob Glini se je napil v petek zvečer zelo močnega žganja, ker ga je bolel zob in ni mogel zaspati. Drugo jutro so našli Schumaha mrtvega. Zadušil se je vsled preveč zavžitega alkohola. — Avtomobilska nesreča. V bližini lovske vojašnice v Beljaku je trčil avtomobil, v katerem se je vozil neki Leopold Blau iz Gradca v enovprežni kmečki voz. Avtomobil in voz sta dobila močne poškodbe. Tudi konj je težko ranjen. Trčenje je povzročil, kakor zatrjujejo očividci šofer, ker je prehitro vozil in ni da! vozniku nobenega znamenja. Goriško. — Žalostni položaj pekovskih pomočnikov. Pod tem naslovom prinaša »Edinost« dne 26. t. m. iz Gorice dopis, v katerem ne dobiš nič druzega, kakor navadno narodnjaško zlobnost. Cudo vseh čudov — pravi goriški dopisnik »Edinosti« — večina pekovskih delavcev je organiziranih v socialistični stranki. Že iz tega prvega stavka, je razvidno, da dopisnik »Edinosti« ne zna razlikovati strokovne organizacije, sloneče na podlagi razrednega boja, od socialistične politične stranke. A glejte čudo vseh čudov — pravimo mi — med tem, ko je gospod dopisnik tako dobro informiran o razmerah goriškili pekovskih delavcev, ni hotela narodnjaška mevža povedati v »Edinosti« da je bil pretečeni petek v Gorici dobro obiskan shod, na katerem se je debatiralo o omejitvi delovnega časa. Gospod dopisnik ni hotel povedati javnosti, da so bili 22. februarja in 3. marca t. 1. shodi pekovskih delavcev v Gorici, na katerih se je razpravljalo o zboljšanju duševnega in gmotnega položaja pekovskih delavcev v Gorici. A glej »čudo vseh čudov«: Na vseh teh shodih so govorili tako zvani socialisti. Pisec teh vrstic se je »zgražal« (dopisnikov izraz) za zboljšanje položaja pekovskih delvcev v Gorici, preden je bilo dopisniku »Edinosti« znano, ali eksistirajo pekovski delavci v Gorici ali ne. Sedaj pa vprašamo g. dopisnika »Edinosti«; Toliko pekovski kolikor delavci drugih strok, so leta in leta pripadali narodni stranki, in vendar se ni nikdar »zgražala« za zboljšanje duševnega in gmotnega položaja svojih pripad-nežev? Povemo pa javnosti, da se sedaj goriški pekovski delavci pripravljajo na mezdno gibanje. in ako misli goriški dopis. »Edinosti« igrati krumirskega agenta, potem pa naj se zaveda da bodo ravno socalistični in strokovno organi- zirani delavci tisti, ki bodo branili interese go-riškili pekovskh delavcev. Vsekakor smo radovedni, kaj in kako je ta gospod, ki se predrzne pisati o rečeh, ki jih pozna ravno tako, kakor goro Sinaj. Ima li g. dopisnik »Edinosti« kakšne zasluge v delavskem gibanju? Ce jih ima, potem naj se pokaže v javnosti, da ga bmo znali čislati. Tudi goriški pekovski gospodarji vedo, da se delavci prpravljajo na mezdno gibanje, in da vodi to gibanje Zveza pekovskih delavcev v Avstriji, kateri pripadajo tudi goriški pekovski delavci. Ali analfabet, ki se imenuje dopisnika »Edinosti«, hoče ignorirati, ako so si pekovski delavci na Kranjskem, Primorskem in tudi v Dalmaciji zboljšali svoj življenski položaj, da je edina zasluga organizacije, kateri na-! rodnjakarji pravijo: socialistična organizacija pekov! Ali so vam pri srcu pekovski delavci, kajneda? Ali zaman se trudite, tudi gosp. dr. Mandič je poskusil vse, da bi jih bil dobil v svoje roke. Priporočali