LETO m.
P°ŠTEV 77latiir,U ' g('!0V,iU'	N	LJUBLJANI,	četrtek,	8.	aprila	1926.	Posamesna	številka	Mn	1
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemsi nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po posli: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—.
Neodvisen političen list.
Uredništvo: Simon Gregorčičeva ulica st. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Upravništvo: Kongresni trg. št. 3.
Rokopisi »e ne vračajo. — Ogiasi po t ara.
Pismenim vprašanjem naj se priloži zna -'”' za odgovor. *
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Brez Pašiča.
Prvi pogoj za ozdravljenje naših notranje političnih razmer je izvršen in nove vlade ne sestavi Nikola Pašič, temveč Nikola Uzunovič.
Kakor mora vsa javnost pozdraviti dej-stvo, da se sestavi nova vlada brez Pasica, tako pa je treba takoj naglasiti, da samo izprememba osebe ne zadostuje, temveč da je potrebno, da se izpremeni režim. Ln .v sestavi nove vlade mora biti to dokumentirano.
Mandat g. Uzunoviča se glasi, da sestavi novo vlado na podlagi sporazuma Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ne moremo dopustiti, da bi pomenil izraz > in Slovencev < samo prazno frazo, temveč zahtevamo, da bodo Slovenci v vladi tudi resnično zastopani.
Resnično pa so zastopani Slovenci v vladi le tedaj, če so zastopani tudi po najmočnejši slovenski stranici. Če je ta stranka klerikalna, je čisto stranskega pomena, ker o tem, kdo ima zastopati Slovenijo, odloča le slovenski volilec, ne pa Beograd. In slovenski volilec je Izrekel svoje zaupanje SLS! — Kar čveka »Jutro« o klerikalni nevarnosti in absolutistični krivi palici ni vredno niti počenega groša in čas je že, da se te stare 'ajnaste fraze vendar enkrat nehajo. Za-morajo biti v vladi zastopa-
■Dri vice Ta^Udi SlovenUa pride do svoje n n f T Fa mcre uspešno terjati sa-> i a ika, ki lahko trdi, da v resnici
2°Pa S "Venij°- V tem le vzrok, da do-
io	zahtevamo udeležbo SLS v vladi 'n da odklanjamo »Jutrovskk klerikalni ^~ samo s pomilovanjem.
. Zahtevamo pa udeležbo SLS v vladi še jz drugih vzrokov. Naj bo SLS stokrat klerikalna stranka, vendar je nedvomno, da bo njena udeležba v vladi pomenila okrepitev parlamentarnega principa. Ta princip pa je nujno potrebno okrepiti, ker čas je že, da nekaj velja tudi volja volil ca in ne samo volja posameznega mogotca.
Nova vlada se ima sestaviti brez Pasica in v tem je na vsak način velik napredek. Obstoji pa nevarnost, da bo Pašičev vpliv v novi vladi ravno tako močan, kakor je bil v prejšnji in da bo ravnal g. Uzunovič le po navodilih, ki jih bo dobil iz najbližje Pašičeve okolice. Z drugimi besedami, da 'bo ostal Nikola še v vladi pa čeprav ne bo ta Nikola sedaj ^ašič, temveč Uzunovič. Razlika bi bila ® ta, da bi mogel Pašič izven vlade z p'ožnjo nezaupanja radikalnega kluba še )0'i vplivali na delo vlade, kakor bi vpli-Va' kot še! vlade. Zakaj kot šef vlade je jZ<l vlade odgovoren, dočim ima samo '°t sef stranke proste roke.
'lado g. Uzunoviča, če se njena sestava posreči, ne moremo zato sprejeti s tem zadoščenjem, kakor bi sprejeli vlado moža, čegar osebnost bi že pomenila
•	spremembo režima.
Drnga pa je seveda stvar, če bo vodil g. Uzunovič &isto •samostojno politiko in če bo imel pred očmi le interes države in naroda. V tem slučaju bo pomenila njegova vlada res pričetek konsolidacije naših notranjih političnih razmer in z veseljem liomo to tudi javno priznali.
Ni bila vladna kriza rešena tako, kakor smo pričakovali, toda zaenkrat smo zadovoljni, da-se je pokazalo, da je pri nas 'Mogoče sestaviti vlado tudi brez Pašiča. Toda to ne zadostuje, temveč treba je dokazati, da se more vladati tudi brez g. Pašiča in v tem je glavna naloga, ki jo ima izvesti g. Uzunovič po sprejemu mandata za sestavo nove vlade.
Nikola Uzunovič prejel mandat za sestavo nove vlade.
VLADA IMA RITI SESTAVLJENA NA PODLAGI SPORAZUMA SRBOV. HRVATOV IN SLOVENCEV.
Beograd, 8. aprila. Vsa sedanja kriza, ki je bila ctvorjena z znanim ultimatom Štefana Radiča Pašiču, je polna najrazličnejših preobratov in iznenadenj. Toda včeraj je bil v tem pogledu dosežen rekord v naši najnovejši parlamentarni zgodovini. (Jelovo še ni bilo dneva, da bi se bil politični položaj tolikokrat spremenil kakci' včeraj. Dopoldne je še vse bilo pod utisem stanja, ki je nastalo po avdienci Štefana Radiča in se je pojavila parola kompromisa med Radičem in Pašičem. Možnost vzpostavitve stare vlade — morebiti s kako manjšo korekturo
—	je vso opozicijo nemilo dirnila, ker je ■to pot z gotovostjo računala, da je zlomljen Pašičev režim.
Preakret v krizi v tern smislu, da se obnovi r adik alno-radič evska koalicija je še včeraj dobil potrdilo s sestankom, ki sta ga imela včeraj dopoldne Pašič in Radič. Po tej konferenci obeh načelnikov naših največjih strank je izgledalo, da je nova vlada RR že gotova stvar.
Popoldne pašo se sprva nejasno, a kasneje vedno jasneje pojavljale nove tež-kcce, ki so čimdalje bolj cnemogočavale ■rešitev krize. Pašič je ped vtisom Radičeve popusti j iv O; t i pričel s svojo staro taktiko manevriranja in odlašanja z od-1< citvijc. Medtem ko se je sprva zatrjevalo, da so radikalni ministri sprejeli kompromis, ki je bil dosežen med Pašičem in Radičem glede sestanka skupščine na dan 15. aprila, so proti večeru radikali sporočili, da Se ni nič odločeno m da je vse odloženo na danes.
To odlašanje z definitivno odločitvijo pri radikalih ni meglo ostati brez vpliva na druge stranke, zlasti na HSS in to tembolj, ker se je opazilo, da si radika-
li	prizadevajo, vzdrževati zveze tudi s samostojnimi demokrati in s Slovensko ljudsko stranko. Hkrati so se pojavljale vesti, da stavljajo radikali Hrvatski se-Ijački stranki neke nove zahteve, ki naj bi nudile poroštvo, da seljaška stranka ne bo v kritičnem momentu, ko se bo v skupščini razpravljalo o interpelacijah zaradi afer Radeta Pašiča, pustila svojih zaveznikov na cedilu. Z drugimi besedami: radikali so zahtevali, naj bi se Hr-vatska seljačka stranka že sedaj, t. j. preje, predno ima parlament priliko razpravljati o tej zadevi, zavezala, da za vsako ceno pristane na stališče, ki ga bo radikalna stranka zavzela v aferi Radeta Pašiča. Ta obveznost naj bi se podkrepila s tem, da pristane tudi še kaka druga stranka, najbrže samostojno demokratska na to, da vstopi v vlado kot reser-va za vladno večino v vsakem slučaju.
Takega pogoja Hrvatska seljačka stranka ni mogla sprejeti. Štefan Radič je takoj nato podal obširno izjavo, s katero je poostril svoje razmerje napram radikalom. Radič je za svoj ultimatom Pašiču stavil nov rok do danes opoldne.
Pašič Radiču na njegovo prvotno zahtevo sploh ni dal odgovora, izgovarjajoč se na tc, da predsednika skupščine Maika Trifkpviča ni v Beogradu, sam pa da ne more odločevati glede bodočega sklicanja skupščine.
Proti večeru se je Trifkovič povrnil i« Pančeva v Beograd in se sestal s Pašičem.
Po teh manevrih se je sklepalo, da Pašič ne namerava ugoditi Radičevim zahtevam. Zato se je moralo misliti, da je kombinacija z obnovitvijo vlade RR pokopana. Štefan Radie je izjavil: »Če ne dobi do danes končnega točnega odgovora od g. Pašiča, potem smatra, da ima popolnoma proste roke.«
šele kac-no v noč je napetost odnehala.
G. Radič-je bil sinoči okrog 10. še en-i ral sprejet v avdienci na dvoru. Razložil i je kralju zadnjo fazo krize in mu predeči! motne perspektive za ugodno rešitev.
Za Radičem je bil poklican na dvor , Nikola Uzunovič, ki mu je kralj poveril ; mandat za sestavo delovne vlade v skladu j % dosedanjo politike narodnega sporazuma. S tem je drugi ustavni čintelj dal j razvoju krize novo odločnejšo in realnej- ! šo smer in jo otel iz ozračja strankarske- : ga kaosa in intrigiranja. Odgovor g. Paši- j ča Štefanu Radiču je postal na ta način brezpredmeten in ne more več vplivati i na položaj.	j
Ko je Uzunovič ob 10. in tričetrt prišel («1 avdience, je izjavil novinarjem:: Njegovo Veličanstvo, Aleksander, kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, mi je blagovolil poveriti mandat, da poskusim sestaviti vlado, ki bi nadaljevala z dosedanjo politiko spe razuma Srbov, Hrvatov j in Slovencev. To je vse, kar Vam morem j sedaj povedati. Moje nade so precej ve- • like, ker mislim, da se politika ne bo prav nič spremenila, glede na to, da sta to politiko vodili dve najjaoji parlamentarni skupini. Upam, da me bosta parlamentarni skupini narodne radikalne stranke in Hrvatske seljačke stranke podpirali in da bcm lahko sestavil vlado, ki bo nadaljevala sedanjo politiko.«
Ko so novinarji Uzunoviču čestitali, da mu je bil poverjen mandat, je odgovoril: »Čestita se takrat, kadar se doseže uspeh. Zdaj gre samo za poskus.«
Na vprašanje novinarjev, ali začne že danes s kcnsultacijami, je Uzunovič odgovoril: »S konzultacijami pričnem takoj jutri. Zahvaljujem se Vam, gospodje novinarji, za Vašo dosedanjo podporo, linam mandat, po katerem se lahko pogajam z zastopniki vseh parlamentarnih skupin. Najprej moram izvedeti za mnenje posameznih skupin.«
»Na koga se boste najprej obrnili?«
»Predvsem se bom začel dogovarjati z načelnikoma obeh dosedanjih vladnih strank.«
»Ali pričakujete kak uspeh?«
»Pričakujem uspeh pred vsem, če naletim na teh dveh mestih na razumevanje za svej poskus, da se ta koristna politika nadaljuje. V tem slučaju upam, da mi bo delo zelo olajšano. Lepa hvala Vam!«
Med tem ko je bil Uzunovič na dvoru, se je v predsedništvu vlade vršila konferenca vseh radikalnih ministrov izvzemši g. Pašiča. G. Uzunovič je po avdienci odšel v predsedstvo vlade in tam na konferenci sporočil, da je dobil mandat za sestavo vlade na bazi sporazuma Srbov, Hrvatov in Slovencev.'
