AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER DOMOVINA NO. 117 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 18TH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV Tudi v Jugoslaviji se morajo boriti s posledicami brezposelnosti Zagreb. — Kakor sporočajo uradna glasila so vsi okrožni uradi za zavarovanje delavcev, kot tudi privatne društvene organizacije "Merkur" v Zagrebu, "Trgovsko in bolniško podporno društvo v Ljubljani," in "Trgo-vačka Omladina" v Belgradu zgubili zadnje ča,se okoli 100,000 svojih članov delavcev, člani so izostali, ker nimajo dela in ne morejo plačevati svojih prispevkov. Pri tem številu pa še niso vračunani sezonski delavci, katerih je tudi nekako 100,000 po državi, potem niso všteti rudarji, ki so prisiljeni počivati, in katerih je nekako 60,000 brez dela, in všteti niso niti poljedelski delavci. V istem številu niso všteti niti izseljenci, ki se vračajo iz inozemstva, niti absolventi raznih višjih šol, ki potem, ko so dokončali študije, ne morejo dobiti službenega mesti, kakor tudi mali obrtniki ne. Poleg tega niso vračunani tudi oni delavci, ki so samo začasno brez dela, ali Pa ki so zaposljeni en dan ali dva dni v tednu, dasi je po mišljenju strokovnjakov delna nezaposel-nost veliko večja kot popolna brezposelnost. Največ brezposel-' nih dosedaj je v okrožjih Osije-ka, Sarajeva in Banjeluke v Bosni, --o- Mesta se borijo proti gozdnim požarjem Quebec, Kanada, 17. maja. Odkar se je odprla pomladanska sezona, je dobilo kanadsko mini-sterstvo za gozdove že 125 poročil o večjih ali manjših gozdnih Požar jih. Gosti oblaki dima se razprostirajo nad Montrealom, dočim vidijo prebivalci mesta Three Rivers nebo razsvetljeno (>d ognja. Mesto Quebec je pokrito s pepelom. Več kot 5,000 j ognjegascev in prostovoljcev se je včeraj ves dan borilo, da prepreči ogenj, da ne doseže rudarsko mesto Kirkland Lake, kjer biva stotine naših rojakov. Pozno na večer je padel dež, ki je začasno preprečil večjo katastrofo. Iz rudnikov so poklicali vse rudarje, katerim se je pridružilo nad 1,000 brezposelnih, da so Pomagali gasiti. Enako se poroča tudi iz slovenske naselbine Noranda. Državna postavodaja V pondeljek je zborovalo iz-va,nredno zasedanje državne po-stavodaje v Columbusu. Postavodaja je na priporočilo gover-nerja sprejela postavo, da se dovoli $750,000 za popravo državne uradne hiše, ki je močno trpela radi silne razstrelbe pred 5- tedni. Nadalje je državna postavodaja dovolila nekako $40,-°00,000, da se pomaga bankam, ki so v likvidaciji, da lahko zopet odpro. Komunisti v dežju Kakih 100 komunistov je prišlo pred City Hall v pondeljek Večer. Zahtevali ,so podporo za neko vsirotno družino in predlagali, da noben mestni uradnik ik bi smel dobivati več kot $3,00C leto. Mnogo policije je bile Navzoče, toda komunisti so s< tturno razšli. Redni pouk Redni pouk Slovenske šol« Slovenskega* Doma na Holmes Ave. se zopet vrši. V soboto 2L maja, bo pouk ob 9. uri do Poldne za drugi razred, in ol l0:30 dopoldne pouk za prv razred. Delavska stranka je zgu- 2 bila pri zadnjih volitvah v Avstraliji Melbourne, Avstralija, 17. maja. Stranka Združenih Avčtral- n cev pod vodstvom Sir Stanley P Argyle, je najbrž porazila dela v- J sko stranko pod vodstvom E. J. v Hogana, kot kažejo volivna po- 1< ročila iz 68 raznih volivnih okra- š< jev. Združeni Avstralci so dobi- s li 31 glasov, delavska stranka 18 ši glasov, kmetje 15 in neodvisni v en! mandat. Sir Stanley je v vo- j< livnem boju povdarjal, da zasto- g pa njegova stranka "zdrave fi- d nance in, politično poštenje" na- k pram razmeram, kot sedaj ob- v stoje v Avstraliji. Kot prva po- v sledica volitev je bila, da so se n delnice na borzi dvignile za 10 n procentov. t: -o- Napredek S. D. Zveze k V glavni urad Slovenske Do- ^ brodelne Zveze je pravkar do- . spelo poročilo aktuarja glede na- ^ predka Slovenske Dobrodelne ^ Zveze. Iz tega poročila je raz- g. vidno, da so člani zavarovani za V $5,592,600.00 smrtnine. Procen- J tualno stanje smrtninskega od- , delka Zveze znaša 107.79%, ali k za 77 stotink višje, kot leta 1930. ^ Leta 1928 je bilo procentualno stanje 105.78, leta 1929 je zna- . šalo 105.80, leta 1930 je bilo jj 107.02, za leto 1931 pa znaša ^ 107.79, torej vsako leto napre- n dek. Procentualno stanje smrt- g ninskega sklada Slovenske Dobrodelne Zveze pomeni, da ima ^ Zveza v šmrtninskem fondu . $142,732.23 več denarja, kot je ^ pa postavno določeno, da ga mo- r ra biti, da se varno pokrije vsa izplačila za smrtnine. To je pač fino orodje v rokah agitatorjev _ : za širjenje Zveze, ki kaže, kako • močna je v finančnem stanju ta slovenska bratska organizacija. 1 Svoj denar je imela Slovenska ^ Dobrodelna Zveza tekom prete- i . , , . . v . o iklega leta naložen povprečno po '5.57 procentov obresti. Smrtna kosa r Nanagloma je včeraj premi- J ' nul v St. Alexis bolnici Joseph r Mikoletič, stanujoč na 7807 s Rosewood Ave. Star je bil 37 ^ 5 let in doma iz vasi Vrba, fara e g Trnov. V Ameriki je bival 19 } let. Tukaj zapušča sina Jose- " pha in hčer Amaijo, sestro Jo-3 sefo Kastelic, v starem kraju pa mater in sestro. Bil je član dr. Tabor št. 139 SNPJ in dr. Nas 1 dom št. 50 SDZ. Pogreb se bo J vršil v petek zjutraj iz hiše se-" stre, 4724 E. 94th St., Garfield Heights. Nf je opazovala1 policija) v 1 New Jersey,( odkar so našli truplo otroka. Zdeloi se^jim je, da ' je nekaj narobe. Zadnje tri dni ; so pritiskali na Curtisa, ki se je v torek zjutraj podal in spisal izjavo, da je vse skupaj vodil za i nos. Curtis je zadnje čase zgubil mnogo denarja, in ker so mu gotovi časopisi ponudili ogrom-7 ne svote, če jim izda svojo skriv-^ nost, kako je prišel na sled ban-' ditom, ga je to zapeljalo, da je ; začel brodariti okoli n dajati v ' javnost vesti, kot da je na sledu ' banditov. Col. Lindbergh molči " o zadevi in se ne ve, ali bo dal " Curtisa aretirati. Pravzaprav I oblasti še same ne vedo, kako bi 5 tožile Curtisa. Najbrž bo areti-3 ran cd zvezne vlade, češ, da je 3 sleparil vlado pri njenih opravi-; lih. Kazen za to je $10,000 glo-M be in dve leti zapora. i -o- J Žalostna i vest Sinoči se'je ustrelil z revolverjem rojak Joseph Mikoletič, 7803( Rosewood Ave. Kaj ga je gnalo* v smrt, se dobro neive,»najbrž' n pa otožnost po svoji ženi, ki ° je pred dobrimi tremi leti na ! ehak način vzela življenja. Ko je a mesto potem mu vzelo otroke, je n bil Mikoletič neprestano otožen. ° Samotaril je v svoji hiši. Pomanjkanje ga ni moglo prignati do tega čina, ker mož je bil do- II ber delavec in si je tudi prihra-nil denar v dobrih časih. Ranj-ki zapušča dva otroka, hčerko Amalijo, staro 15 let in sina Joe, el star 10 let. Bil je član društva "Naš Dom" št. 50 S. D. Z. in društva Tabor št. 139 S. N. P. J. 