bi goriškemu dopisniku »Edinosti«, naj se briga bolj za narodnjaške reči, ne pa da pisari »Edinosti« reči, katerim se v Gorici prav debelo krohotajo. Prihodnjič bomo uljudno povabili gosp. dopisnika na shod, da mu damo tako priliko, da postane organizator delavstva. _ — Žrtev aikoSiola. Delavec Ernest Križaj, zaposlen v podgorski papirnici, je pil to soboto v gostilni v Gorici. Ko je hotel iti na dvorišče, je padel po stopnicah tako nesrečno, da mu je počila črepinja. Prepeljali so ga v težkem stanju v bolnico usmiljenih bratov, kjer je umrl. Umetnost in književnost. Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v petek zvečer sepoje drugič prekrasna lirska opera Fr. Neumanna »Ljubimkanje« (za lože nepar). Opero je vzorno naštudiral g. kapelnik V. Talich, jako skrbno uprizoril g. režiser H. Nučič ter se opera v orkestralnem, pevskem in igralskem oziru izvaja resnično dovršeno. Med 11. in III. dejanjem svira orkester velik, čudovito lep intermezzo. ki je sam zase biser glasbene umetnosti. Vsa opera nudi vsakomur izreden užitek. Opozarjamo, da je danes predzadnja operna predstava, ker se sezona v nedeljo zvečer zaključi. L. N. Tolstoj: Živi mrtvec. Drama v 6 dejanjih (12 slikah). V posmrtni literaturi zapuščini grofa L. N. Tolstega so našli to veliko, mogočno dramo, ki je mahoma osvojila vse svetovne odre. Dosegla je povsod velikanski uspeh. Propal lahkoživec zapusti ženo, pusti na obrežju reke svojo obleko in izgine s cigani. Vse misli, da je utonil. Žena se omoži drugič, a takrat zapro njenega moža. Žena in oba njena moža pridejo pred sodnike, ki razsodijo, da je veljaven le prvi zakon. Drama se završi seveda tragično. V drami nastopi ves dramski en-semble. ki ima s to igro v nedeljo zvečer svojo benefico. »Živi mrtvec« je silno zanimiva drama. bogata efektov in velike literarne cene. Vestnik organizacij. Založba „Zarje“ ima sejo v soboto zvečer ob 8. v uredništvu. Krakovsko-trnovska podružnica ..Vzajemnosti" ima v soboto dne 30. marca ob 8. zvečer v gostilni g. Erbežnik (prej Breskvar) Velika čolnarska ulica 17 svoj prvi diskuz:j-ski večer. Škofjeloška »Vzajemnost" ima v nedeljo 31 marca ob pol 10. dopoldne svoj redni letni občni zbor v društvenem lokalu z običajnim sporedom. Jesenice. Ustanovni občni zbor podružnice kranjske splošne delavske zveze ..Vzajemnosti" za Jesenice-Savo se vrši v nedeljo ob 10. dopoldne ,,pri Jelenu". Vsak sodrug bodi član te naše organizacije! Javornik. V nedeljo popoldne ob 3. bo v gostilni pri Hkavcu ustanovni občni zbor podružnice kranjske delavske zveze ,,Vzajemnosti" za občino Koroško Belo in okolico. Agitirajte sodrugi za pristop k podružnici. Nihče naj ne zamudi udeležiti se ustanovnega shoda! Delavsko gibanje. = Krojači, pozor! V Trstu stoje krojači pred mezdnim gibanjem. Doslej niso imeli tržaški krojači obenega tarifa, nobene kolektivne pogodbe in nobene razdelitve dela, v nekaterih delavnicah, ni bilo niti nedeljskega počitka; posebna dela se niso plačevala. Skratka, razmere med tržaškimi krojači so bile izredno slabe in nevzdržljive. Da se napravi temu nezaslišanemu izkoriščanju tržaških krojačev konec, so krojači sklenili, da si izvojujejo s krojaško organizacijo svoje zahteve. Zategadelj apelirajo tržaški