V	radikalnih krogih se je sinoči ta mandat mnogo komentiral. Krogi, ki stoje blizu Pašiču, trde, da je Uzunovič dobil mandat po odobren ju g. Pašiča in po sporazumu z njim.
Ko so ob 11 in pol ponoči ministri odhajali s konference, so bili jako .reservi-rani. Le dr. Srskič je izjavil: »Nocoj se ne more še nič vedeti. To pa zato, ker bo Uzunovič šele jutri začel svoje delo s konzultiran jem parlamentarnih skupin.
Ko je Štefan Radič ob 10.25 prišel z avdience na dvoru, je imel v ministrstvu za šume in rude še posvetovanje z ministri HSS. Nato je odšel domov in ni daT nikomur nobenega pojasnila.
Atentat na Mussolinija.
Rin^ 7. aprila. Ko je šel Mussolini okoli 11. ure dopoldne iz palače Vittorio med gostim 'špalirjem občinstva v svoj avtomobil, je nakrat počil strel in Mussolini je bil zadet. Krogla mu je prestrelila nos. Rana je zelo lahka in Mussolini je nadaljeval svojo pot. Ogorčenje fašistov je bilo velikansko in at eni a to rk o so stražniki z najveojo težavo rešili pred množico. Fašisti so priredili po atentatu velike demonstracije ter demolirali uredništvo listov >11 Monde« in »La voce re-publicana«, ki seveda nimata z atentati m prav nobene zveze.
Rim, 8. aprila. Atentatorica, ki je na Mussolinija izstrelila več strelov iz samokresa, je bila aretirana. Njeno ime je Miss Violette Albine Gibson. Ona je tretja hčerka barona Ashtournea, nekdanjega lordkanclerja na Irskem. Rojena je leta 1876. Atentatorica je zelo ekscentrična ženska.
Notranji minister Federzoni je vse ukrenil, da v državi ne bi prišlo do nobenih nemirov. Mussolini je izjavil, da odpotuje še danes v Tripolis.
Mussolini je prejel mnoge čestitke na srečni rešitvi. Iz Beograda sta mu čestitala Pašič in dr. Ninoič.
IZJAVA ST. RADIČA.
Beograd, 8; aprila. Štefan Radič je v teku včerajšnjega popoldne parkrat sprejel novinarje in jim med drugim izjavil tudi tole:
Nc\i moment je v tem, da g. Pašič čaka na Marka Trifkoviča. Mislim, da je to nepotrebno. Informiral sem se pri nekem radikalskem poslancu in ta mi je rekel, da se je Marko Trifkovič samo pod pritiskom udal, da se 'skupščina edgodi do 5. maja. V korist vse države in tudi v korist radikalne stranke pa je, da ostane vlada kompaktna in da Pašič sprejme pogoje, ki sem mu jih ponudil, ker sta v teh pogojih obseženi dive načeli: načelo dela in načelo pobijanja korupcije. Sicer pa menim, da Pašič zavlačuje ta položaj /ato, ker se interpelacije ne tičejo vse vlade, temveč samo radikalnega dela vlade. Korupcija je stvar, ki se tiče vlade in parlamenta in mora enkrat priti z dnevnega reda. Niti trenotek se ne sme sumiti, da bi parlament hotel korupcijo ščititi in da bi jo legitimiral. Skrbeti moramo, da se skupščina sestane najkasneje do 14. t. m., tako da že 15. pridejo interpelacije na dnevni red. Zato smatram Pašičev odgovor, da čaka na Marka Trifkoviča, kot odklonitev teh zahtev in po tem bom tudi jutri postopal.
Kralj je zelo resen. Ne govori nič. Pri razgovorili, ki se vodijo, samo posluša in ne omenja niti ene osebe, ki bi ji poveril mandat.
Pašič misli, da sem jaz v sedanjem položaju osamljen. Sicer pa če do jutri ne dobim pismenega pristanka g .Pašiča na moje pogoje — in pismeni odgovor moram zahtevati — potem bcm zaprosil pri kralju za avdienco in mu sporočil, da smo prosti vseh obveznosti.«
Radič je h koncu rekel: > Delo vlade mora biti javno. Potrebno je, da tudi kralj prisostvuje sejam vlade. Pokojni kralj Peter se je redno udeleževal sej ministrskega sveta. Sedaj pa se kralju vedno samo poroča. Najboljši referat pa je tak, akc kralj sam vidi, kako potekajo | seje. Predlagal bom, da se ta stvar re-! formira.
MiuMtrskim sejam bi tu in tam lahko ; prisostvovali tudi novinarji, seveda samo kvalificirani. Delo na zakonih mora biti iavno.c
Rredukcije in uredništvo v predvojni Srbiji.
Novi državni proračun je prinesel lepemu , »tevilu uradniških* rodbin jako neprijetno velikonočno darilo: namesto težko pričakovane plače so prejeli 1 aprila obvestilo, da so postavljeni pod kap.
Takih iznenadenj preeansko uredništvo ni bilo nikdar vajeno, najmanj nekdanje avstrijsko uradništvo. Avstrijski državni uradnik je bil svoje vrste gospod, kateremu je službena pragmatika jamčila v prvi vrsti stalnost, in baš to jamstvo, da ima državni uradnik za-sigurano svojo eksistenco do svoje smrti, če se grobo ne pregreši preti službenim predpisom, je bila poleg soeijalnega »ranga _ najbolj privlačno sredstvo za vstop v državno službo.
Stalnosti državnega uradniš-tva pa je napravila vojna krut konec. Tudi v Avstriji^ in v drugih kulturnih državah. Toda tani državne-ga uradnika niso nikjer postavili na cesto kar čez. noč ampak so mu dali ali primerno pokojnino ali pa tako visoko odpravnino, da si je mogel ustanoviti novo, ce tudi skromno eksistenco. Ali pa so vlade pritisnilo na razna privatna velepodjetja, da so sprejela določeno število reducirancev v svojo službo.
Tako trdo kakor pri nas pa niso postopali •/. reduciranih nikjer. Da pa so pri nas ravnali z reduciranci tako kot so, ima -»voj vzrok v predvojnih srbskih razmerah, ki so pri nas popolnemu nepoznane.
Svoj uradniški kader je imela tudi predvojna Srbija. ker ga je morala imeti. Kako neznaten ugled pa je uživalo uradništvo v predvojni Srbiji nam dokazuje zgodovinsko dejstvo, da so nepismeni Srbi svoje prvo uradništvo, ki se je rekrutiralo zvečine iz, pismenih vojvodinskih Srbov, enostavno pobili' in preteklo je lepo število let, p-redno se je v predvojni Srbiji mogel udomačiti uradnik, ki - piše' in dela v pisarni.
Kakor na ozemlju cele nekdanje turške carevine je tudi na Balkanu nekaj veljal samo c le vek,ki je imel denar, in tako je se dandanes. Uradnik, zlasti »policijski (upravni) uradnik, je pač imel nekaj mori ni pa užival nobenega ugleda, ker je b-il skrajno
velik interes na teni, da wo zasedli vsa važna »policijska« (upravna) mesta njihovi pristaši, s katerimi so se oni lahko poljubno igrali, za to pa so jim milostno dovoljevali, da so -moli pljačkati njihove politične nasprotnike po mili volji. Če pa je prišla na krmilo nasprotna stranka magnatov, je vse upravno cs-obje, ki je veljalo kot eksponent prej na krmilu se nahajajoče stranke, moralo brez usmiljenja na cesto in.se umakniti novim ljudem. Strokovna usposobljenost ni veljala nič, glav nc je bilo »partija«. Najhujša posledica tega sistema dveh uradniških garnitur, je bila nestalnost v službi, iz te pa se je zopet redila brezmejna korupcija, ker je vsak sam-posebi že itak minimalno plačan uradnik moral gledati, da se pravočasno izdatno preskrbi z,a poznejša leta z. bogatimi podkupninami, ko se bo moral umakniti pristašem nove stranke.
Stalncid v državni službi je bila torej v predvojni Srbiji popolnoma neznana stvar in neznana je ostala še do danes. V Srbiji še danes ne delajo razlike med državo in stranko, ampak velja še vedno načelo, da je stranka že država, bržkone zato, ker smatra vsaka vladajoča stranka državo za svoj neomejen eks-plcataeijski objekt. Ker pa so za eksploatacijo potrebni izvršni organi (uradniki), katerih se po stari praksi tudi vedno nekaj prime, morajo biti po isti praksi tudi uradniki vedno partizani, brez najmanjšega ozira na strokovno usposobljenost.
Zato v Srbiji še dandanes ni nič čudnega, če se izpremeni današnji načelnik v kakšnem ministrstvu čez noč v plačilnega natakarja, ali pa v kontorista v tej ali oni banki (se je resnično dogodilo, op. pis.). Take nenadne izpremebe pa tam doli nihče ne smatra za kakšno socialno degradacijo, ampak kot nekaj vsakdanjega, pc izreku: Danes meni, jutri tebi! iudi nihče ne verjame, da bo reduciran državni uslužbenec vsled redukcije zabredel v bedo in da bo trpel lakoto, ker je vse prepričano, da je za časa svojega liia-gari še tako kratke trajnega službovanja vsaj za prvo silo dovolj »zaradiir.
Za naše nekako fevdalno naziranje o dostojanstvu in soc!jalni stopnji državnega urad-
kadi°	’	pSvicf^rinSl.	*tS	!	ništva	nimajo	na	Balkanu	niti	najmanjšega
predvojni srbski uradnik je bil primoran in •prisiljen, da je pravico tehtal in jo je dal onemu več, ki je več plačal. V očeh raznih mestnih in vaških magnatov pa je bil uradnik >sirotiuja«, ki je bil navezan in odvisen od njihove milosti! In ko je v Srbiji zavladala ona fažideanokraci ja, katere vpliv še dandanes vsi čutimo, se je položaj uredništva se znatno poslabšal, kajti na čelo državne uprave došli mestni ali kmečki magnati so imeli
! razumevanja" in zato se poznavalec razmer tudi ne čudi načinu, kako se izvršujejo pri nas uradniške redukcije. Tako kot zadnje so se izvrševale vse in se bodo tudi še v bodoče, Se jih bo še kaj. S tem dejstvom mora pri nas vsak državni uslužbenec računati, da ne bo novih neprijetnih iznenadenj. Službeni dekret je bil nekdaj jamstvo za vsakdanji kruh, danes pa ni več. To je sicer žalostno, ampak tako je.