'e Na mrtvaškem odru bo ležal pri S' svoji pol-sestri Josephine Kaste-a: lic, 4724 E. 94th St., Garfield Heights. Kdor ga želi kropit: in ne ve za prostor, naj vprašž pri gasolinski postaji Antor Strojina na Turney Road, ali p* 10- vprašajte na 8613 Rosewooc no Ave. pri Mr. Frank Štemberger •u- ju. Pogreb bo vodil Louis L v Ferfolia. Naj bo ranjkemu, k od je bil sicer poštena, dobra duša r. mirna ameriška zemlja! Governer države Pennsyl-vanije pozivlje delavce na borbo za delo Reading, Penna., 17. maja. Governer države Pennsylvanije < je pozval delavce, da se borijo za < svoje pravice in ne čakajo, da i jim industrijalci podelijo kako i milost. Na zborovanju Pennsyl- s vp.nia Federation of Lahor se je jI governer Pinchot izjavil sledeče: i "Kar organizirani delavci danes 'f pred vsem potrebujejo je trdno ( prepričanje, da socialna posta j vodaja, postave in progresivne i ideje, za katere se bore, jim po i vsej pravici pripadajo, in da ni- j so dar industrijskih baronov in i vlade. Videlo se je, koliko je bil i vreden Hooverjev načrt, ko je i sklical zastopnike ameriških in- s dustrij in zahteval od njih oblju- 1 bo, da ne smejo znižati plač, niti i odpustiti delavce od dela. Na f desno in levo so vsi prekršili svo- i jo obljubo s Hooverjem vred, ki .£ je dovolil znižanje plač vladnih;! uslužbencev. Organizirano de-11 lavstvo ni imelo še tako sijajne s prilike, da glasno pove, kaj za- c hteva. Gospodarska obnova mo- ( ra priti. Stari sistem, ki se je \ naslanjal polovico na slepo sre- i |čo, polovico pa na finančne baro- i ' ne, se je izkazal kot velika pogre- j ška, kot ogromna prevara." Ta- < ko je govoril governer Pinchot. i če bi ta gospod, ki je velik boga- i tin, tako tudi delal, kot govori, c nastopijo zlati časi. < -o- Governer Roosevelt v težavnem položaju i A) ■ i New York; 17. maja. V nekaj , tednih bo moral governer drža- j ve New York, Franklin Roose- ^ velt, odločiti, ali odstrani James , WaJkerja kot-župana mesta New ( Yorka, ali ,ga , pusti v uradu, j . Roosevelt kot Walker sta oba de- , mokrata. In Roosevelt bo moral | odločiti še predno se zbere de-, mokratska narodna konvencija, , ■ : : i Balincanje j Na dvorišču Slovenskega Do-e iria j6 dvoje igrišč za balincanje.' e Vsi, ki se zanimate za to igro, j ste vabljeni, da posetite igrišče Slovenskega Doma in s tem ko-j ristite skupni javnosti, našemu narodnemu podjetju. Od časa do časa se bodo razpisale lepe j. nagrade za izvrstne igralce. o Mr. Perdan operiran Mr. Rudolpha Perdana so pred a nekaj dnevi operirali. Obiski n niso dovoljeni, ker mora imeti f. absoluten mir. Zdravniki še ne ci vedo, kako se bo njegovo stanje I obrnilo. d Poceni obleka ti Opozarjaimo na oglas Brazis ;a Bros., kjer dobite te dni obleko m in površnike za tako nizko ce-)a no, kot še nikdar poprej. Oko-d ristite se s to lepo priliko. r- Dr. Vodnikov Venec L. Tajnik društva Vodnikov Veki nec, S.N.P.J., je prošen, da se a, zglasi v našem uradu radi važne zadeve. 1 '• Vojaški poveljniki na Japonskem ne bodo trpeli kontrolo civilne vlade Tokio, 17. maja. Vojaški voditelji na Japonskem so izjavili, i da ne bodo trpeli nobene vlade, sestavljene od te ali one politične stranke, pač pa pričakujejo, da; se ustvari narodna vlada. Med-jtem pa vojaštvo straži v glavnem mestu vsa javna poslopja, dočim 'se mikado posvetuje z raznimi državniki, kako narediti mir. Vojaštvo se prvič nahaja, na javnih ulicah, odkar je leta 1923 potres uničil glavno mesto. Danes se je sestalo ministerstvo, ki je re-gigniralo, toda mikado ni vzel resignacije v naznanje, in je naročil, da ministri ostanejo na svojem: mestu pod vodstvom Ta-jkahašija, dokler se ne dobi novega voditelja vlade. Vojni minister, general Araki, in mornariški minister, admiral Osumi, i sta izjavila ,da ne ostaneta v ka-j binetu, pa naj bo vlada taka ali j taka. Borza je prenehala s po-, plova.njem in je od vojaštva zastražena. V splošnem se pa računa, da je zadeva fašistov z umorom ministerskega predsed-; nika Inukai precej zgubila na veljavi, časopisje, zlasti ono, ki: ga čitajo srednji sloji, se ne ogreva za nje, in vlada kot taka ni zgubila na vplivu. Na vsak; način pa stoji 80,000,000 Japoncev pred važnim preobratom v svoji zgodovini. --o--• | Iz Barbertona, 0. Po šestnajst mesečnem službenem bivanju v Argentini se je povrnil ved svojce Mr. Paul Centa, sin poznane družine v Sherman, Ohio. U slu ž ben je pri! Goodyear Co. v Akronu. — Mr. in Mrs. John Rody (Rata) spo-; ročata javnosti, da se je zaročila j hčerka Jennie Catherine Rody z, Joseph Charles Sear. Poroka se j vrši sredi meseca junija, čestitamo! — Naši jagri so postali 1 zopet aktivni. Vsako prvo, drugo in četrto nedeljo streljajo v Rittman, Ohio. Pri vajah uničujejo golobe, po vajah pa druge ' dobrote, katere jim pripravijo ' ženice. Ako ne verujete, pa jih L pojdite pogledat! — Prijazen! " j dom si delata Mr. in Mrs. Marko 1 Grom v Shermanu. Dasiravno " nista še dolgo poročena, pa sta ' že prišla do prepričanja, da je " najbolje, da imata lastno og-' njišče. — Popolnoma si je pre-" novila hišo Mrs. šabec iz 17. ce-1 ste. In to je bil menda vzrok, da Mr. John Tancek na isti cesti tudi ni hotel zaostati in je posvečal in olepšal svoj dom. Tudi " napredek in znamenje pomladi! Posledice pozabljivosti e Mrs. Grace Alessi, 24 let sta-' ra, 2493 E. 14th St. je pozabila 1 v neki trgovini v mestu svojo de-a narnico. Ker v denarnici ni bi-e lo nobenega imena ali naslova, čegava je, je vodstvo trgovine obvestilo policijo, kajti v denar-d j niči j e bil mal, avtomatičen re-volver. Policija je naročila, da ti | se obvesti, če se lastnica denar-e | nice zglasi. In res se je Mrs. e I Aessi zglasila za denarnico, pa je i bila na mestu aretirana. 70 odpuščenih 's župan Miller je potom svoje-10 ga direktorja za javno službo od-e_ j pravil 70 različnih uradov in de' > pri mestu. Izmed teh jih je 1£ formanov in 51 podformano\ pri oddelku za nadzorstvo in či e- ščenje mestnih cest. Vsi so re se publikanci. Direktor javne služ le be je izjavil, da so nepotrebni | Dobivali so $6.00 na dan. - Južna Amerika grozi Zedi-njenim državam z bojkotom radi visoke eolnine Washington, 17. maja. In se-, i da j grozi visoki republikanski /tarif, da se uniči prijateljstvo, 3 politično in trgovsko, ki je do-\ slej vladalo med Južno in Sever--; no Ameriko. Predlogi, da, se zvi-ijša tarif na baker, petrolej, pre-i mog in stavbeni les, so že prine-i i sji proteste od skoro vsega sve- - ta. Javno se grozi s popolnim i bojkotom vsega ameriškega bla- ga. Glasom izjave zastopnikov 5 vlade republike Peru pomeni zvi-. sanje tarifa na baker nič druze-1 ga kot absolutno prepoved uvo-. za bakra iz Južne Amerike v Ze-i dinjene države. Ako bo ta pred-. log sprejet, tedaj je republika . Peru uničena. Nekako 35 pro-. centov vseh dogodkov republike . prihaja od prodaje bakra. "Pri-, digarji ameriške bratovščine so . v Zedinjenih državah zapravili i svoj čas in denar," piše časopis . "La Chronica," ki izhaja v Lima, . glavnem mestu republike Peru. . "Vse iluzije so se danes razbli-i snile kot milnica. Dežela, ki-se .je . !rada nazivala, kot dežele neiz-i \ črpnih bogastev, ni danes v po-i loža ju, da bi reševala svoje last-; ne probleme in skuša danes uni-x | čiti slabej'Se narode. Zedinjene drža ve nas hočejo uničiti. Dajemo in združimo se, da tudi mi prispevamo k uničenju Zedinjenih držav. Anglija nam je ponudila izvrstne ponudbe. Enako ! tudi Japonska. Južna Amerika se mora odločiti od Zedinjenih _; držav. Peru bo storila prvi ko-e: rak tozadevno." Kuba se pritožuje, da jo je uničil visoki, tarif na sladkor, republika Argentina j j je skoro prekinila diplomatične , i zveze z Zed. državami radi viso-_! ktga tarifa, Venezuela, Colom-t bia, Mexico in Chile protestirajo y 1 glasno proti Zed. državam. Ze-p jlo kočljiva je tudi zadeva s petro-_ llejem. Zedinjene države porabi-• !jo 68 procentov svetovne petro-J lejne produkcije, toda imajo pa le 18 procentov svetovne zaloge. V svetovni vojni so prišli do za-e ključka, da je dežela le tako mo-0 čna, kot so močne njene petrolej-jj1 ne zaloge. Prehitro izkorišča-n nje petrolejnih vrelcev v Amerj-0 ki izpostavi deželo nevarnosti po-0 j raza.,. In če kongres upelje visok a i tarif na importirani petrolej, te-e; daj se bodo brez dvoma domače ; zaloge v najkrajšem času posu- j J šile. j- L. ~—- t, Finančnik vidi zopet zma-3- go Hooverja ji Berlin, 17. maja. Charles Dil-; j S len, znani ?.meriški financir, je izjavil, ds je prepričan, da bo Hoover zopet izvoljen predsed-a_ nikom. Dillon je mnenja, da bo la!Hoover v slučaju zopetne izvoli-e_|tve odpravil mednarodni dolg. ii- i a j Znižane plače šolski odbor je včeraj temelji-r_ S to znižal plače višjim uradnikom ,e_ šolske uprave v Clevelandu. Po-jaitem ko so že učitelji dobili zni-r_ žano plačo za 15 procentov, pri-,s dejo na vrsto tudi višji uradniki, jg katerim se bo znižala plača od ! 