krojači na solidarnost svojih tovarišev izven Trsta in jih prosijo, naj ne hodijo v Trst dela iskat, dokler ni gibanje končano. Državni zbor. Dunaj, 28. marca. Danes so nemški nacionalci izkupili, kar so že davno iskali. Pri lanjskih volitvah so bili med njimi in socialisti zlasti na severnem in zapad-nem Češkem ostri boji, pri katerih bi se bilo nacionalnim junakom prebito slabo godilo, če bi se bili postavili na lastne noge in če bi se bili posluževali takih bojnih sredstev, kakršna so drugod v navadi med kulturnimi ljudmi. Ali njihovim kandidatom, ki so vseskozi zvezani z kapitalisti, z najbrezobzirnejšimi izkoriščevalci, je bilo le do tega, da pridejo do mandatov, pa so pustili vsako izbirčnost. Nekateri so se obnašali kakor pobalini. Obrekovanje socialistov je bilo glavno orožje. Pa jim vse podobne lopovščine ne bi bile nič pomagale, če se ne bi bili kakor smrkavci ponižali pred klerikalci in si priberačili njih pomoč, kar je bilo tem ostudneje ker se ti losfonromovci vedno ponašajo kot naj-veči protiklerikalci. Ker se zavedajo njih volilnih lumparij, so brezobrazni napram ocialistom, pa so tudi danes poizkusili z impertinenco. Pri tej priliki pa so socialisti temeljito obračunali z nekaterimi teh mizernih kreatur n seja je vsled tega v drugem delu postala burna ter se je morala enkrat prekiniti. Glavna točka na dnevnem redu je zakon o vodnih cestah. Več kakor sto poslancev se je k temu predmetu oglasilo za besedo. Seved ne bo v resnici tako hudo. Danes sta govorila dva ministra, dva Rusina in ne češki agrarec. Radikalni Rusin Trilovskij je začel na svoj račun obstruirati. Govoril je poldrugo uro, potem je prekinil na predsednikovo željo in hoče jutri nadaljevati svoj govor. Danes je prišlo končno tudi do glasovanja o Kornerjevem nujnem predlogu. Nujnost je bila odklonjena. Predsednik otvarja sejo ob 11. dopoldne. Na dnevnem redu je prvo čitanje zakonskega načrta o vodnih cestah. Prvi govornik je trgovski minister Rdssler Ozrl se je na zgodovino 1. 1901 sprejetega vodnostavbnega načrta, in je dejal: Ta zakon je imel glavno slabost, da ni bilo sredstev. Danes predlagamo znesek, o kajerem mislimo, da pride v petnajstih letih skupaj. Minister meni, da je tudi kanal med Donavo in Odro potreben, ali mogoče da se je v javnosti in tudi v zbornici navdušenje za to zgradbo nekoliko poleglo, zlasti zaradi zneskal200 miljonov, ki je marsikoga uplašil. Iz starega kredita bo nemara 117 miljonov do konca leta 1912 neporbijenih, če se dovoli predlaganih 193 milj., bo torej 310 miljonov za vodne ceste na razpolago. Minister za dela Trnka pravi, da posveča vlada tudi gospodarskim potrebam planinskih dežel svojo pozornost. V letih 1901 do 1910 se je porabilo za vodne naprave v alpskih deželah 76.5 miljonov, če se odšteje Nižje Avstrijsko, pa 68 miljonov kron. Vlada se bo tudi nadalje ozirala na te potrebe. Za regula-cio nekaterih rek, med njimi Soče in Vipave, je namenjenih 11 miljonov. Dalje se nameravajo regulirati Drava, Mura, Aniža, na Koroškem se zagradi mnogo hudournikov, na Kranjskem se uravna Bistrica itd. Na Krasu se bo poskrbelo za dobavo vode in bo kmalu predložen primeren načrt. Rusin dr. Holubovič pravi, da izražajo Rusinj največje nezaupanje do vseh