Minister proti novinarju.
Kakor smo že na kratko poročali je bil obsojen urednik Polit,iškega Glasnika« Mo-mir Nikolič na 300 ©in globe m mrsec dni zapora, ker je razžalil vojnega ministra Razprava je bila nadvse zanimiva m zalo naj podamo par najbolj značilnih stvari.
Kot prva priča je nastopil arinijski general v p. Milan Tucakcvir. Boca Nikolič, zastopnik vojnega ministra izjavlja, da se general Tucakovič ne more zaslišati. I redsed-nik senata opomni nato generala, da velja tudi za njega dolžnost uradne tajnosti, pa če it- v službi ali. ne. General Tucakovic izjavi nato da je podal o svoji upokojitvi v »Politiki- izjavo, ker je	^
vojnega ministra. Ta pa ,	.
hlev o obtežeučevega zagovorni. <a prizna, da n izjava v Politiki njegova in da je prepričan, da je bil upokojen iz osebnih mo-
ll%Nato je bil zaslišan general Mitrovič, ki zaradi dolžnosti uradne tajnost, ni mogel česar bistvenega izpovedali.
Kot tretji je bil zaslišan poslanec Grga Andtelinovič, da izpove o utisu, ki ga je redil v javnosti proces proti generalu Mi vicu.
n-a-
itro-
Andjelinovič je dejal, da s.) se v D ilnva-1-iji vsi ljudje šikandaliziralv da se mora zagovarjali general zato, ker se je družil /. n riednejšimi Hrvati. Takega škandala ni bjjo 0d leta 1918. Po časopisnih vesieh pa je ; ,ži) mlajši general Pajič v sled ega ge-nerubi Mitroviča. To so izrabljali anu-mil - -rist.i kot dokaz, da se v nasi vojski pa ju Hi v iiom slabo postopa.- Mogel bi navesti tud aktivnih ministrov, ki so odkrn,o_dc-
nekaj
da je to bil škandal. Ker pa ni 'men.
ja!},
ščen. ne navaja
poobla-
Ljuba Davidovič in druge priče niso prišle ker jim deloma niso bile doistavljene pezivniče (L. Davidovič), deloma pa so bili vezani po službeni prisegi in so zalo smatrali za nepotrebno, da nastopijo kot priče.
Sledili so nato govori odvetnikov. Zastopnik vojnega ministra je vehementno napadel obtoženega urednika in obširno govoril o njegovi preteklosti. Nato' je zagovornik obio-ženca obširno odgovarjal na vse točke ob-tožbe. Urednik Nikolič pravi, da so sicer bili njegovi članki ostri, toda samo iskrena kritika. Govori o zvezah generala Trifunoviča s samostojnimi demokrati, kar da se je zlasti pokazalo pri delu proti vladi Davidoviča. Pred tremi dnevi je prejel anonimno pismo, v katerem se mu grozi, da to tepen ali celo ubit. Slab upravnik je vojni minister. Ne zaideva nobenih olajševalnih okolnosti, ker je zavedno in po načrtu hotel vreči slabega vojnega ministra.
Še ostrejši v svojem govoru je bil drugi obtoženec izdajatelj »Političnega glasniku, Gjorgje Pajič. Dejal je, da ne bi menjal sinjega mesta, ki ga ima med novinarji, z medom, ki ga uživa g. Dušan Trifunovič med oficirji ali Boca Nikolič med advokati.
Senat se je nato posvetoval in ure in ob d. zvečer razglasil sodbo.
Nikolič se oprošča klevete, ker je mogel po vseh okolnostih verjeti, da so bile njegove informacije resnične. Pač pa se obsodi v-sled | razžaljen ja vojnega ministra .m to v štiri o ! .--lučajih, zlasti za besede, da je bilo delo vojnega ministra destruktivno in defetistično.
Urednik Nikolič je izjavil, da kazen sprej-,iu' in da ne bo vložil nobenega ugovora.
Politične vesti.
=Tako je prav! V vseh krogih naše javnosti- vlada največje zanimanje za boj, ki se bije sedaj med Nikolo Bašičem in Ljubi} Jovanovičem. Vsa poštena javnost brez razlike na strankarsko pripadnost, je odločno na strani Ljube Jovanoviča. Samo naša SDS dela izjemo. V »Jutru« sicer svojih simipatij do Nikole Bašiča še malo zakrivajo, zato pa je moral starina iz Knaflove ulice čisto odkrito zatrobiti v Pašičev rog. »Slovenski Narod: piše namreč v uvodniku, da je sama demagogija, če se trdi, da je vzrok sedanje krize afere Radeta Pašiča. Zakaj Aristi-dov v jugoslovanski javnosti sploh ni in s spremembo c-seb se korupcije sploh ne zatre. Res se ne izplača, da bi odgovarjali na io diktirano mnenje »Slovenskega Naroda ., saj ga bodo menda še naivni naročniki "Slovenskega Naroda- siti. Popolnoma zadostuje, če ugotovimo, da je bil Slovenski Narod edini slovenski list, ki je odkrito in brez ovinkov priznal, da je proti Ljubi Jovanoviču in za Nikolo Pašiča. Upamo zato, da bodo poštenjaki še v večji meri podpirali Slovenski Narod« in da bo zlasti inteligenca pridno sodelovala pri listu, ki smatra zn svojo nalogo, da pri vsaki priliki in ne.pr.I!tki zataji svoje nekdanje lepe tradicije. Pa menda je j tudi usoda zastarelega Slovenskega Naroda . da ne zna \ pravem času stopiti iz poli tič a-.- ! arene, prav .kakor njegov ideal.	j
z= Vlada PP je nemogoča, ker ne bi imela večine. Beograjska Politika , ki sicer ne prikriva svojih tihih simpatij do g. Pribičeviča piše, da je vlada PP nemogoča, ker ne bi imela v skupščini večine. V slučaju, da bi i prišel Pri-bičevie v kombinacijo, bi del radi- i kal o v izstopil iz kluba in tako onemogočil i vladi PP večino. /Politika« je mnenja, da bi j najprej dobil mandat za .sestavo vlade Pa- : šič, kateremu se pa to iie bi posrečilo. Nato bi bil poverjen s sestavo vlade Ljuba Jovanovič. "(To se je zgodilo včeraj. Op. ured.) Če n* pa tudi Lj. Jovanoviču ne bi posrečila sestava delazmožne vlade, potem bi dobil Davidovič volivni mandat.
= Grcžiije »Samouprave«. V uvode«kil Po de m i sij i razpravlja Samouprava < o o-i- *, nošnji h med HSS in NRS. Pravi, da je zelo malo verjetno, da bi se mogla ustvariti kaka kombinacija, ki bi bila boljša kakor je bila vlada RR. Poizkus leta 1924 z vlado heterogenih elementov je dal samo negativne rezultate. Nato preide Samoupravi na zadnji. nastop St. Radiča -in pravi.’ da je -s tem nastopem zelo poslabšano razmerje med Srbi in Hrvati. Način, s katerim je St. Radič odgovoril na iskrene namere in težnje radikalne stranke, ne bo odprl oči samo radikalom, temveč vsem razboritim in zavednim rodoljubom in bo pokazal, da od hrvatske strani ni pričakovati niti polna in zavedna udanosi do splošnih narodnih -in državnih interesov in niti potrebna lojalnost -v odnošajih do zavezniške stranke. Da pa bo znala iz tega potegniti vse konsekvence, če :ne -baš ivsi Snbi, pa najmočnejša srbska stranka, je izven vsaikega dvoma.« — Vse kaže. da »o prišle grožnje »Samouprave1 ne samo prepozno, temveč da tudi niso naredile nobenega utiša.
— Stoiadinovičev odgovor Ara Stanojeviču. Ara Stanojevič je dejal, da obstoji afere Sto-jadinovič proti R. Pašiču v tem, da
se zviša za dva odstotka, plačujejo pa ga le veliki trgovci. Največji pomen .pa ima to-kozvana meščanska taksa, od katere so oproščeni le nad 50 odstotni, vojni invalidi. Glede sladkornega monopola se bo posebej glasovalo Ravno tako bo tudi šele kasneje sklepnim -o petrolejskem monopolu. Finančni minister je po sprejetju finančnega zakona odpotoval na oddih na deželo. Ko bosta senat in parlament končnoveljavno sprejela proračun, odpotuje finančni minister v London v svrho ureditve francoskih vojnih dolgov Angliji.
Beležke.
Med radikali.
— Pa kdo bi mogel razveu g. Bašiča rešiti- edinstvo radikalne stranke?
— Vsak, komur se posreči sestava nove vlade.
(»Politika«).
Oh, io »Jutro«!
Za Velikonoč je serviralo slavno Jutro svojini bralcem za uvodnik silno zavilo .potico fraz in na 'koncu dodalo sledeč piruh na naslov SLS: -Z glupestjo, prevaraatsivom in z Rimom se \ Jugoslaviji ne da več držati ljudstva na uzdah in v temi. Je sicer silno stara stvar, da se z glupestjo in prevarantih cm -ne da pridobiti ljudstva in samo veseli nas, da je to enkrat spoznalo tudi »Jutro«. Ampak- še bolj interesantno in pikantno bi bilo. če bi »Jutro: dokazalo, kako je SDS s pametjo in poštenostjo pridobila ljudstvo. Zakaj, če se ta dokaz »Jutru ne bi posrečil, potem bi sledilo, da SDS ravno zalo nima zaslombe pri ljudstvu, ker ni bila njena politika niti pametna in niti poštena.
Pa ne da je to hotelo povedati slavno Jutro«!
Sokolstvo.
je naslov novega sokolskega li-
Gospodarski položaj delavstva in strokovnih zvez v Grčiji-
i	.......	t	..	..	>V	»»>.•!	-	K	.	I	I	lil	11	\
...	,, i„A,„ inp strokovne aveze v Amsterdamu.