17 do 22 procentov, šolski ravnatelj Jones, ki je imel doslej je_ $15,000 letne plače, bo dobival ld" odslej $11,700 na leto. lel Razstrelba v stanovanju 19 j V hi'ši na 2568 W. 7th St. j s ov j nastala včeraj zjutraj razstrel-či- ba, ki je povzročila smrt Mrs. re-' Ane Boris, stare 59 let, dočim je ri- njen soprog dobil težke poškod-ni. be in šest drugih oseb je bilo močno poškodovanih. f\ "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) BLOVINIAN DAILY NEWSPAFIR _Published dally except Bund&ya tnd Holiday«_ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznaialclb: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka S cente. Vsa pisma, dopise in denarne po&lljatve naslovite: Ameriška Domovina, _ 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0638_ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editor« and Publisher« Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 117, Wed., May 18th, 1932 Potreba slovenskega demokratskega kluba v 32. vardi MNENJE AMERIKE 0 SVETOVNEM POLOŽAJU "Dobro je, če nekoliko premišljujemo o nekaterih vprašanjih, ki naravnim potom vodijo do bojazni v trgovskih krogih, ki povzročajo, da industrije ne naredijo nobenega napora, da bi obilnejše poslovale, vprašanja, ki povzročajo, da odgovorni faktorji v našem življenju so nepripravljeni in nikakor pri volji, da bi se resno lotili reševanja problemov. In to niso vprašanja, ki se tičejo samo naše dežele, dasi so nekatera taka, ki se zadevajo samo nas. Nekaj teh vprašanj mora pa biti seveda rešenih od drugih vlad. Moramo se pa dotakniti vprašanj, ki so svetovnega pomena, ker smo radi njih direktno ali indirektno prizadeti. Vsa ta vprašanja se tičejo kroženja denarja, tičejo se trgovine in nakupovalne moči našega naroda. Vse to je del programa, ki nam kaže, kako naj se vrne svet v normalni položaj. "Danes je splošno znano svetu, da razoroževalna konferenca v Genevi ne bo dosegla ničesar, kar se tiče resnične razorožitve. Tega mišljenja smo danes skoro vsi. Ko pregledujemo danes proračune skoro sleherne države sveta, vidimo, da vzame proračun izdatkov za armado in mornarico skoro 75 procentov vseh dohodkov dotične države, da v nekaterih državah potrošijo celo 85 procentov vseh dohodkov za orožje. Eden poglavitnih vzrokov današnje krize in depresije je strašno breme, ki ga mora nositi sleherna država, toda tega bremena se ne bomo znebili, ako se ne začne i resnično razorožitvijo. Ako razoroževalna konferenca ne bo dosegla razorožitve, ako ne odvzame ljudem bremen, ki jih morajo danes prenašati, morajo davkoplačevalci sleherne države sveta ponovno nastopiti dolgo in težavno pot s tem strašnim tovorom na ramenih, in zdi se, da tega pota ne bo konca, poleg tega, da postaja breme vedno težje in večje. To breme razširja bojazen, strah, to breme ustvarja nezaup-nost v celem trgovskem svetu. "Jaz ne vem, če je še kaj druzega na svetu, ki bi bolj odvračalo ljudi, da ne investirajo denarja v podjetja, da bi bolj jemalo pogum onim, ki imajo kaj denarja, kot priznano dejstvo, da ne samo, da z razorožitvijo ne bo nič, pač pa da kažejo vsa znamenja, da se bodo države začele še bolj obo-roževati. In pri tem moramo pomisliti, da države, ki potrošijo od 70 do 80i procentov svojih dohodkov za oboroževanje na ta ali oni način, nimajo nobenega denarja, nobenega kredita. Milijoni njih državljanov aktualno stradajo, so bili pometani na cesto, toda kljub vsemu temu se nakladajo ogromni davki, eden hujši kot drugi, vse za oboroževanje, vse namenjeno za klanje, za umor svojega bližnjega. "To je breme, ki vas tišči k tlom, ki uničuje vso vašo energijo, ko si prizadevate, da bi si pomagali naprej. Po mojem mišljenju ni nič druzega na svetu, ki bi tako uničevalno vplivalo na moralo in zaupanje naroda, kot vedno narašču-joče oboroževanje. V vseh deželah sveta, vsepovsod, vse gori za orožje, oziroma vlade svetovnih držav so za oboroževanje, dočim se narod sam očividno ne zmeni, kaj počne njegova vlada. Rusija se oborožuje, boječ se Japoncev, Francozi so do zob oboroženi, boječ se Nemcev, Angleži pošiljajo armade na vse strani sveta, da obdržijo svoje dominione, Nemčija se skrivej pripravlja, ipale države, ki štejejo komaj od 5 do 15 milijonov ljudi, držijo stalno armado od 150,-(XX) do 250,000 mož — čemu, zakaj? To ubija moralo, ruši zaupanje naroda v napredek. "Ako se genevska razoroževalna konferenca razide, ne da bi kaj dosegla, ako se oboroževanje ne bo ustavilo, bo to strašno odmevalo po vseh dežela sveta. Zato pa upamo vsi, 7lasti mi v Ameriki, da bo mednarodna konferenca v Genevi vendar spregledala, da bo začela z delom, od katerega pričakujejo svetovni narodi odrešenja. "Ne morem reči, koliko časa bodo ljudje pri volji, da nosijo vremena, pod katerimi sedaj zdihujejo. Dobro pa vemo, da postajajo ljudske mase vsepovsod, in tudi pri nas v Ameriki, nevoljne, nemirne, strastne. Ljudje se najprvo fi-lozofično puntajo, premišljujejo, zakaj tako, zakaj ne drugače. Zakaj za orožje, za pobijanje stotisoče milijonov, zakaj za kruh, za mleko, za obleko, za čevlje nobenega dolarja! Pri nas v Ameriki ne poznamo krvave revolucije, kot je slednja znana od časa do časa drugim deželam sveta, toda povem vam, ljudje so nemirni, ljudje so nervozni, ljudje pričakujejo spremembe, in če sprememba na bolje ne pride, tedaj bo nastal problem, pred katerim se bo tresla vlada. "Ponoven dokaz, kakšno razpoloženje vlada v Evropi, vidimo v fiasku konference donavskih dežel. Vse države, ki imajo svoje meje ob modri Donavi, ali skozi katere se pretaka Donava, silno trpijo na gospodarski depresiji. V nekaterih državah že redne trgovine ni, ostalo je samo navadno barantanje. Poskusili so narediti colninsko unijo v upanju, da bodo sledile boljše razmere. Ta poskus se je ponesrečil, in sicer iz vzroka, ker zastopniki držav, navzoči na konferenci, niso bili prešinjeni z duhom časov, v katerih trpijo narodi, pač pa so še vedno prešinjeni z duhom časov, kot so vladali v svetovni vojni." Cleveland (Collinwood), O.