naprav, ki jih nameravajo Poljaki pod plaščem gospodarskih investicij. Srdinko (češ. agr.) govori o poplavah vsled hudournikov na Češkem. Hrvat dr. Ivčevič zahteva, da se zgrade obljubljene dalmatinske železnice. Ceh Smrček meni, da je glede na kanale že dobro gledati malo čez mejo v Nemčijo. Rusin Trilovskij govori poldrugo uro. Predsednik ga prosi, naj prekine, pa jutri nadaljuje. Govornik je s tem zadovoljen. Nato se nadaljujejo »stvarni« popravki. ki so v zvezi s Kornerjevim nujnim predlogom. Nem. nac. Lipka napada sodr. Seligerja, ker je krtiziral sodbe litomerskega sodišča proti socialistom. On seveda zagovarja take sodbe. Ker napravita poslanca Millebrand in Wi-narsky par medklicov, prihite nemški agrarci ubogemu tovarišu na pomoč. Posl. Seliger pokaže letak ki ga je Lipka lani pri volitvah izdajal. Tam se podtika socialistom 1500 umorov, na tisoče skrunitev, poneverb, goljufij itd. 1 a letak vzbudi seveda silno ogorčenje med socialisti. Nekateri kličejo: Lipka je šuft brez časti! Nato se razkorači nekoliko nacio-nalcev, pa zahtevajo, da se skliče grajalni odsek. Med tem vlada silen hrup. Seliger nadaljuie: Kako »pravične« so bile litomerske sodbe, dokazuje dejstvo, da je druga instanca že eno zavrgla in da je bil glavna priča, neki policist, te dni obsojen na dva meseca ječe zaradi krive prisege. Hrup se nadaljuje in končno se pripravljajo nekateri nacionalci, da bi s pestmi napadli socialiste, zlasti Elenbogna. Korner ima besedo, pa ne more govoriti. Dr. Ellenbogen ponavlja na ves glas: Lipka je šuft! Ob tričetrt 5. uri mora predsednik prekiniti sejo. ^ Po pavzi dobi Korner zaključno besedo in nato se glasuje o nujnosti njegovega predloga. Nujnost se odkloni. Nem. nac. Seidl se pritožuje pri predsedniku, da je neki socialist kazal neko pismo, ki ga je on — Seidl — pisal nekemu župniku. To da je bil le izraz uljudnosti. Socialisti se smejo na ves glas in kličejo: »Proč od Rima! Pa v farovž!« Lipka se pritožuje, da je bil imenovan »šuft«! Predsednik zaključuje sejo ob velikem nemiru. ki se tudi potem še nadaljuje. Prihodnja seja jutri ob 10. uri dopoldne. Lurška pravljica. Spisal dr. Rouby, ravnatelj blaznice v Alžirju. X. Dokaz] za ekstazo. Ekstatična kriza je težišče vsega vprašanja; vsled nje je strmeča množica verjela, da pastarica vidi Devico Marijo. Ce dokažemo, da je bila Bernadeta ekstatična, histerično ekstatična. ekstatična v znanstvenem smislu besede. dokažemo hkrati, da ni bilo v njenih prikaznih nič resničnega, da je groba zmota podlaga novega kulta. Ker bi moje trditve marsikateremu čita-telju ne zadoščale, poiščem v poročilih katoliških avtorjev (abbč Fourcade. monsignor de Segur, Henri Lasserre, katerih pričevanje je vzvišeno nad vsak dvom) dokaz za histerične pojave na Bernadeti. Z lehkoto! Večkrat se bom ponavljal n večkrat predložim daljše citate, ampak da prepričam či-tatelje, ne kaže drugače, četudi je nevarno, da postanem dolgočasen. Sledeči citati služijo dokazu o halucinacijah in ekstazi Bernadete. Dalje naj pokažejo, da je ekstaza vselej šele sledila halucinacijam, čisto po znanstvenem pravilu. Henri Lasserre piše: »Otrok pride, po- klekne in začne moliti; čez nekaj minut nastopi ekstaza; čelo je kakor ožarjeno, vse poteze v obrazu streme v višave, v deželo glorije. Občutke in reči izražajo, ki niso od tega sveta. Napol odprta usta so blažena od začudenja. kakor da koprne po nebesih. Od sreče žareče in strmeče oči občudujejo nevidno lepoto. ki je ne opazi drug pogled. Siromaško kmečko dekletce, ki je sicer izgledalo čisto navadno, se zdi, da ne spada več ne zemljo.