(Iz ofici jel nega poročala Mednarodne
strojev je ovirana po pomanjkanju kapitala
" Judi uvozna trgovina stalno nazaduje vsled
Gospodarski položaj delavstva v G uji m bil nikoli posebno ugoden, indu.-tu.ri ,elo počasi razvijala, nepopolna m zaosta a m-dietja životarijo tam le še vsled visokih •/•'•S?-’T,iih carin. A ko poizkusijo delavci zbolj-malo svoj položaj, ima to vsled *
katerih
Tudi transportna podjetja, »vetlobnt striia, podjetja motorne sile itd., ki se J ni treba boriti z inozemsko konkurenco, t-ipi-i;> vsled splošne nepodjetnosti in ne morejo nuditi delavcem nobene človeka dostojne
''1 Ed in e L i n 11 ust r i j-ske vrste, ki bi mogle zadostiti najnaravnejšim delavskim zahtevam, so tobačna industrija, trgovska mornarica n pristaniško delo. Toda pred kratkim je po-nohni izvo* surovega tobaka, tigovska
visokih carin. V«a- ta dejstva učinkujejo ta ko da celo boljše situirane .-industrije ne morejo nuditi delavstvu poštenega obstoja in da živijo tako vse delavske plasti brez razlike v zelo žalostnih razmerah.
Nazadovanje delovne ponudbe in -zvišano povpraševanje - posledica demobilizacije, omejevanj izselitve in dotoka beguncev, -v-« to so faktorji, ki se protivijo mezdnim zahtevani, če že ne vodijo naravnost k njihovemu znižanju. Na drugi s ram pa je posledica preddfenih razmer tudi la, da je celo tam kjec se je mezda zvišala, učinek le malenkosten, ker ni zvišanje v mknkem raz-merju z zmanjšano denarno vrednostjo: grški'drahma ima v primeri z 1. 1920 le eno sedemnajstino -svoje predvojne vrednosti.
Končno se mora tudi omeniti to. da odvračalo te razmere mnogo delavcev od njihovih organizacij, ker jim ie naravno ne morejo veliko pomagati v njihovem vprašan* mezdnih zahtev. .Ni treba posebej poudarjati, da je taka. mentaliteta za razvoj delavskega tribania v Grčiji le velika ovira m da je v-sled
6.	.	,	i	*-L.___:~ nnlo DcifiKliPun
;S,^"r?tSfkri^^vS I nje delavsko gibanje zelo oslabljeno
se je ta
deca sprla in napravila komedijo. -Proti temu je nastopil .Stojadi novic 7, daljšo izjavo v /Politiki«. Bravi, da se hoče zmanjšati efekt njego-vega nastopa s tem, da se govori, da je nastopil samo zato, ker se je pri neki kupčiji sprl z R. Pašičem. To pa absolutno ni res. R. Pašičem sploh ni imel nobene kupčije in z njim je govoril samo šesi-kmi iti j sicer po sporu II. Bašiča z gospo Milin. Tedaj je hotel s -svojo intervencijo doseči, da se ta spor, ki je ,bil le na kvar ugledu Pa-šičevega očeta -in -radikalne -stranke, pravilno likvidira. Stojadinov-ič protestira prati temu, da -se njega primerja z R. Pašičem. Aca Stanojevič ima sicer vso pravico, da jih naziva za deco, toda pomisliti mora, da je Sto-jadinovič že 40 -let star, da je vdšji državni uradnik z 20 let službe, da je rezervni podpolkovnik. da je bit tri leta četnik -v Macedo-uiji, tri leta v vojni vodni oficir in komandir čete in dve in pol leta komandir miiralie-škega odelenj-a. Pripada generaciji, ki se je bojevala in se je dvignila nad -strartkardke prepire ljudi, ki so se bojevali, črtajoči - časopise v Nizzi in Parizu. Ta stara generacija je navajena -boriti se le s političnimi nasprotniki in' zato ne razume, če nastopi iz vojne porojena generacija proti vsakomur, ki ne spoštuje domovine. Končno pravi Sto-jadiuovič, da ne more sprejeti -očitka sicer spoštovanega Ace Stanojeviča, ker /.1 dejanja R- Bašiča odgo-varjajo samo tisti, ki so molče trpeli ta dejanja -iti do danes ljubeznivo gjeda-li na deco -N. Pašiča.
= Prvi niajnik za propagando -muruika.
V . Vorwartsu* je objavljen oklic -Ms lnarod-11 e strokovne zveze v Amsterdamu na vse delavstvo sveta, da manifestira aa^dan prvega m-ajnika za osem-urik, za soodločajočo -besedo delavstva v industriji in za trajen svetovni mir.
= Velika ofenziva proti Druzom. Francoske čete v -Siriji so pričele z veliko ofenzivno akcijo. -Napad je zlasti usmerjen proti Suejdi, ki je oblegana od Druzov. Oficielno se sporoča, da je podvzel visoki komisar De Jouve-nel vse -korake; da Sklene z Dr-uzi mir. Ker pa je bil vsled fanatizma Druzov vsak mir nemogoč, je pričel De Jouvenel pripravljati ofenzivo. Pred pričetkom vojniH' operacij je sklenil De Jouvenel posebne dogovore s Turčijo in z britanskim komisarjem . v Palestini, da je bil ta-k-o varen pred vsakimi pic-senečenji na jugu in severu.	.
= Pcret-jev sanacijski pragram sprejet.
V nočni seji, -ki je trajal« do 4. ure zjutraj, je francoski parlament s 300 proti lno glasovom sprejel finančni načrt, kakor ga je predložila vlada in k-akor je bil od -senata izpremenjen. Nato se je parlament odgodd do dne 20. aprila. Z novim finančnim zakonom se bodo zvišali državni dohodlki za pet milijard frankov. Poviša se cena tobaku m soli ter -poštne pristojbine. -Prometni davd.
-branik«
si.;, ki ga je začela izdajati, po -sklepu župne glavne skupščine sokolska žup-a Rijeka-Bušak. List je namenjen za informacije o sokolskem delu in razvoju v prvi vrsti član-sivu imenovane župe, ima pa tudi namen, da prodre med narod. Da bi se to uspešneje doseglo, im ; list časopisni format. Prva številka je izšla 25. marca v 5000 primerkih; poslali sp i jo tudi vsem 53 župani COS. P-osamezna šie-j vitka liski, ki izhaja na Suša-ku, siane 1 Din-■ Odgovorni urednik /Branika . je br. Janko Ljušiina. -- Listu želimo v plemenitem stremljenju za sokolsko stvar obilo sreče.
Unija luksemburških telovadnih društev je sporočila starešinstvu JSS sum avojega ustanovitelja in predsednika ter nar. poslanca Alojza 'Kay-sera. G. Kayser je^ bil iudi podpredsednik Mednarodne telovadne zveze, ki jo je zastopal na Vil. mednarodni jelov, tekmi in vsesokolskem zletu v Ljubljani leta 1922. Bil je velik in odkritosrčen -prijatelj Sokolstva, iki mu o tira ni časten s-pom.in.
Meč kralja Aleksandra. Jutri 9. t. m, se
odpeljejo v Beograd delegati siaresnrsmr JSS (bratje:	starosta	G-angl, načelnik dr.
Murnik, tajnik dr. Fux), delegati -sokolskega društva Ljubljana (bratje: -starosta -Kajzelj, Stane Vidm-ar, Luce Štravs, Lev Čebular, Slave Simončič, Stev-o Žigon) in bratje zmagovalne v-rste na m-edzletnih tekmah: Pehani Gojmir, Gregorka Boris, Orel Vlado, Sršen Srečko, Žilic Stane, Vrhove Lojze in Kavčič Kajetan. Udeleže se svečane predaje kraljevega daru »Meča kralja Aleksandru .
Prosveta.
Sprememba opernega repertoarja. Zaradi nenadne obolelosti gospodične Thalerjeve spremeni operili repertoar -tako-le:
Četrtek, 8. t. m.: »Bolienie . — Red L.
Petek, 9. t. 111.: »Wally«. — Red D.
Sobota, 10. t. nz: zaprto.
Nedelja, 11. -t. m.: ob 15. Grofica Marica. Izv. Pondeljek, 12. t.'m.: zaprto.
Operni pevec g. Julij Betetto nastopi zopet na koncertnem odru v soboto, dne 10. in nedeljo dne 11. t. m. obakrat v unionski dvorani. Gospod Betetto poje namreč na koncertu pevskega zbora slovenskih učiteljev prekrasni Sattne-rjev basovski solaspev s spremljevanjem orkestra v kantati Jeftejev-a prisega. Samospev se -odlikuje po široki in nei-zrečn-o mili kautineli ter je nalašč -kakor pisan za -Bettettov gl.is. Ako se ne moiimo, ie bil ravno Betetto oni, ki je pel ta -basovski samospev -pri prvem izvajanju Jefiejeve -prisege na -koncertu Glasbene Matice- v Ljubljani.
KONCT.RT PEVSKEGA ZBORA .SLOVENSKIH UČITELJEV.
V soboto, dne 10. t. m. nastopi na našeun koncertnem odru -provikrait novi slovenski pevski, -zbor, k-ojega članstvo tvori -izključno le naše požrtvovalno .učiteljstvo. Zbor, ki šteje nad 90 čten-ov, razpolaga v prvi vrsti z izvrstnimi soprani in -alti, vodi ga zborovodja g. Srečko Kumar. Na tem svojem prvem koncertu bode izvajal zbor Medeče skladbe.
P H Sattner: O nevubti, Stanko Irenini. Naša -pesem, mešani zbor s -spremljevanjem orkestra, Lajovic:	Gozdna samota, zenski
zbor -s spremljevanjem orkestra, in kot Sklep-110 točko Satt-nerj-evo kantato za mešani zbor,/' soli in orkester: Jeftejev-a prisega. V Brij,’ točki pa nastopi mladinski zbor 1 iublja^^ srednjih -šol, pod vodstvom učiteL« n*rjeva g. Josipa Brnobiča, ki zaporn^ jn P(> in-esana zbora: Gori, gon na P sodeluip tu-
di operni pevec g.	divizijske	oblasti,
sodiduje orkester D.av ur;itoljev glasbe.
KtSSJ	'	F«	vrall	Jb*.
P, S. S.t(nFl». “ j V
ieve 75 letnice. Koncert se vrši v. Unionski
dvorani, začetek ob 29. uri zvečer v sobote.
dne 10. t. m. V celotnem -obsegu se ta. kon
eert ponovi v nedeljo, 11. f°Pnl'int:b' k(m!
uri v unionski divoran-i. Sedeži za
certa v Matični knjigarni.
Štev. 77.
.NAKODNi DNEVNIK, 8. aprila 1926.
*l III HTMIITI Til Ml IIIMBIHHI II II IHIHUI !■ !■■■
Stran 3.
m mri iii ’.m—m thibmbb——
Dnevne vesti
ODMEV HUDIH N Oti.