— [z dogodbe o slovenskem očetu, d je imel več sinov in je vsakemu izmed njih dal prelomiti snop trdno povezanih palic. Vsak izmed sinov pd vrsti jih je poskusil prelomiti. Noben jih ni mogel vpogniti, kaj šele prelomiti. Ko vidi oče, da je vsak njih poskus zaman, vzame palice sam v roke, razveže snop in vzame eno izmed palic ter jo prelomi brez vsakega napora. Sinovi ostrme. Oče pravi: "Vidite moji dragi sinovi, toliko časa, dokler ste zvezani in združeni, ste močni in nepremagljivi; a kakor hitro ste raz-druženi, ste slabotni kot tista palica, ki sem jo zlomil pred vašimi očmi." Iz tega sledi: sloga in združenje jači, ki vodi v napredek vsem; a v neslogi in cepljenju celote sledi nazadovanje in poguba nas vseh. Mi, Slovenci v Ameriki, nimamo pravega smisla za politično organizacijo, namreč iz teh razlogov: prvič, da nas ni kaj veliko. Drugič,, pustimo se izkoriščati raznim tujim politikom, brez da bi se zavedali, da smo zmiraj pošteno prikrajšani. Tretjič, smo preveč pohlevni in ponižni v politiki. Ponižnost in brezbrižnost nima prostora v politiki. četrtič, naša stara, in črna nevošljivost do svojega rojaka. V sv. pismu imamo izrek: "Kdorkoli izmed vas je učen in sposoben, naj vam bo služabnik." S tem hočem povedati, da ši-cer smo vsi enako rojeni, a s tem še ni rečeno, da smo vsi enako nadarjeni z duševnimi lastnostmi. Kdor ima nadarjenost, značaj in potrebno prakso, ta naj bo nam voditelj. Rojaki demokrati, dobrega vodstva nam je ti-eba; brez voditelja ne pridemo nikamor. Voditelju je treba armade, ker vo-dit.eli hrP7 avmnrlp i> ničla. To- rej voditelj in armada sta ne-razdružljiva. Voditelj je tisti pravi, ki vidi v bodočnost; on upošteva preteklost in bodočnost v sedanjosti. Voditelj mora imeti taktiko, to se pravi, urediti stvar pravilno o pravem času; kuj železo ko je razbeljeno. Obenem voditelj mora biti diplomat, da zna ob času volitev zasukati tako, da prevari nasprotnika. Kar šteje največ je dolgoletna izkušnja v praksi; teoretično znanje združeno s prakso napravi šele pravega politika. Upam, da uvidete sami, da tak voditelj je redko vsejan, posebno med nami Slovenci. Kljub temu, da imamo sposobne ljudi, a nimajo zadostne prakse. Iz teh in iz drugih razlogov je bila že skrajna potrega demokratskega kluba v 32. vardi. Po številu nas je več nego v 23. vardi. Močnejši smo, a do sedaj šibkejši. Raztreseni smo po ce-1 li vardi; veliko izmed nas je po- ■ nižnih in brezbrižnih, ki nikdar ■ ne volimo. Ostali smo nožna žo- ■ ga tujim politikom. , Slovenci in Slovenke, ki biva-> te v 32. vardi, stopite naprej, . naprej v vrsto, vsi v politično i organizacijo. Pokažite, da ste i zavedni, da. imate zavest biti ■ vredni in popolni državljani va- - še nove domovine. Rabite svo- - jo politično pravico, ki vam je bila podeljena. Podeljena ne za : to, da bi ostali ponižni in brez-i brižni, pač pa! za to, da se orga- - nizirate v Slovenskemu demokratskem klubu. Končno vam to polagam na 1 srce: zaupajte vašim slovenskim 3 voditeljem. Skušnjo imate rav- - no sedaj, da vaš glas pri tujci " zadene na gluha ušesa. 3 Pristopajte v našo (političnc organizacijo, če se ne bomo. m a sami skupno bojevali za našf pravice in zahtevali kar nan gre, nas ne bo noben upošteval i- j Tajnik. Slovenska Narodna čital- j niča v Clevelandu Slovenska Narodna čitalnica v Clevelandu je nedvomno največja kulturna usta,nova te vrste med ameriškimi Slovenci. Svoje prostore ima v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave., ki je, tudi največji narodni hram ameriških Slovencev. Med svoje člane šteje lepo število rojakov, pa tudi med nečlani ima mnogo prijateljev in podpornikov. Svojim članom ustreza čitalnica z obilico najrazličnejših knjig, časopisov in revij. Prejema skoro vse ameriško-slovenske časopise in več časopisov in revij iz Slovenije; ti so čitalničar-jem na razpolago vsakdan. Knjige se izposojujejo ob četrtkih zvečer in ob nedeljah dopoldne. Izbira je velika,; Saj zavzemajo samo pripovedni spisi 1010 knjig; poezija 85, drama 64, filozofija 41, jezikoslovje 37, veliki možje 39, mladinski spisi 106, zgodovina 92;- dalje je 132 različnih koledarjev, 49 vezanih letnikov Ljubljanskega Zvona, 35 vezanih letnikov Dom in Svet-a, 40 učnih knjig, 53 angleških knjig, 9 vezanih letnikov življenja in Sveta, nekaj vezanih letnikov Slovana, 338 vezanih in nevezanih knjig v rezervi in nad 40 nevezanih letnikov različnih časopisov. Skupno število knjig, brez vezanih časopisov, znaša po zadnjen^ štetju 2,180. Tu je mnogo duševne hrane za rojake, ki ljubijo poučno in zabavno čtivo, in vse to jim je na razpolago za mesečni prispevek 25 centov. Lepo število se poslu-1 žuje bogastev, ki jim jih nudi 1 Slovenska Narodna čitalnica, toda v največji slovenski nasel-1 bini Amerike, v Clevelandu, bi bilo lahko to število še večje. [ Nihče ni siljen, toda vsak znača-1 jen rojak v Clevelandu, ki se za-! nima za čtivo ene ali druge vr-1 ste, je prijavno vabljen, da po-■ stane član čitalnice in zajema duševno bogastvo iz njene zakladnice. ODROR. POROČILO IZ BELE LJUBLJANE Kdo bo župan? Kdo bo "Miss Ljubljana"? Euclid, O.—To vprašanje leži sedaj pred nami, v katerega smo zainteresirani vsi volivci in volivke v Ljubljani. Ker čas hitro beži in se nagiblje proti svojemu koncu, zatorej je kampanja toliko hujša. Ker so vsi kandidatje za župana na eni ulici, zato se večkrat pograbijo kdo bo župan. Mr. Starman pravi, da bo on in da ne odneha in da mora biti on izvoljen županom. To pa zato, ker njegov sosed Mr. Steve Trebeč ml. tudi kandidira za župana,. Vodita torej boj eden proti drugemu, kakor se pač spodobi sosedom. Nekoliko doli proti Lindbergh Ave. si pa. tudi pripravlja Mrs. Rozi Zdešar svoje utrdbe napram obema gori omenjenima kandidatoma. Misli si: "Kjer dva soseda kandidirata eden nasproti drugemu, ta,m ima tretji dobiček!" Nadalje imamo tudi sedaj tri kandidatinje za "Miss Ljubljano" : iEma Misich, Mary Ja,nchar in Frances Debeljak. Prvo je nominiral direktorij S. D. Doma potom zastopnikov, ki so lastniki doma. Ostali dve sta bili že objavljeni od katerih društev sta izvoljeni. Priporočamo jih cenjenemu občinstvu, da jim greste na roko, kadar vas obiščejo z glasovnicami in srečkami. Na glasovnici so imena kandidatov, obenem je pa to tudi srečka za veliko električno svetilko in coaster voziček. Kadar kupite tiket v upanju na lep dobitek, lahko obenem volite za kogar hočete. Tiket je samo pet centov in tako lahko dobite oba dva predmeta za pet centov, ako vam je sreča mila. Torej kupite vsaj nekoliko teh tiketov, boste imeli vsaj več upanja. Omenim naj, da je coaster voziček podarila Mrs. Rozi Zdešar; hvala. Da bo občinstvo na j?snem, kako se pri nas voli za "Mi?:s i Ljubljano." Naj povem, da prav tako, kakor župana, županom bo proglašen oni, ki dobi največ glasov. Za, "Miss Ljubljano" bo proglašena ona dekle, ki bo prodala največ glasovnic ali srečk. Zatorej je ležeče na vas, katero hočete imeti letos za "Miss Ljubljano." Kupite od nje glasovnice in presodite sami po svojem najboljšem prepričanju, od katere boste kupovali glasovnice ali ti-kete. Meni ni dovoljeno politizirati v javnosti za eno ali drugo. Ko bi mi bilo pa to dovoljeno, potem bi pa seveda pisal za . . . no, ne morem pa ne morem izgovoriti imena, zatorej prepustim to komu drugemu. Ker je zadnja leta navada, da se "Miss Ljbuljana" takoj poroči, kakor hitro dobi to čast, torej volite za tisto, katero bi radi spravili hitro v zakonski jarem. Nadaljna pomočila o proslavi naše četrte obletnice Ljubljane slede v kratkem eno za drugim. Zapomnite si pa dan naše proslave že sedaj, to sta dneva 4. in 5. junija. Torej dva dni skupaj rajanja, zabave, plesa, volitev itd. To poročilo prihaja od sladke pipice iz škofovega kevdra. Mathew Debevec, tajnik. -o- Generalni poštar Washington, 17. maja. V senatni kot v poslanski zbornici kongresa je nastala velika vihra radi druzega generalnega poštnega mojstra, Irving Gloverja. Razjarjeni kongresmani zahtevajo, da mora Glover odstopiti iz urada, ker je na nekem shodu poštarjev v državi Missouri naročal slednjim, da morajo voliti Hooverja za predsednika. Republikanski senator Norris je zahteval takojšno resignacijo poštarja in zahteval tudi, da se predsednik Hoover opraviči. V Ameriki je 44,000 poštarjev, katere skuša Hoover dobiti kot reklamo za sebe. DOPISI Rose boom, N. Y.