« Abbč Fourcade opisuje oba stadija krize, halucinacijsaki in ekstatični, še bolje: »Ali ne vidite?« je vprašala Bernadeta s šibkim glasom. »Gleda vas. smehlja se vam; zdaj obrača glavo.« Bernadeta je umolknila, pokleknila, se pokrižala in strmela nepremično. Nje spremljevalki sta opazili premembo na obličju, ko je molila.« Nekoliko dalje vprašuje abbč Fourcade. ki ne pozna faz bolezni, zakaj nastopa ekstaza le po gotovih molitvicah in po rožnem vencu! S tem nam nevede podaja dokaz, da je bilo Bernadetino stanje rezultat naravne živčne krize in ne nadnaravno dejstvo. S tem konstatira abbe Fourcade, da je bilo za ekstazo otroka treba duševne avre. Charcot je po-sajal svoje bolnike v ekstatične krize s tem, da jih je postavljal v pozo molitve, na koleni, da jim je sklenil roke in obrnil oči kvišku. Prav tako je morala tudi Bernadete poklekniti, moliti. podeliti svojim očem. svojemu obrazu in vsemu telesu izraz in pozo v molitev zatopljene osebe, da je nastopila ekstatična kriza. Tak je bil razvoj stvari pri vseh štirinajstih vizijah. Monsignor de Segur piše: »V nedeljo, 14. februarja se ob prihodu k votlini ni nič pokazalo. »Pokleknimo in molimo rožni venec!« je dejala Bernadete. Komaj se je molitev začela, ko je zasijalo obličje male prijateljice Device in zažarelo od veselja. Oči so strmele v otlino, polne neizrekljive sreče. »Ali je ne vidite?... Tu je... Gleda vas... Smehlja se. glavo obrača... Poglejte nje noge, pas se pregiblje... Glejte, rožni venec ima okolo roke. Oh. kako je lepa. Zdaj jemlje rožni venec, bliža se.« t ZADNJE VESTI. LUMPARIJA RAJHSPOŠTE. Dunaj, 28, marca. Krščansko socialna cunja „Reichspost\ ki obrekuje ponesrečenega poslanca Silbererja že cele tedne, bi se morala jutri pred sodiščem zagovarjati zaraditega obrekovanja. Najpiej si je hotel nepošteni list pomagati na ta način, da bi se zagovarjal zaradi zanemarjanja dolžne pažnje, in mu ne bi bilo treba dokazati svojih laži. Ker so pa dunajske občinske volitve pred durmi, se krščanski socialci boje posledic. Zaraditega si je groboskrunski list včeraj izmislil novo laž, da je Š i 1 b e r e r v Ameriki. Ta trditev je naravnost iz trte i z v i t a , ali Reichs-posti je le do tega, da se stvar zavleče, dokler ne minejo občinske volitve. (Snočnji „Slovenec“ je slastno ponatisnil laž svoje enakovredne dunajske sestrice.) SAMOMOR RUSINSKEGA DIJAKA. Demonstracijska dijaška stavka. Lvov, 28. marca. Predvčerajšnjem se je ustrelil rusinski dijak lvovskega učiteljišča Peter Czorny. Vsled živahnega delovanja za ukrajinsko stranko, so ga izklučili iz vseh ga liških šol, Icar mu je bil ravnatelj predvčerajšnjem zjutraj naznanil. Iz strahu pred očitki svojega očeta, revnega kovača, se je Czorny ustrelil. Poprej pa je v pismu obvestil svoje tovariše o vzroku samomora. Takoj se je ustanovil študen tovski odbor, ki je pozval ukrajinsko dijaštvo na demonstracijsko