Nekako pred dvema letoma smo poročali ’ našeim listu o škandaloznih dogodkih v «wožuear uradu za zavarovanje delavcev na Cankarjevem nabrežju. 'Po informacijah, ki smo jih dobili, se je vršila preiskava te dni, u pa ni dosegla rezultata. Vso afero, v katero je zapletenih tudi nekaj višjih uradni-
v,	skušali potlačiti. Pred par dnevi se je vršila disciplinarna razprava proti urad-mei N. Dobila je le ukor in je potem — avanzirala. Nam se zdi vsft afera zelo miste-'‘lozna. Ra-zpratve disciplinarnih razsodišč so lavne, se moraj0 vršiti v neuradnih urah m Hm »—-•	• 1 *
7	, , > pa ni vwt-	-----
■jahtevaijin) od zagrebškega Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, da afero temelji; to razfilsti in krivce ostro -kaznuje. — K vari se se povrnemo.
— Nsvinarski kongres. Meseca septembra se vrši v 'Dubrovniku letošnji kongres jugo--lovenski novinarjev.
— Pravilnik c točenju alkoholnih pijač. V notranjem ministrstvu se izdeluje nov pra-
vi.	nik o prodaji alkoholnih pijač v gostilnah m kavarnah.
f) ~ Znižanje ccne soli. Na podlagi rešenja -1 ;iit nega ministra se zniža cena soli -s 1. majem za 50 par pri kilogramu.
, Redukcija y ministrstvu narodnega ■	n.	ministrstvu	narodnega zdravja
107 U^,r“ni'h J1!K' P°^ovico uslužbencev. Od .uradnikov, slug in dnevničarjev, kolikor
j n ■ 1 -• i	o	uiiv	v liivu jc * ^	-rvvj i iuy ■
im je bilo do 1. aprila pri ministrstvu, jih j'
ostalo simo se 47. Slug ima ministrstvo sam« se ti.	>
p ~ jngoslovenskik dijakov v Carigrad.
i pravoslavni Veliki noči priredi skupina slusuteljev beograjske filozofične fakultete v svrno histeričnih proučevanj 'izlet v Carigrad. . ~ Nova blaznica Umobolnica na Studencu .je bilo določena popreje samo za bolnike iz Kranjske, dočim so bili nastanjeni umobolni iz Štajerske v Feldhofu pni Gradcu. Po prevratu so poslali iz Feldhofa naše ljudi na Studenec. Zato je naravno, da je zavod prenapolnjen. To je dalo ministrstvu za narodno zdravje povod, da je sklenilo poiskati še druge primerne objekte za nastanitev umobol-nih. Najbrže se odloči ministrstvo za grad Kavnepolje pri Ptuju. V drugi vrsti bi prišel ' poštev grad Prebold pri Celju.
—	Elektro-avtobus-proinet namerava uvesti Mestna občina Maribor. To bi bila neka vrsta cestne železnice brez tračnic, kot jo ima na Primer Milan. Mesini gradbeni urad je dobil nalog, da izdela načrte iin proračun.
, 'T .^aktiviranje učiteljev. V kratkem bo j:.- ttvfrano -večje število učiteljev iti učile--' upokojenih po starem zakonu.
položaja rudarjev v Srbiji, ie bila sklenienT'cgl’ai'ske delavske zbornice darjev v Srbiii sKSii atu ° PoIožaju ru-
fi£,k h Srblje’ il:.pellra se na narodno skup! merzbo,-išanie težkih raz-aP6HrVm T lVJ'Vetn,'darjl v Srblii>’ dalje se ča živi- • ip?stem hlSk vse države, da jmve-
•11 :pfrtrevan' rudarjev vsaj toliko šperh, i J0 Posveča gledališču, kinu in da ’	se naroča upravnemu odboru,
Šfin| ‘“olozi resolucijo vladi, narodni alkup-m vsem parlamentarnim klubom, v. Kongres trafikantov. Dne 11. t. m. se rsi v Novem Sadu kongres trafikantov iz vse države. Cilj kongresa je, da ukrene vse potrebno za skorajšnjo organizacijo udruženja jugoslovenskih trafikantov.
-- Švicarski profesorji v Sarajevu. Pod vodstvom eurSkega profesorja dr. Welterja ie prispela te dni v Sarajevo skupina švicarskih univerzitetnih profesorjev, v katerih fužbi se nahajata tud i dva industrialca.
' supina, ki je prišla iz Zagreba, potuje v Sv‘'ho -študij na Jadran.
(In J'!v*caj'ski izletniki na našem Prim ii-ju. nitt !' m' odplula pod poveljstvom kaša	Vukova	iz Trsta v Dalmaci jo na-
Svh.fr, . ^Nirvana . Na jahti se nahaja 16 ***!]» izletnikov, ki jih vodi urednik šv-i-^Port-Zeitung-. in predsednik cur-i-tor j, i "^acht-kluba- Budili, ki je .organ iza-in jo ta- Med izletniki se nahajajo 4 dame slil{a“..80spodov raznih poklicev: umetniki, Potov!!’. Profesorji, trgovci itd. Glavni cilj <‘elo j T je la, da hočejo izletniki obiskati fe fSG7.^e.primorje od Sušaka do Kotom- ter ini!l3o * nieg°vinvi krasotami. Izletniki sneniaga f °i fotografa in kinematografskega Potom Ai, , bodo vršili po povratku v Švico “Oceno J0V v uovinah, slik in filmov dra-ja. s> Propagando v korist našega Primor-v f!1 ie otvorila jahta serijo potovanj ledna TJit®ezon,i- Vsako potovanje Iraja 3 vaino-s ■ obišče na jrsakem potu vse na j-oh-iI ti m, nait®P®e kraje ob na&i jadranski „ j. Prostora trna za 24 izletnikov, ki jim nudi na j večjo udobnost. Vsaka oseba plača 1	P°tova,nie * hrano in posteljo
vred 3500 Dan Lansko leto je organizirala jahta vee takih potovanj, ki so se jih udeležili večinoma Čehi in Nemci. Odziv iz naše kraljevine je bil kljub dosti veliki propa-Šjftdi pač prav miizeren, ker je imela jahta med svojimi izletniki vsega skupaj S Po, s Ju-goslovene. Letos je projektiranih ci> ki'>-Va"i’ ki SP i>l1 udeleže večinoma Nem take „l,T,aio, kot se vidi, mnogo več smisla ra
... v‘>ri 'kot naši ljudje.
j ?sj rudarji v Franciji prirede v krat-iz jjj.p ®t v domovino. Dne 18. maja odide
8	kafal- z,v'i|tda v Lotaringi ji poseben vl-aik, slovn„ 1111 se pripelje tudi večje število .lugo-^enov i? Westfalske.
^arihn i“‘ y°lilni ilnfinik za mestno občino njen rsko je od daneis naprej stalni irazgr-
*	!n.e,stncm magistratu soba št. 4. (Kom-“'iii 'i1 H,rad), kjer se ga lahko med urad-urann up ogleda. Zahteve po popravkih
volilnega imenika se sprejemajo istotam. — Pri morebitnih volitvah imajo pravico glasovati samo oni, ki so vpisani v volilni imenik. (Cl. 6. z. o v. i.).
— Meteorološke postaje v trni gori. Na Cetinju je bila nedavno otvorjena nova meteorološka postaja I. razreda. Postaja je -vpo-stavljena na tamkajšnjem učiteljišču. V kratkem se ustanovi na Cetinju tudi seizmološka postaja. Trenutno se vzpostavljajo: meieoro-logična postaja II. razr. v Ulcinju ter mele-
o-rologične -postaje III. razr. v Podgorici, Da-nilovgradu, Kolašinu in Beranah.
Stavka bogoslovcev na Cetinju. Cetinjski bogoslovci -so stopili v stavko. Stavko je povzročil neki n-ovonastavljeni učitelj — Rus, ki je zahteval od dijakov, da mu opravljajo pri selitvi ročna dela.
— Ublaženje prohibicije. V Newyorku se vrši dne 8. junija ljudsko glasovanje o vprašanju, če naj ostane prohibicij.ski zakon še nadalje v veljavi v dosedanji strogosti, ali pa naj se zakonske določbe ublaže.
— Papež proti preganjanju katolikov v Mehiki. Papež je izdal okrožnico v kateri poživlja katolike vsega sveta, da molijo za uki-njenje preganjanja katolikov v Mehiki.
— Amundsenov polet na severni tečaj. Ob ugodnem vremenu odpluje danes Amundsenov zrakoplov s-Ncrge iz Rima na Norveško, odkoder podvzame polet na severni tečaj. Posadka bo štela 16 mož.
— Županstvo občine St. Rupert pri Mokronogu razglaša, da vpelje, oziroma -oživi stare živinske Sejme za govedo, konje in prašiče. Prvi. tak. sejtn v tekočem letu se vrši v Št. Rupertu v solboto po Beti nedelji, to je 17. aprila.
— Na meščanskih šolah mariborske oblasti je razi sani it večje število stalnih učnih mest in sicer po eno učno mesto: v Celju zn
! (. skupino, v Doljnji Lendavi za 11. skup., j	v	Ljutomeru	za II.	in III., v	Mariboru	za II.
j	v	Ormožu za	I., v Slovenjgradcu za II.,	v Slo-
venski Bistrici za 1. in III., pri Sv. Lenartu v	Siov. Goricah za	L, II. in	III. in v	Šoštanju za I. in	III.	Veljavne	so tudi	višje
pedagoške skupine v Zagrebu. Prošnje j.e vložiti najkasneje do dne 1. maja t. 1. Podrobnosti glej v Ur. listu št. 31 z dne 3. aprila t. I.
— Eksckvatur je podeljen Milku Hribarju, trgovcu v Ljubljani kot honorarnemu vicekonzulu Španije v Ljubljani, Rudolfu Pilcu, bančnemu ravnatelju v Zagrebu, k-ot zastopniku Finske ter italijanskemu generalnemu konzulu v Ljubljani Martkiju Gavotfiju.
— Iz državne službe. Upokojena sta nad-sivetnik finančne prokurature v Ljubljani dr. Fran Hubad in revizor pri carinarnici v Mariboru Va-si 1 je Markovič.