—Priloženo Vam .pošiljam naročnino za Ameriško Domovino. Ko dobivam ta list, se mi ravno tako zdi, kot bi dobila vsak dan pismo iz Clevelanda. Tukaj v bližini smo štirje slovenski farmerji: Kržič, Logar, šemrov in mi. Vsi imamo lepe urejene farme, posebno Logar ima, nov, moderno urejen hlev, v katerem je prostora približno za šestdeset glav živine. Voda teče v hlev iz bližnjega studenca in si vodo krave lahko same na-točijo, kadar si jo katera poželi. Brezposelnosti na farmah ne poznamo, tudi jesti nam ne manjka, za piti tudi ne, saj zrastejo jabolka in češplje. Samo plača je bolj pičla, ker tako slabo plačajo za naše produkte, to je za, mleko in jajca. Mleko so plačali za april en dolar za sto funtov, jajca pa po 14 centov ducat. Lansko leto so nas obiskali za 4. julija iz Clevelanda: Joe Za-krajšek in žena, iz Ridpath Ave., njena mati in Mrs. Skubic. Pripeljali so se k nam 400 milj daleč z avtomobilom. Potem John Aljančič. Mr. Kališek, Tone žust in njih Jim. Zadnjima, mislim, se je najmanj dopadlo, ker sta prišla sem pozimi, pa sem jih gnala v visokem snegu v gozd podirat smreke. Drugič naj pa pcleti prideta. Povabim tudi za letos naše prijatelje, da nas pridejo obiskat. Mr. John Markel mi je že obljubil. Samo skromno je pripomnil, da je ruda za tisto karo še v zemlji. (Upam, da ne, John!) Povabim tudi Jaka,ta, naj pride pokusit newyor-čana, da ne bo samo ohajčana vedno hvalil. Lahko boš pa pil tudi mrzlo studenčnico ali pa gorko mleko izpod krave, ki si ga boš lahko sam namolzel. (Hvala lepa, za prijazno povabilo. Ampak krave nisem že molzel, kar [me je v starem kraju naša šaura I TRINERJEVO GRENKO VINO I proti zaprtju, slabemu apetitu, glavo. I bolu, izgubi spanja. V vseh lekarnah. Če verjamete al' pa ne. oplazila z repom in mi stopila v golido. Op. Jakata). če si že tisto novo karo dobil, ki ti jo je obljubil župan, pa jo zjutraj navij eš, zvečer si pa že tukaj. Pozdrav vsem mojim prijateljem v Clevelandu in drugod. Mary Nagode. -o- Chaplin sprejet kot kralj na Japonskem Tokio, 17. maja. Charlie Chaplin je prišel včeraj v Kobe in potem nadaljeval pot v Tokio. Sprejet je bil kot prednjim še noben cesar. Za vožnjo iz Kobe v Tokio je toliko oseb zahtevalo voznino z istim vlakom, v katerem se je peljal Chaplin, da so morali pripeti šest posebnih vozov in, dodati še eno lokomotivo. 200 fotografov se je zbralo pri parniku, ki je pripeljal Charlija. Stotine visokih uradnikov in nepregledna množica naroda je pozdravljala Charlija. železniški minister mu je izročil krasno i graviran potni list, ki mu daje ! pravico voziti se zastonj po vseh i japonskih železnicah. i Bančni direktor odnese] banki $500,000 t New York, 17. maja. Thomas - Curran, 41 let star, načel ni i i Westchester Salt Co. in direktor t National, Bank of Queens Coun-" ty, je izjavil napram državnemu i pravdniku, da je od zadnjega , borznega poloma v letu 1929 od' - nesel šestim bankam $500,000 i ko jim je dal za varnost ponare-■ jene delnice svoje družbe. Ban - kir Curran se je hotel preteki - teden zastrupiti. - $100,000 nagrade za pri 1 jetje banditov Washington, 17. maja. Kon gresman Douglass iz Massachu setts je vložil v kongresu pred log, da se izplača $100,000, one mu, ki povzroči, da bodo prijet zločinci, ki so odpeljali in urno o rili Lindbergh otroka. Pričaku a je se, da bo predlog v najkraj - šem času sprejet. t v 7. Zupan mesta Pittsburgh Kline, odstavljen Pittsburgh, 17. maja. župai tega mesta, Charles Kline, kate p rega je porota preteklo soboti r spoznala krivina grafta, je bi v odstavljen od svojega urada, po a leg tega bo obsojen v $500 kazn !- in eno leto zapora, župan je ne a pošteno ravnal z mestnim denar ,- jem. o lipit^ fl jw H H ^ M a sKt , - i j S "-v-v / Nnk jafmr * < ^ Jf a i, Miss Miclcey Devine iz New Yorka, ki tehta samo 105 funtov, je pred nekaj a dnevi prikopala italijanske-] mu rokoborcu tako za uho, a da se je slednjemu takoj po-a cedila kri. To se je zgodilo v nekem nočnem klubu v Parizu, kjer se je boljša r družba malo zlasala za kra-a tek čas. Menda se nikjer na svetu ženske takoi ne potegujejo za enake pravice, kot se v Ameriki. O tem sem se prepričal jaz zadnji pondeljek zjutraj. Ko sem iskal v sprejemni sobi klobuk, v jedilni sobi rekelc, v drugi sobi očala, kakor sem to pač lepo zložil v nedeljo večer, zaslišim iz kuhinje silen vrišč. V prvem hipu sem mislil, da si je najmanj pet otrok zlomilo noge ali kaj podobnega, zato letim v kuhinjo, da bom nudil prvo pomoč. V kuhinji se mi pa nudi j ako zanimiv slučaj ženske emancipacije in enakopravnosti. Za en sendvič sta namreč držala: naš bebiček in sinko Ralph, ki hodi v 5. razred. Bebiček je držal za sendvič z obema rokama, poleg tega je pa protestirala v najvišjem tonu svojega grla in zahteval sendvič zase. Ralph je pa tudi zahteval sendvič zase, ker je bil res njegov in je to skušal svoji sestrici v visoki pesmi devetletnega fantiča, ki je rojen v Amsriki in se zaveda svojih pravic, povedati. [ Stvar je bila namreč taka: Naši štirje hodijo v šolo in nosijo kosilo v podobi slavnega ' ameriškega sendviča seboj, ker ; je predaleč, da bi hodili opoldne domov. Zjutraj, ko se odpravljajo v šolo, čaka vsakega send-1 vič, katerega zgrabijo po veli-1 kosti. To se godi tako, da v naglici pretipljejo, v katerem je ' večji kos keksa in v katerem manjši. To razdeljevanje send-" vičev zjutraj je moral naš bebi- I ček že dlje časa opazovati in s® ji je moi-alo čudno zdeti, da vsak dobi nekaj, samo ona nič. "Oho, tako pa ne bo šlo," si je mislila drobna glavica, "čigava sem pa jaz?" Zato je skovala črn naklep v svojem srčku j in sklenila priti do svojih pravic, če ne zlepo, pa zgrdo. In tako je v pondeljek zjutraj, ko so začeli šolarčki jemati sendviče z mize, tudi ona privlekla z veliko težavo stol, splezala nanj in zgrabila za sendvič, ki je bil slu-' čajno Ralphov. In ko ji ga je hotel bratec vzeti, je prišlo pa II do "družinskega prepira," in sendvič bi bil postal kmalu žr- ^ tev razmer in bi bil razdejan med prsti, štirih ročic, da ni po-" segla vmes roka razumne mami-* ce, ki je morala obljubiti bebič-ku, da tudi on dobi sendvič in sicer še veliko večjega, kot ga je dobil Ralph. In tako se znajo ženske potegniti za, svoje pravice, da ni izpustila sendviča, dokler ji ni mama napravila enega zanjo, ga zavila v papir in povezala z vrvico, šele potem je bilo splošno zadovoljstvo in mir je bil upostavljen med brati in sestrami. Ko je bebiček dobil sendvič, se je srčkano nasmejal in rekel z drobnim glaskom: "Bejbi gle v solo." Menda ja! fi A Po Ameriki delajo sedaj pa* rade kot v protest, da bi se kmalu zopet upeljalo pivo v blaženi Ameriki. Jaz sem tudi