stavko. Pozivu se je odzvala večina rusinskih srednješolcev, ki so odšli na mesto, kjer si je bil končal Czorny življenje. Ravnotako je odbor brzojavno pozval vse ru-sinske srednješolce po vzhodni Galiciji, da se pridružijo demonstracijski stavki. Danes popoldne je bil pogreb Čzornyja ob velikanski udeležbi rusinskega dijaštva, toda brez duhovniškega spremstva. Ob grobu je bilo več govorov, nakar so dijaki v sprevodu odkorakali v mesto, kjer jih je policija razpršila. Stavka gimnazijcev. Lvov, 29. marca. Na vseh rusinskih gimnazijah stavkajo dijaki, da demonstrirajo za Czor-nyja, ki ga je bil izključil deželni šolski svet zlasti zategadelj, ker je bil delil med součence fotografije Siczynskega. OGRSKA KRIZA. Budimpešta, 29. marca. Municipalni odbor je sprejel predlog Vazsonyija, ki protestira proti zvišanju rekrut n ega kontingenta brez reforme vojaškega kazenskega procesa in brez dveletne službe. Obenem izjavlja municipalni od bor, da vztraja na splošno, enako volilno pravico in bo poslal adreso državnemu zboru in vladi. VLOM V KRSTE. Delgrad, 29, marca. Na prevozu kosti kra Ijeve soproge, knjeginje Zorke, njenih otrok Andreja in Milene, se je izvršil v obadva vagona vlom. Vlomilci so odstranili plombe z vagonov. Vse krste so bile odprte. Doslej šc niso mogli dognati, ali manjka katera kost. GIBANJE AVSTRIJSKIH RUDARJEV. Podjetniško zavlačevanje. Moravska Ostrova, 28, marca. Poravnalni urad je danes končal svoja posvetovanja o vseh spornih točkah razen mezdnega vprašanja. Zastopniki podjetnikov so zahtevali, da se z ozirom na novo vložene mezdne zahteve rudarjev konferenca odgodi do 16. aprila. Rudarski zaupniki so izjavili, da bo o tem odločala širša zaup-niška konferenca v petek; nato se je poravnalni urad odgodil do sobote. Nespremenjen položaj. Praga, 29. marca. V severozahodnih čeških premogovnikih in v Falknov-elbogensketn okrožju je položaj stavke nespremenjen. SPLOŠNA STAVKA ANGLEŠKIH RUDARJEV. Minimalna mezda, London, 28 marca. Lordska zbornica je sprejela v drugem čitanju zakonski načrt o minimalni mezdi. Nadaljno posvetovanje odgodila na današnji dan, da medtem vlada vplete v besedilo neki tehnični odstavek. Blagoslov stavkokaštva. London, 29. marca. V Canok Chase je de lalo v jamah več delavcev kakor je bilo potrebno za vzdrževanje jam. Ko so stavkujoči to zvedeli, je izbruhnilo med njimi velikansko razburjenje. Okolo 7000 do 8000 rudarjev se je mahoma zbralo pred jamami. Polic ja je bila brez moči Brzojavila je po vojaštvo. Stavkujoči so prisilili policijo, da je odprla vrata v jame. Prišlo je do izgredov in sta bili lahko ranjeni dve osebi. Policija je udrihala po množici. Zlasti razburjene so bile žene rudarjev. Šele čez dolgo časa seje polegla razburjenost množice. Posledice. London, 29 marca. Železniški ravnatelji so sklenili, da ustavijo za čas od 3. do 9. aprila ves b agovm promet razen tistega blaga, ki se lahko pokvari. POŽAR NA OGRSKEM. 