— Izpremcmbe v sodni službi. Postavljeni so: 1. za 'izvršilnega uradnika pri okrajnem sodišču v Murski Soboti Jakob Torkar, pod-uradnik pri okrož. sod. v Novem mestu: 2. za kancliste: za področje viš. dež. sod. v Ljubljani Janko Gostič, pis. oficijant pri viš. dež. sod. v Ljubljani ter Anton Križnik, pis. pomočnik pri okraj,- -sod. na Vrhniki; za okraj. sod. v Celju Anton Kresnik ter Anton Dolenc, oba pisarniška oficijanta pri istem sodišče; za okraj. sod. v jton-nik-u A-l»}z Kralj, pis. oficijant pri okr. sod. v Litiji; za okraj. sod. v Kranjski Gori Miroslav Kušar, pis pomoč, pri -okraj. sod. v Trzicu; za okraj, sodišče v Kozjem Zoran Rajšp, pis. ©f-fcijanl pri okraj. sod. v Ormožu; za okraj, sodišče v Marenbergu Franc Perhavcu, pis. oficijant pri okrož. sod. v Mariboru; za okraj, sodišče na Vranskem Edvard Ižanc, pis. oficijant pri istem sodišču. 3. Premeščeni so: kanciist Bernard Mikuletič od okraj, sodišča v Maren-bergu k okraj, sodišču v Mokronogu; kanelisi Matija Zorjan od okraj, sodišča v Vel. Laščah k okrož. sodišču v Mariboru ter kanclist Stanko Čuk^ od okraj, sodišča v Kranjski Gori k okraj, sodišču v Kranju.
Odvetniška vest. Odvetnik dr. Alojzij Kraut v Kamniku se je odpovedal izvrševanju odvetniške prakse.
— Agrarni reformni interesenti! Tehnični elaborat o utrditvi objektov na veleposestvu 0«karja Koslerja v Ortemeku -je javno razpoložen v mestnem gospodarskem uradu med običajnimi uradnimi urami in sicer v času od 8.' do 15. aprila 1926. Natančnejši podatki so pa razvidni iz tozadevnega razglasa, pritrjenega na občinski deski.
— Dražba. V petek dne 9. t. m. se bo od 8. ure- zjutraj vršila v ljubljanskem Narodnem domu dražba raznega gostilniškega in kavarniškega inventarja. Interesenti vabljeni.
Železničarjem UJNŽ. V četrtek dne 8. aprila 1920 ob 8. uri (20. uri) zvečer se vrši v steklenem salonu restavracije na glavnem kolodvoru širši sestanek članov I MNZ, ki so istočasno člani Narodno železničarskega glasbenega društva -Sloge . Pokrajinski odbor prosi za čini večjo udeležbo — Pokrajinski odbor UJNŽ.
„ ~ Epidemija škrlatinke je izbruhnila med šolsko mladino v Pirotu v šibiji. Vse šole so zaprte. Oblasti so- podvzele vse potrebne
ra ff^h?;lV’£-x,d^la’ kot poročajo iz Mosta-1 e Hiša se	Pe‘rovifa t vasi ZUn-
ševinami Riio,	rže^0I>,ala	P?d rU'
otroka in njegovega brata m 'a ’ dva «.leSova in eden otrok so bili ubiti' nieff^fT' T™ drugi otrok -pa težko poškodovana	m
— Xeiikanski požar je izbruhnil te dni v londonski luki. Zgorela so tri velika skladišča bombaža. 500 gasilcev je udušilo ogenj* po (i ur trajajočem napornem delu.
— Velika nesreča v kinematografu. Te dni se je vdrla v nekem nabito polnem kinu v Mehiki galerija. Pet oseb je bilo ubitih, 92 pa ranjenih. Ponesrečenci pripadajo večinoma delavskim islojem.
— Smrt Radeekyjevega veterana. Pri Šent-bolfenku pri Slovenskih goricah je umrl v starosti 90 let Raideckyjev veteran France Muršec. Starec je bil vedno Židane volje ter
je rad pripovedoval o svojih vojnih doživljajih v Italiji. Malo preti svojo smrtjo si je naročil Muršec sam pogrebce ter jih za trud, ki ga bodo imeli, kot je dejal, v kratkem ž njim, dobro nagradil.
— O roparskem napadu v Prestranku prinašajo italijanski listi še vedno po cele strani obsegajoče smešno bombastične članke, ki smo jih pri njih navajeni. Iz teh poročil posnemamo, da se aretacije nadaljujejo. V Mol-kove-m žepu so našli vojaško knjižico, glasečo se na ime TSiacomo Glierzeli, privatni uradnik v Postojni. Radi tega so aretirali vso Gherzelijevo rodbino. Prav tako so aretirali Vilharjevo ženo. Samsa, ki so ga aretirale naše oblasti v Planini je identičen s ključavničarjem Rajkom Saimsent iz Ilirske Bistrice. Pri telesni preiskavi so našli pri njem 21.000 lir. Nahaja «e sedaj v zaporih v Logatcu. Ker je italijanski državljan, bodo italijanske oblasti sigurno zahtevale njegovo izročitev.
— Kmetje proti kačakom in koinitom. Iz Bitolja poročajo: V Bukovu s-o organizirali kmetje četo 40 tlo 50 mož za zasledovanje ka-čakov in pobijanje komdtske akcije.
— Vlom v občinsko blagajno, ki se ni izplačal. -Neznani svedrovci so navrtali te dni siromašno občinsko blagajno v Jelšainah (zasedeno ozemlje). Na neprijetno iznenade-nje niso našli v blagajni niti ficka,
— Drzen vlom je bil izvršen le dni v Zagrebu. Neznani svedrovci so vlomili v prostore uradnika nabavljalne zadruge v Fran-kopauski ulici ter navrtali tri blagajne. Za delo so rabili 3 ure. V roke jim je padel plen 5700 Din. Ker se jim je zdel plen premajhen, so vlomili nato še v pisarno »Zabavne biblioteke«, kjer pa niso dobili denarja, radi česar so se zadovoljili z drugimi stvarmi.
— - Zagoneten zločin. Iz Dublina poročajo, tla se je pripetil te dni na nekem gradiču na obali Malahide tajinstven zločin. Ob 8. uri zjutraj so opazili sosedje, da se vali iz gradiča gost din. Predno so prihiteli do gradiča, je bilo jioslopje že vse v plamenih. Ker se na trkanje ni nihče odzval, so udrli ljudje šiloma v gradič. Na njihovo veliko iz-nenadenje so našli v neki pritljični sobi sko-ro popolnoma goli trupli 'bratov Mac Donel. Brata, ki sta stanovala v gradu s svojima 50 in 60 letnima sestrama ter dvema služkinjama, sta bila ubita z motikami. ,Ko je bil požar pogašen, so našli ognjegasci v gorenjih prostorih tudi trupla ostalih prebivalcev gradu. Ker so bila zogljenela, se ni dalo ugotovili, kaj je povzročilo smrt. Pač pa je dokazano, da je bil gradič na več krajih polil s petrolejem ter ojienj 'podtaknjen. Zagonetni zločin vzbuja v okolici veliko zanimanje. Vse poizvedovanje po -storilcih je -ostalo doslej brez uspeha.
— Tajna tvornica za narkotične cigarete. Lvovski policiji se je posrečilo te dni razkriti tajno 'tovarno za narkotične cigarete. Cigarete, v katerih so ugotovili opij in kokain so bile nrnienjene za zločin-ke svrhe. Več o?eb je bilo aretiranih.
— Panama pri nemških državnih železnicah. Na Nemškem so prišli, kot smo svoje-časno poročali, na sled velikanskim goljufija m pri železniških dobavah. Dosedanji rezultat preiskave je sledeč: Od višjih iii srednjih uradnikov, ki so bili nastavljeni v letih 1923 in 1924 pri direkciji v Frankfurtu ob Odrt, je ogoljufalo državo pri železniških dobavah za 20,000.000 zlatih mark. Proces bo prekašal vse dosedanje skandalne procese v Nemčiji: V svrho preiskave je bil vzpostavljen poseben dekanat državnega pravd niši va, obstoječ iz 20 oseb. Material, ki ga je treba predelati je ogromen.
— Smela tihotapcev. V Št. liju nad Mari-beromso zasačili finančni kontrolni organi štiri avstrijske železničarje, ki so hoteli vtihotapili v našo državo svilo. Železničarji so vzbudili sum, ker se jim je po prihodu to-vernega vlaka nekoliko preveč mudilo v gostilno, kjer so se hoteli iznebiti dragega bremena. Preiskava je ugotovila, da so imeli železničarji okrog teles ovito -svilo in čipke, ki so jih nameravali izročiti par mariborskim medistkam. Prijete tihotapce čaka precej visoka denarna globa, kar je zanje tembolj neprijetno, ker bodo morali sedeti toliko časa, da plačajo globo, v policijskem zaporu.
— Curriculum vita« učiteljice. Te dni se je vršil pred sarajevskim okrožnim sodiščem interesanten proces. Na zatožni klopi je sedela bivša učiteljica Natalija Ilič, ki je službovala nazadnje v vasici Mladi Nagoričani pri Kuma nevem, zagovarjala se je radi tatvine. Pri obravnavi je, povedala žalostno zgodovino svojega življenja. Natalija IUdeva je hčerka pravoslavnega duhovnika iz Prijedora, ki je bij med vojno, v Aradu obešen. Radi tega madeža ni megla dobit* po absolviranju učiteljišča dolgo časa nobene službe. Končno so jo nastavili vendarle v Macedoniji. Bila je izborna učiteljica, živela je samo za svoj poklic. Učenci so jo obožavali, nekega dne pa jo je raz/jezil predrzen in razposajen frkovec tako, da mu je dala zaušnico. Fant je omedlel ter kmalu nato umrl. Izvedenci so ugoio-vili najpreje, da je umrl vsled unetja ušesne mrene in ker so smatrali, da je bilo imetje posledica zaušnice, je bila učiteljica aretirana ter obsojena po 6-mesečnem preiskovalnem zaporu na 8 let težke -ječe. Poz-neje se je izkazalo, da je bilo imetje oklofutanega fanta le posledica akutne silile, in učiteljica je bila pomilosčena, toda službe ni mogla več dobiti. Zato ee je preživljala deloma kot igralka na gosli m pevka, deloma pa kot — natakarica. Končno jo je zvabil nelki Jugovič pod pretvezo, da jo nastavi kot blagajničarko v neki sarajevski kavarni v — javno hišo. Ker se ji je življenje prostitutke gabilo, si je izposodila nekaj denarja ter pobegnila v Pale. Tam je nekega svojega bivšega kolega, učitelja Ra-jakovica malo osleparila. Prenočila je pri njem ter mu izvabila pri tej priliki pod pretvezo, da potuje kot učiteljica na novo službeno mesto, 80 Din in obleko, nakar je pobegnila. teinu nasproti trdi učitelj, da ji ni ničesar posodil, temveč da ga je okradla. Radi tega je bila obsojena na 3 mesece ječe.
DR JAN ftlHA, železniški minister.
— Dopisi na konzulate. Naš konzulat na Krtu je obvestil ministrstvo inostranik del, da se obračajo nanj čestokrat trgovci in druge stranke za informacije. Vendar so redkokdaj vloge kolkovane. S tem se prijem odgovora samo zavlačuje, ker ga dobijo potem oblasti, ki imajo iztirjati predpisano takso. Interesenti se zato opozarjajo, da svoje vloge n'a konzulate predpisano taksirajo (na vlogi kolek v iznosu 5 Din in 30 Dim za odgovor).