mislil, da so take parade na mestu, Pa sem se premislil, ker sem mnenja, da imamo že itak dovolj pi" ve za svoje potrebe. Prav dam tistemu, ki je! rekel, da s0 te parade za pive ravno takega pomena, kot bi se šel kdo kopat z razpeto marelo. A Punca pove svoji materi, da ne bo fanta poročila, češ, da je brezboznež. "Niti tega ne verjame, da je peklo," pravi dekle- "Ti ga kar poroči," ji reč^ mati, "mu bova že po porOki pokazali, če je peklo ali ne." Od kdaj zvoni poldne s PO Znani hrvatski zgodovinar dr. Rudolf Horvat pripoveduje o :em v listu "Obitelj": Pomladi leta 1450, se je pričel == -urški sultan Mohamed priprav-jati na veliko vojno. Kmalu se ie zvedelo, da namerava napa-sti' Belgrad, ki so ga Turki že le-:a 1440. zaman oblegali, ko ga ie takrat junaško branil in obdaroval hrvaški junak Ivan Ta- gg. ovac, prior Vranskega samosta- ^ aa. Belgrad je pripadal Ogrski, kjer je takrat živel znameniti de vojskovodja Sibinjanin Janko, « ga Madjari imenujejo Hunja- „ 3i Janoš. (Oče Sibinjanina Jan- na ka je bil rodom Romun iz Sibi- K< n j a na Erdeljskem, mati njego-va pa je bila Hrvatica iz rodbi- p( ne "de Zapolja" pri današnji gr Novi Gi*adiški.) Za načrte sultana Mohameda II. je zvedel Sibinjanin Janko od up srbskega despota Džordža Bran- za koviča, ki mu je ravno tako pre- gtl tila v tem času velika nevarnost. N; Janko se je takoj pričel priprav- ri] ljati za obrambo Belgrada, ki je nj-bil ključ za Ogrsko in Hrvatsko. Vedelo se je namreč, da bodo gv Turki —' če zavzamejo Belgrad — iz tega mesta nadaljevali svo- vr je upade v Srem in Banat. Za pc obrambo Belgrada se j a zelo zanimal tudi tedanji papež Kalist III. Z njegovim dovoljenjem in oc Priporočilom je prišel v naše kra- D je italijanski redovnik Ivan Ka-Pristan, ki je med ljudstvom go- ti reče pridigal o križarski vojni Proti Turkom. In res se je v te razmeroma kratkem času zbralo do 72,000 ljudi, ki so sklenili, da bodo z Ivanom Kapristanom in Sibinjanom odšli branit Bel- S] grad. žalibog, so bili vsi "kri- p, žarji" zelo slabo oboroženi (večinoma so imeli samo sekire, vi- n le in kose). Zato pa je verska g gorečnost nadomestila, kar je 0 bilo pomanjkljivega v oborožitvi- ž; Medtem pa je sultan Moha- g filed II. prikorakal s 150,000 s Turki 20. junija 1456. leta pred z; belgrad in ga obkolil z vseh y strani. Turki so pričeli obstre- d Sevati Belgrad iz 300 topov, ž med katerimi je bilo 22 topov °gromne velikosti. d Dasiravno je bila krščanska vojska za polovico manjša, se je £ Vendar julija istega leta podala Ha pot k Belgradu. Sibinjanin I Janko je pri Slankamenu (zdra- r vilišče ob Donavi) zbral 200 ladij. V te ladjei je ukrcal del "križarjev" in odplul po Donavi ^ Proti Belgradu. Na desni obali Donave ga je spremljal Ivan s Kapristan na čelu ostalih "kri- 1 farjev." Ko je papež Kalist III. zvedsl, da gredo "križarji" v voj-tto, je zapovedal, da morajo v : Vseh cerkvah zvoniti o poldne. . To zvonenje naj bi opominjalo vse katolike, da bi molili k Bogu za zmago kristjanskega orožja. / Dospevši pred Belgrad se je Sibinjanin Janko usidral s svo-^ifiii ladjami na ustju Save v Donavo. Tu ga je napadla turška mornarica, ki je priplavala Po Donavi iz črnega morja. Ta-ko je prišlo 14. julija 1456 do ve-bitke, v kateri je mornarica kristjanov premagala turško, fa zmaga je zelo ohrabrila krimsko vojsko. 20. julija je pri-čela pri Belgradu bitka na kop- | nefii in ta bitka je trajala dva ^fii- V tej strašni bitki je padlo 30,000 Turkov in mnogo kristjanov. Ko je bil ranjen tudi Mourned II., se je 23. julija turška Vojska umaknila in zapustila prcd Belgradom bogat plen v Svojem taboru. Vest o tej slavni zmagi je docela v Rim dne 6. avgusta 1456. *Japež se je te vesti zelo razveji in je odredil, da se odslej 6> avgusta praznuje "Gospodo-v° izpremenjenje." Zvonjenje o Poldne pa je ostalo v navadi današnjega dne. ^ted zmagovito krščansko vo j -fko pa se je radi silne vročine ln slabe vode pojavila kolera. Na teJ strašni bolezni je 11. avgu-sta umrl Sibinjanin Janko v Ze J^nu, 23. oktobra 1456 pa o Vafi Kapistran v Iloku. POSLOVENIL DR. A. R.: CARSKI SEL Nikolaj, ki je imel dotlej zaprte oči, je spregledal. Spoznal je Mihaela in Nadjo. Nato je zamrmral: "Z Bogom, prijatelja! Vesel sem, da vaju vidim še enkrat. Molita zame! ..." Bile so njegove zadnje besede. Mihael Strogov je kopal dalje. Zemlja je bila tako steptana, da je bila trda kakor kamen. Končno se mu je posrečilo, da je nesrečneža potegnil iz zemlje. Poslušal je, ali še bije njegovo srce! . . . Bilo je mrtvo! Nato je hotel njegovo truplo Nato je sledil otožen in obupen krik kot zadnji klic umi'-zagrebsti, da ne bi obležalo na stepi. Luknjo, v kateri je tičal Nikolaj, ko je bil živ, je razširil in povečal tako, da bi imel v njej tudi mrtev dovolj prostora. Zvesti Serko naj bi ležal poleg svojega gospodarja. V tem trenutku je nekaj završalo na cesti, ki je bila komaj pol vrste oddaljena. Mihael Strogov je poslušal. Po peketanju je spoznal, da oddelek konjenikov dirja proti Dinki. "Nadja, Nadja!" je dejal po-tihoma. Mladenka, zatopljena v molitev, se je zravnala. "Poglej, poglej, kaj je!" "Tatari!" Bila je v resnici emir jeva sprednja straža, ki se je naglo pomikala po irkutski cesti. "Ne bodo mi ubranili, da ga ne bi pokopal," je dejal Mihael Strogov in nadaljeval svoje opravilo. Nikolajevo truplo je kmalu ležalo s prekrižanimi rokami v • grobu. Mihael Strogov in Nadja 1 sta pokleknila in zadnjič molila za ubogo, nedolžno in dobro bit-i je, ki jima je bilo tako vdano, ■ da je zanju darovalo celo svoje , življenje. ' Ko ga je »pokril z zemljo, je dejal: i "Sedaj ga volkovi ne bodo mo- gli požreti." l Nato je grozeče iztegnil roke i proti jezdecem, ki so jahali mi-. mo, in dejal: "Naprej, Nadja!" ) Mihael Strogov se ni moge i več držati ceste, na kateri so bil _ Tatari. Obrniti se je moral če: t) stepo in obiti Irkutsk. Zato mi _ ni bilo treba iti čez Dinko. [. Nadja ni mogla hoditi nič več j. toda gledati je mogla namesti v njega. Vzel jo je torej v naroč je in se obrnil proti jugozahodu o strani pokrajine. u Prehoditi je moral še več ko 200 vrst. Kako jih je prehodil p Kako da ni omagal od tolikšni y. naporov? S čim se je prežh v ljal na svoji poti? Odkod je zs r„ jemal več kot človeško vztra. [., nost, da je preplezal prve obror ke sajanskega pogorja? Ni e. sam niti Nadja tega ne bi mogl ,a povedati. 0 In vendar je dvanajst dni ke: .j' neje, 2. oktobra, ob desetih zvi .j, čer stal ob neizmerni vodni gli p. dini, ki se je razprostirala p« "Jim- lo Bilo je Bajkalsko jezero. st- DESETO POGLAVJE o- Bajkal in Angara ka Bajkalsko jezero leži okr< la 1700 čevljev nad morsko glac v no. Doigo je približno 900, i roko pa kakih 100 vrst. Njeg lo va, globočina ni znana. Gos 56. de Bourboulon pripoveduje, i ^e- ga mornarji naziva j o le "mc lej je." Ako bi ga imenovali sar 3o- "jezero," bi se takoj razi juti ije V jezeru baje še ni utonil nob adi Rus, ako smemo verjeti rusk pripovedkam, oj- To neizmerno kotlino slad ine vode, ki jo napaja več kot Na sto rek, obdaja veličasten vei gu- vulkanskih gora. Njen edini < Ze- tok je reka Angara, ki teče si o. zi Irkutsk in se izliva v Jeni nekoliko nad mestom Jenis Tretji na desni je Lindbergh, ko je zapustil mrtvašnico in se odpeljal v krematorij, kjer so sežgali truplo njegovega umorjenega sinčka. ' skom. Gore, ki jo obdajajo, so odrastki Tunguzov, stranske ve- r T je mogočnega altajskega pogor- 1 3 ja. t Dasi je bilo šele začetkom je- i seni, je bil mraz že zelo občuten. 