300 hiš upepeljenih. Budimpešta, 29. marca. Občina Trstena je 27. t. m. skoro vsa pogorela. Ogenj je uničil 300 hiš, med temi dvoje bančnih poslopij, poštno poslopje, okrajno glavarstvo, samostan in samostansko cerkev. Vzrok požara je doslej še neznan. RUSIJA. Sasonov ostane. Peterburg, 28. marca. Peterburška telegra-fična agentura je pooblaščena izjaviti, da so vse vesti o odstopu Sasonova popolnoma izmišljene. ITALIJANSKO TURŠKA VOJNA. Neresnična vest. Carigrad, 28 marca. Vest, da so si italijanske bojne ladje izsilile vhod v Dardanele in so potopile štiri turške bojne ladje, je popolnoma izmišljena. Z Egejskega morja. Solun, 29. marca. Iz Dedeagača poročajo, da so opazili 18 italijanskih bojnih ladij različnih tipov, ki so plule v smeri proti Dardanelam. Rusija dementira. Peterburg, 29. marca. Vesti o nekakšni ru sko-itaiijanski pogodbi v svrho skupnega nastopa proti Turčiji označujejo merodajni politični krogi za nezmiselne. ŠPANCI V MAROKU. 150 mrtvih Madrid, 29. marca. Iz M e 1 i 1 e brzojavljajo, da so izgubili Španci v boju pri 1 u m i a k u 150 mož; padli so tudi polkovnik, polkovniški poročnik in več častnikov. V Madridu so zelo razburjeni. KRETA. Ruske čete. Peterburg, 29. marca. Določili so 1000 ruskih vojakov, da odidejo na Kreto, ako bo treba. Turčija je že dovolila prevoz skozi morsko ožino. NEMŠKE UNIVERZE. Stolice za socialno medicino. Berolln, 29. marca. Pruska zbornica je končala dnevni red o univerzah in je sprejela predlog, ki poziva prusko vlado, naj stopi v posvetovanje z drugimi nemškimi zveznimi državami v svrho ustanovitve stolic za socialno medicino po vseh nemških univerzah. POPLAVA V BEROLINSKI PODZEMELJSKI ŽELEZNICI. Berolln, 28. marca. Voda je narastla še za sedemdeset centimetrov. Električni tok se je prekinil, sesalke so morali goniti z lokomobili. Promet je oviran za več dni. PARIŠKI AVTOMOBILSKI ROPARJI. Nov napad. Pariz, 28. marca. V Beauvaisu je bil zopet napaden avtomobil in obstreljevan. O roparjih ni doslej še nobenega natančnega sledu, dasi dobiva policija nešteto pisem, katerih pisci so baje videli roparje. REVOLUCIJA V PARAGVAJU. Pet predsednikov v enem letu. Asuncion, 29. marca. Revolucionarji so se obrnili na prejšnjega predsednika paragvajske re publike Emiliana Gonzalez Navera, naj prevzame začasno predsedstvo. To bi bil že peti predsednik paragvajske republike v enem letu. Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so: Južni kolodvor. Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar i. Magnolo, ulica Belvedere Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boc-cacio št. 25, Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Oa-serma) Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Bivo. Raitinger, Riva Grumola št. 20. Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulica Geppa. Kovač Antonija prodajalna v'Sv. Križu. Muraro Matej, Via Šette Fontane 14. Geržina, Rojan. Odgovorni urednik Fran Bartl. in *%Ug» založba Zarjo. Tiska Učiteljska tijkarna v Hubljnni. Oblastveno koncesionirana posredovalnica za mestno zastavljalnico. Posreduje za vsa v zastavljalno stroko spadajoče posle. Pojasnila brezplačno. Fran Bergant v Ljubljani Kolodvorska ulica štev. 6. kr^ei zsisliižlka plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka 300 kosov za samo 6 50 kron ni priložnostni kup in sicer: 1 prava švicarska sist. Roskopf-pat. ura, dobro idoča in točno regul. s pismeno 3 letno garancijo tovarne, 1 amerik. doublezlata verižica, 2 amerik. doublezlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozja-čena