— Sovjetski manevri ob poljski meji. Dne 20. maja se prično ob ipoljsko-nvski meji ve- " liki manevri sovjetskih čet. Manevri so odrejeni v svrho demonstracije zoper zadnje poljske manevre.
LJnblJana.
1— Letošnji redili občni zbor Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani, ki bo zajed n o proslava 25-letnice obstoja društva, se vrši v soboto dne 17. aprila 1926 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Kazine v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Po občnem zboru se vrši v istih .prostorih takoj Merkurjev ijour fix, pri katerem sodeluje društveni pevski zbor in salonski orkester. — Odbor.
1—	Najdena utopljenka. Te dni so potegnili iz Ljubljanice pri Trnovskem pristanu že precej razkrojeno žensko truplo. Ugotovljeno je, da gre za 26 letno Baldi Kazalu ra, stanujočo v Trnovem pri svoji sesiri. Dekle je izginilo pved kakimi 3 tedni nenadoma -od doma ter šlo v prostovoljno smrt. Bolehalo je že dalje časa na živcih.
»Amerikensksmu Slovencu.1*
V	eni svojih zadnjih številk objavlja ^ A meri kanski Slovenec« zgodovino prodaje razvalin tržaškega »Narodnega doma«. Opira se pri tem seveda le na informacije »Slovenca«, dočim se na pojasnilo »Edinosti« niti ne ozira. 'Naravno, da je vsled tega ves članek -Amerikanskega Slovenca« neobjektiven in samo v škodo tržaškim Slovencem.
Zalo članek »Amer. Slovenca« globoko obžalujemo in vprašamo ameriške Slovence, če res nimajo drugega dela, ko da zanašajo strankarstvo še tja, kjer pomeni smrt naroda. Gospodom okoli »Amer. Slovenca« se najbrže niti ne sanja,, v kako obupno težkem položaju žive primorski Slovenci, iker drugače si res ne moremo misliti, da bi mesto podpor pošiljali tržaškim Slovencem očitke.
Tako »Ameriški Slovenec« skoraj gotovo ne ve, da iso Italijani zazidali lepi trg pred razvalinami Narodnega doma, samo da je stavbišče 'Narodnega doma izgubilo na vrednosti in da se razvaline več ne vidijo. Enako seveda Amerikanskemu Slovencu« tudi ni znano, da so fašisti ne samo v stanu požgati -Narodni dom«, temveč ukreniti še v-se drugačne stvari. Iz zapečka je lahko svetovati ljudem v boju, toda druga stvar je sam bojevati boj. Zato stori »Amer, Slovenec« najbolje, če svoje nasvete prihrani lepo za sebe, zato pa tem izdatnejše -priskoči primorskim bratom dejansko na pomoč. Se bolj žalostno pa je to, da ni mogel »Amer. Slovenec« pozabiti na svoj klerikalizem na dolgi poti--čez Atlantski ocean, temveč hoče sedaj s klerikalnim stališčem strašiti Se po Primorju.
Upamo, da bo »Amer. Slovenec svojo napako popravil in prizanesel Primorcem z nepotrebnimi lekcijami.
Šport.
1’irpo porazi Spallo. V Buenos-Ayresu so je izvojeval 5. aprila boks-match med Italijanom Ermimis Spallo in Argentincem Firpo, boj, kojega izid so z velikan;ko napebstjo pričakovali posebno v Španiji. Italijan se je -sicer s čudovito vztrajnostjo boril proti veliko težjemu in močnejšemu Argentincu, toda končno je Firpo po točkah zmagal v 15 rundi.
Ker se je za veliki’ tennis-turnir v W.im-bledonu na Angleškem prijavilo veliko več oseb, kakor je ibilo sedežev na razpolago, so se sedeži oddali potom žrebanja Znesek 31 tisoč funtov šterl. (744.000 Din) se je vrnil osebam, ki. niso dobile prostora. Tega turnirja se bo udeležila tudi Mile de Alvarez, Miami španska tennis-igralka.
Galimberti poražen. V Genevi se je vršil prošli petek match v dviganju uteži med pariškim olimpiondkom lahke ‘ežc Galimber-tijem (Milan) in švicarskim, mojstrom lahke teže Aeschmannom (Geneva). Boj se je končal popolnoma nepričakovano, V boju, ki so
jo izvojeval kat ol.impski pet o boj (enoročni
gal
125); 'Oalimberti je dosegel sam j 460 kg (75, 85, 97.5, 87.5 in 115).
Lauiter, izborni ameriški plavač, je postavil nov svetovni rekord v hrbtnem stilu na 100 m v 1:10. Svetovni rekord Kealohe atoji na l:122/xn, toda Lauffer je že prej dosegel
1:11"/,o.
Claudius Nero, olimpijski zmagovalec. Leta 69. po Kr. r., ko se je vršila 211. olimpijada, se je prijavil kot tekmovalec tudi rini-• skl cesar Claudius Nero in sicer k najtežji ■športni panogi, k dirki z vozom, v katerega je vpreženih 10 konj. Ne le kot pesnik, ampak tudi kot športnik je hotel prekositi svoje sodobnike. Pred igrami so odstranili kipe prejšnjih olimp. zmagovalcev, da ne hi Cezarja užalil pogled na ljudi, ki so bili tako predrzni, da so si priborili olimp. zmage pred njim. Tako se je približal dan dirke. Kmalu po startu je Nero vo% prevrnil, toda hitro so ga pobrali ter posadili v voz, nakar je dirko nadaljeval. Na cilj sicer ni prišel, pa je bil kljub temu proklamiran zmagovalcem. Od peto-liznifi hellanodikov, sodnikov,, je dobil Nero sedem prvih nagrad; za to uslugo jim je podelil rimsko državljanstvo in jih bogato obdaroval. Ko pa je Nero umrl neslavne smrti, so hoteli izbrisati vsak spomin na to sramotno olimpijado. Rekorde so izbrisali, sodnikom so odvzeli darove, slavolok so podrli, njegovo ime pa povsod skrbno izpraskali, kakor se vidi na spominski plošči, ki so jo našli v Olimpiji.
Gospodarstvo.
BREZALKOHOLNA UPORABA GROZDJA IN SADJA.
Kako sadje in grozdje tako uporabiti, da bo v popolni meri služilo ljudski prehrani, ne pa zastrupljevanju potom alkohola, je problem, ki ga rešujejo strokovnjaki že leta in leta. Kakor v drugih strokah, napreduje znanost tudi v tej panogi. V Ameriki, Nemčiji, Franciji, Švici in drugih naprednih državah je o brezalkoholni uporabi poučena vsa javnost in se z vedno večjo vnemo oprijema praktičnih, preizkušenih metod. Brez pravilne rešitve tega aktualnega problema je vsako stvarno treznost n c gibanje — o katerega upravičenosti posebno pri nas nihče več dvomiti ne more — v praksi zelo otežkočeno, celo onemogočeno, posebno v krajih, kjer je sadjarstvo in vinarstvo močno razvito in nudi enega izmed glavnih virov dohodkov. Ravno vsled zanemarjenja gospodarske strani treznostne akcije je gibanje zadelo ponekod na odpor sadjarjev, vinogradnikov, posebno pa gostilničarjev. In vendar ne sme in ne nio-re biti (reznostno gibanje naperjeno proti nobeni izmed teg panog; treba je le pridelke tako uporabiti, da ne bodo ogrožali ljudskega Zdravja in morale, šli v izgubo, temveč v resnici služili ljudski prehrani!
Da se nudi vsem interesentom (kdo bi se za to vprašanje ne zanimal?) poučiti se vse-
stransko o tem problemu, namerava prirediti osrednja zadruga .Brezalkoholna produkcija« v Ljubljani o priliki velesejma (od 1. do G. julija t. 1. poseben tečaj, na katerem se bodo izčrpno (teoretično in praktično) obravnavali popolnoma objektivno vsi raznovrstni načini konzerviranja (vkuhava,nje sočivja, jagodičevja. sadja, sušenje, pridelovanje raznih sokov, brezalkoholnega mošta, iu vina v domačem gospodarstvu in drugih obratih, ohranjevanje svežega grozdja itd.).
Tečaj je namenjen v prvi vrsti gospodarskim strokovnjakom, okrajnim ekonomom, voditeljem (icam), županstvom, gostilničarjem, sadjarskim, vrtnarskim in treznostnim organizacijam, zadrugam iu kmetijskim društvom, ženskim društvom, za napredek vnetim sadjarjem in vinogradnikom, viničarjem, vsem prijateljem naravnega življenja (vegetarijancem) ter sploh vsem, ki se za to panogo zanimajo in skušajo reševati ta gospodarski in zdravstveni problem v svojem delokrogu.
Čas za tečaj je zelo primeren: ob velesejmu, ob pričetku počitnic, pred sezono!
Da se more sestaviti proračun in vse potrebno pravočasno pripraviti, mora zadruga že v naprej vedeti, na kakšno udeležbo je računati.
Preziranje od te ali one strani ideje ne bo ubilo, pač pa bo škodovalo tistim, ki nočejo iti s časom naprej! Zato je vsak bojkot od te te ali one strani le v škodo Mieinteresentov« samih in se bo isti prej ali slej sani maščeval !
Opozarjamo, da se radi velikih stroškov in obsežnih priprav lak vsestransko izčrpni tečaj (za voditelje) v dogledeiu času ne bo kmalu več vršil. Udeleženci tečaja, ki ga bo vodi) gospodarski strokovnjak svetovnega slovesa, bodo po tem načrtu usposobljeni voditi v svojem okolišu in delokrogu take tečaje, kar bo mnogim pripomoglo do večjega ugleda in omogočilo vršiti važno kulturno delo med narodom.
Vsi interesenti iz cele države naj pošljejo (neobvezne) prijave vsaj do 20. t. ni. osrednji zadrugi »Brezalkoholna produkcija« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Po tem roku bodo dobili prijavne pole in natančnejša pojasnila!
LJUBLJANSKA BORZA sreda, dne 7. aprila 1926.
V r e d n o t e : Merkantilna banka, Kočevje, den. 100, bi. 102, zaklj. 102. -Blago: Bukovo oglje, suho, vilano, feo meja, 2 vag., den. 90, bi. 90, zaklj. 90.
Zagreb, dne 7. apr. Devize: Newyork ček 56. 696—56.996, London izpl. 276.115—277.315, Milan izpl. 228.14-229.34, Pariz 198.37-200.37, Praga 168.18—169.18, ček isto, Curih ček 1093.547—1097.547, Dunaj 801.19—305.19. Berlin 1352.5—1356.5.
Curih, dne 7. apr. Beograd 9.1375, Ne\v-york 518.625, London 25.21, Pariz, 18.0125, Praga 15.375, Milan 20.855, Bukarešta 2.14, Varšava 62.50, Sofija 3.745, Dunaj 73.20, Berlin 123.50, Budapešta 0.007270.
To tu ono.
Dolgove delati je umetnost.
Dolg je narobe- obrnjen pojem dgnarja. Oni, ki sicer nima denarja, pač pa dolgove, ni revež. Revež je samo oni, ki nima niti dolgov, čim več dolgov ima kdo, itemvečji rešpekt vzbuja pri ljudeh. Če bi imel 1,000.000 dolarjev dolga, bi bil naravnost ponosen.
»Povej mi, kolikor dolgov imaš in povedal ti bom, kdo si.< Samo možje velikega formata so v stanu kontrahirati velike dolgove. Kake pa naj bi sploh človeku kaj posodili, ki napravi na nas vtis skromne povprečnosti? Možakar, ki naj nam vzbudi zaupanje, kateremu sledi bridko razočaranje, mora imeti drzno čelo pustolovca v primeru s katerim izgleda resnični grandseigneur kot uboga sirota. T:iki ljudje eksistirajo. Ko so zlorabili naše zaupanje ter nas prevarili, smo še vedno ponosni na to, da smo jim zaupali, do-čim bi nam.ne bi prišlo nikdar na misel posoditi kakemu »romarju« , — ki nam je potožil svoj prekerni položaj — sto dinarjev.
Kontrahirati velike dolgove je umetnost, ki se je ni mogoče naučiti, umetnost, ki mora biti'kot vsaka druga prirojena. Veliko število ljudi je na svetu, ki žive samo od dolgov in ki žive tisočkrat boljše kot njihovi upniki.
Upnik je mož, ki upa, dočim je dolžnik mož, ki mu je inspiriral to upanje. Velik dolžnik je podoben igralcu, ki predstavlja nekaj, kar ni, kateremu pa kljub temu verujemo, da je to, za kar se izdaja.
Velik dolžnik je pravtako samozavesten kot velik igralec. Nikdar še nismo čuli o velikopoteznem dolžniku, ki ne bi bil prepričan, da nam bo vrnili 10.000 Din, ki si jih je danes od nas izposodil, že jutri. Pogosto se zgodi, da nam jih res vime. To pa se utegne zgoditi v slučaju, da je našel drugo žrtev, ki mu je posodila mesto 10.000 dinarjev 100.000 dinarjev.
Dolžnik boljše vrste se principijelno ne briga za malenkosti, ker ve, da to njegovemu ugledu in s tem njegovemu kreditu šikoduje, Oni, ki pozna psihologijo upnikov, mora reči, da si je mnogo lažje izposoditi 1000 Din kot pa 50. Rutiniran :>pumpar tudi ne nastopi v nobenem slučaju kot prosilec, temveč kot mož, ki prosi oziroma zahteva v ljubeznivem, vendar pa superiornem tonu. »Pump-genk bo povabili žrtev, ki jo misli oskubiti na opulenten souper, ki ga pa plača končno žrtev sama. Žrtev se koncem koncem niti ne čudi, zakaj, vse je šlo tako lepo gladko in naravno, da žrtev sama ne ve, kako je prišlo do tega in če bi imenoval kdo onega, ki jo je spravil ob denar, slepar, bi bila žrtev najbrže celo razžaljena.
Dolžnik velikega formata je mož neodolji-ve sugestivne moči, zakaj, ikjer se pojavi, pov-sodi se prikaže takoj sobice in Židana volja. On ljudi, ki jih namerava opleniti, hipnotizira in če jim vleče denar iz žepa, stori to na način, kot da deli kraljestva in dežele. Sicer je pa res kavalir, zakaj denar, ki ga odvzame drugim, mu ne leži dol«®	v žepu, in
vsak čas je pripravljen »zabiti par tisočakov, saj vendar ve, da »ziisluži'. naslednje dni
1 najbrže desetkrat toliko. Dolžnik velikega formata je mod er n roparski vitez, katerega zgodovino bo treba šele napisati, obenem pa je problematična eksistenca in problematična narava, ter bi mu delali krivico, če bi ga hoteli karakterizirati kot /sleparja«.
O. A. M.: HUDK
V STRELSKEM JARKU.
** tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
nudi
naj finejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
^ ZAHTEVAJTE PONUDBO I -»C
Tehnično In HlgrijeniCno najmoder-neje urejena klsarna v Jugoslaviji.
-. Ljubljana, Dunajska cesta St. la, II. nadstropje.
‘S i Sejmska	j
restavracija
se odda za dobo letošnjega velesejma od 26. juni-ja do 5. julija. Krasen paviljon je opremljen s kuhinjo. Odda se tudi vinotoč (lep paviljon na vin-jkem oddelku velesejma). Ponudbe je vložiti pismeno do 15. aprila t. 1. na Urad Ljubljanskega velesejma, ki daje tudi vse informacije.
Sobo
3 separatnim vhodom išče mlad gospod uradnik. — Ponudbe na upravo lista pod »Soba«.
V strelskem jarku je sedel vojak, vse poletje in zimo ije čepel v jarku in imel g1'0' zovito domotožje.
In če bi se bilo treba hudiču zapisati " vsaj za trenutek bi hote! biti doma!« je deja1 tako sam pri sebi.
Že je bil tu hudič.
^Klical si me vojak?<
— Da.
»Bi šel rad domov?
— Vsaj za en kratek teden.
»Prosim te lepo; tudi za 'tri,« se je pr®" ponudil hudič. »Toda svojo dušo mi das zato.«
In med hudičem in vojakom je bilo takole
dogovorjeno: vojak sme za tri tedne domov,, hudič pa bo ta čas mesto njega v strelskem jarku.
»Na, odloži opremo!« meni hudič.
In vojak je odložil čepico in plašč, izbočil oboje hudiču in dal mu tudi svojo^ puško. < In predno se je dobro zavedel, je bil že doma med svojci.	.	3
Hudič pa si je zapel in zadrgnil pas iu ibrbo okoli pasu, kakor je pač znal in se ,'lačil z opremo in puško. Stvar mu je bila zelo nepriročna: nekako bo že šlo, si je mislil. Takoj prvo noč mu je primrznil rep y na tla. Vlekel in trgal je, trgal in vlekel je
— z mujo in težavo se je osvobodil. Služba je služba •— ni® ne pomaga... In potem —* gladi Ko je bil vendar vajen se vedno potepati po vsakovrstnih oštarijah — toda tu ni bilo daleč naokoli nič podobnega... I® končno, sam ni razumel kako to, je pričel premišljevati: Človek ima vendar tudi \w
— vrag jo vzemi, — toda tu pošiljajo ljw» sem, da se medsebojno ubijajo
Ni mogel spraviti roke na puško, tak1® obupno žalostno mu je bilo pri srcu.
En teden je minul — dolg ko celo leto s.e mu je zdel! Pri tem si je hudič tudi p°' šteno nabral uši in dobil je impozantno brado: nikomur ni bil skratka več podoben. tako je čepel hudič v jarku in zmrzoval, da so nnu zobje šklepetali. No, lepega dne je poslala neka usmiljena duša vrečico _ kot »Liebesgabe . Hudič si je »v"„.	J
okoii repa, toda veliko ni to	.	,	|
Hvala bogu - končno je term m	potekel!	J
Vojak se je poslovil od svoPn ijuu	.	a
»Žalibog ne morem dalje ostati.*	je	deja	.	^
vZdravstvujtek	... .	,
In že je štrbuniknil v strelski jaiek.	|
Hudič pa, komaj da Je »gledal vojaka, zefl
je vse vrgel s sebe!	, „	... ,
»Tu imaš svojo vojaško službo!« je kričat. »Da to vzdržite — hudič vas vzemi!
In zažene puško od sebe in jo ubere *
nor .iz jarka.	~—
Na vojakovo dušg pa je čisto pozabil.
~£=3C
/j
VSAKDO
izboljša svojo*eksistoT>co s pravilno V najboljših STVALNill ^tl*0}EV L
'* in f#AdIerw r
si lahko uporabo
,,,
ter * nedosežnimi ^ |P* |Jg
ori ivrdki
MALI OGLASI
Cena oglasom do 20 besed Din 5"	.
vsaka nadaljna beseda 50 par.
Damam in
gospodom
se audi lep zaslužek z racr pečatanjem parfumerije. Potreben kapital 200 Dim ea vaorce. — Pismene po-mudbe pod »Postranski aa-tAužefc« na Propaganda, d. e o. z., Ljubljana, Seleti-burgova ulica 7/11.
Strojepiska
in stenograiinja z večlet-ao prakso želi službe za takoj. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Stenoti-pistka.
Stekleno
strešno opeko imajo stalno v zalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani.
Dve trafiki
na sejmišču Ljubljanskega velesejma se oddasta prilikom letošnje velese jrnske prireditve od 26. junija do 5. julija. Paviljona sta opremljena. Informacije pri uradu velesejma.
Vsakovrstno knjige v vseh jezikih, kupuje in prodaja po ugodnih cenah
antikvariat knjigarna
Ljubljana
Stari trg. št. 34
Postranski
zaslužek
primemo za vsakogar. — j Pojasnila proti znamki 11 dinarja. Propagandna re-j klamna družba z o. z., Oglašujte v >Naroda«m Ljubljana, Selenburgova j	Dnevniku«!
ulica 7/11.
pletilnimi sirojit
Te si nabavi pod ugodnimi pogoji edirso
JOSIP PETELIN C, Ljubljana
blizu PreSernovega spomenika ob vo<’i leto.
acccapt
TURtN
UDRUŽENE TVORMtCEČOOADg
KAKAOA-BONBONA' KAND iTA KARAMELA' BIŠKOTA' DVOPE K A TURIN
MILAN
"11 1 //•rčiSfOM&O ‘ CSIR/GL/O /
Glavno zastopstvo za kraljevino SHS:
RADE KUNDIČ, Zagireb, Samostanska ulica 1.
9$
TRO. IN O. O. ».
Tiska	pravil«,	cenike,	raCune,
n&se. lepake, toroSure, posetnice l« r» iJEvrSuJe vsakovrstne trgovske ^ f L An ,	'
uradne tiskovine. ----- tasti*« knjujovtiin.c^.	^
MUBUANA - SIMON GREGORČIČEVA IU* 13. - TELEFON 55?^
m	»redtdk	ALBK8ANDBR	ŽELEZNIKAR	-	Z«	Sikamo	>Merkur<	v	Ljubljani	Andrej	S.Ter.