1 * Zdelo se je, da se bo v teh kra- 1 1 jih, kjer vladajo posebne vre- i menske razmere, jesen prehitre t umaknila zimi. četudi so bili ; ■ šele prvi dnevi oktobra in je solnce zahajalo ob petih zvečer,, i se je v dolgih nočeh temperatu- < ra znižala že do ničle. Prvi sneg . je že pobelil bližnje gorske vr-a hove. Po tem celinskem morju, ; ° ki pozimi zamrzne več Čevljev1 ; globoko, se vozijo s sanmi raz-^ ni sli in cele karavane. 1 Po Balkajskem jezeru pogosto-e krat divjajo silni vihatji bodisi zato, ker ga neolikani ljudje imenujejo "jezero," bodisi iz ka-. kega drugega vremenskega raz-!a loga. Njegovi kratki valovi so, ^ kakor na vseh sredozemskih 0" morjih, zelo nevarni plavom, lad-jam in parnikom, ki poleti plovejo po njem. Mihael Strogov je prišel do ,spa oba izgubljena, ker n'e bi mogl da bežati, nor- Toda Nadja se je kmalu pomi amo rila. tilo. "To so Rusi!" je vzkliknila, iben Nato pa je popolnoma omag£ kim la, zaprla oči in naslonila glav na prsi Mihaela Strogova. ;dke Slepca in mladenko so opazi - tri tudi Rusi. Nekateri izmed nji enee so jima hiteli nasproti in j i od- spremili do obrežja., kjer je b sko- privezan njihov plav. lisej I Plav je bil pripravljen za oi isej- hod. Rusi so bili begunci jn po stanu zelo različni med seboj. Ob Bajkalskem jezeru so se sešli zato, ker| so hoteli pred tatarskimi poizvedovalci bežati v Irkutsk Ker pa so vpadniki zasedli oba bregova Angare in torej tja niso mogli priti po suhem, so hoteli poskusiti po reki, ki teče skozi mesto. Mihaelu Strogovu je srce poskakovalo od veselja, ko je zvedel za njihov načrt. Sedaj mu je bila sreča vendar enkrat mila. Svojega veselja pa ni pokazal, ker je hotel bolj kot kdaj poprej ostati nepoznan. Načrt beguncev je , bil zelo enostaven. Ob severnem obrežju je do odtoka Ankare .tekel močan vodni. tok. Po tem toku so hoteli priti s plavom najprej do odtoka Angare, odtod pa po reki, ki te<*e s hitrostjo deset do dvanajst vrst na uro, do Irkutska. Tako bi v poldrugem dnevu morali dospeti do mesta. Ob obali ni bilo nikjer nobe' ne ladje in nobenega čolna. Treba ga je bila nadomestiti. Zgradili so torej lesen plav, kakršni navadno plovejo po sibirskih rekah. V smrekovem gozdu, ki je rastel ob obrežju, so nasekali po trebnega lesa in debla zvezali med seboj z vrbovimi trtami, Plav je bil tako velik, da bi bile na njem sto ljudi imelo dovolj > prostora. - Mihaela Strogova in Nadjo st s spravili na plav. Medtem se j< - mladenka zavedla. Dali so j - nekaj hrane, kakor tudi njene ) mu tovarišu. Nato se je ulegl; J na kup listja in takoj trdno za - spala. Na različna vprašanja Mihael Strogov ni povedal ničesar o tem, kar se je zgodilo v Tom-sku. Izdal se je za prebivalca iz Krasno j arska, ki ni mogel dospeti v Irkutsk, ker so emirjeve čete pred njim prišle do levega brega Dinke. Dostavil je, da so se glavne tatarske sile najbrže že razvrstile pred glavnim mestom Sibirije. Izgubiti niso smeli niti enega trenutka. Mraz je postajal vedno občutne j ši in z nočjo se je temperatura znižala pod ničlo. Po jezeru se je tu in tam začel delati led. Vkljub temu bi se s plavom še lahko peljali po jeze^ ru, nikakor pa ne po Angari, ako bi se na njej nakopičilo ledov je. Vse to je begunce sililo, da nemudoma odrinejo. Ob osnaih.i zvečer so odvezali vrvi in plav je z vodnim tokom začel plavati ob obrežju. Nekateri krepki kmetje so ga z dolgimi drogovi držali v pr&vi smeri. Star morna'r ž Ba j kalskega jezera je prevzel vodstvo plava. Mož zagorelega, resnega in strogega obraza je imel kakih 65 let, Bela, gosta brada mu je segala čez prsi. Glavo mu je pokrivala kučma; široka, čez ledja prepa-sana suknja pa mu je segala di j peta. Starec je molče sedel ni zadnjem koncu in ukazoval sa mo s kretnjami, kajti v desetil I urah gotovo ni spregovoril dese I besed. Sicer pa ni imel drugegi opravila nego paziti na to, d plav ostane v vodnem toku o obrežju in ne krene na odprt jezero. Plav so zasedli, kakor smo že omenili, Rusi najrazličnejših stanov. Domačim kmetom, že- I nam, starčkom in otrokom so se š pridružili tudi trije romarji, ki z jih je tatarski vpad presenetil f na potu, nekaj menihov in en \ pravoslavni pop. s Romarji, ki so imeli potne pa- i lice v rokah in na pasu priveza- i ne čutare, so z otožnim glasom ] prepevali psalme. Prvi izmed . njih je prišel iz Ukrajine, drugi ,: od Rumenega morja, tretji pa iz s finskih pokrajin. Zadnji je bil zelo star in je imel na pasu obe- ; šen majhen, z žabico zaklenjen 1 nabiralnik, kakršni vise po cerkvenih stebrih. Na svojem dol- i gem in utrudjlivem potovanju darov ni nabiral zase, ker ni : imel niti ključa od žabice in so : nabiralnik odprli šele tedaj, ko se je povrnil s svojega potova n j a. Menihi so prišli od severa. Pred tremi meseci so zapustili mesto Arhangelsk, o katerem nekateri potniki trdijo, da ima izrazit značaj vzhodnih mest. Obiskali so Svete otoke blizu ka-relijskega obrežja, samostan v ^ Solovetsku, presv. Trojice, sv. 1 Antona in sv. Teodozije v Kijevu, tem starem jagelonskem mestu, Simeonov samostan v Mo- Z ^ skvi in staroversko cerkev v Ka-zanu. Nato so se kot romarji napotili v Irkutsk. a Pop je bil preprost vaški svečenik, eden izmed 600,000 duš-6 nih pastirjev, ki jih ima rusko carstvo. Oblečen je bil kakor kmet, saj v resnici ni bil več ka-I kor kateri izmed navzočih selja-kov. V cerkvi ni imel ne obla-^ sti ne dostojanstva, ampak je kot kmet obdeloval majhen kos zemlje, poleg tega pa, še kršče-val, poročal in pokopaval. Svo-je otroke in svojo ženo je rešil '' pred krutimi Tatari s tem, da 3 jih je odposlal v severne pokraji-, ne, sam pa je ostal v svoji žup-a niji'do zadnjega trenutka. Na-j. posled je moral bežati tudi on. Ker je bila irkutska cesta zase-^ dena, se je obrnil proti Bajkal- " skemu jezeru, il- e_ (Dalje prihodnjič.) MALI OGLASI ra _ a- V najem o- se da farmo, 11 milj od mesta, ;t. ob glavni cesti, blizu Bedforda. la Hiša 8 sob, garaža, elektrika, la voda, toilet in kopališče. Veliko a- poslopje, primerno za 'poprav-do ljanje avtomobilov, gasolinske na postajo in prostor za mehke pi-ia- jače, itd. En aker zemlje se od-;ih da po zelo nizki ceni pravemi set rojaku. Več podrobnosti dobite ga i pri da Frank Mervar ob 5921 Bonna Ave. rto Tel. HEnderson 7123 (122! Naznanilo Delničarjem Slov. Doma na Holmes Ave. Vsi, ki imate kakšne spremembe glede delnic, se zglasite danes zvečer od 7:30 do 8:30 v dvorani št. 3. Posebno pa so prošeni, da se gotovo zgla-sijo dediči ali oni, ki imajo premoženje v oskrbi za sledečimi umrlimi delničarji: Jera Skebe, Math. Vehovec, Martin Lindič, Anton Podjed, L^uis Kastelic, Joe čampa, John Rossman, Josip Klemenčič, Mike Logar, Joe Urbančič, Louis Brezec, Frank Nahtigal, Frank Prime, Joe De-benjak, Frank Klemenčič, Jakob Kovač, Joe Kastelic, Mrs. Charles Novinc itd. Kdor se ne more ta čas zglasiti, se lahko zglasi pri tajniku na 15508 Holmes Ave., vsak čas. Vsi, ki imate za prepisati kakšno delnico, se prej ko mogoče prijavite. — John Trček, tajnik. Važno naznanilo Naznanjam članom društva Carniola Tent, št. 12888, T.M., da bo v nedeljo, 22. maja, redna seja in se pozivi je vse člane, da se seje gotovo udeležijo, ker bo na dnevnem redu več važnih ' točk, posebno radi asesmenta onih članov, ki zaostajajo. Člani, ki se ne zglasi j o radi asesmenta, ne smejo pričakovati, da " bi se za njih zalagalo, kar tja 1 v en dan. Pozdrav — John Tavčar, tajnik. Pohištvo naprodaj > Na javni dražbi se bo prodalo r pohištvo za vso hišo, na 1084 E. - 64th St. Dražba se vrši v četr- - tek popoldne ob 5:30. (118) Pozor! b Karpenterji, popravljalci hiš, 3 ali kdor bo delal hišo, imajo sedaj lepo priliko kupiti poceni" !' stavbeni les. Naprodaj je nov | stavbeni les, ki je stal vsak kos 9 od 50c do $15, in če se takoj proda, se dob} vsak kos za 15 centov. Prinesite gotov denar v soboto popoldne 21. maja. Do-" bi se okrog 300 oken vseh mer, 200 vrat za. kuhinjske omare in 25 "freneh" vrat. Pridite na 965 E. 77th St. (119) Pozor! Naročniki v Clevelandu in - okolici, ki dobivajo "Ameriško Domovino" po pošti, naj sprej-mejo v naznanje, da jih bo od-slej naprej obiskoval naš stalni zastopnik 0 Mr. Joško Penko, ki je oprp.vičen pobirati naroč-nino, oglase in tiskovine. Pro-simo cenjene naročnike, da so-delujejo v vseh ozirih z našim 111 zastopnikom. tc Uprava Am. Domovine (x) Naprodaj je dobro poslujoča "Beauty Shop-pe." Dobri odjemalci. Rent sa-2) mo $18.00 mesečno. Vprašajte _ na 1266 E. 71st St. (118) Miši in podgane ščurki, stenice in molji nas smrtno sovražijo. Vašo hišo popolnoma očistimo te nadlege za samo $3.00. Pokličite nas. 20 let skušnje v tem poslu. Jas. Hay 19316 Shawnee Ave. Tel. KEnmore 4869 (118) Naprodaj je slovenska mesnica in grocerija. Jako poceni. Zelo ugoden prostor. Pokličite KEnmore 3153. _(X) Priporočilo Podpisani vljudno vabim Slovence, da kadar so na potu z avtomobilom v naši smeri, da se ustavijo pri nas. Prevzel sem na 75 Townsend Ave., Norwalk, Ohio, znano restavracijo "Norwalk Inn." Takoj zraven dobite tudi izvrstni Sohio gasolin in olje. Dober prigrizek ob vsakem času. Se vljudno priporo« čam. A. Gorup 75 Townsend Ave. Norwalk, Ohio _(May.4.11.18.) V najem se da stanovanje, tri sobe in kopališče. Na 6737 St. Clair Ave. Vpraša se na 6925 St. Clair Ave. (May.ll.14.18.21.) DID YOU KNOW? By R.J. Scott Csiij-rishtj 1332, by Central Press Association, In«. 1 V/«EN My <(> KEEp H|M Fft0M Kfh "The. worlds piera, se je strnila okoli njega, Iz a med njimi je spoznal Caterino p( plemiške in meščanske sinove, n< vse svoje bojne druge. Najbolj v pa mu je vsklikalo revno ljud- ri stvo, dvigajoč v zrak polne vrče ji vina ter slaveč njegovo brezmej- gj no darežljivost. S1 Malipiero je enim stiskal ro- K ke, drugim pa zavpil : "Radujte & se, prijatelji! Bodite veseli! n< žarko vino naj teče po vaših ži- j< lah ter jih napolni z navduše- r< njem, a vaša srca pa naj zdrami -za svobodo! Bodite veseli — -Malipiero noče imeti okoli sebe žalostnih obrazov!" "živel Malipiero, prijatelj ljudstva,'" je orilo z vseh stra^ ni. "Tako je prav! Uživajte in -nocoj še enkrat varajte sami sebe s strahotami pekla in sladkostjo nebes!" Vse je prasnilo v smeh, le Loredan je obstal prepaden, ko je čul lahkomiselne besede, katerih ni mogel spraviti v sklad z onim, kar stp. prej govorila v gondoli. "Zasmehovalec, ti!" je poše-petal Loredan v njegovo uho. Malipiero pa se je brž okrenil ■ k njem, prijel ga pod roko ter • ga povlekel za seboj v naj goste j-i ši.kup.. , .:!(.: "Mar ne , zapopadaš, dragi 1 Giovanni, da. me nekaj ščegeta i in draži, ko me obdaja razigra- ■ na množica, kliče pjpje. ime, jaz 1 pa jih vodim na uzdi dvoumnih 5 besed? Taka ti je množica, ta - stoglava zver, pripravljena, da požere vse inj vse pogazi z noga- - mi. i Ako pa tej pošasti ji^sta-} viš primerno past, evo, na tan-? kem svilenem motvoziču jq la-s hko vodiš za seboj. Pridi, naj - vidijo, da zna tudi Malipiero biti živ. vražič, čigar šale niso nič l manj slane kakor šale onih, ki - se pokrivajo z žvenketajočim j, klobukom norcev." i Loredan ga prime krepko za a roko ter pravi: "Pojdiva tedaj, - danes ti ne bom kvaril veselja!" >- Obkrožena od mnogoštevilnih i- prijateljev sta postopala med e bučno množico. Veseli vskliki e so pozdravljali Malipiera. Oho-e lo je stopal od mize do mize, a n. nalašč se je izogibal šotoru pred doževo palačo, kjer je bil Moce-nigo s prokuratorji, senatorji in vrhovnim vojskovodjem Venier-jem. Tudi tu so se veselili ob zlati kaplji in slastnem sadju. Svečanosti se je udeležilo tudi mnogo odličnega ženskega spola. Med vsemi pa se je odlikovala s čarom svoje lepote in bogatim nakitom Soranzijeva hčerka, ki je bila oblečena v dragoceno svileno obleko s čipkami in biseri. Lavinija se je šele po dolgem oklevanju odločila, da se udeleži z očetom in Carmagno-lo slavnosti na trgu sv. Marka. Izza one nevihtaVe noči v Cam- j ponogaru se je dogodila v njeni notranjosti čudna sprememba. V srcu jo je pekel poljub tovariša iz detinstva, junaškega osvo-jitelja tolikih trdnjav. Moža, ki ga je zbog .lepote ^oliko benečan-skih žena , in deklet oboževalo. Kaj lahko; je tudi Ona podlegla čaru mljade^a; jurfs|ka' j Nje po-no^ je bSl žsjljen |e s ^amo mislir jo, da bi jo iho&el Malipiero v resnici -pozabiti/ da bi nosil v --t—_s- ČETRTA OBLETNICA LJUBLJANE katera 3e vrbi 4. IN 5. JUNIJA NA VRTU SLOV. DRUŠTVENEGA DOMA NA 20713 Rccher Ave. I -—-- . Frank V. Opaskar 3 ODVETNIK 1 1119 HIPPODROME BLDG. MAin 3785 ' Ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer od C. do 8. ure na E. 93d St. in Union Ave. OB SREDAH IN PETKIH 1106 E. Glth St. il Res. Tel. YEllowstone 0705-W i- J LED I|M PREMOG TOČNA POSTREŽBA JOSEPH KERN I" SI.OVKNSKI IlAZVAŽALEC lZ LEDU IN PUEMOGA h * ; „ E- 1G71H St. n Pokličite! KEnmore 4381 -O --------- svojem srcu sliko drugega dekleta. Pod vplivom svojih srčnih želja se je nje zaupanje v Caterina tako utrdilo, da ji ni mogel omajati vere vanj oni zli sestanek, ko se je vračala iz cerkve sv. Marcilijana ter je videla Caterina v gondoli z ono tujko. (Dalje prihodnjič) j H WIS I h MtfbR OIL ; I PERRY'S SERVICE ! J STATION H i jj 6G19 St. Clair Ave. ; Kaj pravijo dragi ljudje! * \ \ c , v«8' \ »o \ \ \ \ o, o »U««"" , .v*. ' \ \ - J1 to°»*r ^ \ \ . V \ * \ \ ' \ \ O0/«69 Želimo se zahvaliti vsem našim odjemalcem, ki so se udeležili te naše razprodaje, da je bila tako uspešna. Naznanjamo tudi, da prodamo sedaj naše letno pohištvo za na porče in vrtove po jako zmerni ceni PRIDITE IN KUPITE SEDAJ A.* Grdina & Sons EDINd SLOVENSKA TRGOVINA S POHIŠTVOM V CLEVELANDU 6019 St. Clair Ave. 15301 Waterloo Rd. RAZPRODAJA RADI OGNJA OKORISTITE SE S TO IZVANREDNO PRILIKO VELIKE ZALOGE BRAZIS BROS. "BBB" OBLEK, POVRŠNIKOV, SUKENJ Po takih cenah niste še nikdar kupovali Največ tega blaga ima samo duh po dimu in ni poškodovano v nobenem oziru. Nekaj ga je kot noVega. To je sedaj vaša prilika, da si nabavite fino izdelano obleko za mnogo manj denarja. TUKAJ SO CENE: Obleke od $4.50 do $12.50 Površniki od $4.50 do $12.50 Suknje od $4.50 do $12.50 Posebne hlače od $1.90 do $3.50 To blago se je prej prodajalo po $20.00 in je bilo znižano na $15.50 ravno pred ognjem. In sedaj—po mnogo nižjih cenah vsled ognja. Brazis Bros. "BBB" obleke . 6923-25-27 Superior- Ave. THE OLD HOME TOWN * ^ omc« By STANLEY i—i i-1 j/'^//^ J v i I — MDONT MWD\— - -THIS EXTRA WORK, BOSS, f-] ggn IT KEEPS ME// m \OUT IN THE mM^E J NO ^ ( CHANCE. >nt.i ii t .. 1 ■ ■ ■ ■ THE LOAFERS OM "THE SUNNY SIDE OF THE CENTRAL. HOTEL- HAVE/^T