garnitura (manšetni, ovratniški in prsni gumbi,) 1 amerik. žepni nož (5 delni), 1 eleg. bela kravata (vzorec po želji najnovejše fazone), 1 krasna kravatna igla s simiiibriljantom, 1 krasna damska broša (zadnja novost), 1 koristna popotno-toaletna garnitura, 1 elegantna prava usnjata denarnica, 1 Par amerik. bontonov z imit. draguljem, 1 pat. angl. vrem. barometer, 1 sal. album s 36 umetniškimi in najlepšimi razgledi sveta, 1 krasni ovratni in lasni koljer iz pravih orljen-talskih biserov, 5 indijskih proroških hudičkov, ki zabavajo celo družbo, in še 250 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z eleg. sistem Roskopf žepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna, 6 K 59 h. — Dobi se po povzetju ali proti predplačilu (tudi znamke se sprejmejo) od: J. G E L B, razpošiljainica Novi Sandee 294. Če se naročita 2 zavoja, se 6 najfinejših platnenih žepnih robcev zastonj pridene. Za neugajajoče denar brez vsega takoj nazaj, tako da je vsak riziko izključen. Konzumno iraštvo m L|nbl|ano ——I® okolico === registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani je otvorilo v Spodnji Šiški, Celovška cesta št 1 lastno pekarijo v kateri se bo izdelovalo pecivo vseh. vrst. Prodajalne lastnega kruha: Sp. Šiška, Kolodvorska cesta in Celovška cesta 1; na Glincah, Tržaška cesta; v Ljubljani: Sodna ulica 4, Krakovski nasip 10 in Bohoričeva ulica, na Jesenicah, na Savi, in v Tržiču na Gorenjskem. „Zarja14 se prodaja v Ljubljani po 6 vin. v naslednjih tobakarnaii: Južni kolodvor4, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta. Sterkovie, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta, Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Šubie, Miklošičeva cesta. Sen k, Resljeva cesta. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Kušar, Podboj, Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Šešark, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50. Dolenec, Prešernova ulica. Piebler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Kianšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Likar, Glino«. Jezeršek, Zaloška cesta. Občno konzumno društvo v Zagorju (vpisana zadruga z omejenim jamstvom) naznanja svojim članom, da se bode vršil izredni občni zbor dne 31. marca 1912 ob pol 4. uri popoldan v dvorani gosp' Riharda Mihelčiča na Toplicah. Dnevni red: 1. Preosnova zadružnih pravil 3. Volitev 9 nadzornikov ^ § 80. 4 namestnikov. 2. Okrožnica članov. 4. Slučajnosti. Vstop je dovoljen samo članom, ki naj prinesejo s seboj članske knji£ da se z njimi izkažejo. V Zagorju, dne 18. marca 1912. Za nadzorništvo: Anton Rupnik, Ivan Wallend, zapisnikar. predsepnik. ,SLAVIJA‘ ki je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, sc VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI, priporoča ter. vabi p. n. slovensko r-bčinstvo, da sklepa zavaroval^' pogodbe, posebno za življenje in proti požaru le pri njej. - BANKA ,SI.AVUA‘ Ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni ^ preskrbljenje zn starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. Zivljenske police b®n^c •, lav j o$fl. skega GENERALNI ZASTOP „SLAV1JE“ VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI.